Read Microsoft Word - traumata mak B5.doc text version

2

Nau~na debata

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava

Skopje 2004

3

Izdava~: Fondacija-Fridrih-Ebert - Kancelarija Skopje Za izdava~ot: Piter Telen

Recenzija: d-r Ru`ica Cacanoska

Doc.d-r Nazmi Mali}i Lektura: m-r Simona Gruevska-Maxoska Pe~ati DPI - Skopje CIP - Katalogizacija vo publikacija, Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" - Skopje 159.942:355.018(082) 613.86:355. 018(082) Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot kako izvor na zagrozuvawe na ~ovekovite prava. - Skopje : Fondacija "Fridrih Ebert", kancelarija Skopje, 2004. - 185. 160 str sliki vo boi : 24 cm Nas. str. na pripe~ateniot tekst: Traumat dhe dukuritë psikologjike si pasojë e konfliktit dhe të drejtat e njeriut : Debat shkencor. Obata teksta me|usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki. - fusnoti kon tekstot, - Bibliografija kon trudovite. ISBN 9989-109-16-8

1. Traumat dhe dukuritë psikologjike... a) Psihi~ki traumi - Krizni sostojbi - Zbornici

COBISS.MK-ID 57004298

4

SODR@INA

09 juni 2003 - Skopje Referati: 1. M-r Nazmi Mali}i: Za proektot: Traumite i psiholo{kite pojavi kako posledica od konfliktot, izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi ........... 2. D-r Etem Aziri: Politi~kite partii vo Makedonija, zloupotrebata na mladite vo politi~kite celi i voru`eniot konflikt od 2001 godina ...................................... 3. Prof. d-r Zoran Sulejmanov: Samoubistvoto kako posledica na konfliktot i zagrozuvaweto na ~ovekovite prava ................................................................................................. 4. Dipl. soc. rabotnik Ismail Ismaili: Konfliktniot period kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi ......................................................................................... 5. D-r Zoran Matevski: Konstruktivno razre{uvawe na konfliktite kako zna~aen faktor za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi ........................................................ 25 septemvri 2003 - Struga Referati: 1. Suzana Mitrovska, psiholog: Adolescencija, krizi vo adolescencijata i stresni sostojbi .................................. 2. Irena Trajkovska, psiholog: Psiholo{kite posledici od vooru`enite konflikti kaj decata - svetski iskustva ....................................................................... 3. Doc. d-r Xulimsere Kasapi: Semejstvoto i negovata vospitna uloga vo (post)konfliktniot period .................. 4. M-r Metu{ Sulejmani: Socioekonomskite dimenzii na siroma{tijata i nejzinite posledici vo op{testvoto ............................................................................ 5. Prof. d-r Lidija Georgieva: Predkonfliktno i postkonfliktno gradewe na mirot: Ohridskiot dogovor kako interpunkcija ....................................................

13

18

29

46

51

61

71 78

84

95

5

6. M-r Nazmi Mali}i: Organiziraniot kriminal kako sociopatolo{ka pojava vo postkonfliktniot period kako izvor na zagrozuvawe na ~ovekovite prava ............... 104 26 septemvri 2003 - Struga Referati: 1. Luman ^emernika, diplomiran psiholog: Traumatskite i psihi~kite pojavi - krizata i reakciite na traumatskite stresovi; sindrom na posttraumatskiot stres kaj decata i kaj drugata populacija vo vreme na kosovskata kriza ......................... 117 Doc. d-r Ru`ica Cacanoska: Anga`manot na konfesionalniot subjekt za namaluvawe na socijalno neprifatlivite obrasci na odnesuvawe ........................... 125 Prim. d-r Mirjana ]aeva - Pejkovska, pedijatar: Mentalnoto zdravje i traumite vo uslovi na konflikt ............................................................................. 131 Zehedin Tu{i, potpolkovnik: Traumite kako psiholo{ka pojava - za vreme i po konflikti ................. 143 M-r Lulzim Murtezani: Deluvaweto na stresot vo odnesuvaweto na adolescentite ...................................... 151 M-r Karolina Ristova - Asterud: Ulogata na postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot na Sobranieto na RM vo za{titata na ~ovekovite prava vo konfliktni i postkonfliktni situacii vo makedonskoto op{testvo ........................................................ 161

2.

3.

4. 5. 6.

6

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

d-r Ru`ica Cacanoska

RECENZENTSKO MISLEWE ZA KNIGATA

25 i 26 septemvri - Struga Traumatskite stresovi, psihi~kite rastrojstva, socijalno neprifatlivite obrasci na odnesuvawe, organiziraniot kriminal itn, se samo del od posledi~nata baza na voenite konflikti. Traumata od do`iveaniot stres, odnosno izlo`uvaweto na ~ovekot na katastrofalna opasnost za negoviot duhoven i fizi~ki integritet, sozdava vremeni i trajni posledici kako kaj nego samiot taka i kaj negovoto potesno i po{iroko semejstvo. Neizbri{livi se tragite od sudirot i vrz celovitosta i kohezijata na op{testvenata zaednica na podolgi pateki. Vo zavisnost od dol`inata i od intenzitetot na voeniot konflikt se oblikuva dol`inata i intenzitetot na posledi~niot tovar od istiot. Postvoenite "zaceluvawa" na posledicite na voenite konflikti traat dolgo i imaat neizvesen tek i rezultati. Vo vojnata voobi~aeno se akcentira faktot {to vo nea nema pobednici, tuku ima samo porazeni. Porazeni se site {to bile izlo`eni na nejzinoto razorno dejstvo, fundiraj}i cela gradba, na primer, od posttraumatski naru{uvawa, koi so decenii se reproduciraat vo dadenata op{testvena ramka. Imaj}i gi predvid mnogute strani na traumatskite voeni stresovi kako agensi na postvoenite oblici na odnesuvawe na individuite i op{testvenite grupi, Zdru`enieto na intelektualci Demokratski klub, pod pokrovitelstvo na Fondacijata Fridrih Ebert, se zafa}a so seriozna zada~a da dade svoj pridones vo ne-

7

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

govata nau~nata eksplikacija. Vo toj kontekst, ovoj dvodneven seminar pretstavuva uspe{en voved vo realizacijata na postavenata cel. Raznovidnosta na temite koi{to se obrabotuvaat, kako i specifi~nite priodi koi {to niv gi sledat (psihologijata, psihijatrijata, politikologijata, sociologijata, pedagogijata, voenata teorija i praktika, pravnata nauka), stanuvaat seriozna podloga za solidna nau~na elaboracija na traumata i psiholo{kite pojavi {to se javuvaat kako posledi~ni pojavi na voeniot konflikt, no vo isto vreme se i soodvetna osnova za elaboracijata na konfliktot koj sledstveno go producira nepo~ituvaweto i kr{eweto na ~ovekovite prava. Interdisciplinarnata poddr{ka na seminarot pretstavuva cvrsta podloga i golem pottik za plodna i razviena polemika me|u u~esnicite na seminarot. Prifa}aweto na akademskiot krug seriozno da ja obrabotuva ovaa tema e vo sekoj slu~aj za pozdravuvawe i smetam deka ovaa publikacija }e najde svoj prostor vo na{ata sredina

8

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Doc.d-r Nazmi Mali}i

Profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa ­Tetovo

RECENZENTSKO MISLEWE ZA KNIGATA

Referatite od avtori od razli~ni oblasti opfateni vo ovaa publikacija se nau~ni istra`uvawa koi mo`at da pretstavuvaat pottik ili vpe~atoci koi{to mo`at da go pottiknat ~itatelot na razni motivi za da se izdignat vo ~ove~ka vrednost. Vo nekoi referati se zabele`uva ocena zasnovana i na nau~ni referenci deka, vo periodot po konfliktot, lu|eto se soo~eni so ekonomska i politi~ka kriza, moralna erozija, kriminalitet, deregulirawe na ~ove~kite vrednosti itn. Pokraj direktnite posledici {to gi predizvikuva konfliktot, nekoi avtori neposredno se zadr`uvaat na traumite {to zafa}aat del od naselenieto, kaj onie {to zagubile svoi najbliski, ili koi zagubile delovi od svoeto telo, ili, pak, dokolku imaat drugi posledici povrzani so zdravjeto. Po konfliktot, so pra{aweto na prilagoduvaweto na li~nosta vo op{testvoto se povrzuva problemot na stresot, kako i negovite mo`ni posledici vrz odnesuvaweto na li~nosta ili na edna grupa so vidlivite problemi na resocijalizacijata. Potoa, vo ovaa kniga se zabele`uva deka vo del od referatite majstorski e obrabotena povrzanosta na sociopatolo{kite pojavi i kriminalitetot, {to doa|a do izraz vo razni formi i pojavi, kako {to se: izmami, siluvawa, razni krivi~ni dela, prostitucija, droga, organiziran kriminal, zbogatuvawe na valkan na~in i drugi devijacii. Knigata ,,Traumite i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava" e seriozno istra`uvawe vo koe preku eden multidisciplinaren pristap se otkrivaat nekoi pra{awa {to ja dopiraat sferata na ~ovekovite prava i slobodi vo konfliktni situacii. Vo ovaa kniga, teoretsko-sociolo{kite i psiholo{kite analizi, a vo odredeni

9

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

momenti i onie politi~ko-pravnite, se isprepletuvaat so razgleduvaweto na teorii na razni literaturi i empiriski fakti koi pretstavuvaat vistinski ispit vo diferenciraweto na vrednostite od nevrednostite. Pove}e od sigurno e deka knigata ,,Traumite i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava" za ~itatelot pretstavuva novost, i vo nea profesionalcite, stru~wacite i nau~nite rabotnici od razni oblasti, vo najgolem broj slu~ai, dosledno se pridr`uvale na predvidenata tema. Od referatite na avtorite se zabele`uva maksimalna istra`uva~ka serioznost za posledicite {to gi predizvika konfliktot, a posebno delot {to se odnesuva do kr{eweto na ~ovekovite prava i slobodi. Avtorite se dr`at do istra`uva~kiot motiv preku objasnuvawata za toa koe e zna~eweto na ~ovekovite prava, koi se posledicite na konfliktot, koe e zna~eweto na traumite kako posledica na konfliktot vo kontekst na zagrozuvaweto na ~ovekovite prava i slobodi. Debatiraweto na temite opfateni vo knigata, davaweto smisla za diferenciraweto na vrednostite od nevrednosti, imaat i zna~ewe na nau~na, humana i dobronamerna aktivnost. Fondacijata Fridrih Ebert-Kancelarija Skopje i Zdru`enieto na albanskite intelektualci ,,Demokratski Klub" Skopje, uspeaja na seminarite organizirani na ovaa tema da soberat vo Skopje i vo Struga makedonski i albanski profesori, eksperti i istra`uva~i, koi preku argumenti izvadeni od razni dokumenti i literatura ja promoviraat opravdanosta za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi. Imaj}i go predvid pogore potenciranoto vo vrska so knigata, mo`e da se konstatira deka stanuva zbor za zna~ajno nau~no delo, koe ima i aplikativno zna~ewe kako za nau~nite krugovi taka i za po{irokata javnost. Jas mislam deka knigata ,,Traumite i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava" zaslu`uva da se publicira, so cel da bide prisutna vo po{irokata javnost. Ovaa kniga mo`e da poslu`i i kako literatura za golem broj pra{awa od oblasta na sociologijata, psihologijata, politi~kite nauki, pravoto itn., no mislam deka ovaa kniga }e bide od korist i za po{iroka masa na ~itateli zainteresirani za ovaa problematika.

10

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

SEMINAR

09 juni 2003

11

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

12

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

M-r Nazmi Mali}i, Univerzitet na jugosito~na Evropa- Tetovo

Voveden zbor

Za proektot:

Traumite i psiholo{kite pojavi kako posledica od konfliktot, izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava i slobodi

Vo ~ovekovata istorija sekoga{ postoele nesoglasuvawa, protivstavuvawa, kako i podelbi vrz razni osnovi. Site ovie pojavi i pri~ini vo tekot na ~ovekovata istorija se javuvale i razvivale vo razli~ni formi i na~ini. Poznato e deka vo procesot na razvojot na edno op{testvo site ovie pojavi na nedorazbirawa, nesoglasuvawa, protivstavuvawa i dr. sé se imenuvani so zborot konflikt. Vo kontekst na modifikaciite mo`eme da gi stavime formata i vidot na odreden konflikt i nasilstvo, koi sekako pretstavuaat glavna tema na sociolo{kite, psiholo{kite analizi na politi~kite, pravnite, defendolo{kite nauki i dr. Za da postoi konflikt treba da imame dve protivstaveni strani i nezavisno od ovie protivstaveni strani, konfliktot mo`e da bide: interpersonalen (pome|u individuata), intergrupen (me|u grupite) i vnatre vo grupite. Temata za koja }e stane zbor na ovoj seminar, no i na drugite seminari }e bide Traumite1 i psiholo{kite pojavi kako posledica od konfliktot, no koj pretstavuvaat i zakana za ~ovekovite prava i slobodi. Na ovaa tema }e debatiraat nau~nici eksperti vo domenot na psihologijata, sociologijata, pravoto i dr., a u~esnici na seminarot }e bidat prestavnici na lokalnata samouprava, pretstavnici na regionalnite edinici na ministerstvata, pretstavnici na u~ili{ta, nevladini organizacii i studenti od

1 Trauma, povreda (na teloto ili na du{ata), psihi~ka trauma. Silno psihi~ko naru{uvawe na nekogo za vreme na nesre}i, neo~ekuvano slu~uvawe.

13

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

regionite {to bea opfateni vo konfliktot. Blagodarej}i na Fondacijata Fridrih Ebert, kako i poddr{kata {to ja imame od rakovodnite lu|e i {efot na ovaa Fondacija vo Skopje profesor Piter Telen, na ovaa tema }e se organiziraat i tri seminari vo tri gradovi na na{ava zemja. Koga se zboruva za traumite, psiholo{kite pojavi, konfliktite, pravata na ~ovekot, neophodno e da gi imame predvid i iskustvata na raznite humanisti, borci za ~ovekovi prava, da gi po~ituvame preporakite koi se odnesuvaat na tolerancijata2 od site vidovi i na spre~uvawe na nasilstvoto i na konfliktite. Vo ovoj kontekst za nasilstvoto i otsustvoto na tolerancijata, }e go citiram Vaclav Havel, pretsedatel na ^e{ka, koj me|u drugo rekol: "... nasilstvoto e nepravda za ~ovekovoto bitie. Intelektualcite imaat pravo da razmislat za idninata, da ja predviduvaat kakva }e bide taa. No, nivna primarna zada~a, spored mene, e da ja sfatat sega{nosta, nejzinite krizi da gi karakterizirat so adekvatno ime. Tokmu tuka niknuva realnata svest za perspektivite..."3. Ne e logi~no da se pojavat konflikti koj }e ja uni{tat ~ovekovata blagosostojba, nezavisno za kakvi interesi stanuva zbor, bidej}i lu|eto vredat pove}e od tie interesi4. Ako bogatstvoto, demokratijata i mirot odat zaedno, toga{ postojat mnogu malku pri~ini za konflikti, vojnata nikoga{ nema da doa|a predvid, represivnite voeno-policiski sili }e bidat bez nikakvo zna~ewe? I den-deneska koga se zboruva za slobodata, omrazata i nasilstvoto ne treba da se zaboravi porakata na Martin Luter King od SAD- rakovoditel na dvi`eweto na crncite za gra|anski prava, koj veli: "Omrazata go povreduva i omrazuva~ot, tolku kolku i omrazeniot". Koga se pravat razni ispituvawa za traumite, psiholo{kite pojavi, kr{eweto na ~ovekovite prava, kako posledica od konfliktot od 2001 vo Makedonija, bez somnenie se misli deka krajot na toj konflikt ne zna~i i celosno is~eznuvawe na konfliktot ili kraj na problemite koi gi predizvika vojnata, no i na mnogubro-

2

Tolerancija-tolerirawe, trpewe, soglasuvawe, trpenie, toleranten, soglasen odnos, da tolerira{, da poznava{ nekogo, dr`avna tolerancija, dozvoleno odbegnuvawe od normite, na toleranten na~in. 3 Nazmi Mali}i: Politi~kata tolerancija vo funkcija na mirot, Fondacija Fridrih Ebert, Skopje, 2001. 4 Ibidem.

14

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

jnite problemi so koi se soo~uvale gra|anite i pred toa, posebno onie od regionite opfateni so voeni dejstvija i po{iroko.5 Deneska e mnogu jasno vo Republika Makedonija deka op{testvoto e podeleno na dve grupi i deka ovaa podelba prodol`uva i vo procesot na postkonfliktnata etapa i vo uslovi na promeneti politi~ki deluvawa. Promenite i razlikite koi nastanuvat vo nestabilnite okolnosti, ~esto pati se sfa}aat kako preduslov za permanentno netolerantno odnesuvawe. Mnogu analisti na politi~kite odnosi, na ekonomskite i socijalnite odnosi za Makedonija mislat deka normalnoto odnesuvawe na lu|eto vo faza na stabilizacijata i implementacijata na obvrskite {to proizleguvaat od Ramkovniot dogovor }e bide predizvik za diferencirawe na vrednostite od nevrednostite (koi mo`at da se okarakteriziraat i kako sociopatolo{ko odnesuvawe). Za `al, i pred konfliktot, za vreme na konfliktot i vo postkonfliktniot period, vklu~uvaj}i go tuka i dene{noto vreme so destabilizacionite okolnosti, vo na{eto op{testvo prodol`uvaat da deluvaat nevrednostite: - prisutna e korupcijata kaj nekoi rakovoditeli na razni dr`avni i lokalni nivoa, - nepo~iutivawe na pravata i slobodite na ~ovekot od dr`avnite strukturi, - nemoralnoto odnesuvawe na nekoj od partiskite ~elnici, - korupcijata na dr`avnite funkcioneri vnatre vo svoite etni~ki zaednici (Albanci, Makedonci) manupuliraj}i gi nacionalnite i patriotskite ~uvstva na gra|anite za personalni celi i interesi, koristej}i gi kako maska za pokrivawe na neuspehot vo realizacijata na prezemenite obvrski od izbira~ite. - zloupotreba na nezavidnata socijalna polo`ba na mladite za politi~ki interesi, - razni vidovi zloupotreba na religioznite ~uvstva na gra|anite, - pojavuvawe na sociopatolo{kite pojavi, drogata, prostitucijata, organiziraniot kriminalitet, {vercot ili nezakonskoto zbogatuvawe.

5

Martin Luter King: Nepravdata, kade bilo da e, e zakana za pravdata sekade.

15

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Ovie negativnosti pridonesoa odredena kategorija na lu|e da pa|aat vo moralna kriza, da se pojavat razni traumi vo eden sloj na naselenieto, da sozdava socipatolo{ki efekti i drugi psiholo{ki pojavi. Vakvite okolnosti ne mo`e, a da ne vlijaat kaj na{iot gra|anin, zemaj}i predvid i mnogu faktori, kako {to e semejnata nesigurnost, niskoto nivo na obrazovanie, nemawe perspektiva, kulturnite tradicii i dr. Bidej}i poslednive godini e vo porast brojot na semejstvata so socijalna nestabilnost (posebno vo regionite opfateni so voeni dejstvija) se zgolemuva6 brojot na nevrabotenite, a od druga strana ima dr`avni i lokalni zvani~nici, koi menuvaj}i gi funkciite od godina vo godina, so razni manipulacii i nepotizam, kako i so nemoralno odnesuvawe, sozdavaat nesigurnost, i, bez somnenie, deluvaat vo sozdavawe moralni krizi kaj obi~niot gra|anin. Potoa, postojat i takvi grupacii koi bez nikakov trud se zbogatuvaat za kratko vreme, pomognati i od dr`avnite strukturi. Vo poslednive deset godini, no i porano, razni individui, no i grupacii redovno ostanuvaat da se potpomagaat od site vlasti, {to prirodno doveduva do razni krizi, destabilizacija, traumi, kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi, i, sekako, eden golem del od gra|anite ostanuvaat nadvor od gri`ata na vlasta. Ovie gra|ani }e go izrazat nivniot revolt so negativno odnesuvawe i postavuvawe, i eden den tie }e go naru{at "normalniot tek" na op{testveniot poredok. Eden del od albanskite i makedonskite gra|ani i drugite, osven traumite predizvikani od vojnata, ostanuvaat vo nemilost na raznite nemilosrdni "nivni" bosovi. Vo sega{nive stabilizacioni okolnosti, koi prodol`uvaat da se primaat so eden vid na skepticizam, treba da se najde i odgovor na pra{aweto: [to treba da se pravi deneska za da se zbli`uvame kako lu|e? Za kogo treba da `alime? Dali treba da se soo~ime so faktot deka traumite i pateweto se sostaven del na odredeni gra|ani? Fakt e deka ovie lu|e izgubile ne{to najdrago od nivnite semejstva, od nivnite telo i du{a, ne{to pogolemo od toa {to zna~i dr`ava, tie lu|e se traumatizirani, gi izgubile site ambicii, mo`ebi nemaat bollka i omraza, no se lu|e koi patat"7. No, nivnoto mol~ewe i patewe e i poraka za da ne se dozvoli da

6

Vo Republika Makedonija deneska se registrirani pove}e od 82 iljadi semejstva na koi im nedostigaat elementarnite elementi. Seminar odr`an vo Gostivar, so tema Osnovite na Zakonot za lokalna samouprava, organiziran od Demokratskiot klub i Fondacijata Fridrih Ebert, Gostivar, mart 2003 god. 7 Nazmi Mali}i, Politi~ki istra`uvawa, Grafoteks, Kumanovo, 2001

16

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

zemat zamav nemoralnite pojavi, organiziraniot kriminal (toleriran od odredeni dr`avni strukturi) i negovoto povrzuvawe so sociopatolo{kite pojavi, prostitucijata, narkomanizmot, alkoholizmot i drugi sociopatolo{ki pojavi. Po dve godini, vo periodot na implementacija na Ramkovniot dogovor od Ohrid, sekako zaedno so po~ituvawe na site to~ki opfateni vo ovoj kompromisen dokument, treba da se promoviraat koncepcii za tolerancijata, za potpolno po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi, pravoto za priznavawe na razlikite,8 so postoeweto na pravnata dr`ava }e sledi: - ~ekor napred vo me|usebnoto razbirawe pome|u lu|eto bez razlika na nivnata religiozna, etni~ka i polova pripadnost; - ~ekor napred vo podgotvenosta za ponatamo{en dijalog; - vo regulirawe na odnosite me|u lu|eto i zaednicite; - se sozdavat preduslovi za spre~uvawe i razre{uvawe na eventualnite nesoglasuvawa; - da se sozdavaat uslovi za spre~uvawe na nemoralnite pojavi ili sociopatolo{ki pojavi; - }e se sozdavaat odnosi so golemo zna~ewe za da se afirmiraat vrednostite pomiruvawe na tie {to bea na ~elo na vojnata i koi bea na sprotivni strani vo vojnata. Vo unapreduvawe na vrednostite koi im davaat zna~ewe na tolerancijata i da sozdava uslovi lu|eto da se po~ituvat me|u sebe, bidej}i ovoj e edinstveniot na~in da se za~uva mirot i stabilnosta vo edna dr`ava i nadvor od nea9. Za razre{uvawe na problemite od lu|eto koi u{te se `rtvi od traumite i sociolo{kite pojavi koi se pojavuvaat kako posledica od konfliktot, sekako treba da bide obvrska i na nevladiniteorganizacii. Se nadevam deka so dene{nava debata, no i so drugite debati na seminarite {to }e se odr`uvaat na ovaa tema, od razli~ni eksperti }e se prika`e, no i }e se davaat i predlozi kako da se organizira op{testvoto i dr`avata za da im pomogne na ovie gra|ani na koi im se zagrozeni ~ovekovite prava i slobodi.

8

Mnogu op{testva imale sli~ni zakoni za eden ,,zlaten poredok". ,,Raboti za drugite taka kako {to ti saka{ tie da rabotat za tebe" Graham G. Politi~kata Tolerancija, Zagreb, 1994

9

17

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

D-r Etem Aziri Institut za sociolo{ki i polti~ko-pravni istra`uvawa Skopje

Politi~kite partii vo Makedonija, zloupotreba na mladite vo politi~ki celi i vooru`eniot konflikt od 2001 godina

Voved

Poslednata decenija od minatiot vek }e ostane zapametena po golemite promeni koi se slu~ija vo zemjite na realsocijalizmot, vklu~uvaj}i ja tuka i Republika Makedonija kako sostaven del na biv{ata SFRJ. Ovie promeni iako gi zafatija site podra~ja na op{testveniot `ivot se identifikuvaat vo politi~kata sfera so zamena na monizmot so pove}epartiski sistem, a vo ekonomskata sfera so zamena na planiranata ekonomija so pazarno stopanstvo. Ovie promeni bea silno poddr`ani od najgolemiot broj gra|ani na Makedonija, nezavisno od nivnata etni~ka i religiozna pripadnost. Ovaa poddr{ka treba da se sfati kako nade` i edinstvena alternativa za integrirawe na Makedonija vo Evropskata unija i vo Evroatlantskite integracii, {to, vpro~em, e son na re~isi site zemji vo tranzicija. Me|utoa, vklu~uvaweto vo golemoto semejstvo na evropskite dr`avi i vo raznite me|unarodni asocijacii ne bara samo podgotvenost i dobra volja, tuku, pred sé, bara ispolnuvawe na nekoi preduslovi, odnosno dostignuvawe na nekoi standardi bez koi vratite sekoga{ ostanuvaat zatvoreni. Vo ovie standardi spa|aat, pred sé, vistinskata demokratizacija na makedonskoto op{testvo i izgradba na op{testvoto po evroamerikanski standardi.

18

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Nekolku karakteristiki na razvojot na Makedonija vo prvata decenija na tranzicijata Zamenata na monopartizmot so mnogupartiskiot sistem vo biv{ata SFRJ i vo Republika Makedonija, kako nejzin sostaven del, be{e rezultat na edna permanentna kriza koja go slede{e socijalizmot vo site fazi na negoviot razvitok.Ovaa kriza se prodlabo~i zabele`livo po smrtta na jugoslovenskiot lider J.B.Tito, koj so pravo se smeta za glaven arhitekt na taa hibridna dr`ava koja deklarativno be{e dr`ava vo koja cveta{e ednakvosta, demokratijata i blagosostojbata, no vo realnosta, vo edna pozakriena forma, pliva{e vo vodite na nacionalnata dominacija na pogolemite vrz pomalite narodi. Po smrtta na Tito, nacionalizmite od site boi se "povampirija" i bez strav, so isklu~itelna hrabrost, po~naa da gi urivaat site "vrednosti" na dr`avata na "ednakvost i blagosostojba", po~nuvaj}i od "bratstvoto-edinstvoto". Kako predtekst na vojnata protiv "albanskiot nacionalizam i iredentizam" po~na aktivnosta na zdru`enite srpsko-crnogorskomakedonski sili za urivawe na avtonomijata na Kosovo i na seto toa {to be{e albansko. [to e najlo{o, antialbanskata kampawa se odviva{e vo ime na bratstvoto i edinstvoto, ednakvosta i so`ivotot. Od druga strana, ekonomskata kriza be{e nadvor od sekakva kontrola. Vo takvi okolnosti monizmot be{e zamenet so pluralizmot kako nade` i edinstvena alternativa za nadminuvawe na ekonomskata, politi~kata i moralnata kriza koi so decenii bea vkoreneti na ovie prostori. Partiskiot pluralizam i demokratskite vrednosti ne bea isto sfateni od site sloevi na makedonskoto op{testvo, nacionalnite etnikumi i religiozni grupi. Vo Makedonija u{te na samiot po~etok se slu~i "demokratsko manipulirawe so demokratijata" so samiot fakt {to gra|anite na ovaa dr`ava organizirani po politi~ki partii, partiskiot pluralizam ne go sfatija kako "natprevar" pome|u razli~nite idei i vrednosti, tuku kako mo`nost vo ime na "demokratskite pravila i principi" posilnite da im ja nametnat svojata volja na poslabite, tie {to se brojno pove}e na tie {to se brojno pomalku da im gi nametnat nivnite pravila na igra, i sevo ova vo ime na pluralisti~kata demokratija. Zna~i, od samiot po~etok politi~ko-partiskiot pluralizam ne be{e sfaten kako mo`nost za integrirawe na op{testvoto, kako proces koj }e

19

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ovozmo`e{e osloboduvawe na pozitivnata energija na site gra|ani nezavisno od nivnata nacionalna, kulturna i religiozna pripadnost. Za `al, politi~kite partii ne nudea edinstvo, tuku podelbi, ne nudea alternativi za gra|anite da go najdat zaedni~koto, tuku posebnoto, ne ja pomagaa demokratizacijata na op{testvoto, tuku negovata partizacija. Iako so Ustavot e zabraneto formirawe politi~ki partii koi budat me|uetni~ka i me|ukonfesionalna omraza, vo praktikata se slu~uva{e sprotivnoto. Nefunkcioniraweto na dr`avata na pravoto, odnosno selektivnoto funkcionirawe na dr`avata ovozmo`uva{e vo golema mera kultivirawe na nedemokratski vrednosti na smetka na demokratskite vrednosti. Op{to gledano, pluralno-partiskiot `ivot vo Makedonija se razviva{e po sistemot crno-belo. Nego go slede{e ekonomskata, socijalnata, a osobeno edna silna mnogudimenzionalna politi~ka kriza. Politi~kata kriza go nose{e pe~atot na permanentnite nesoglasuvawa pome|u dvete najgolemi etni~ki kolektiviteti vo zemjata, pome|u Makedoncite i Albancite, no vo oddelni segmenti ne se isklu~uvaa i nesoglasuvawata vo relacija Makedonci-Makedonci i Albanci-Albanci. Konfliktite i nesoglasuvawata na relacija Albanci-Makedonci mo`at da se sublimiraat vo dve-tri pra{awa koi se izrazuvaat kako nesoglasuvawa pome|u "golemoto malcinstvo" i "maloto mnozinstvo". So politi~ki re~nik izrazeno, nesoglasuvaweto ima eden zaedni~ki imenitel: Koj treba da bide nositel na dr`avniot suverenitet vo Makedonija?! Dodeka politi~kite partii na Makedoncite pod sekoj uslov se obiduvaa nositel na dr`avniot suverenitet da bide makedonskiot narod i deka Makedonija mora da se izgradi vo duhot na dominacijata na mnozinskiot narod, politi~kite partii na Albancite po sekoj uslov insistiraa nositeli na dr`avniot suverenitet da bidat brojno dvata najgolemi narodi, no za niv prifatliva be{e i opcijata nositeli na dr`avniot suverenitet da bidat gra|anite na Makedonija vo smislata na zborot "demos". Zna~i za avtohtonite Albanci i nivnite politi~ki partii ne be{e prifatliva samo opcijata na izgradba na dr`avata kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod so {to Albancite kako vtor najgolem narod po broj i normativno bi bile pretvoreni vo gra|ani od vtor red i so toa staveni vo istata "korpa" so drugite etni~ki zaednici koi od koj bilo aspekt gledano se minoriteti vo celosno zna~ewe na zborot. Nesoglasnosta okolu bazi~nata koncepcija na izgradba na dr`avata pome|u dvata najgolema etniteta be{e prosledena so permanentni

20

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

politi~ki krizi koi vo 2001 godina dovedoa do vooru`eniot konflikt pome|u makedonskite voeno-policiski sili i vooru`enite albanski sili na ONA. Ovoj konflikt lesno mo`e{e da eskalira vo edna op{ta me|uetni~ka vojna ~ii{to posledici }e bea ne samo tragi~ni, tuku i katastrofalni za obata etnikuma. Nekoi momenti koi vlijaea vo eskaliraweto na konfliktot vo 2001 godina i ulogata na mladinata vo tie procesi Od golema {teta za idninata na Republika Makedonija kako dr`ava i za nejzinata demokratizacija e nedostigot ne edna poseopfatna analiza za konfliktot od 2001 godina. Kako {to izgleda, politi~kite krugovi nemaat podgotvenost, a nau~nite krugovi nemaat hrabrost temelno da gi analiziraat pri~inite, motivite i posledicite na konfliktot. Vo nedostig na korektni analizi koi bi go osvetlile periodot, osobeno pred konfliktot, no i za vreme na traeweto na samiot konflikt, "vistinata" se nao|a nekade me|u stavovite na aktuelnite politi~ki partii i nivnite lideri koi se krajno oboeni so nacionalni boi i se dijametralno protivstaveni. Dodeka makedonskata strana insistira deka korenite na konfliktot se nao|aat nadvor od zemjata aludiraj}i na Republika Kosovo, a ponekoga{ spomnuvaj}i ja i me|unarodnata zaednica kako inicijator, albanskata strana i nejzinite politi~ki partii stojat na svoeto stojali{te deka vistinskite pri~ini treba da se baraat vo ramkite na samata dr`ava i deka konfliktot, pred sé, be{e rezultat na krajnoto ignorirawe na prirodnite barawa na albanskiot narod od aspekt na unapreduvawe na negoviot op{t status. Sepak, kako i da e, ova se samo politi~ki stojali{ta i ni{to pove}e. Gre{ka koja mo`e da ima seriozni posledici za obete strani vo po{iroka smisla na zborot e nedostigot na edna analiza koja ne bi se bazirala na dnevnopoliti~kite argumenti. Nedostigot na odr`livi analizi gi dr`i kako "zalo`nici" me|uetni~kite odnosi vo Makedonija, go stagnira demokratiziraweto na op{testvoto i go zabavuva procesot na integrirawe na zemjata vo evropskite i vo evroatlantskite strukturi. U{te pove}e dokolku se zeme predvid faktot deka avtohtonite Albanci se realnost, sostaven del na ovaa dr`ava, a Albanija i Kosovo nejzini prvi sosedi i edinstveni koi bez rezerva gi prifatija makedonskiot narod, makedonskata dr`ava i makedonskiot jazik. Zatoa e nelogi~no i neprifatlivo pri~inite i motivite na vooru`eniot konflikt da se nao|aat spored prin21

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

cipot na "magioni~arite", zna~i da se izvadat od pod kapa i da í se serviraat na doma{nata i na nadvore{nata javnost kako edinstvena i posledna vistina. Bez ambicii da gi rasvetlam motivite i pri~inite na vooru`eniot konflikt od 2001 godina, a u{te pomalku negovite posledici, ~uvstvuvam potreba da spomnam nekolku faktori kon koi politi~kite i nau~nite krugovi vo Makedonija treba da imaat korekten i analiti~ki priod vo duhot na rasvetluvawe na toa {to se slu~i vo 2001 godina so cel da se eliminiraat ne samo posledicite tuku i pri~inite koi dovedoa do konfliktot - a toa odi vo korist na site i na {teta nikomu. Tuka, pred sé, treba da se otvori pra{aweto na menuvaweto na filozofijata na rezonirawe i strategijata na makedonskata politika kon albanskoto pra{awe voop{to i osobeno kon pra{aweto na Albancite vo Makedonija, vo duhot na op{tite promeni vo evroamerikanskata politika i strategija. Po kvalitativnite i kvantitativnite promeni, vo zemjite na realsocijalizmot se neizdr`livi neprijatelstvata, strategiite i starite proekti koi se bazirani vrz ideologii na 19 vek. Drug moment koj bara analiza e stavot na Makedonija kon kosovskoto pra{awe. Vo ovoj kontekst treba da se izbri{e od glava nadminatiot i zastaren koncept "Kosovo sostaven del na Srbija" i "Nezavisnosta na Kosovo potencijalen rizik za makedonskoto bitie, makedonskiot narod i Makedonija kako dr`ava". Treba da se prifati faktot deka nezavisnosta na Kosovo e samo pra{awe na vreme i deka nezavisnosta na Kosovo e silna garancija za stabilizirawe na Balkanot vo celina. Vo ovoj kontekst, sekoe "pazaruvawe" vo ime na Kosovo i na negova smetka so drugite sosedi permanentno }e budi somne`i, nesoglasuvawa, pri {to ne se isklu~uvaat ni konflikti kako na mikro taka i na makro plan. [to se odnesuva do odnosite vo ramkite na samata dr`ava, zna~i odnosite Makedonci-Albanci, nau~nite rabotnici imaat obvrska kon naukata i kon idnite generacii da se vratat nekolku godini nanazad i, pome|u drugoto, da analiziraat: zo{to site etniteti vo Makedonija se opredelija za kreirawe svoi etni~ki partii, zna~i za kreirawe nacionalni, no i nacionalisti~ki partii; vo kakvi okolnosti se odr`aa prvite slobodni parlamentarni i lokalni mnogupartiski izbori; kako se donese prviot Ustav po proglasuvaweto nezavisnost na Makedonija; zo{to albanskoto naselenie ne go poddr`a referendumot za nezavisnost na Makedonija, zo{to Albancite paralelno organiziraa referendum za kulturno22

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

teritorijalna avtonomija; kako i zo{to se slu~i aferata so oru`jeto; zo{to se slu~ija Bit Pazar, Radoli{ta, Re~ica i Gostivar i dr.?! Samo eden objektiven i nepristrasen priod so etni~ki me{ani nau~ni ekipi }e gi rasvetli slu~uvawata na 2001 godina i preventivno }e vlijae tie da ne se povtorat. Za `al, site analizi doka`uvaat deka politi~kite partii vo Makedonija sekoga{ poddr{ka za svoite stavovi imaat barano kaj pomladite generacii manipuliraj}i so nivnata iskrenost, emocii i nivnite nacionalni ~uvstva. Politi~kite partii vo sekoj slu~aj, vo sekoj moment, koristej}i perfidni metodi, ja imaat obezbedeno poddr{kata na najvitalnata sila vo dr`avata, odnosno mladinata za da gi postignat svoite celi iako svesni deka tie vo princip se kratkoro~ni. Makijavelisti~kite tendencii kaj politi~kite partii vo Makedonija bea i se tolku silni {to ne im pre~elo duri ni "trueweto" na idnite generacii so eden vid "otrov" koj e re~isi neizle~liv. Za manipuliraweto na politi~kite partii vo Makedonija so mladinata, no i so maloletnicite ima mnogu dokazi. Dovolno e da napravime edna analiza na site politi~ki slu~uvawa vo zemjava po~nuvaj}i od prvite mnogupartiski izbori, pa sé do denes. U{te ni se sve`i parolite na mladinata vo Makedonija za vreme na politi~kite mitinzi i partiskite sobiri kako; "Gasni komori za [iptarite", "Smrt za [iptarite", "Rani go ku~eto da te kasa", "]e ve vratime zad Karpatite" i dr. No u{te posve`i se protestite na studentite i sredno{kolcite protiv nastavata na albanski jazik na Pedago{kiot fakultet vo Skopje, postojanite tepa~ki na albanskite i makedonskite u~enici vo u~ili{nite objekti, avtobusi i drugi javni mesta vo Skopje, napu{taweto na gimnazijata od strana na albanskite u~enici vo Kumanovo, nesledeweto nastava na u~enicite Makedonci vo tetovskoto selo [em{ovo, tepa~kite pome|u albanskite i makedonskite u~enici vo Struga i sl. No, se razbira deka mladite ni porano, a ni sega ne postapuvaat so svoja glava. Tie sekoga{ bile inspirirani od postarite, a osobeno od strana na politi~ko-partiskite eliti koi na smetka na mladite obezbeduvaa fotelji i bezbrojni privilegii. Vo ovaa prilika dovolno e da se prisetime na dva-tri "brilijantni" stavovi na nekoi javni figuri na ovaa dr`ava, koja pred konfliktot 2001 godina se proklamira{e kako "oaza na mirot". Taka, vo slu~ajot so Tetovskiot univerzitet, ministerot za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija izjavi deka se rodilo mrtvo novoroden~e, kandidatot za pretsedatel na dr`avata od redovite na VMRO-DPMNE

23

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

za vreme na vtorite pretsedatelski izbori izjavuva{e deka "]e mu gi prese~eme kanxite na orelot vo vozduh" dodeka kandidatot za pretsedatel na dr`avata za vreme na tretite pretsedatelski izbori javno se distancira{e od glasovite na eden golem del na gra|anite na negovata dr`ava izjavuvaj}i deka ne saka da stane pretsedatel i so glasovite na Albancite itn. Zloupotrebata za politi~ki celi, kako pred konfliktot taka i po nego, go dostignuva svojot vrv vo manipulaciite koi gi pravat politi~kite partii so maloletnicite, osobeno za vreme na predizbornata i izbornata kampawa. Politi~kite partii i maloletnicite Site analizi na specijaliziranite institucii potvrduvaat deka politi~kite partii za postignuvawe na svoite celi ne gi {tedat ni maloletnicite. Obi~no malite deca se mnogu prifatlivi za partiite, osobeno za vreme na predizbornata kampawa, no i vo samiot izboren den. Kaj nas se zabele`uva postojan rast na u~estvoto na maloletnicite vo predizbornata kampawa, a osobeno za vreme na raznite partiski sobiri. Deklarativno, politi~kite partii vo Makedonija se protiv iskoristuvaweto na decata vo politi~ki celi. Tie ubedlivo se izrazuvaat protiv zloupotrebata na decata negiraj}i prisustvo na decata vo partiskite sobiri, iako nivnoto prisustvo go argumentiraat kamerite na novinarite, a osobeno kamerite na doma{nite i na stranskite radioteleviziski kanali. Zloupotrebata na decata vo politi~ko-partiski celi e od razli~na priroda i ne zavr{uva so u~estvo vo partiskite sobiri. Politi~kite partii im davaat na decata konkretni "obvrski i zada~i", kako {to se, na primer, lepeweto plakati i posteri; raspredelba na ostanatiot propaganden materijal i sl. Na denot na izborite, politi~kite partii gi koristat mladite za da gi potsetat glasa~ite deka treba da izlezat na glasawe i da go iskoristat pravoto na glas. Potsetuvaweto obi~no zavr{uva so sugerirawe za koja partija treba da se opredelat. Zna~i zad "naivnite" lica na decata se krijat mnogu seriozni celi na politi~kite partii. Sevo ova i ne e tolku tragi~no dokolku ne se zeme predvid faktot deka decata se opredeluvaat za razli~ni partiski opcii. Ova samo po sebe pretstavuva opasnost za podelbi, netolerancija, omraza i fizi~ki konflikti me|u niv. Omrazata i netolerancijata neretko gi nadminuvaat granicite na partiskoto i zema po{iroki dimenzii i konotacii koi se opasni i {tetni za multietni~kite,

24

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

multikulturnite i multikonfesionalnite op{testva. Omrazata koja se ra|a na mladi godini mnogu te{ko se bri{e podocna. Manipulacijata so decata, nezavisno od dobivkite {to gi nosi na mikroplan, pretstavuva krajno negativna pojava so te{ki posledici kako za normalniot razvoj na decata taka i za razvojot na op{testvoto vo celina. Taka kako {to povremeno informiraat organizaciite i instituciite koi go sledat ovoj fenomen, po zavr{uvaweto na predizbornata kampawa, eden del na mladite sfa}aat deka na nekoj na~in bile manipulirani i zloupotrebeni od strana na politi~kite partii. Nivnata razo~aranost na mladi godini mo`e da vlijae tie da poka`at edna krajna nezainteresiranost za politi~kite zbidnuvawa podocna. Zna~i, zloupotrebata na decata vo partiskopoliti~ki celi mo`e vo zna~ajna mera da go potpomogne fenomenot poznat kako "politi~ka apatija" so koj se soo~uvaat site sovremeni sistemi i op{testva. Dodeka razvienite demokratii se obiduvaat da ja otkornat politi~kata apatija, nerazvienite demokratii i zemjite vo tranzicija vo mnogu segmenti ja kultiviraat. Potenciraj}i gi ovie momenti, vo nikoj slu~aj ne mislam deka za ovie fenomeni "de`urni vinovnici" se samo politi~kite partii. Se podrazbira deka za zloupotrebata na decata vo politi~ko-partiski celi re{ava~ki faktor mo`e da bide partiskata pripadnost na roditelite, ekonomsko-materijalnata pozicija i etni~kata pripadnost. Izvesen broj deca se vklu~uvaat vo aktivnostite na politi~kite partii poradi simboli~nite nagradi, kako {to se kapite, mai~kite ili simboli~ni sumi pari koi gi dobivaat kako nagrada za poka`anata aktivnost, dodeka nekoi drugi, koi `ivotniot ambient gi ima "otrueno" so nacionalniot kompleks, se vklu~uvaat vo politi~ko-partiski aktivnosti za da ja izvr{at "obvrskata" kon svojot narod. Vo prodol`enie, vo kontekst na gorenavedenoto }e prezentiram nekoi razultati na anketata izv{ena od strana na "Zdru`enieto za za{tita na pravata na decata" za Makedonija. Anketata e realizirana vo teritorijata na grad Skopje pome|u 20.09.2002 i 5.10.2002 godina. Anketirani se 574 deca od razli~na vozrast, pol i etni~ka pripadnost. Na postavenoto pra{awe kolku ~esto so svoite prijateli razmenuvate mislewa za nekoja politi~ka partija dobieni se ovie odgovori: ~esto, 77; ponekoga{, 177; retko, 181; nikoga{, 136; bez odgovor, 3. Na postavenoto pra{awe: Dali ima{ izgradeno svoj stav za nekoja opredelena politi~ka partija, odgovorite se: da, 215; ne, 169; ne sum zainteresiran, 183 i bez odgovor, 7. Na

25

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

postavenoto pra{awe dali si aktivist(ka) ili simpatizer(ka) na nekoja politi~ka partija, dobieni se slednite odgovori: da, 229; ne, 223; ne sum zainteresiran, 130; bez odgovor, 2. Na pra{aweto dali ste zapoznaeni so stavovite na va{ite roditeli kon nekoja opredelena politi~ka partija, dobieni se slednite odgovori: da, 273; ne, 159; ne sum zainteresiran, 139 i bez odgovor, 3. Na pra{aweto kakva nagrada ste dobile za poka`anata aktivnost vo nekoja politi~ka partija, dobieni se ovie odgovori: pari~na nagrada, 20; kompenzacija vo natura (penkalo, kapa, mai~ka), 86; ne{to drugo, 18; ni{to, 425; bez odgovor, 25. Na pra{aweto kolku ~esto si u~estvuval vo politi~kite mitinzi vo tvojata op{tina, dobieni se ovie odgovori: redovno, 86; ponekoga{, 254; nikoga{, 227; bez odgovor, 7. Na pra{aweto dali si u~estvuval vo mitinzi nadvor od tvojata op{tina, raspredelbata na odgovorite bila slednata: da, 158; ne, 411; bez odgovor, 5. Na pra{aweto koj ve pridru`uva{e na mitinzite, dobieni se slednite odgovori: roditelite, 106; sosedite, 26; prijatelite, 269; sam, 57 i bez odgovor, 116. Na pra{aweto koj bil va{iot motiv za u~estvo na mitinzite, odgovorite bile slednite: simpatizirawe, 150; qubopitstvo, 115; slu~ajnost, 101; drugi motivi, 29; ne sum u~estvuval, 195 i bez odgovor, 4. Ova se nekoi od rezultatite na izvr{enata anketa. Ubeden sum deka dokolku anketata ja pokrie{e celata teritorija na Republika Makedonija rezultatite }e bea mnogu pozagri`uva~ki {to se odnesuva do zloupotrebata na decata vo politi~ki celi. Svojot stav, pred sé, go temelam na mentalitetot vo periferijata, pogolemata zainteresiranost na decata za raznite manifestacii vo pomalite mesta, pote{kata ekonomska i socijalna polo`ba nadvor od glavniot grad, poizrazenata politizacija i dr. Vo ovoj kontekst vredi da se spomne zagri`enosta na detskata ambasada "Me|a{i" koja vo "Fakti" na 29.8.2002 potvrduva deka "vo Makedonija postoi javna zloupotreba na decata". Izvr{niot direktor na ovaa organizacija Dragi Zmijanac smeta deka "negativnata pojava na zloupotreba na decata se povtoruva i vo predizbornata kampawa na politi~kite partii i pred izborite na 15.9. i deka prisustvoto na decata vo partiskite sobiri e pretvoreno vo 'obi~en folklor'". Toj isto taka potencira deka "po zavr{uvaweto na izbornata kampawa, mladite sfa}aat deka, pove}e ili pomalku, se zloupotrebeni od strana na politi~kite partii i, razo~arani, eden del od niv se obra}aat do na{ata organizacija".

26

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

No, kako {to toj naveduva, na reakciite na organizacijata ne im se pridava zaslu`enoto vnimenie.

Zaklu~ok

Mnogu istra`uva~i na politi~kite partii istaknuvaat deka politi~kite partii se "nu`no zlo na demokratijata". Tie mo`e da postojat bez demokratijata, no, kako {to izgleda, sovremenata demokratija e nevozmo`na bez politi~kite partii. Zna~i tie mo`e da bidat silen faktor na demokratizacija na op{testvoto, no isto taka mo`e da gi zabavat demokratskite dvi`ewa, pred sé, preku "demokratsko manipulirawe so demokratijata". Politi~kite partii na tranzicijata vo Makedonija se vo barawe na perspektiva. Nivnoto profilirawe zavisi od uslovite i opkru`uvaweto vo koe se pojavuvaat i deluvaat. Preteranata doza na makijavelizam kaj niv treba da se sfati kako prirodna i logi~na, no ne i da se opravda. Demokratijata kako proces bilo na mikro ili na makro plan, zna~i kako vnatrepartiska demokratija ili op{testvena demokratija, e eden mnogu slo`en kompleks usloven od mnogu isprepleteni faktori. No, od druga strana, demokratijata ja ima svojata abeceda. Politi~kite partii vo Makedonija ne treba da gubat vreme za da ja otkrijat "toplata voda", bidej}i toa nekoj drug go napravil odamna. Vooru`eniot konflikt od 2001 godina treba da poslu`i kako edna istoriska lekcija za site gra|ani na Makedonija, za site etnikumi, op{testveni sloevi i religiozni grupi. Dejstvuvaweto na politi~kite partii mora da bide naso~eno kon otkornuvawe na seto toa {to mo`e da predizvika eventualni konflikti, zna~i vo pravec na razvivawe na Makedonija kako demokratska dr`ava na ramnopravni gra|ani i nacionalni koletiviteti. Koja bilo druga opcija, nezavisno kolku privle~na mo`e da bide na po~etokot, na krajot }e ima te{ki posledici za site nas. Manipulacijata vrz nacionalna i partiska osnova na studentskata mladina, sredno{kolcite i osobeno maloletnicite na politi~kite partii ili na koj bilo drug manipulant, porano ili podocna, im se vra}a kako bumerang.

27

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Koristena literatura: Etem Aziri; Partitë politike në teori dhe praktikë; libër në botim Osman Ismaili; Partitë politike shqiptare dhe çështja e Kosovës; Prishtinë;2001 Cane T. Mojanovski; Letopis na makedonskata demokratija; Skopje; 2000 Nazmi Maliqi; Shpalosje; Shkup; 2001 Sé u{te neobjaveni rezultati na "Dru{tvoto za za{tita na pravata na decata".

28

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Prof. d-r Zoran Sulejmanov Ustaven sud na Republika Makedonija

Samoubistvoto kako posledica na konfliktot i zagrozuvaweto na ~ovekovite prava

1. Poim i pri~ini na samoubistvata 1. Najsilen nagon vo ~ovekot e nagonot za samoodr`uvawe, nagonot na odbrana na sopstveniot fizi~ki integritet. Sekoj ~ovek verojatno vo dobar del na ovoj nagon mu go dol`i sopstvenoto pre`ivuvawe i, po{iroko, na pre`ivuvaweto na vidot. Pred negovata sila otstapuvaat site ostanati vitalni i socijalni nagoni, site individualni i grupni potrebi, `elbi i posakuvawa. No, ima isklu~oci. Samoubistvoto e eden od niv.10 Toa pretstavuva svesno i namerno uni{tuvawe na sopstveniot `ivot, bez ogled na toa dali taa namera bila nedovolno opredelena ili nejasna, odnosno bez ogled deka zad voleviot akt so koj se odzema svojot `ivot stoele normalni ili patolo{ki motivi. Stanuva zbor za dosta rasprostranet socijalen problem od koj ne bilo, nitu denes e li{eno nitu edno op{testvo. Spored odredeni pokazateli, samoubistvata vo Anglija nedelno se izvr{uvaat od najmalku 100 lica. Pritoa, za dvaeset do pedeset samoubijci vo zvani~nata statistika ne postojat nikakvi podatoci. Vo SAD brojkata e ~etiripati pogolema, a vo Ungarija, proporcionalno u{te pove}e. Svetskata zdravstvena organizacija bele`i deka sekoj den okolu 2.000 lu|e vo svetot si go odzemaat `ivotot. Samoubistvata se vo postojan porast i vo Republika Makedonija, a trendot na nivnoto zgolemuvawe e sli~en so drugite zemji so stapka od 5,0 do 10,0. Poa|aj}i od faktot deka kaj nas vo sedumdesettite godini prose~no

10

Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str. 73.

29

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

godi{no se samoubivale {eeset lica, kako i od toa deka vo poslednive deset godini nivniot broj se zgolemuva do 150, so pravo prognoziraat deka brojot na samoubijcite }e se zgolemuva. 2. Pravo na samoubistvo. Imame li pravo samite da odlu~uvame za ne{to {to ne e na{e ili barem {to ne e samo na{e vo onaa mera vo koja toa {to biolo{ki sme ne go dol`ime ni po svoja zasluga ni po svoja vina? A dali e toa {to sme vo egzistencionalna, socijalna i personalna smisla tolku na{e za so nego da mo`eme da raspolagame po sopstvena volja i potreba. Toga{ koga sme podgotveni celosno da go uni{time ona {to sme i ona {to vo idnina bi mo`ele da bideme? Dali sme tolku mali i bezna~ajni vo samuobistvenata namera da mo`eme i da smeeme na nego da zaboravime ili ednostavno da go zapostavime? - se pra{uva Kecmanovi}.11 Nasproti nepostoeweto na pravoto na samoubistvo, istiot avtor gi postavuva pra{awata: za samoubistvoto kako efikasen na~in na doveduvawe na ~ovekot vo sostojba na nirvanska nepodvi`nost i spokojstvo; za samoubistvoto kako suverena potvrda na mo}ta na ~ovekovata slobodna volja; za samoubistvoto kako mo`nost za nadminuvawe na apsurdot na ~ovekovata egzistencija i za samoubistvoto kako samo`rtvuvawe za drugite, kako herojski i altruisti~ki akt. Vo site tie dilemi se krijat argumenti za i protiv samoubistvoto i ottamu proizleguvaat makite na site onie koi nastojuvaat da go dadat vistinskiot odgovor za negovoto filozofsko, antropolo{ko i moralno zna~ewe. Odgovorot e sepak mo`en. Samoubistvoto, veli Kecmanovi}, sosema sigurno e edna od ~ovekovite mo`nosti, me|utoa, kakva e, vsu{nost, toa mo`nost? Samobistvoto kako mo`nost gi ukinuva site ostanati mo`nosti i dotolku e ~ovekova nemo`nost, za{to bitieto vo mo`nosta e su{testveno opredeluvawe na sekoj ~ovek, pa edinstveno izbor na onaa mo`nost koja ja nosi, koja e mo`nost na mo`nosta, mo`e da go opravda i vtemeli sekoj ~ovekov stav, izbor i odluka. So samoto toa, iako e nesomneno avtenti~na ~ove~ka mo`nost, samoubistvoto e istovremeno i najdrasti~na negacija na ~ovekovata avtenti~nost. Vo toj paradoks e vistinskoto zna~ewe na samoubistvoto vo ~ovekot i za ~ovekot - bez ogled dali se raboti za normalno, patolo{ko, bilansno, herojsko ili za nekoj drug vid samoubistvo. Spored toa, kone~no, sekoe samoubistvo vo su{tina e me|u normalnoto i patolo{koto.12

11 12

Kecmanovi}, D. op. cit. str. 73 Ibid, str. 74-75.

30

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

3. Pri~inite na samoubistvoto treba podednakvo da se baraat kako vo op{testvenite taka i vo individualnite faktori i vlijanija. Me|u neposrednite egzogeni faktori naj~esto se pomestuvaat socijalnite krizi, intenzivnite interpersonalni konflikti, bra~nite i semejnite nepriliki, negativniot primer od ve}e izvr{eno samoubistvo vo semejstvoto, preterani o~ekuvawa od roditelite, op{testvena izolacija od najrazli~ni vidovi, op{testveniot pritisok ili pritisokot na roditelite da se postigne opredelen uspeh i status vo sredinata13 i sl. Vo ovaa sfera na vlijanija i neposredni pri~initeli na samoubistvata sekako treba da se pomestat i preteranata upotreba na alkoholni pijalaci i zloupotrebata na drogi i psihotropni supstancii. Individualnite pri~initeli (subjektivni faktori) na samoubistvata, vo prv red, se nao|aat vo odredena somatska, obi~o neizle~liva bolest ili takva bolest koja e prosledena so u`asno neizdr`livi bolki, `alost poradi smrt na blisko i sakano lice, golemi nesre}i, du{evni rastrojstva, nesre}na qubov, li~na nesposobnost na fleksibilnost so koja }e se stekne opredelena nezavisnost vo neposrednata sredina, biopsiholo{14kite promeni koi gi predizvikuva pubertetot, izrazena netolerantnost na frustracii, od edna, i zgolemen agresiven potencijal od druga strana, ~uvstvo na besperspektivnost, depresivni sostojbi, nevrozi (histerija), impulsivnost, anksioznost, starost i nemo} i sl. Licata kaj koi }e se steknat edna ili nekoi od ovie pri~ini se narekuvaat suicidalno zagrozeni lica. 4. Samoubistvoto treba da se razlikuva od samopovredite koi pretstavuvaat svesno i namerno o{tetuvawe na sopstvenoto zdravje zaradi postignuvawe na opredelena korist. Licata koi se samopovreduvaat ne ja sakaat sopstvenata smrt, no toa ~esto mo`e da im se slu~i. Nivnite motivi, spored Jevti}, naj~esto se: a) demonstrativni (da se svrti vnimanie kon sebe), b) protestni ({trajk so glad, na primer, na zatvorenici), v) sentimentalni (da se odobrovolat roditelite, u~itelite, qubovnikot ili drugi lica da storat ne{to vo korist na liceto {to se samopovreduva), g) malafidni (na primer, zatvorenikot da se najde vo bolnica), d) fiktivni (na primer, so bo`emno siluvawe da se prikrijat dobrovolni

13

Vo ponovo vreme, ~esti se samoubistvata vo Japonija me|u mladite koi se podgotvuvaat za priem na najpoznatite japonski univerziteti, a koi ne uspevale da bidat primeni. Takvoto reagirawe na mladite se objasnuva so toa {to so zavr{uvaweto na tie univerziteti obezbeduvaat sigurna i uspe{na idnina.

14

31

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

samopovredi) i mistificirani (da se izbegne voena obvrska, socijalna pomo{ ili nadomest od osiguruvawe). Posebni samopovredi vr{at histeri~nite lica, verskite fanatici, mazohistite i pita~ite (so cel za pogolema somilost pri pita~eweto). Poseben vid samopovreda e samonagrduvaweto koe prete`no go vr{at du{evno rastroeni lica. So razre{uvaweto na dilemite samoubistvo samopovreda i samoubistvo - ubistvo se zanimavaat posebni nauki kriminalistikata i sudskata medicina.5 2. Samoubistvoto kako socijalen i sociopatolo{ki problem 1. Posmatrano istoriski, samoubistvoto kaj najstarite narodi e tretirano ili kako li~en akt na poedinecot, koj poradi takviot stav ne povlekuval sram ni prekor, ili kako indiferentna postapka koja ne bila osuduvana, ili kako herojsko delo na pobedenite, odnosno zarobenite voini, ili kako blagodaren poteg na mudrecite, ili, pak, kako posledno sredstvo za spas na iznemo{tenite starci, neizle~livite bolni, bankrotiranite bogata{i itn. Nevoedna~eni bile i stavovite na razli~nite religii kon suicidot. Taka, dodeka edni go pretpo~itale kako blagosloveno delo (budizam), ili kon nego bile ramnodu{ni (semitizam), drugi, vo svoite dogmi go ignorirale (hristijanstvo) ili go otfrlale kako bogohulen akt (muhamedanstvo). Duri mnogu podocna pretstavnicite na crkvata, vo prv red na hristijanskata, sfa}aj}i deka so aktot na samoubistvoto e pokolebano veruvaweto vo crkovnata dogma, zazemaat neprijatelski stav kon ovaa pojava. Vo ovaa smisla Holbah veli:16 Lu|eto vo razni vekovi i vo razni zemji imale mnogu razli~ni stavovi za onie koi imaat hrabrost samite da si zadadat smrten udar. Nivnite sfa}awa za toj predmet, kako i za site drugi, se usloveni od nivnite politi~ki i verski uveruvawa. Grcite, Rimjanite i drugi narodi kaj koi sé bilo naso~eno kon toa da se izgradat kako heroi i golemi lu|e, onie koi si go odzemale svojot `ivot gi smetale za heroi i bogovi. Bramanot vo Indija sé u{te uspeva da im vlee dovolno cvrstina na `enite samite da se spaluvaat zaedno

Vidi: Vodinelic, V. Kriminalistika, tree izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 508-525., Markovi, T. Savremena tehnika istrazivanja krivicnih dela (Kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977. Modly, D. Cinjenice koje treba imati u vidu prilikom rasvetljavanja slucajeva samoubojstva, 13 Maj, Beograd, 1976/5, str. 28-37, Kapama|ija, B. i Sovljanski, M. Pravo i samoubistvo, JRKKP, Beograd, 1982/3, str. 303-310, Ramljak, A. Diferencijacija vjesanja - samoubistvo, ubistvo ili fingirani zlocin, 13 Maj, Beograd, 1970/5, str. 20-40 i dr. 16 Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 197

15

32

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

so trupot na svojot soprug.17 Za Japonecot ne pretstavuva nikakva te{kotija i po povod najmala sitnica da si go zarie no`ot vo svoite gradi.18 Kaj narodite od na{ite krai{ta verata napravi lu|eto da se pomalku rasipnici na svojot `ivot. Taa gi nau~i deka volja na nivniot gospod e da stradaat, a toj da u`iva vo nivnite maki i da se soglasat so toa da se uni{tuvaat del po del, da postapuvaat taka za da gi ovekove~at svoite maki, me|utoa nivniot gospod ne odobruva odedna{ da gi prese~at svoite denovi, ili da raspolagaat so `ivotot {to im e daden. A ako gi stavime na strana verskite sfa}awa, toga{ moralistite napravile deka na ~ovekot vo nikoj slu~aj ne mu e dozvoleno da gi kine obvrskite {to gi prezel so dogovorot {to go sklu~il so op{testvoto. Nekoi drugi pak, samoubistvoto go smetaa kako kukavi~lak: tie mislea deka samoubistvoto doa|a od slabost i strav od podnesuvawe na udarite na sudbinata i voobrazuvaa deka e mnogu pogolema hrabrost i golemina na du{ata da se podnesuvaat svoite maki i da im se dava otpor na udarite na sudbinata. Interesen e i odnosot na samoubistvoto i sueverieto. Vo ovaa smisla se istaknuva deka vo XVI vek, vo Anglija se izrekuvala smrtna kazna na samoubiecot po negovata smrt. Toa proizleguva ottamu {to spored tradicijata na crkvata i na dr`avata samoubiecot se smetal za zlostornik od najnizok rang. Negovoto telo pred stravot od bo`ja kazna ne se pogrebuvalo na grobi{ta, tuku pokraj patot, a pred zakopot (na koj ne bil dozvolen crkoven obred) bilo proboduvano so kolec, a racete i nozete mu bile otsekuvani i zakopuvani oddelno od teloto. Vakviot stav kon aktot na samoPoznato e deka vo Indija, po smrtta na svojot soprug `enata bila prisilena da go po~ituva religiozniot obi~aj nare~en "sati", spored koj morala da se frli vrz odarot kade se spaluvalo negovoto mrtvo telo. Spored religoznite sfa}awa ova ritualno samoubistvo go olesnuvalo odeweto na nebo i mo`elo da zna~i prostuvawe na grevovite na ma`ot! "Dobrovolnata smrt" na vdovicata, osven toa, im nosela i pogolem ugled na nejzinite deca i rodnini. Ovoj obi~aj e ukinat od strana na britanskata kolonijalna vlast vo 1892 godina. Vidi: [padijer-^iniz, J. Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za uxbenike i nastavna sredstva, Beograd, 1988. str. 148. 18 Vo Japonija so vekovi, pa i denes, samoubistvoto, osobeno vo opredeleni situacii, ne samo {to e prifatlivo tuku e i po`elno i odobruvano. Takov stav kon samoubistvoto imaa site klasi vo japonskoto op{testvo, a osobeno be{e prisutno kaj blagorodni{tvoto i vojskata kade tradicionalno se smetalo deka samoubistvoto e dol`nost i ~est. Poznat e harikiri, ceremonijalna forma na samoubistvo koja i denes postoi, a koja naj~esto e reakcija na nekoj sram, kazna ili gubewe na ~esta. Samoubistven dogovor na vqubeni isto taka ne e nepoznat na~in na samoubistvo vo Japonija. Ibid, str. 149.

17

33

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ubistvoto ne e karakteristi~en samo za Anglija, tuku bil ra{irena pojava vo cela Evropa. Seto toa bilo posledica na pani~niot strav od duhot na samoubiecot. Ottamu, ne slu~ajno vo Meka teloto na samoubiecot bilo smestuvano vo bure i pu{tano vo rekata Mozel, so cel negoviot duh da se istera {to e mo`no podaleku od mestoto na nastanot. Vo Francija, Luj XIV vo Krivi~niot kodeks od 1670 godina, predvidel sankcija konfiskacija na imotot za licata koi samite si go odzemaat `ivotot. Ovaa sankcija podocna bila prezemena i od strana na pove}e evropski zemji. Vo Anglija, pokraj konfiskacijata na imotot, so Krivi~niot zakonik od 1870 godina bila vostanovena i kazna zatvor za site lica koi se obidele da izvr{at samoubistvo. Toa zboruva deka stravot od samoubistvoto trael podolgo od stravot od duhovite i vampirite. So ogled na toa {to legislativata ne bila vo sostojba da go razre{i ovoj op{testven i li~en odnos ({to vpro~em sekoga{ e slu~aj koga se pravele obidi intimata na ~ovekot da se stavi pod opredeleni ramki), "izlezot" od takvoto bespatie pravnicite go na{le vo kvalifikuvaweto na samoubistvoto vo mentalna bolest. Vakvite predrasudi na pravnicite kon samoubistvoto od srednovekovieto, vo ni{to ne se razlikuvaat od onie na vra~evite na primitivnite plemiwa. I na ednite i na drugite im e zaedni~ki stavot deka samoubiecot ne treba da se zakopa na grobi{ta, tuku na nekoj krstopat, poradi veruvaweto deka na toj na~in duhot }e bide dezorientiran vo namerata da se vrati vo svojot dom. Za hristijanskata vera toj akt pretstavuval simbol na nejzinata sila i mo}: so svojata geometriska sila krstopatot se sovpa|a so simbolot na hristijanskata vera (krstot) i negovata sposobnost da ja rasteruva silata na |avolot skriena vo mrtvoto telo na samoubiecot. 2. Samoubistvoto pretstavuva sociopatolo{ka (devijantna) pojava koja predizvikuva opredelena op{testvena reakcija. Kako devijantna pojava, sekoe samoubistvo pretstavuva socijalen problem ottamu {to rezultira so opredelena zaguba na `ivo mislovno i tvore~ko su{testvo. Toa e osobeno slu~aj ako samoubistvata pretstavuvaat masovna pojava na opredeleno podra~je. Vo toj slu~aj dr`avata se pojavuva kako soodgovorna za posegnuvaweto kon sopstveniot `ivot. Samoubistvata stanuvaat nejzina vina: eklatanten dokaz deka ne gi obezbedila neophodnite op{testveni i ekonomski uslovi za normalen, pristoen i posakuvan `ivot. Od tie pri~ini e potreben i odreden filozofski i sociolo{ki pristap vo nivnoto izu~uvawe. Takov pristap mo`e da se najde kaj oddelni postari avtori ~ii{to razmisluvawa zalu`uvaat da se nare~at besmrtni.

34

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Spored Ezrazmo Roterdamski (1509), ako nekoj kako od visoka kula pogledne, a poetite velat deka Jupiter tokmu taka pravi, }e sogleda na kakvi sé nevolji e izlo`en ~ovekoviot `ivot, kolku e bedno i gnasno ra|aweto, kolku e naporno odgleduvaweto, na kakvi nepravdi e izlo`eno detstvoto, na kolku maki e prinudena mladosta, kolku e te{ka starosta, kolku e svirepa neizbe`nosta na smrtta. Potoa vo tekot na celiot `ivot, kolku roevi bolesti napa|aat, kolku nesre}i se nadvisnuvaat, kolku neprijatnosti se nafrlaat, ne postoi ni{to {to ne e natopeno so gor~ina. Da ne gi spomenuvam site onie zla {to se nanesuvaat od ~ovek na ~oveka, kakvi {to se siroma{tijata, zatvorot, podlosta, sramnosta, predavstvoto, navredite, kavgite. Kako da gi nabrojam site, koga gi ima pove}e od pesokot vo moreto! A {to storile lu|eto za da go zaslu`at seto toa. Koj gneven bog gi nateral da se rodat vo site ovie bedi? Jas (ludosta, m. z.) sega nemam pravo da zboruvam za toa. Onoj {to dobro vo sebe }e razmisli, toj sekako }e go odobri primerot na devojkite od Milet, iako e dostoen za so`aluvawe. A koi se tie koi poradi odvratnosta od `ivotot si ja posakuvaat smrtta? Neli se tie u~enici na mudrosta? Me|u niv e i onoj Hiron koj, koga treba{e da stane besmrten, dobrovolno si ja posaka smrtta. Da ne zboruvam za onie Diogeni, Ksenokrati, Katoni, Kasiii ili Bruti. Se nadevam deka sogleduvate {to sé bi se slu~ilo ako site lu|e se mudri. Sekako }e se javi potreba od nova glina i od nov skulptor - Prometej. To~no poradi toa jas im se nao|am na lu|eto (ludosta, m.z.) vo site tie nevolji, gi poddr`uvam vo neznaeweto i vo lekomislenosta, ponekoga{ i so toa {to pravam da zaboravat na nesre}ite, ponekoga{ im vnu{uvam nade` za sre}a, poprskuvaj}i im odvremenavreme pomalku med vo nasladite. Na toj na~in jas im pomagam koga se vo nevolja, pa tie i toga{ ne posakuvaat da go napu{tat `ivotot, koga ve}e ni{ata na Parkite e dojdena dokraj i koga samiot `ivot ne gi napu{ta niv. Interesno da se spomne deka nekolku veka podocna poznatiot francuski filozof i eseist Alber Kami, vo svoeto poznato delo "Mitot za Sizif" (1942), iako toa mnogumina ne sakaat da go voo~at, vrz osnova na ovie stavovi na Erazmo }e ja izgradi svojata teorija za apsurdnosta i apsurdniot ~ovek. Imeno, ne e potreben poseben misloven napor za da se sfati deka negoviot poim apsurd,

35

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

kako kategorija li{ena od smislata za `ivotot, ne e ni{to drugo tuku kategorijata ludost.19 Za imeto na Monteskje, Volter, Holbah i drugi pretstavnici na humanizmot i renesansata e vrzano nadminuvaweto na suevernite stavovi kon samoubistvoto. Gledano od teoretski aspekt, tie go rehabilitiraat samoubistvoto. Na izvr{itelite na samoubistvoto ve}e ne se gleda kako na gre{nici, bogohulnici, nitu kako na zlostornici, tuku kako na nesre}nici za ~ija nesre}a se vinovni prirodata i prokletstvoto na op{testvoto. Vo ovaa smisla, ~inam, sé u{te e sve` i aktuelen povikot {to go upatuva Holbah: "Koga politikata, koja samata bi bila poprosvetena, seriozno bi se pozanimavala so obrazovanieto i so blagosostojbata na narodite; koga zakonite bi bile popravedni, koga sekoe op{testvo bi bilo pomalku pristrasno i na sekoj od svoite ~lenovi bi mu ja posvetilo seta nu`na gri`a i bi mu go pru`ila vospituvaweto i nu`nata pomo{ {to toj ima pravo da ja bara; koga vladite bi bile pomalku grabe`livi i pobudni i navistina pred sebe bi ja postavile celta svoite podanici da gi napravat posre}ni - toga{ ne bi imalo tolku prestapnici, kradci i ubijci koi go zagadile op{testvoto; ne bi moralo da im se odzema `ivotot za da se kaznat za zlite dela koi obi~no proizleguvaat od samite nedostatoci na nivnite op{testveni ustanovi, ne bi bilo potrebno na drugiot svet da se baraat himerite koi sekoga{ se poka`uvaat nemo}ni sprema nivnite strasti i nivnite vistinski potrebi."20 Spored Holbah, kolku i da sme vrzani za `ivotot i za svojot strav od smrtta, sekoj den sme svedoci deka navikata, javnoto mislewe i predrasudata se dovolno silni vo nas da gi uni{tat site strasti i da né povedat da í se inaetime na opasnosta i da go stavime na kocka svojot `ivot. Ambicijata, gordosta, skr`avosta, qubovta, qubomorata, kopne`ot za slava, onaa niskost sprema javnoto mislewe koja ja ukrasuvaat so nazivot "pra{awe na ~esta" se dovolni da gi zatvorime o~ite pred opasnostite i da í pojdeme vo presret na smrtta. A tagata, makite na duhot, nemilostite i neuspesite gi ubla`uvaat takvite od-vratni crti na smrtta i pravat da ja smetame za mirno pristani{te vo koe }e se spasime od nepravdite na na{ite bli`ni. Bedata, nezgodata né po19

Kami ja otfrla pomislata i aktot na samoubistvoto preku stavot deka `ivotot }e bide dotolku podobro pro`ivean dokolku nema smisla. Da se do`ivee edno iskustvo, edna sudbina, toa za nego zna~i taa vo celost da se prifati takva kakva {to e. Vidi: Kami, A. Mit o Sizifu, Veselin Maslesa - Svjetlost, Sarajevo, 1989, str. 62 i natamu. 20 Holbah, P. op. cit. str. 191.

36

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

miruvaat so smrtta koja e tolku stra{na za sre}nite. Siromaviot koj e osuden da raboti, a koj e li{en od `ivotnite sladostrastija, kon nea gleda so ramnodu{nost: beznade`niot nesre}nik za nea se fa}a i go zabrzuva nejzinoto doa|awe {tom smeta deka za nego nema pove}e dobra vo `ivotot. ^ovekot mo`e da go saka svoeto bitie samo pod uslov da e sre}en. [tom celokupnata priroda odbiva da mu ja pru`i taa sre}a, {tom seto ona {to go opkru`uva mu stane protivno, {tom negovite mra~ni idei mu pru`aat samo ta`ni sliki na negovite me~taewa, toj mo`e da izleze od redot koj pove}e ne mu odgovara, za{to vo samiot toj red ne nao|a na kakva i da e poddr{ka. Toj ve}e ne postoi. Visi nad prazna bezdna. Ne mo`e pove}e da bide od korist nitu na sebesi nitu na drugite. 21

21 I natamu, ako go razgledame dogovorot koj go vrzuva ~ovekot za op{testvoto, }e vidime deka sekoj dogovor e usloven i recipro~en, t.e. }e vidime deka sekoj dogovor pretpostavuva zaemna korist me|u dogovorenite strani. Gra|aninot e vrzan za svojata tatkovina, za svoite sogra|ani samo so vrska na blagosostojba, a ako ovaa vrska e prekinata, toj povtorno e sloboden. Ako op{testvoto ili onie koi go pretstavuvaat kon nego postapuvaat bezdu{no, nepravedno i mu go pravat `ivotot nevozmo`no ma~en, ako siroma{tvo i sram mu se zakanuvaat vo svetot bez srce i poln so prezir, ako nevernite prijateli vo nevolja mu svrtat grb, ako nevernata `ena mu zadava te{ka bolka na negovoto srce, ako neposlu{nite i neblagodarni deca ja o`alostile negovata starost, ako svojata isklu~itelna sre}a ja videl vo predmetot na koj e nevozmo`no da mu se pribli`i, najposle, ako od koja i da e pri~ina tagata, gri`ata na sovesta, melanholijata ili o~ajuvaweto za nego go nagrdile liceto na vselenata i toj tie maki ne mo`e da gi podnese, neka go napu{ti svetot koj za nego natamu }e mo`e da bide samo najstra{na pustina, neka se oddale~i zasekoga{ od ne~ove~kata tatkovina koja ne saka da go vbroi vo negovite deca, neka izleze od ku}ata koja se zakanuva deka }e se sru{i na negovata glava, neka se otka`e od op{testvoto na ~ija sre}a ne mo`e pove}e da raboti i koe mo`e da mu go napravi milo samo negovata sre}a. Sakame li da go preobrazime ~ovekot koj otkako stanal nepotreben, bez sredstva za `ivot vo gradot vo koj po volja na sudbinata se rodil, trgnuva vo svojata taga da potone? A toga{, so kakvo pravo da se prekoruva onoj koj se ubiva od o~aj. Zarem toj ~ovek koj umira pravi ne{to drugo tuku toa da se osamuva? Smrtta e edinstven lek za o~ajuvaweto, toga{ `elezoto e edinstven prijatel, edinstven ute{itel koj mu ostanuva na nesre}nikot. Sé dodeka nade`ta mu ostanuva, sé dodeka makite mu izgledaat podnoslivi, sé dodeka toj sebesi si laska deka eden den }e go vidi krajot, sé dodeka toj i natamu nao|a izvesni sladostrastija vo postoeweto, ne se soglasuva da se li{i od `ivot sebesi. Me|utoa, koga ve}e ni{to ne ja poddr`uva vo nego qubovta kon sopstvenoto bitie, da se `ivee e najgolema maka, a da se umre dol`nost na onoj koj saka od ovaa maka da se spasi. Op{testvoto koe ne mo`e ili ne saka da ni pru`i nikakvi dobra gubi sekakvo pravo nad nas. Prirodata koja e uporna vo toa da go pravi na{eto postoewe, ni nareduva od nego da izlezeme. Umiraj}i izvr{uvame edna od nejzinite ulogi kako {to toa sme go pravele doa|aj}i na svet. Za onoj koj se soglasuva da umre nema maka bez lek. Za onoj koj odbiva da umre sî u{te ima zadovolstva koi go vrzuvaat za svetot. Vo ovoj slu~aj neka gi povika kon sebe na pomo{ site svoi sili i neka gi sprotivstavi na sudbinata koja go gme~i, hrabrosta i izvorite koi prirodata sî

37

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

3. Za utvrduvawe na obemot na samoubistvata voobi~aeno se koristi statisti~kata mera - stapka na samoubistvata. Stapkata na samoubistvata se dobiva od odnosot na brojot na samoubistvata i vkupniot broj na naselenieto na opredelena teritorija. Stapkata vo odnos na 100.000 lica od vkupnoto naselenie e najop{ta merka koja e me|unarodno standardizirana. Isto taka e usvoena i skala na visinata na stapkata na samoubistvata spored koja se smeta deka: - stapkata od 4,9 na samoubistva e mnogu niska, - stapkata od 5 do 9,9 - niska stapka, - od 10 do 19,9 - sredna stapka, - od 20 do 24,9 - visoka stapka, i - od 25 i nagore e mnogu visoka stapka. 22 Inaku, istra`uvawata na samoubistvata vo svetot vo osnova poka`uvaat opredeleni razliki vo zavisnost od opredeleni li~ni i sociokulturni obele`ja na poedincite. Vo taa smisla, podatocite glavno poka`uvaat deka so ogled na polot, na dve do ~etiri samoubistva na ma`ite, doa|a edno samoubistvo od strana na `ensko lice. Toa se objasnuva so sociokulturnite razliki me|u polovite i sé u{te prisutnata izoliranost na `enata od onie op{testveni odnosi koi imaat suicidalno vlijanie. So ogled na starosta, op{ta

u{te mu gi pru`a: prirodata sosema ne go napu{tila sé dodeka mu ostava ~uvstvo na zadovolstvo i nade` deka }e go do~eka krajot na svoite odevawa. [to se odnesuva do sueverniot ~ovek, na negovite odevawa nema kraj i nemu ne mu e dozvoleno nitu da pomisli da gi prekrati. Negovata vera mu nareduva da prodol`i da stenka i da leleka: mu se zabranuva da pribegne kon smrtta, koja za nego bi bila samo vleguvawe vo nesre}na egzistencija, za{to ve~no bi bil kaznet zatoa {to se osmelil da se ispre~i pred lesnite naredbi na suroviot bog koj u`iva da go gleda kako vo o~aj propadnal i koj ne mu dozvoluva na ~ovekot smelost bez negova dozvola da go napu{ti mestoto koe toj mu go nazna~il. So ogled deka `ivotot na obi~niot ~ovek e najgolemo od site negovi dobra, mora da se pretpostavi deka onoj koj se li{uva od sopstveniot `ivot na toa e prisilen od izvesna nesovladiliva sila. Pregolemata nesre}a, o~ajuvaweto ili rastrojstvoto {to vo na{ata ma{ina gi proizvela melanholijata e ona {to go vodi ~ovekot kon samoubistvo. Rastegnat so sprostivstaveni pottici, toj e prisilen da pojde po sreden pat koj go vodi kon negovata sopstvena smrt. Tatkovinata ili semejstvoto nema nikakvo pravo da se `ali na ~lenot kogo ne mo`e da go napravi sre}en i od kogo nema pove}e na {to da se nadeva. Za da í bide korisen na svojata tatkovina ili na svoeto semejstvo nu`no e ~ovekot da ja saka svojata sopstvena egzistencija, da ima interes da ja so~uva, da gi saka vrskite koi so drugite go spojuvaat i da bide sposoben da se gri`i za nivnata sre}a. Najposle, za da bide kaznet na onoj svet i za da se pokae za svojata postapka, samoubiecot treba samiot sebesi da se nad`ivee i spored toa vo svoeto idno prestojuvali{te da gi odnese svoite organi, svoite setila, svoeto pametewe, svoite idei, svojot sega{en na~in na postoewe i mislewe. Holbah, P. Sistem prirode, str. 196-202. 22 Navedeno spored [padijer-^iniz, J. op. cit. str. 1235.

38

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

konstatacija e deka stapkata na samoubistvata raste so godinite na starost, {to e osobeno evidentno po napolnetite 40 godini od `ivotot. Bra~nata sostojba isto taka igra opredelena uloga vo odbiraweto na razli~niot pristap kon sopstveniot `ivot. Istra`uvawata vo ovaa sfera poka`uvaat deka samoubistvata se zna~itelno po~esti kaj licata {to `iveat sami odo{to kaj onie koi se vo brak, a osobeno kaj onie koi imaat pogolemo semejstvo. Zna~aen e i podatokot deka samoubistvata se po~esta pojava vo urbanite odo{to vo ruralnite sredini. Zabele`ani se i zna~ajni razliki so stapkata na samoubistvata kaj licata so ponisko obrazovanie i na poedinci od razli~ni nacionalnosti {to se dol`i na specifi~nite geografski, religiozni, tradicionalni, kulturni, op{testveni i materijalni uslovi na `ivot na licata od najrazli~ni nacionalnosti.23 Inaku, sociolo{kata analiza na stapkite na samoubistvata ima ograni~en dostrel. Dosega ovaa analiza uspea samo da utvrdi izvesni op{testveni uslovi, odnosi i situacii vo koi postoi pogolema mo`nost da dojde do samoubistvo. Pra{aweto na objasnuvawe na individualnite slu~ai na samoubistvata, odnosno zo{to liceto A izvr{ilo samoubistvo, dodeka liceto B toa ne go storilo, iako i dvete lica se nao|ale vo identi~na situacija, ostanuva nadvor od ramkite na takvata sociolo{ki orientirana analiza.24 Toa uka`uva na potrebata deka site istra`uvawa na samoubistvata mora nu`no da se nadopolnat so klini~ki pristap, odnosno so ispituvawe na individualnite karakteristiki koi ja uslovuvaat pojavata i realizacijata na poedine~nata sklonost za samoubistvo. Za takvi istra`uvawa vsu{nost se zalaga, a so ogled na svoite pojdovni pretpostavki i realno gi ovozmo`uva i na{iot teoretski pristap. 3. Obid za samoubistvo 1. Za razlika od dovr{enoto samoubistvo, kaj obidot na samobistvo liceto koe go vr{i ostanuva `ivo. Pokraj ovaa osnovna i ~uvstvitelna razlika me|u dovr{enoto i obidenoto samoubistvo, od sociolo{ki aspekt postojat i golem broj drugi razliki, koi vsu{nost i uka`uvaat na golemoto zna~ewe na nivnoto analizirawe. Istra`uvawata vo ovaa oblast poka`uvaat deka: 1o vo zavisnost od prostorot i vremeto postojat opredeleni razliki spored nivnata za~estenost, taka {to obidite na samoubistvo se zna23 24

Vidi: [padijer- ^iniz, J. op. cit. str. 125-130. Ibid, str. 143.

39

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

~itelno poprisutni od dovr{enite samoubistva, 2o spored polot, pogolem broj ma`i vr{at dovr{eni samoubistva odo{to `enskite lica, a `enite pogolem broj obidi na samoubistva, 30 spored starosnata struktura, me|u licata koi izvr{ile dovr{eno samoubistvo po~esto se mladite luge. 40 Spored na~inite na izvr{uvaweto, obidite na samoubistvo isto kako i dovr{enite mo`at da bidat: a) nenadejni (akutni) i bavni (hroni~ni); b) direktni (aktivni) i indirektni (pasivni); v) prosti (poedine~ni), dvojni (naj~esto od qubovni pri~ini) i zdru`eni (naj~esto inducirani od verski pobudi vo religiozni sekti), g) kombinirani (samoubistvoto se izvr{uva so kombinirawe na dva ili pove}e na~ini ili so upotreba na dve ili pove}e sredstva) ili komplikuvani (koga liceto si go dokraj~uva `ivotot za da gi skusi makite po nekoja nesre}a), no najva`no e deka tie se pomalku brutalni i opasni (naj~esto truewe) odo{to onie kaj dovr{enite samubistva (naj~esto besewe). 50 Spored motivite, kako i dovr{enite obidite za samoubistvo, mo`at da bidat: a) inducirani, b) paranoidni, v) altruisti~ki (samo`rtvuvawe za postignuvawe na povisoki celi), g) tendenciozni ili protestni (samoubistvoto se vr{i so namera nekoj da se obvini za toa samoubistvo), d) bilansni (po ladnokrvno odmeruvawe na pri~inite da se umre od strana na normalni lica), i |) simulirani samoubistva. Pri~inite na samoubistvata mo`at da bidat ednakvi i kaj dovr{enite i kaj obidenite samoubistva. Obidite za samoubistvo, vsu{nost, se zapo~nati no nedovr{eni samoubistva, zatoa {to se rabotelo za nepogodno sredstvo, nepodoben na~in na izvr{uvawe, neume{nost, nespretnost ili nedovolna re{itelnost na samoubiecot, poradi negovo slu~ajno spasuvawe od drug ili poradi pravovremena i uspe{na lekarska intervencija. Sociopatolo{kite istra`uvawa natamu poka`uvaat deka zna~itelen broj od licata koi nekoga{ se obidele da izvr{at samoubistvo vo svojot podocne`en `ivot se obiduvaat povtorno da se li{at od `ivot. Kriti~niot moment za takviot ~ekor naj~esto e po 2-4 godini po prethodnotiot obid. Fakt e, me|utoa, deka i pokraj pove}ekratnite obidi za samoubistvo samo mal broj od niv (10-20%) zavr{ile so smrt. Ottuka se izvlekuva zaklu~ok deka pogolemiot broj lica koi se obidele da izvr{at samoubistvo vo podocne`niot `ivot nema da izvr{at dovr{eno samoubistvo. 2. Ovie i ostanatite rezultati od sociopatolo{kite istra`uvawa uka`uvaat deka "obidite za samoubistvo vo najgolem broj

40

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

slu~ai deluvaat kako alarmen signal i imaat efekt na povik na pomo{, duri iako za toa ne postoela svesna namera" (Stengel, 1964). Tokmu poradi takviot efekt, obidite na samoubistvo ~esto doveduvaat do promeni vo `ivotnite situacii na samoubijcite, {to verojatno e edna od pri~inite {to retko se pojavuvaat neposredni obidi na samoubistvo. Me|utoa, obidite mo`at da bidat i histeri~na demonstracija, a isto taka i manipulativen tip na reagirawe (Dublin, 1963) ili imaat funkcija na begstvo, ucena ili pretstavuvaat katastrofalno reagirawe ili slom na li~nosta.25 3. Obidite na samoubistvo imaat pove}ekratno zna~ewe za pravilno sogleduvawe na ovaa op{testvenopatolo{ka pojava vo prv red ottamu {to sekoj obid za samoubistvo pretstavuva opredelana suicidalna zagrozenost na opredeleno lice. Osnovniot indikator za utvrduvawe na taa zagrozenost e serioznosta na prezemeniot obid koj te{ko se utvrduva. Pritoa, mo{ne se zna~ajni motivite na samoubistvoto. Motivite kaj obidite, me|utoa, naj~esto ostanuvaat sokrieni i nedostapni za istra`uva~ot, za{to, dokolku ne ostavilo pro{talno pismo, po obidot za samoubistvo liceto naj~esto se ~uvstvuva posrameno i vinovno i obi~no ne priznava deka imalo namera da se samoubie. Ottamu, na~inot na izvr{uvaweto naj~esto e najkorisniot indikator za utvrduvawe na serioznosta na suicidalnata namera. Samoubistvata, imeno, naj~esto se izvr{uvaat so truewe, besewe, davewe, upotreba na ogneno oru`je, upotreba na ostri predmeti i spravi i skokawe od viso~ina. Kaj obidite na samoubistvo, kako {to ve}e spomnavme, dominiraat truewata i toa so nepodobni sredstva ili nezna~itelni dozi koi ostavaat prostor da se ostane vo `ivot. 4. Povrzanost na samoubistvata so drugite oblici na devijantno i prestapni~ko povedenie 1. Vo odnos na pra{aweto za povrzanosta na samoubistvata so drugite asocijalni i antisocijalni pojavi, mo{ne zna~ajni i vo literaturata naj~esto ispituvani se nivnite relacii so: 10 mentalnite rastrojstva, 20 alkoholizmot, kako i 30 narkomanijata, od edna, i ubistvata, od druga strana. 10 Koga se vo pra{awe samoubistvata, mo`e slobodno da se ka`e deka brojni teoreti~ari i istra`uva~i osnovano se obiduvale da gi dovedat vo odredena zavisnost so du{evnite rastrojstva. Taa

25

[padijer- ^iniz, J. op. cit. str. 144.

41

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sostojba na duhot vo koi dominiraat samodestruktivni impulsi e opi{ana kako suicidalna kriza. Imeno, mnogubrojni istra`uvawa go potvrduvaat podatokot deka vo prosek edna tretina od onie koi izvr{ile samoubistvo stradale od nevrozi, psihozi ili od seriozni rastrojstva na li~nosta. Pritoa, so sigurnost mo`e da se pretpostavi deka navedeniot broj e pogolem ottamu {to postojat samubijci koi prethodno ne bile izlo`eni na psihijatriski tretman.26 Stanuva zbor za psiholo{ki i psihijatriski istra`uvawa na individualni slu~ai na samoubistva vo koi kako dominantni pri~ini se pomesteni depresivnosta, agresivnosta, anksioznosta, histeri~ni karakteristiki koi pred izvr{uvaweto na samoubistvoto vo osnova bile psihijatriski ispituvani. Fakt e, me|utoa, deka licata so mentalni rastrojstva od site vidovi u~estvuvaat relativno malku vo vkupniot broj na celokupnata populacija koja vo zavisnost od podra~jeto se procenuva na 10 do 15%. Ottamu, psihi~kite rastrojstva od koj i da e vid mo`at da se smetaat samo za edna od pri~inite na pojavata na samoubistvata, pri {to sepak treba da se ima vo vid deka najgolemiot broj od niv imaat op{testveni koreni. 20 Povrzanosta na samoubistvata so alkoholizmot, isto taka, e ~esta i evidentna. Vo literaturata postojat sfa}awa deka alkoholizmot i drugite oblici na toksikomanija se samo formi na hroni~no samoubistvo, ili poinaku ka`ano - toa se lica koi svesni za razornoto dejstvo na alkoholot re{ile postepeno da se samoubijat. Vakvata pretpostavka vo koja nesomneno ima vistina, ne e dokraj izdr`ana ottamu {to ima golem broj alkoholi~ari koi izvr{ile ili se obidele da izvr{at i klasi~no samoubistvo. 30 Samoubistvata i zloupotrebata na droga, isto taka, e zdravorazumska hipoteza {to nesomneno treba i empiriski da se proveri. Toa osobeno ottamu {to postojat brojni li{uvawa od `ivot poradi upotreba na pregolema doza vo ~ija pozadina mo`ebi stoela tokmu namerata za samoubistvo. 2. Povrzanosta me|u samoubistvoto i antisocijalnite pojavi (kriminalitetot) re~isi bez isklu~ok se sveduva samo na edno nivo: na nivoto na sporeduvaweto na samoubistvoto kako avtoagresiven akt so ubistvoto kako agresija naso~ena kon drug. Ubistvoto i samoubistvoto se tesno povrzani, veli Midendorf. Opredelena struktura na li~nosta mo`e da vlijae na ~ovekot vo agresivna sostojba lesno da ja krene rakata vrz sebe, a isto taka lesno da ubie drug ~ovek. Vo mnogu silni afektivni sostojbi, storitelot saka po

26

Vidi: [padijer- ^iniz, J. op. cit. str. 132.

42

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sekoja cena da ja pomine grani~nata situacija na napnatostn pa se naso~uva kon samiot sebe ili kon nekoe drugo lice. Mo`no e storitelot pred izvr{uvaweto na krivi~no delo da se koleba me|u ubistvo i samoubistvo. Mo`no e po izvr{uvaweto na deloto ubistvo da se izvr{i samoubistvo. Mo`no e, isto taka, za {to postojat bezbroj primeri, agresivnosta da se smiri po izvr{enoto ubistvo i potoa da ne se izvr{i odnapred seriozno planiranoto samoubistvo. Isto taka, mo`no e istovremeno da se izvr{at i ubistvo i samoubistvo, ili dvata bra~ni ili qubovni partneri zaedni~ki da se li{at od `ivot. Vakviot pristap kon objasnuvaweto na samoubistvoto vo sporedba so ubistvoto e osobeno karakteristi~en za teorijata na frustracija. Vo toj kontekst, edinstvenata razlika me|u niv se bara vo toa {to samoubistvoto pretstavuva avtoagresija, a ubistvoto agresija naso~ena kon drug. Pritoa, postojat razli~ni objasnuvawa za pri~inite na frustraciite {to se od posebno zna~ewe za preodot kon agresivnosta. Me|u niv e mo{ne interesen pristapot na Henri i [ort (Henry and Shoert, 1954)27 koi poa|aat od pretpostavkata deka edna od najva`nite situacii koja ja predizvikuva agresijata e neuspehot da se odr`i steknatata ili da se postigne povisoka op{testvena polo`ba vo statusnata hierarhija. Nivnoto istra`uvawe ni poka`a deka postojat zna~ajni razliki me|u stapkite na samoubistvata kaj licata so povisok i onie so ponizok op{testven status: kaj prvite taa e dosta visoka, za razlika od vtorite, kade e zna~itelno poniska 28 3. Moj stav e deka vo golem obem e prisutna i vrskata me|u samoubistvata i soobra}ajnata delikvencija. Imeno, ne mo`e da se negira, iako te{ko empiriski se proveruva, hipotezata deka golem broj samoubistva se izvr{uvaat vo svojot avtomobil. Na~inot na izvr{uvawe na ovie samoubistva e presmetan od idejata neposrednata sredina nikoga{ da ne doznae deka poedinecot sam si go odzel `ivotot. Takviot akt se vr{i so cel da se izbegne negativnata op{testvena stigma koja, za `al, sé u{te i toa kako e prisutna za ovoj vid odnesuvawe, taka i poradi apriornoto otfrlawe na kakvo i da prefrluvawe na vinata vrz pobliskite ~lenovi na semejstvoto za posegnuvaweto kon sopstveniot `ivot. Na vakviot zaklu~ok né naveduvaat brojni soobra}ajni nesre}i za koi se veli deka voziloto od neutvrdeni pri~ini, so polna brzina, skr{nalo na sprotivnata kolovozna lenta i vo direkten sudar zaginalo odredeno lice. Ne e

27

28

Henry, A. F and Short, J. F. Suicider and homicide, Glencoe, III, Free Press, 1954. Vidi: [padijer- ^iniz, J. op. cit. str. 139.

43

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

daleku od vistinata deka vo vakvi situacii ne se raboti samo za samoubistvo, tuku ~estopati i za ubistvo ili pove}ekratno ubistvo so direktna umisla na licata vo sopstvenoto vozilo i/ili so eventualna umisla na licata vo drugite vozila. 5. Op{testvena reakcija Napred vidovme deka vo razli~ni istoriski periodi postoele zna~ajni razliki vo stavovite na op{testvoto kon samoubistvoto i samoubijcite. Takvi razliki postojat i vo sovremenite op{testva, vo koi razlikite vo sistemot, op{testveno-ekonomskite i kulturnite vlijanija ja odreduvaat i op{testvenata reakcija kon ovaa sociopatolo{ka pojava. Pritoa, mo`e slobodno da se ka`e, ve}e nikade ne postoi represivnata orientacija kon samoubistvata. Taa zna~i deka prisilbata - nanesuvaweto zlo na onoj koj se obidel ili uspeal da si go nanese najte{koto zlo, kako nonsens bez presedan, re~isi vo celost e napu{tena vo site zemji vo svetot. Sovremenite zakonodavstva samoubistvoto i obidot za samoubistvo, po pravilo ne go naveduvaat kako krivi~no delo, odnosno kako prekr{ok. Me|utoa, re~isi sekade vo svetot, toa e slu~aj koga izvr{uvaweto na samoubistvo i obidot za samoubistvo se rezultat {to proizleguva od naveduvawe ili pomagawe na samoubistvo od strana na drugo lice. Kaj nas ova delo e navedeno vo ~l. 128 KZ. Ottamu, vo zavisnost od op{tiot stav koj mo`e da se manifestira kako odobruvawe, ramnodu{nost (indiferentnost) ili kako neodobruvawe na sekoe, pa i povedenieto na samoubiecot, denes mo`e da se zboruva samo za preventivni merki koi treba da go spre~at ovoj op{testven problem. Pritoa, odobruvaweto na samoubistvata i nivnata prevencija naj~esto ne doveduvaa do sakanite rezultati. Fakt e, imeno, deka vo zemjite kade {to od niza pri~ini javnoto mislewe ima razbirawe i go opravduva samoubistveniot akt (Japonija, na primer) mnogu e skromen i efektot od kakvi i da e preventivni merki. Istoto mo`e so golema sigurnost da se tvrdi, a nekoi istra`uva~ki studii toa go doka`uvaat, i za zemjite kade {to postoi toleranten odnos (ramnodu{nost) kon samubistvata (na primer, Republika Makedonija). Soodvetno na prethodnoto, onamu kade {to opredeleni faktori pridonesuvaat za nepokoleblivo i jasno izrazuvawe na kolektivniot stav protiv ovoj vid devijantno odnesuvawe (site zemji so islamska veroispoved),29 prevencijata ima

29

Kuranot izri~no go zabranuva samoubistvoto.

44

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

najgolemi {ansi za uspeh, no, kako i vo site drugi zemji vo svetot, samo dokolku se bazira vrz su{tinsko menuvawe na esencijalnite pri~ini {to doveduvaat do ovaa pojava. Aktuelnite negativni sostojbi so t.n. teroristi~ki samoubistva, nesomneno go potvrduvaat toj fakt tokmu vo dr`avite so muslimanska veroispoved.

45

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Ismail Ismaili, Dipl. socijalen rabotnik Centar za socijalni raboti Kumanovo

Konfliktniot period kako izvor za zagrozuvawe na ^ovekovite prava i slobodi

Voved Na samiot po~etok }e navedeme deka ~ovekovite prava kako osnovni prava se regulirani so me|unarodni i dr`avni normativni akti. Osnovnite ~ovekovi prava se za{tituvaat, pred sé, so: - Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava30, donesena od Generalnoto sobranie na OON, koja e objavena vo Rezulucijata br. 217 na 10 dekemvri 1948; - Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi31 potpi{ana na 4 noemvri 1950 godina, koja podocna, na 3 septemvri 1953, vleze vo sila; - Ustavot na Republika Makedonija, donesen na 17 noemvri 1991 godina. Isto taka, }e se potsetime deka RM e ~lenka na OON i na Sovetot na Evropa i ja ima ratifikuvano Evropskata konvencija i drugi me|unarodni dokumenti koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava. Konfliktot kako pri~ina za zagrozuvawe na ~ovekovite prava od socijalen i od ekonomski aspekt vo nekolku odredeni oblasti Vo ponatamo{niot tekst nema da se zadr`ime podetalno na site prava i na site me|unarodni i doma{ni normativni akti so koi se za{titeni ~ovekovite prava i slobodi, tuku }e istakneme samo odredeni pojavi koi se direktno povrzani so konfliktot i so postkonfliktniot period, period vo koj, pretpostavuvame, ne e

Temelni dokumenti, OON, str. 63-70, Skopje 1995. ^ovekovi prava, Prva kniga, Izvori, institucii i predrasudi, str 81-82, Skopje, 1999.

31 30

46

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

dobro analizirano kade bile zagrozeni ~ovekovite prava i kade e ulogata i vlijanieto na dr`avnite institucii vo odredenite oblasti za odvivawe na normalniot `ivot i za za{tita na ~ovekovite prava. Vo referatot "Konfliktot kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava od socijalen i od ekonomski aspekt" }e se osvrnam na slednite oblasti: - Naru{uvawe na odnosite vo semejstvoto, - Zagrozuvawe na obrazovnite prava i obrazovniot sistem, - Zgolemuvawe na brojot na izvr{itelite na krivi~ni dela od strana na maloletni lica, - Zagrozuvawe na pravoto na zdravstvena za{tita, - Zagrozuvaweto na pravoto na rabota, - Zagrozuvawe na pravoto na dom i privatna sopstvenost, i - Zagrozuvawe na pravata od oblasta na detskata za{tita, za{titata na hendekipiranite, starite lica i drugi. a. Naru{uvawe na odnosite vo semejstvoto Semejstvoto e del od op{testvoto, pa poradi toa i op{testvoto se gri`i za ostvaruvawe na funkciite i razvojot na semejstvoto. Semejstvoto go so~inuvaat roditelite i decata, a nivnite odnosi, pokraj prirodniot tek na razvojot, se regulirani i so zakoni. Za vreme na konfliktot vo 2001 i potoa, sre}avame golemi naru{uvawa i promeni vo odnosite vo semejstvoto. Samiot konflikt dovede do odreden broj `rtvi koi bea od razli~ni vozrasti. Semejstva se reselija od edni na drugi mesta, a ~estopati site ~lenovi na semejstvoto ne bea zaedno i ne bea vo isti uslovi na `iveewe. Vo praktikata e zgolemen brojot na razvodite na brakovite. Mnogu brakovi se prekinati poradi smrt na eden bra~en drugar, nekoi brakovi se raskinati poradi ekonomskata sostojba na semejstvoto, a nekoi razvodi se posledica na dolgoto ne`iveewe zaedno na bra~nite drugari. No, ima brakovi koi zakonski ne se razvedeni, a imaat krizi vo funkcioniraweto poradi lo{ata psiholo{ka i zdravstvena sostojba na bra~nite drugari. Istovremeno, zgolemen e brojot na deca bez roditeli i roditelska gri`a, koj ne se znae to~no kolku iznesuva, a ne e definirano ni vo koja socijalna kategorija spa|aat. Mo`eme da zaklu~ime deka tuka ima golem zastoj vo ostvaruvaweto na pravata

47

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

od oblasta na semejnoto pravo, a istovremeno i zagrozuvawe na ~ovekovite prava.32 b. Zagrozuvawe na obrazovnite prava i obrazovniot sistem Za vreme na konfliktot, golem broj u~ili{ta bea zatvoreni i se prekina obrazovniot proces, isto taka, mnogu u~ili{ta bea razru{eni i nema{e uslovi za normalen vospiten i obrazoven razvoj. Posebno pra{awe e vo koja mentalna, odnosno psiholo{ka sostojba bea u~enicite i nivnite nastavnici za da mo`at normalno da se vklu~at vo obrazovniot proces. O~igledno e deka e zagrozeno osnovnoto ~ovekovo pravo za obrazovanie, a vo koj stepen e toa i koi se posledicite, ostanuva da bide predmet na istra`uvawe33 v. Zgolemuvawe na brojot na izvr{iteli na krivi~ni dela od strana na maloletni lica Maloletnicite so asocijalno i devijantno odnesuvawe se zna~aen i nesre}en fakt poradi nivniot rapidno zgolemen broj. Maloletnicite, za vreme na konfliktot i potoa, se dovedeni vo sostojba poradi nivnata zapu{tenost od obrazovniot proces, nemaweto roditelska gri`a, da se nao|aat na potencijalnite mesta i dru{tva kade se poblisku do izr{uvawe dela koi se sankcionirani so zakon. Zapostaven e nivniot tretman i nivnoto povtorno vklu~uvawe vo normalen `ivot, {to pretstavuva mo`nost za recidivirawe na delata. Delata koi gi pravat maloletnicite se od sekakov vid, po~nuva}i od kra`bi, razbojni{tva, nasilstva, nedozvolena trgovija, do obidi za ubistva i ubistva koi ostanuvaat nerazjasneti vo normalnata sudska postapka.34 g. Zagrozuvawe na pravoto za zdravstvena za{tita Za vreme na konfliktot, golem broj na lu|e ne bea vo mo`nost da go ostavarat pravoto od oblasta na zdravstvenata za{tita. Mnogu zdravstveni objekti bea razru{eni i nedovolno opremeni za prifa}awe na site lica koi imaa potreba za le~ewe. ^esto pati za vreme na konfliktot lu|eto se borele so bolesta bez lekarska pomo{ i lekarstva. Iako vo presret im izleze

32 33

Ustav na RM, ^len 40, str. 21, Feniks, Skopje 2001. Ustav na RM, ^len 44, (Sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto e dostapno na sekogo pod ednakvi uslovi) str. 23, Feniks, Skopje 2001. 34 Ustav na RM, ^len 42, str. 22, Feniks, Skopje 2001,

48

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

me|unarodnioot Crven krst, nivnata pomo{ ni oddaleku ne be{e dovolna. Mnogu lu|e gi izgubija pravata za zdravstvena za{tita poradi nemaweto dokumentacija (izgubeni, izgoreni), izgubenite rabotni mesta i neredovnoto prijavuvawe vo zavodite za vrabotuvawe.35 d. Zagrozuuvaweto na pravoto na rabota Za vreme na konfliktot, vo podra~jata koi bea opfateni so borbenite dejstvija, re~isi site lu|e ostanaa bez svoite rabotni mesta vo site oblasti, no istovremeno i bez osnovnite sredstva za egzistencija. Vrabotenite vo nekolku pretprijatija i javni ustanovi dobija re{enija za prestanok na rabotniot odnos poradi otsustvo od rabota pove}e od tri dena. Vladata na RM donese odluka ovie lu|e da se vratat na rabota. Eden broj e vraten, eden broj bara sudska razvrska, eden broj zasekoga{ se otka`a od nivnite prava za rabota, a eden broj se anga`ira vo drugi dejnosti ili ostanaa nevraboteni. Bidej}i pove}eto borbeni dejstvija bea vo ruralni sredini, naseleniteto podolgo vreme ostana bez rabota poradi nemo`nosta da go obrabotuvaat zemji{teto, da se zanimavaat so sto~arstvo, ovo{tarstvo i drugo, a vo nekoi delovi sé u{te ima minski poliwa, zemji{te koe ne mo`e da se obrabotuva, so {to nivnite {teti se golemi, a nivnite prava za rabota sé u{te se zagrozeni. |. Zagrozuvawe na pravoto na dom i privatna sopstvenost Pravoto na domuvawe vo golema mera e zagrozeno bidej}i golem broj domovi se razru{eni od borbenite dejstvija. To~niot broj i vkupnata {teta ne e proceneta vo detali, no se procenuva deka e nad 4 000 domovi. Fakt e deka i pokraj nivnata izgradba odreden broj domovi se uni{teni, ne se izgradeni, renovirani, a semejstvata vo nekoi mesta `iveat pod {atori i kako raseleni lica. Isto taka, bea razru{eni golem broj stopanski objekti, kako {to se mnogubrojni farmi so sto~niot fond, mlinovi, benzinski pumpi, fabriki, ugostitelski objekti i drugi. e. Zagrozuvawe na pravata od oblasta na detskata za{tita; za{tita na hendikepiranite, starite lica i drugo Ovie kategorii na lica se najzagrozeni poradi konfliktot i nivnata polo`ba bila vlo{ena. Svesni sme deka tie i vo normalni

35

Ustav na RM, ^len 39, str. 21, Feniks, Skopje 2001,

49

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

uslovi imaat potreba od poseben tretman i gri`a, a pretpostavuvame kakva bila nivnata polo`ba bez potrebnata za{tita i gri`a od strana na profesionalnite lica i institucii. I po konfliktot, nivnata sostojba so ni{to ne e podobrena bidej}i so nivnite prava i potrebi ne se zanimava nitu edna dr`avna institucija vo nivnite lokalni zaednici, koi bi trebalo da ja dadat potrebnata pomo{. Spored nivnata hendikepirana zdravstvena sostojba, za vakvata kategorija na lica dr`avnite institucii treba da prezemat posebni merki za za{tita na nivnite prava, a finansiskite i materijalnite sredstva koi se nameneti za niv od razni me|unarodni fondacii i vladi, treba da se koordiniraat i pravilno da bidat nameneti. Zaklu~ok Koga stanuva zbor za traumata i za psiholo{kite pojavi kako izvor na zagrozuvawe na ~ovekovite prava, kako zaklu~ok }e nevedeme deka i pokraj anga`iraweto na golem broj me|unarodni fondacii, humanitarni i nevladini organizacii, koi napravile dosta za vra}awe na `ivotot vo normalni uslovi vo regionot kade se odviva{e konfliktot, toa ne be{e dovolno. Nivniot anga`man ne be{e do kraj koordiniran i kontroliran, a na momenti mo`ebi be{e i zloupotrebuvan. Zagri`uva faktot deka dr`avnite institucii i organi koi se dol`ni da se gri`at za pravata na gra|anite i nivnata za{tita, kako da ne postoele - apsulutno bea neorganizirani i sé u{te se neorganizirani, a potrebata za za{tita na ~ovekovite prava od gorenavedenite oblasti e golema i neodlo`na. Najgolem problem e centraliziranata postavenost na instituciite, a lokalnite zaednici koi se pobliski do gra|anite, za `al, poradi ograni~enosta na nadle`nostite, ne se vo mo`nost da pridonesuvaat pove}e za podobruvawe na polo`bata kade gra|anite bi gi ostavarile nivnite prava i bi ja imale potrebnata za{tita od instituciite na sistemot. Slobodno mo`eme u{te edna{ da istakneme deka dr`avnite institucii so nivnite podra~ni edinici voop{to ne reagirale so posebni merki, so dopolnitelni stru~ni ekipi od razli~ni oblasti za da bidat pobliski do potrebite na gra|anite na koi im se zagrozeni nivnite prava, so poenergi~ni merki da gi ubla`uvaat site gorenavedeni i drugi pojavi kade se smeta deka se zagrozeni ~ovekovite prava.

50

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Prof. d-r Zoran Matevski, Filozofski fakultet, Skopje

Konstruktivnoto razre{uvawe na konfliktite kako zna~aen faktor za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi

Konfliktite se op{testvena pojava koja{to postoi od samiot po~etok na op{testveniot razvoj. Me|utoa, tie se osobeno aktuelni vo poslednite 50-tina godini, osobeno kako zagrozuva~i na ~ovekovite, gra|anskite prava i slobodi. Ona {to nie }e se obideme da go aktuelizirame vo ovoj tekst se uslovite i faktorite za konstruktivno razre{uvawe na konfliktite od sekakov vid (ekonomski, socijalni, semejni, me|ugeneraciski, politi~ki i dr.) Nesomneno, najuspe{en na~in za razre{uvawe na konfliktite e nivnoto spre~uvawe vo momentite na nivnata takanare~ena "predkonfliktna sostojba". Dokolku ne uspeeme vo toa, nastanuva konfliktna sostojba koga subjektite vo konfliktot imaat nepomirlivi interesi, barawa i stavovi. Vo toj moment po~nuvame da barame na~ini i sredstva za razre{uvawe na konfliktot, {to pretstavuva negova zavr{na faza, bidej}i, pove}e ili pomalku, sme gi otstranile pri~inite koi gi dovele protivstavenite strani vo takva sostojba. Sovremenata gra|anska sociologija (Atkinson, W., 1993) prepoznava nekolku na~ini za razre{uvawe na konfliktite. Kako prvo, toa e postignuvawe dogovor i soglasnost me|u protivstavenite strani. Sekoja od niv gi po~ituva barawata i stavovite na oponentot do maksimum. Na toj na~in konfliktot se razre{uva so polna respektabilnost na oponentite. Vtoriot na~in za razre{uvawe na konfliktot e povrzan so kompromisot. Vo toj slu~aj, edna od stranite dobrovolno se otka`uva od del od svoite barawa, bidej}i ~uvstvuva slabost i

51

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

nemo} istite da gi ostvari vo celost. Toga{ delumno se povlekuva, za da ne se dovede vo situacija da zagubi sé. Tretiot na~in e direktno povrzan so mo}ta na posilniot. Toj so pomo{ na prinuda, ja doveduva poslabata strana vo situacija celosno da gi prifati nejzinite uslovi. Tipi~en primer za ova se ekonomskite konflikti vo pretprijatijata od sekakov vid. Tamu dosta ~esto rabotodava~ite po pat na razni vidovi prinuda im gi nalo`uvaat svoite barawa na rabotnicite. Sli~na sostojba mo`e da se pojavi i vo politi~kite konflikti. Aktuelnata politi~ka vlast vo edna dr`ava, koristej}i gi svoite pozicii na mo}, mo`e da gi nametne sopstvenite stavovi na opozicijata. Me|utoa, mo`en e i sprotiven slu~aj koga opozicijata na ist na~in i so u{te posurovi metodi mo`e da ja sru{i vladata na edna dr`ava. ^etvrtiot na~in e takanare~enoto arbitra`no re{enie. Ova se pojavuva koga oponentite vo konfliktot }e se slo`at vo razre{uvaweto na konfliktot da se vklu~i treta strana, bilo vo vid na edna li~nost ili vo vid na komisija. Me|utoa, treta strana mo`e da se vklu~i i bez potpolna soglasnost od dvete protivstaveni strani. Toa obi~no se javuva vo momenti koga postoi opasnost za ekstremno pro{iruvawe na konfliktot, {to mo`e da dovede do mnogu nesakani posledici. Me|utoa, kako i da e, i dvete strani po~nuvaat da gi osoznavaat svoite gre{ki i se obiduvaat nekako da izlezat od taa sostojba koja vo mnogu ne{ta nosi karakteristiki na neizvesnost i besperspektivnost. Karakteristika na vakviot na~in na razre{uvawe na konfliktot e deka ne sekoga{ se razre{eni site negovi protivre~nosti. Na primer, vo ekonomskite konflikti samo 62% od konfliktite me|u rabotodava~ite i rabotnicite celosno se razre{uvaat. Duri 38% od konfliktite ne samo {to ne se razre{uvaat, tuku del od niv duri i se zaostruvaat. Nekoj od ovie konflikti samo se sti{uva (latentno toj sé u{te postoi), nekoj prerasnuva vo drug, a nekoj pak se otstranuva po administrativen pat. ([ipilov, A., 1993) [to se odnesuva do razre{uvaweto na konfliktite, razli~ni avtori upotrebuvaat razli~en poimno-kategorijalen aparat za ovoj isklu~itelno zna~aen op{testven proces. Naj~esto upotrebuvani termini se: zagu{uvawe, zavr{uvawe, otstranuvawe na pri~inata, razli~en ishod od konfliktot, prerasnuvawe vo drug konflikt itn. Zagu{uvaweto na konfliktot voobi~aeno se definira kako vremeno prekinuvawe na konfliktnite dejstva me|u oponentnite

52

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

strani. Ponekoga{ vo praktikata nema objektivni uslovi za takvo ne{to. Zatoa konfliktot se zavr{uva prividno i se sozdavaat uslovi toj da se pretvori vo zatskriena ili latentna forma. Toa e zatoa {to ne se otstraneti osnovnite pri~ini poradi koi se pojavil konfliktot. Ovoj proces ponekoga{ e posledica na promena na objektot na konfliktot. Vo odredeni op{testveni uslovi za edna (ili dvete) strani na konfliktot, objektot na nedorazbirawata mo`e da bide proglasen za nerelevanten i da se zameni so nekoj drug poatraktiven. Toa, se razbira, doveduva do promena na celite i o~ekuvawata na oponentite vo konfliktot. Otstranuvaweto na konfliktite isto taka zavisi od strukturnite elementi na istite. Vo taa smisla, mo`eme da zboruvame za takanare~enoto otstranuvawe na drazbite koi go determiniraat konfliktot, bez razlika dali tie doa|aat od odredena li~nost ili socijalna grupa. Dokolku se raboti za individua, taa mo`e da bide otstraneta od rabota i na toj na~in }e se otstrani "draznitelot". Drug na~in za nadminuvawe na konfliktnata situacija e prostorno da se odvojat oponentite vo konfliktot. Toa se pravi dokolku se ispratat na odmor za izvesno vreme, ili da se razmestat trajno vo drugi rabotni edinici, vo biznis firmata ili vo nekoj organ vo javnata administracija. Vakvi sli~ni procesi se mo`ni i vo politi~kite partii. Tretiot na~in e otstranuvawe na objektot na konfliktot. Dokolku dve deca se karaat poradi nekoja igra~ka, toga{ najdobro re{enie bi mo`elo da bide ako roditelot im ja zeme igra~kata i na toj na~in go otstrani objektot na konfliktot. Na ovie sociolo{ki analizi za razre{uvawe na konfliktot se nadovrzuvaat i sociopsiholo{kite. Sociopsiholozite gi poso~uvaat slednite izlezni re{enija za zavr{uvawe na konfliktot. Najzna~ajni od niv se: otstranuvawe na edna od dvete strani koi se u~esni~ki vo konfliktot; prekinuvawe na konfliktot so ostavawe na mo`nosta za negovo vozobnovuvawe; "pobeda" na edna od stranite koja{to uspeala da zavladee so objektot na konfliktot, otka`uvawe na dvete strani od objektot na konfliktot, celosno zadovoluvawe na interesite na dvete strani koi u~estvuvaat vo konfliktot itn. (Fisher, R., 1990) Sega malku da se zadr`ime i da gi proanalizirame kritiriumite koi se koristat za razre{uvawe na konfliktite. Spored amerikanskiot sociolog M. Doj~, osnoven kriterium za razre{uvawe na eden konflikt e pronao|aweto soodvetni

53

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

re{enija za zadovoluvawe na barawata na konfliktnite strani i, pred sé, rezultatite koi }e se postignat od toj proces. Od druga strana, ruskiot analiti~ar A. J. Ancupov (Ancupov, A., 1992) za osnoven kriterium go zema stepenot na zadovoluvawe na dadenite barawa, a so samoto toa i nivoto do koe e dojdeno pri razre{uvaweto na konfliktot. Vo taa nasoka, ona {to gi mobilizira li~nostite ili socijalnite grupi da go razre{at konfliktot e obidot da pobedi vistinata i pravdata. Ako, na primer, zboruvame za li~ni konflikti, mnogu va`en preduslov za nivno prekinuvawe e obostranata `elba toj da se zavr{i. Vo taa smisla, i ednata i drugata strana treba da gi naso~at svoite aktivnosti, pred sé, vo barawe na onie zaedni~ki to~ki vo koi se "se~at" interesite i celite na dvete strani. Ovoj proces prili~no mo`e da bide ote`nat dokolku oponentite se obremeneti so negativna energija kon sprotivniot subjekt. Dokolku li~niot konflikt e obremenet so zboruvawe, navredi, ozboruvawa, zakani i vulgarni opredelbi, toga{ toa mo`e da pretstavuva opasna pre~ka. Poradi toa, za da prestane konfliktot, potrebno e protivstavenite strani od edna strana da prestanat so ovie "niski udari", a od druga strana da zaboravat na istite koi im bile zadavani vo minatoto. Ottuka mo`e da proizleze i nevozmo`noto: dov~era{niot "protivnik" i "neprijatel" da se proglasi za "prijatel od interes". Poradi toa, konstruktivnata kritika na sopstvenata pozicija i dejstva e mnogu korisna. Priznavaweto na sopstvenite gre{ki sozdava pozitivna klima za realen dijalog. Vo sekoj slu~aj, gotov recept za re{avawe na konfliktite nema. Toa zavisi od mnogu konstitutivni elementi na subjektite i objektite na konfliktnata sostojba. Pred da se premine na akcija, potrebno e da se odbere vistinskata strategija. Pri nejziniot izbor, predvid moraat da se imaat nekolku elementi. Kako prvo, toa e vremeto na traeweto na konfliktot. Dokolku vklu~uvame treta strana vo razre{uvaweto, toa vo nikoj slu~aj ne treba da se napravi izbrzano. Sekoe skratuvawe na optimalnoto vreme mo`e da dovede i do sprotiven efekt, kako {to e, na primer, u{te pogolemoto zaostruvawe na sprotivnostite na dvete strani. Preteranoto barawe za predvremeni otstapki mo`e da se poka`e fatalno za ishodot na konfliktot. Kako vtoro, toa e izborot na adekvaten posrednik. Posrednikot treba da bide ekspert vo procenkata na etapite vo razvojot na konfliktot; da proceni dali postoi ramnote`a na silite; dali u~esnicite vo konfliktot imaat ednakvi mo`nosti i `elbi za ne54

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

govo zavr{uvawe; da ja proceni op{tata kultura na oponentite; kako da se izbegne nasilstvoto; koj e op{tiot sistem na celi, interesi i vrednosti na oponentite; i dali postoi `elba barem kaj eden od oponentite da se razre{at protivre~nostite. Osven ovie, mnogu e biten karakterot na odnosite me|u u~esnicite vo konfliktot. Ako se raboti za interpersonalni konflikti, mnogu e polesno tie da se razre{at vo edno harmoni~no, otkolku vo edno problemati~no semejstvo kade {to odnosite se razni{ani poradi odredeni pri~ini. Sli~na e sostojbata i kaj me|uli~nite odnosi, kako vo ekonomskata taka i vo politi~kata sfera. Ovde e va`no da se istakne faktot deka pred da se izberat mo`nite strategii za izlez od konfliktot, potrebno e da se napravi kompletna sociolo{ka analiza na slednoto: (Dimitrov, D., 1999) - kompletni informacii za osnovnite karakteristiki na objektot na konfliktot; - kakva e realnata mo`nost na oponentite da dojdat vo dopir so objektot na konfliktot; - potpolni informacii za oponentite (nivnite psihi~ki osobini, vrskite so rakovodnite strukturi i analiza na nivnite celi, potrebi i interesi); - celosna analiza na pri~inite koi dovele do pojava i razgoruvawe na konfliktot; - detalna analiza na socijalnata sredina vo koja izbuvnal, se odviva i eventualno }e se razre{uva konfliktot, - koj i kako gi poddr`uva rotivstavenite strani; - vlijanieto na javnoto mislewe vrz razvojot na konfliktot. Otkako }e se soberat podatocite i }e se napravi nivna relevantna sociolo{ka analiza, toga{ se preminuva kon izbor na najdobrata strategija za upravuvawe i razre{uvawe na konfliktnata situacija. Vo sociolo{kata literatura najeksponirani se slednite strategii: soperni{tvo, kompromis, sorabotka, izbegnuvawe na konfliktot i prisposobuvawe. Soperni{tvoto kako strategija ima najmnogu nedostatoci pri razre{uvawe na konfliktite. Toa sepak se upotrebuva vo ekstremni situacii koga konfliktot e opasen zagrozuva~ na ~ovekovite prava i slobodi. Toa vo osnova pretstavuva nalo`uvawe kon edniot oponent vo sudirot da gi prifati barawata na protivstaveniot oponent ili na tretata vklu~ena strana. Za da ima uspeh vo toa, vtoriot oponent treba da ima silni argumenti za

55

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

svoite barawa koi treba da í bidat nalo`eni na prvata strana. Soperni{tvoto mo`e da dade rezultat na podolgoro~en plan. Kompromisot e dosta ~esto koristena strategija. Vo nea i dvete strani poka`uvaat podgotvenost da napravat otstapki od svoite barawa, od edna strana, a od druga strana, da poka`at podgotvenost da prifatat del od barawata na oponentot. Do nego doa|a koga oponentite }e gi osoznaat svoite realni mo`nosti za implementirawe na svoite barawa. Bidej}i postoi realna opasnost da zagubat pove}e otkolku {to }e dobijat, se re{avaat na kompromisno re{enie. Ovaa strategija naj~esto se koristi pri razre{uvawe na politi~kite konflikti. Ne slu~ajno se veli deka "politikata e kompromis". Vo osnova, ovaa strategija bara pove}e vreme. Sekoe izbrzuvawe pri iznao|awe kompromisno re{enie mo`e da ima negativni posledici za poedincite, socijalnite grupi, politi~kite organizacii, op{testvenopoliti~kite zaednici itn. Slednata strategija e takanare~enoto prisposobuvawe ili otstapka, koe e dosta sli~no so kompromisot. Ovaa strategija ima najgolema osnova vo `elbata, sepak i pokraj sé, da se odr`at dobrite odnosi so oponentot. Toa doa|a ottamu {to oponentite se svesni za sopstvenata me|uzavisnost vo op{testvenite dejstvuvawa. ^est e slu~ajot koga treta strana gi zbli`uva oponentite i argumentirano im ja obrazlo`uva tezata za nivnata predodredenost za bliskost i zaedni~ko `iveewe. Za najgolemiot broj analiti~ari najdobra strategija za najbezbolno razre{uvawe na konfliktite od sekakov vid pretstavuva sorabotkata. Vo ovoj proces oponentite sednuvaat na zaedni~ka masa so "~isto srce", svesni za svojata predodredenost edni kon drugi. Oponentite gi iska`uvaat svoite argumenti so koi gi pravdaat svoite celi i barawa, istovremeno po~ituvaj}i gi argumentite na protivstavenata strana. Vo sociolo{kata literatura se upotrebuvaat razli~ni kriteriumi od koi se opredeluva vidot na sorabotkata. Dokolku go zememe predvid predmetniot kriterium, toga{ mo`eme da zboruvame za li~ni, semejni, ekonomski ili politi~ki konflikti. Spored vremenskiot kriterium sorabotkata mo`e da bide epizodna, periodi~na i postojana. Dokolku go imame predvid stepenot na organiziranost, sorabotkata mo`e da bide sistemati~na (vo pretprijatie) ili haoti~na (naviva~ka grupa). Kriteriumot stepen na sloboda ja opredeluva sorabotkata kako dobrovolna i prinudna. Dokolku go imame predvid subjektivniot faktor, toga{ mo`eme da zboruvame za aktivna i pasivna sorabotka. I na krajot,

56

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

kriteriumot vlast go determinira konfliktot kako simetri~en i asimetri~en. Ako gi sporedime gorenavedenite strategii, mo`eme da ka`eme deka analizite na ekonomskite konflikti poka`uvaat deka 30% od konfliktite se razre{uvaat so kompromis. Duri 60% od konfliktite se razre{uvaat so otstapka. Za `al, samo 2% se razre{uvaat so pomo{ na sorabotka. Vo konfliktite me|u rakovoditelite i pot~inetite, duri 80% od slu~aite, prvite ja nametnuvaat svojata volja preku upotrebata na strategijata na soperni{tvo. (Dimitrov, D., 1999) Na krajot, da zaklu~ime deka najdobriot na~in za razre{uvawe na konfliktite e kombinirana upotreba na site gorenavedeni strategii. Pri izborot na strategijata za razre{uvawe na daden konflikt opredeleno vlijanie poka`uva i izborot na posrednik, treta strana ili, u{te kako ja narekuvaat nekoi avtori, "medijator". Vo princip, ulogata na posrednik mo`e da ja igra oddelen ~ovek ili grupa od nekolku profesionalci. Pri re{avawe na me|udr`avni konflikti ulogata na treta strana mo`e da bide odigrana od druga dr`ava. [to se odnesuva do "medijacijata", citiranite avtori go prosleduvaat nejzinoto ra|awe u{te vo drevna Kina i Afrika kade {to stare{inite na rodot ili plemeto ja igrale ulogata na svoevidni profesionalni medijatori, osiguruvaj}i beskonfliktni re{enija ili izlez od konfliktnata situacija. Vo ponovata istorija, ovoj poim se spomnuva vo 60-tite godini na 20 vek vo SAD. Vo 1983 godina vo ovaa zemja e osnovan Nacionalen institut za razre{uvawe na sporovi, ~ija zada~a e svrzana so razrabotuvawe nova metodika po medijacija, a isto taka se organizira i specijalna obuka za vodewe na pregovori. O~igledno, ulogata na tretata strana vo re{avawe na daden konflikt krie golemi mo`nosti. Celesoobraznosta od u~estvoto na treta strana obi~no se vrzuva so faktot dali dvata oponenti se obratile za pomo{ kaj nea ili samo ednata strana. Mo`no e tretata strana da se zame{ala sama vo konfliktot. Ovie tri tipa povedenie na tretata strana vodat do tri razli~ni posledici za razre{uvawe na konfliktot. Naj~esto dvete strani vo konfliktot se obra}aat kon treta strana vo slu~ai koga: - site argumenti, sili i sredstva na dvete strani koi u~estvuvaat vo konfliktot se iscrpeni i objektot e blokiran;

57

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

dvete strani opstojuvaat vo svoite razli~ni po karakter, protivstaveni, nepomirlivi pozicii i imaat mnogu protivstaveni interesi; - pravnite normi vrzani za regulirawe na konfliktot se interpretiraat na razli~en na~in od dvete strani; - na ednata od stranite í se naneseni seriozni {teti i taa bara kompenzacija i bara sankcii naso~eni kon drugata strana, - za dvete strani e va`no da gi so~uvaat dobrite odnosi, a ne e mo`no da go najdat samite izlezot od konfliktot. (Dimitrov, D., 1999) Koristena literatura: 1. Parsons, T., An Qutline of Social System (Theories Society). 1962; 2. Boulding, K.,Conflict and Defence. A. General Theory. New York, 1962; 3. Sheling, T., The Strategy of Conflict. Cambridge, 1963; 4. Giddens, A., The Constitution of Society. Polity Press, Cambridge, 1989; 5. [ipilov, A.I., Socialno - psihologi~eskie osobennosti konfliktov me`du na~alnikami i pod~inen mi v porazdelenii. M., 1993; 6. Atkins n, U., Psihologija uspeha. S., 1993; 7. Fi{er, R., Juri U., Put k soglasi ili pregovor i bez pora`eni. M., Nauka, 1990; 8. Human R., Strukes, Glasgow, Fontana, 1997; 9. Edward, P.K., Patterns of Conflict and Accommodation. ed. Employment in Britain, 1990; 10. Thompson, P., Crawling From the Wreckage: The Labour Process and the Politics of Production. London, 1990; 11. Keery, E., Kelly I., Professional Parsipative and Managerial Umionism: An Interpretation of change in Trade Union. Work, Employment and Society, March 1994; 12. Ferner, A., Human R., Industrial Relation in the New Europe. p.19.

58

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

SEMINAR

25-26 septemvri 2003 Struga

59

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

60

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Suzana Mitrovska, Dipl. psiholog JU Me|uop{tinski centar za socijalna rabota - Kumanovo

Adolescencija, krizi vo adolescencijata i stresni sostojbi

1. ADOLESCENTNA LI^NOST Adolescentniot period e specifi~en `ivoten period, koj se razlikuva od periodot vo detstvoto, od edna strana, i od raniot vozrasen period, od druga strana. Vo periodot na adolescencijata se slu~uvaat mnogu razvojni problemi koi se karakteristi~ni, no i normalni za li~nosta. Tie promeni predizvikuvaat opredeleni emocionalni odgovori kaj mladite lu|e. Po~etokot na adolescencijata i nejzinioto traewe zna~ajno se razlikuvaat od edna individua do druga. Adolescencijata po~nuva i zavr{uva obi~no dve godini porano kaj devoj~iwata otkolku kaj mom~iwata. Na ista vozrast devoj~iwata izgledaat mnogu pozrelo i poblisku do vozrasnite otkolku mom~iwata. Adolescencijata pominuva niz pove}e razvojni periodi: - Predadolescenten period, koj zapo~nuva od 13-14 do 15godi{na vozrast; - Adolescenten period, od15-18 i trae do 21 godina; - Postadolescenten period (ran vozrasen period), koj trae od 23 do 25-godi{na vozrast. Vo adolescencijata doa|a do pove}e karakteristi~ni promeni vo li~nosta na individuata: - Burno biolo{ko sozrevawe; - Brzi promeni na raspolo`enieto; - Novi do`ivuvawa i ~uvstva, koi go sledat razbudeniot seksualen nagon; - Promenlivo odnesuvawe; - Razvojni promeni; i, - Razvivawe na potrebite za individualizacija i separacija.

61

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Burnoto biolo{ko sozrevawe na li~nosta se karakterizira so nagli telesni promeni i se javuva na samiot po~etok na adolescencijata. Re~isi preku no} adolescentot go menuva svojot telesen izgled, pa poradi toa ~esto e pred ogledalo, na momenti e zadovolen od svojot izgled, a potoa se luti poradi toa. Vo sostojba na nezadovolstvo poradi svojot izgled mladite se nervozni, napnati, verbalno agresivni i taka natamu. ^esto pati mladite imaat zamislena slika za svojot telesen izgled (idealna slika) koja se poklopuva so izgledot na nekoj niven idol. Kaj golem broj mladi lu|e doa|a do golem ras~ekor pome|u vistinskata slika na telesnoto "Jas" i idealiziranata slika za svojot telesen izgled. Tokmu toa gi doveduva do razo~aruvawe, nezadovolstvo, taga, ~uvstvo na pomala vrednost, streme` kon socijalna izolacija i, vo kraen slu~aj, do depresivna emocionalna sostojba. Burnite promeni na raspolo`enieto se sostaven del na adolescentot. Od vakvite promeni na raspolo`enieto ~esto pati se zbuneti i samite roditeli i mladite. Novite do`ivuvawa i ~uvstva koi go sledat razbudeniot seksualen nagon mnogu se razlikuvaat od ~uvstvata {to se prisutni vo porane{nite fazi na razvojot. Se zgolemuva interesot za li~nosti od sprotivniot pol, se formira poloviot identitet i se prifa}a svojata biolo{ka polova dadenost. Promenlivo odnesuvawe adolescentot - so ednata noga e vo detstvoto, a so drugata vo svetot na vozrasnite, tokmu takvo e i negovoto odnesuvawe. Na momenti mo`e da li~i na maloletno dete, a na momenti e preseriozen i uspeva da gi zavr{i zada~ite kako da e vozrasen. Na momenti mo`e da ~uvstvuva nostalgija i taga za periodot na detstvoto kade {to sé mu e poznato i vladeat jasni i ednostavni pravila na odnesuvawe, a na momenti ~uvstvuva silen starav od svetot na vozrasnite, kade {to vladeat prestrogi pravila na odnesuvawe i visoki o~ekuvawa. Razvojni promeni - adolescentot gi otfrla dotoga{nite izvori na samovrednuvawe, ja doveduva vo pra{awe organizacijata na vremeto i preraspredelbata na energijata za zadovoluvawe na emotivnite i na nagonskite potrebi, od edna strana, i kulturnite i socijalnite, od druga strana. Li~nosta go napu{ta sistemot na vrednosti koi dotoga{ gi prifatil niz semejnite i vrednosnite sistemi na roditelot i trga kon novi vrednosti i vrednosni sistemi na vozrasnite. Adolescentot go proveruva avtoritetot na roditelot go gleda so skepti~nost i kriti~ki gi odbira vrednostite koi tie gi ~uvaat i prifa}aat ili gi otfrlaat.

62

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Razvivawe na potrebite za individualizacija i separacija. Adolescentot stremi da se osamostoi i da se oddeli od roditelot. Bidej}i toa e mnogu te`ok period za nego, za da go olesni oddeluvaweto, adolecentot stremi da go obezvredni dotoga{noto nivno zna~ewe za nego. Ova od strana na roditelite e tolkuvano kako nepo~ituvawe, omalova`uvawe i drsko odnesuvawe od strana na adolescentot. Me|utoa, za da se nadmine ova, roditelite treba da go pottiknuvaat oddeluvaweto, no treba da se vnimava da ne se pretera so nezavisnosta (prebrzo da vleze vo svetot na vozrasnite) ili da ne dojde do preterano vrzuvawe na adolescentot so roditelot, so {to bi se naru{il procesot na osamostojuvawe. Ovie i mnogu drugi burni promeni vo tekot na razvojot na adolescentot se normalen proces na sozrevawe i istite promeni ili krizi se narekuvaat normativni krizi. Del od mladite lu|e razvojnite problemi gi nadminuvaat spontano, niz postojan proces na integracija na interpsihi~koto i interpersonalnoto, osvojuvaja}i ja ~ekor po ~ekor ponudenata sloboda na izbor na li~en i na profesionalen plan. Za da stane svoj i celosen, avtenti~en, "bitie za sebe i po sebe", no i "bitie za drugite" e te{ka zada~a i proces koj se odviva vo tekot na celiot `ivot. Taka adolescentot go steknuva identitetot na li~nosta. Mladata li~nost koja go ostvarila svojot identitet znae koja e taa, se ~uvstvuva samoprifatena i sigurna, zadovolna e od svojata rabota i uspesi, se do`ivuva celosno, donesuva odluki i znae kon {to se stremi vo `ivotot. Ponekoga{ se slu~uva mladiot ~ovek da zapadne vo kriza ili konfuzija vo ostvaruvaweto na svojot identitet. Takvata kriza ili konfuzija predizvikuva emocionalna bolka. Neuspevaj}i bolkata da se nadmine na zdrav i zrel na~in, a ednovremeno nemo`ej}i da ostane vo taa kriza ili konfuzija koja mu predizvikuva silna emocionalna bolka, mo`e da se slu~i mladiot ~ovek da prifati negativen identitet. Verojatnosta mladiot ~ovek da go prifati negativniot identitet e pravoproporcionalna so sostojbite vo koi mo`e da zapadne adolescentot: - koga vozrasnite imaat pregolemo o~ekuvawe od adolescentot; - koga vozrasnite se postojano nezadovolni od negovite postignuvawa; - koga adolescentot nema dovolen kapacitet i samiot da gi sledi svoite vrsnici;

63

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

- koga mu e polesno da prifati da bide sé ona {to vo tekot na vospituvaweto mu zboruvale da ne bide, otkolku da se bori so realnosta koja ja ima; - koga li~nosta ne postignala dovolna zrelost da gi ispolnuva barawata na op{testvoto od nego; - koga adolescentot ~esto pati ima negativno emocionalno iskustvo vo tekot na svojot razvoj; - koga se prisutni ~esti konflikti so roditelite; - koga ima nenadminati razvojni problemi; - koga adolescentot ima konflikt na po{iroko semejno nivo; - koga ima iskustvo za emocionalna, fizi~ka i seksualna zloupotreba. Site ovie faktori koi se uslov za prifa}awe na negativniot identitet se i pri~ina za pojava na krizite vo adolescencijata koi od druga strana predizvikuvaat od lo{a adaptivnost i socijalna neprifatlivost do pojava na delikventno odnesuvawe. Spored toa mo`no e: - Mladite osobi da prestanat da ka`uvaat vistina, t.e. da la`at. La`eweto mo`e da se pojavi kako posledica na strav od kazna od strana na roditelite ili od drug avtoritet ako ja ka`e vistinata, i koga adolescentot smeta deka nema da bide razbran - toa e edna pri~ina, a druga pri~ina e koga mladiot ~ovek saka da bide dominanten za grupata ili pak da bide superioren; - Mladite po~nuvaat da kradat. Tie naj~esto go pravat toa (se misli na adolescentite) so cel da go svrtat vnimanieto kon sebe od strana na roditelite. Vo drugi slu~ai mladite lu|e po~nuvaat da kradat so cel da se protivstavat na rigidnite moralni pravila na nivnite roditeli. Vo nekoi slu~ai kradeweto pretstavuva sociopatolo{ka pojava i se javuva kaj nekoi mladi lu|e kako rezultat na niskata ekonomska mo} na nivnoto semejstvo. No, ovaa pojava mo`e da se razvie vo seriozen kriminal. - Begaweto od u~ili{nite ~asovi, napu{taweto na u~ili{teto, begaweto od doma i talkaweto se pojavi preku koi mladite lu|e se obiduvaat na negativen na~in da go postignat svoeto osamostojuvawe i nezavisnost. - Agresivnoto destruktivno odnesuvawe e ~esta sociopatolo{ka pojava koja se karakterizira so vandalizam, malteretirawe na svoite vrsnici, ~lenovi od svoeto semejstvo, nastavnici i drugi sogra|ani od svojata sredina.

64

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Konfuzijata na identitetot se karakterizira so napnatost, depresivno raspolo`enie, nisko samovrednuvawe, niska samodoverba i socijalno povlekuvawe. Dokolku mladata li~nost nastojuva brzo da gi razre{i negativnite emocii, mo`e da se slu~i da pobara rastovaruvawe po hemiski pat so upotreba na alkohol ili droga. - Upotreba na droga - drogata samo povremeno ja razre{uva emocionalnata bolka kaj mladite lu|e i za kratko vreme sozdava ~uvstvo na la`na mo}, gi pravi sre}ni i opu{teni i sé im izgleda vozmo`no i dostapno. Naj~esti emocii koi se pojavuvaat kaj adolescentite se stravot i `alosta. Stravot i `alosta se naj~esti pri~ini koi mo`at da dovedat do upotreba na droga. Pri~inite za stravot najmnogu se povrzani so stravot od neuspeh vo u~ili{teto, od fizi~ka agresivnost na vozrasni, od bolest, od smrt i od moralno propa|awe. Ako ovaa anksiozna sostojba (voznemirenost, napnatost, o~ekuvawe i strav od nejasni opasnosti) trae podolgo vreme, go naru{uva socijalnoto funkcionirawe na adolescentot. Isto taka, `alosta e emocija koja naj~esto se javuva i e normalen oblik na emocionalno reagirawe pri gubewe na ne{to zna~ajno za li~nosta. Emocionalnite reakcii na `alost i strav, dokolku traat podolgo i se so silen intenzitet, seriozno ja naru{uvaat homeostazata, osobeno ako adolescentot nema dobar sistem na poddr{ka, pred sé, vo sebe i vo svoeto semejstvo, a potoa i vo po{irokata socijalna sredina. Najdominantni ~uvstva karakteristi~ni za adolescentniot razvoen period se ~uvstvata na zdodevnost, otu|enost i taga. Tie vodat do negativni emocionalni sostojbi kaj mladite lu|e, koi se javuvaat kako rezultat od nemo`nosta da se vratat na poznatoto vo detstvoto i stravot od nepoznatoto vo idnina. Zdodevnosta kaj mladite lu|e se manifestira niz soop{tuvawe deka sé e glupavo i neinteresno. Za da go nadminat ~uvstvoto na zdodevnost im nedostasuva socijalna ume{nost i ve{tina. Otu|enosta slu`i kako mehanizam na isklu~uvawe od barawata na svetot na vozrasnite. Otu|enosta ~esto pati mo`e da dovede do osamenost. Poradi otu|enosta od svetot na vozrasnite i od svetot na detstvoto se sozdava praznina koja adolescentot te{ko

65

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ja podnesuva i nekoj od niv ovaa praznina mo`e da ja popolni so supkulturni aktivnosti pod vlijanie na lica koi{to zloupotrebuvaat drogi ili na lica so delikventno odnesuvawe. So pripa|awe na ovie grupi mladite ja razre{uvaat potrebata za pripadnost; ovie grupi se so ponizok potencijal bidej}i pomalku baraat i o~ekuvaat od nego (li~nosta). Tagata e ~est pridru`nik na periodot na adolescencijata. Taa e predizvikana od ~uvstvoto na praznina i do`ivuvaweto na besperspektivnosta, posebno vo situacii na socioekonomski i politi~ki previrawa. Tagata se javuva kako posledica na ma~noto ~uvstvo na neuspe{nost i nedostatok na roditelska za{tita i poddr{ka. Del od mladite koi ne se vo sostojba da gi izdr`at navedenite ~uvstva nastojuvaat istite da gi razre{at po hemiski pat, t.e. so pomo{ na upotreba na droga, sedativi i alkohol. Me|utoa, treba da se istakne deka razre{uvawe na problemite po hemiski pat samo momentalno gi ispolnuva o~ekuvawata na adolescentot, a, vsu{nost, go zapira razvojot i sozrevaweto na istiot. 2. KRIZA I KRIZNA SOSTOJBA Za podobro razbirawe na mehanizmot na kriznite sostojbi najnapred e potrebno da se razgrani~at sfa}awata za krizata, kriznata situacija i kriznata sostojba. Krizna situacija e onaa situacija koja e predizvikana od promena na eden ili na pove}e aspekti na materijalniot i na sociokulturniot ambient na realnosta na li~nosta ili od nekoja nejzina telesna promena (gubewe na nekoj del od teloto), {to se slu~uva mo{ne naglo i {to mo`e da ja naru{i nejzinata individualna psihosocijalna ramnote`a, koja ne mo`e da ja vospostavi opredeleno vreme. Kriznata sostojba (ili kriza) e predizvikana od krizna situacija i se manifestira kako gubewe na psihi~kata ramnote`a, a na klini~ki plan - so ~uvstvo na nemir, napnatost i neraspolo`enie. Vo tekovite na sekojdnevieto ~ovekot postojano e soo~en so opredeleni situacii koi na nekoj na~in, pove}e ili pomalku, ja naru{uvaat negovata psihi~ka ramnote`a. Vlo`uvaj}i opredeleni koli~ini energija, adolescentot se obiduva da gi razre{i tie situacii, dokolku ne e sposoben da gi zanemari, so edinstvena cel odnovo da se vrati vo svojata psiholo{ka ramnote`a. Obi~no ovie situacii koi od li~nosta ne baraat vlo`uvawe na pogolema ener66

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

gija i koi ne ostavaat pogolemi tragi vo negoviot psiholo{ki svet se narekuvaat problemi, za razlika od onie situacii koi se javuvaat naglo i so posilen intenzitet i koi poradi nepodgotvenosta na li~nosta predizvikuvaat poizrazeni rastrojstva vo psihosocijalnata ramnote`a, odnosno krizi. Krizata ne vodi sekoga{ do psihopatolo{ki manifestacii ako li~nosta uspee uspe{no da ja nadmine sam ili so pomo{ na drugi. Ako pak ne uspee da gi nadmine kriznite problemi, }e `ivee podolgo vreme vo potencijalen strav so golema doza na anksioznost i depresivnost. Kako psihotraumatski faktori koi mo`at da ja dovedat li~nosta vo krizna sostojba se javuvaat mno{tvo konfliktni situacii, kako gubewe na bliska i sakana li~nost, menuvawe na uslovite za `iveewe, selidbi, migracii i emigracii, gubewe na del od teloto od soobra}ajna nesre}a i dr. Efektot na kriznata siguacija i manifestacijata na krizata zavisi od pove}e faktori: - aktuelnata sila na kriznata situacija i nejzinoto nenadejno pojavuvawe; - nejziniot subjektiven i individualen karakter; - strukturata na li~nosta; - odnosite pome|u individuata i kriznata situacija, odnosno vo koja mera kriznata situacija gi zagrozuva celite na subjektot; - za li~nosta kriznata situacija ima karakter na novo i neo~ekuvano i taa gi naru{uva nejzinite zadovoluvawa na osnovnite potrebi; - mo`nosta na li~nosta da gi anga`ira svoite odbranbeni mehanizmi; - somatskoto zdravje na subjektot koj ja do`ivuva kriznata situacija. Vo ravojot na krizata spored Kaplan postojat nekolku etapi: 1. Vo po~etokot li~nosta koe e soo~ena so opredelena krizna situacija (bilo toa da e semeen, bra~en ili erotski konflikt, bilo toa da e gubewe na sakan objekt, bolest ili promena na `ivotnata sredina) reagira taka {to gi koristi usvoenite obrasci za re{avawe na problemite, stremej}i se odnovo da ja vospostavi emocionalnata ramnote`a. 2. Podocna koga prisvoenite obrasci }e otka`at ili pak ne }e bidat dovolni vo razre{uvaweto na kriznata situacija,

67

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

li~nosta stanuva voznemirena, napnata, a poradi toa i neefikasna i neorganizirana za kakvo bilo funkcionirawe. Vo taa sostojba taa se obiduva da go najde izlezot i re{enieto od taa za nea ve}e nepodnosliva situacija. 3. Vo narednata faza porasnatata emocionalna tenzija dejstvuva pozitivno vo iznao|awe novi merki za re{avawe na problemot. 4. Vo poslednata etapa {to nastanuva ako problemot ne bide re{en, napnatosta i ponatamu raste nad kriti~nata to~ka i doa|a do dezorganizacija na li~nosta. Vo klini~kata slika na kriznata sostojba dominira strav, anksioznost, depresivnost i gubewe na samodoverbata. Kakov }e bide izlezot od kriznata sostojba zavisi od psihofizi~kata kondicija na li~nosta koja se na{la vo kriznata situacija i od sociopsiholo{kite i sociokulturnite faktori na sredinata vo koja taa `ivee. Grupnata povrzanost i informiranost dejstvuvat kako mo}ni faktori vo podobruvaweto na krizata bidej}i preku niv li~nosta podobro soznava deka taa ne e edinstvena {to se nao|a vo takva nepovolna situacija i deka pomo{ta }e í pristigne nabrgu. Kaplan krizata ja ozna~uva kako presvrtnica, rizik i {ansa, opasnost i mo`nost. Krizata ne e bolest, tuku kratkotrajna sostojba na naru{ena ramnote`a koja mo`e da se razbere kako sostojba me|u zdravje i bolest. Toa e sostojba na zgolemena ranlivost vo koja postojat podednakvi {ansi za zapa|awe vo bolest ili skok vo zdravje. 3. STRES I STRESNA SOSTOJBA Stresot, spored Seli, e normalna adaptaciska reakcija koja naedno e signal za opasnost i za podgotovka za odbrana. Toj stanuva patolo{ki ako otka`at ili se iscrpat mehanizmite na odbrana ili ako silata na agresijata gi nadminuva odbranbenite kapaciteti. Stresot e predizvikan od stresna situacija koja doa|a odnadvor, vo vid na elementarni katastrofi (zemjotresi, poplavi, po`ari, bombardirawa i vojni). Toa bi bila onaa situacija koja e predizvikana so promeni vo nadvore{nata sredina, koi nastanuvaat naglo, neo~ekuvano, koi imaat katastrofalni posledici za lu|eto, objektite i predmetite i koi ja naru{uvaat psiholo{kata harmonija na lu|eto koi ja do`iveale do toj stepen, {to tie ne se spo68

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sobni podolgo vreme da ja povratat svojata dinami~ka psihosocijalna ramnote`a. Stresnata situacija se karakterizira so: - nenadejnost vo pojavuvaweto; - neo~ekuvanost za lu|eto koi ja do`ivuvaat; - nemo`nost za izbegnuvawe na situacijata; - nemo`nost da se pobegne od nea otkako }e po~ne da deluva; - gubewe na mo`nostite za aktivirawe na odbranbenite mehanizmi; - masovna zafatenost na pove}e lica od koi bi mo`elo da se o~ekuva pomo{. Treba da se naglasi deka postoi golema razlika me|u kriznite i stresnite situacii - kriznite situacii se strogo individualni, pogoduvaat edna li~nost, dodeka stresnite situacii glavno pogoduvaat mnogu pogolem broj lu|e koi bile izlo`eni na nejzinoto dejstvo. Stresnata sostojba se manifestira so subjektivno ~uvstvo na nemir, strav, napnatost, agresivnost i stupor (rastroena psihomotorika), zbunetost, dezorientiranost, rastroena svest i drugo. Klini~kata slika trae relativno kratko vreme, od nekolku ~asa do nekolku dena, i zad sebe ostava delumna ili celosna amnezija. Reakcii na stres Postojat tri neproduktivni na~ini na reakcija na stres i toa se: borba, begawe i blokiranost. Borbata e ma|epsan krug: frustracija - talkawe - agresija napad - destrukcija - frustracija. Begaweto e regresiven na~in na reagirawe koj e pottiknat od strav i nesigurnost i go sledi otpor - begawe vo fantazija, begawe vo bolest, zavisnost i pasivnost. Blokiranosta pretstavuva fizi~ka i psihi~ka odzemenost i {ok prosleden so depresija, bespomo{nost, samoobvinuvawe, zamor i apatija. Ovie na~ini ne vodat kon spravuvawe so stresot i postignuvawe na ramnote`a.

69

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Terapija Terapijata na stresnite sostojbi se sostoi od: - Otstranuvawe od stresnata situacija, naj~esto so prefrluvawe vo drugi mesta (gradovi) koi ne se opfateni so elementarna katastrofa; - Simptomatsko lekuvawe na stresot so sedativi i hipnotici; - Celosna informiranost za stresnata situacija i za nejzinite nastanati posledici.

Koristena literatura · · · · Stani{a Nikoli¢: "Psihijatrija de~je i adolescentne dobi"; Georgi ^adlovski i Vitomir Micev: "Psihijatrija 1"; Georgi ^adlovski i Vitomir Micev: "Psihijatrija 2"; Pa~oska Natka i Slavica Gajdasis Kne`evi¢: "Re{avawe na problemite na ranlivi grupi" (skripta).

70

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Irena Trajkovska, psiholog

Psiholo{kite posledici od vooru`enite konflikti kaj decata svetski iskustva

Voved Vo poslednite dekadi od 20 vek vooru`enite konflikti vo koi strada civilnoto naselenie se sé po~esti. Sovremenoto vojuvawe ne po~ituva nikakvi konvencii, toa see strav i o~aj me|u lu|eto. Na primer, vojnata vo Avganistan protiv sovetskata okupacija be{e vojna bez front (Laber, 1986). Otporot na muxahedinite bil neoddeliv od onoj na civilnoto naselenie, taka {to i sovetskite i avganistanskite trupi izbri{ale celi sela. Vo Liban, naselenite mesta ~esto pati stanuvaat borbeni zoni, a borcite ne se razlikuvaat od civilnoto naselenie (Chimienti & Nasr, 1992). Sli~no is~eznuvawe na razlikite me|u civilite i vojnicite, prijatelite i neprijatelite, se slu~uva i vo ostanatite delovi od svetot za vreme na periodi~nite sudiri vo Centralna Amerika (Ronstrom, 1989) ili na nekoga{nite jugoslovenski prostori (Stein, Comer, Gardner, Kelleher, 1999). Poradi vakvata promena vo na~inot na vojuvaweto, brojot na civilnite `rtvi e vo porast: Za vreme na I Svetska Vojna, 10% od site `rtvi bile civilite, ovoj broj porasnal na 50% vo II Svetska Vojna, a vo site sledni vojni brojot na civilnite `rtvi e pribli`no 80% (Garfield & Neugud, 1997). Vojnite i vooru`enite konflikti predizvikuvaat socijalni katastrofi, za vreme na koi se slu~uvaat dramati~ni naru{uvawa na sekojdnevniot `ivot. Civilnoto naselenie, a osobeno decata, izlo`eni se na zastra{uva~ki gletki, haos, nepo~ituvawe na nikakvi normi i vrednosti, naru{eni socijalni strukturi i drugo. Terorot na vojnata i brzite socijalni promeni mo`at da go uni{tat detskoto ~uvstvo za dom i zaednica koe{to ja pretstavuva realnosta vrz koja se zas71

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

novuva nivniot identitet (Farwell & Cole, 2002). ^esto se slu~uva decata da u~estvuvaat vo vooru`enite konflikti, da bidat izlo`eni na izma~uvawa i zatvorawa, da bidat svedoci na ubistva na nivnite bliski, da bidat oddeleni od svoite roditeli i sl. Vakvite nastani go zagrozuvaat sevkupniot razvoj na deteto. Poradi ova, brojni studii vo poslednive godini se obiduvaat da gi otkrijat posledicite od vooru`enite konflikti vrz psiholo{kiot razvoj na decata od voenite podra~ja. Vooru`enite konflikti i psihosocijalniot razvoj na decata Istra`uvawata za psiholo{kite posledici od voenite sudiri vrz raz-vojot na decata mo`at grubo da se grupiraat vo dva vida. Prvite se obiduvaat da gi otkrijat posledicite od ovie konflikti vo vreme koga istite se slu~uvaat. Na primer, Maksoud i Aber (1996) izvele istra`uvawe so cel da go ispitaat brojot i vidovite traumi i kako istite vlijaat vrz psihosocijalniot razvoj na decata {to rastat vo zemja rastrgnata od vojna. Klingman (2001) ja istra`uval silinata na traumati~nite reakcii na decata od u~ili{na vozrast od Izrael za vreme na evakuacija poradi bombardirawe. Sli~no e i istra`uvaweto za emocionalnite problemi na decata od Palestina koi `iveat vo voenata zona, izvedeno od Thabet, Abed i Vostanis (2002), ili istra`uvaweto za reakciite na decata od Izrael predizvikani od Golfskata vojna, izvedeno od Ronen, Rahav i Rosenbaum (2003)36. Vtorite se obiduvaat da gi ocenat posledicite od voenite konflikti vrz psiholo{kiot razvoj na decata po zavr{uvaweto na konfliktite ili koga decata se evakuirani na bezbedni mesta. Almkvist i Broberg (1999) go ispituvale psiholo{koto i socijalnoto prilagoduvawe na decata begalci 3,5 godini otkako pristignale vo [vedska. Psihopatolo{kite pojavi kako posledica od voenite traumi kaj decata begalci od Bosna gi ispituvale Papageorgiou i kolegite (2000) i Stein i kolegite (1999). Sack, Him i Dickason (1999) sprovele longitudinalna studija za razvojot na mladite Kmeri koi kako deca pre`iveale silna voena trauma.

Podatocite za ovaa studija se sobrani za vreme na 3-ta nedela od Golfskata vojna vo 1991g.

36

72

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Soznanija od pregledanite istra`uvawa Studiite {to se obiduvaat da odgovorat na pra{aweto koi se posledicite od izlo`enosta na traumati~ni slu~ki vrz decata, kako na primer, izlo`enost na bombardirawe, gubewe na bliski rodnini, raseluvawe, gledawe na egzekucii i sl., glavno do{le do sli~ni soznanija. Dominira soznanieto deka vakvata izlo`enost rezultira so javuvawe na posttraumatski simptomi, koi kaj odreden broj deca mo`e da eskalira do klini~ko naru{uvawe. Klingman (2001) gi prou~uval reakciite na stres kaj 604 deca od 13 do 16 godini od Izrael, koi bile izlo`eni na bombardirawe. Toj otkril deka 6,3% od ispitanicite projavuvaat klini~ka slika na posttraumatski stres. Ovoj nizok procent mo`e da se dol`i i na brzata intervencija na izraelskite vlasti, koi mnogu brgu gi evakuirale decata od napadnatata zona i gi smestile vo centri kade {to im bila pru`ena stru~na pomo{. Vo silen kontrast na prethodnite rezultati se rezultatite od studijata na Thabet, Abed i Vostanis (2002). Tie go ispituvale efektot od traumatskite nastani za vreme na Al Aksa Intifada. Nivni ispitanici bile deca od 9 do 18 godini ~ii domovi bile uni{teni, a tie bile evakuirani. Rezultatite poka`ale deka kaj 59% od ispitanicite se najdeni silno izrazeni simptomi na posttraumatski stres, vo sporedba so 25% kaj kontrolnite ispitanici, koi bile izlo`eni na drugi vidovi traumatski nastani. Avtorite utvrdile deka izlo`enosta na bombardirawe e silen predviduva~ na posttraumatskite stres-reakcii. Ponatamu, tie na{le deka decata izlo`eni na drugi vidovi traumatski nastani, glavno preku mediumite ili preku vozrasnite, poka`uvale zna~itelno pove}e anticipira~ka anksioznost, vo sporedba so decata izlo`eni na bombardirawe. Macksoud i Aber (1996) ispituvale 224 deca od 10 do 16 godini vo Liban, koi bile izlo`eni na golem broj razli~ni voeni traumi. Nivnite rezultati poka`uvaat pozitivna korelacija pome|u brojot na do`iveanite traumi i intenzitetot i brojot na projavenite posttraumatski simptomi. Decata koi bile oddeleni od nivnite roditeli poka`uvale zna~itelno pove}e depresivni simptomi od ostanatite. Interesno e da se napomene deka ne site posledici od izlo`enosta na vakvite iskustva se negativni. Na primer, istata studija izvestuva deka decata koi do`iveale smrt na blisko lice, no ne bile raseleni, poka`uvale pove}e plansko odnesuvawe. Sli~no, decata koi bile oddeleni od svoite roditeli i bile sve-

73

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

doci na voeni nasilstva poka`uvale pove}e prosocijalno odnesuvawe. Zna~itelen porast na problemi vo odnesuvaweto se najdeni kaj deca koi bile izlo`eni na bombardirawe vo Izrael za vreme na Golfskata vojna. Interesno, ovie razliki se dol`at na promenite vo odnesuvaweto kaj devoj~iwata od 10 odd. (Ronen i kolegite, 2003). Ovie rezultati bi mo`ele da se zemat so rezerva, zatoa {to ispituvaweto e vr{eno vrz baza na samoocenuvawe na sopstvenoto odnesuvawe vo momentot na popolnuvawe na pra{alnicite i samoocenuvawe na svoeto odnesuvawe od pred tri meseci. Poznato e deka li~nite memorii se podlo`ni na iskrivuvawa (Baddeley, 1999), a isto taka decata mnogu brgu se razvivaat i menuvaat, taka {to vo tekot na tri meseci mo`e da nastanat promeni vo odnesuvaweto {to ne mora da bidat rezultat od traumatskite nastani. Osven studiite koi go ispituvaat efektot na izlo`enost na traumatski nastani za vreme na voeni konflikti kaj decata, brojni studii go ispituvaat istoto po voenite sudiri ili otkako decata se evakuirani na bezbedni mesta. I ovie studii do{le do sli~ni rezultati. Najistaknati posledici se zgolemen broj na deca so posttraumatsko stres - naru{uvawe, zgolemen broj depresivni simptomi, zgolemena anksioznost, osobeno kaj devoj~iwata (Papageorgiou i kolegite, 2000; Stein i kolegite, 1999). Posledicite od izlo`enosta na traumatski nastani za vreme na vojna se trajni - toa zna~i deka vremeto ne mo`e da gi izlekuva. Ova go poka`ale brojni studii, na primer, Almqvist i Broberg (1999) go ispituvale mentalnoto zdravje i socijalnoto prilagoduvawe kaj decata begalci po 3,5 godini od nivnoto pristignuvawe vo [vedska. Ispitanicite bile 39 deca (10 devoj~iwa) od Iran, so sredna vozrast 5 g. i 10 m., tie bile intervjuirani pri nivnoto pristignuvawe vo [vedska i po 3,5 godini. Rezultatite od prvoto intervju poka`ale deka samo 26% od decata poka`ale emocionalna blagosostojba bez pogolemi psiholo{ki problemi. Po 3,5 godini ovoj broj porasnal na 38% od decata, no 26% sé u{te poka`uvale pomali psiholo{ki naru{uvawa, 18% sé u{te poka`uvale silni posttraumatski simptomi na stres, dodeka 18% gi ispolnuvale site kriteriumi za dijagnosticirawe na posttraumatskoto stres - naru{uvawe. Trajnosta na posledicite kaj decata od izlo`enosta na voeni traumi go dokumentirale i Sack, Chanrithy i Dickason (1999), koi izvele longitudi-nalno istra`uvawe kaj kmerskite deca. Nivnite rezultati poka`ale deka decata koi bile dijagnosticirani so posttraumatsko stres - naru{uvawe pri prvite pregledi, duri i po 12

74

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

godini sé u{te stradale od istoto, a dvajca od nivnite ispitanici ne bile vo sostojba da rabotat poradi naru{uvaweto. Rezultatite od ovie studii uka`uvaat deka vremeto ne gi ubla`uva posledicite od voenite do`ivuvawa i na neophodnosta od stru~na intervencija kaj decata izlo`eni na traumatski nastani. Metodolo{ki i eti~ki pra{awa Ovie studii, iako izvedeni planski i sistematski, sepak sodr`at izvesni ograni~uvawa. Prvo bi mo`elo da se spomne deka istra`uvawata se baziraat na zapadniot dijagnosti~ki sistem koj ne mora da bide primenliv za zemjite vo koi se vr{eni istra`uvawata. Zapadnata kultura podrazbira sistem na odnesuvawa {to ne e karakteristi~en za spomenatite zemji, taka {to iako e napraven obid upotrebenite pra{alnici da se adaptiraat za kulturite kade {to se primenuvani, sepak osnovnite definicii na naru{uvawata ostanuvaat karakteristi~ni za Zapadna Evropa i za Severna Amerika, no ne i za Bliskiot Istok. Vtoro ograni~uvawe na nekoi od spomenative studii e nivnata eti~nost. Iako istra`uvawata gi zadovoluvaat normite za eti~no sproveduvawe na studiite, sepak da se izveduva istra`uvawe vrz decata vo vreme koga se izlo`eni na tolku golemi traumi e ne{to za {to treba dobro da se razmisli. Za~uduva~ki e i {to nekoi od ovie studii se neverojatno brgu organizirani i izvedeni. Na primer, Klingman (2001) ja izvel svojata studija za vreme na vtorata nedela od 17-dnevnite bombardirawa. Evakuiranite u~enici od 7 do 11 odd. bile zamoleni da popolnat nekolku pra{alnici dodeka se nao|ale vo evakuaciskite centri. Ne se spomnuva ni{to dali roditelite dale soglasnost nivnite deca da u~estvuvaat vo vakvo istra`uvawe. Za vozvrat ne im e ponudena nikakva dopolnitelna intervencija od ona {to voobi~aeno se nudi vo vakvite centri. Posledno ograni~uvawe na ovie studii e {to nudat mnogu malku ili voop{to ne obrnuvaat vnimanie na potrebata od psihosocijalna intervencija kaj decata izlo`eni na voeni traumi. Na ovoj na~in naukata ja stavaat vo pozicija da si slu`i samo na sebe, a ne na ~ove{tvoto. Kako istra`uva~ite da zaboravile deka ako go nema ~ove{tvoto }e ja nema ni naukata. Zna~i, nakuso, nepo~ituvaweto na kulturnite razliki i primenuvaweto na nesoodvetni definicii za psiholo{kite naru{uvawa, potoa eti~nosta na vakvite istra`uvawa i nedostatokot na predlozi za psihosocijalni intervencii se ograni~uvawa na spomenative studii.

75

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Zaklu~ok Od pregledanite studii mo`e da se vidi deka posledicite od voenite traumi kaj decata se brojni i dolgotrajni. Isto taka, jasna e i pozitivnata korelacija me|u brojot, vidot i intenzitetot na do`iveanite stresni nastani i pojavata na posttraumatskite stresni reakcii ili naru{uvawa. Slednite studii bi mo`ele da se fokusiraat na definirawe na naru{uvawata vrz osnova na kulturnite karakteristiki na ovie op{testva. Isto taka, neophodno e da se posveti pove}e vnimanie na kreiraweto i ponudata na soodvetni psihosocijalni intervencii na decata od zagrozenite podra~ja vo svetot. Pri kreiraweto na vakvata pomo{ treba da se ima predvid deka vo voenite sudiri strada glavno siroma{noto naselenie koe mo`e i da e nedovolno obrazovano. Zatoa, psihosocijalnite intervencii treba da bidat prilagodeni kon karakteristikite na onie na koi im se potrebni. Koristena literatura Almqvist, K., & Broberg, A. G. (1999). Mental health and social adjustment in young refugee children 3 1/2 years after their arrival in Sweden. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 38, 723-730 . Baddeley, A. D. (1999). Essentials of human memory. Hove: Psychology Press. Chimienti, G., & Abu Nasr, J. (1992) Children's reactions to war-related stress. II: The influence of gender, age and the mother's reaction. International Journal of Mental Health, 21, 72-79. Farwell, N. & COLE, J. B. (2002). Community as a context of healing. International Journal of Mental Health, 30, 19­41. Garfield, R.M., & Neugut, A.I. (1997) The human consequence of war. In B.S. Levy & V.W. Sidel (Eds.), War and public health. New York: Oxford University Press. Klingman, A. (2001). Stress Responses and Adaptation of Israeli schoolage children evacuated from homes during massive missile attacks. Anxiety, Stress, and Coping, 14, 149-172. Laber, J. (1986) To win the children: Afghanistan's other war. New York: Helsinki Watch/Asia Watch. Macksoud, M. S., & Aber, L. (1996). The war experiences and psychosocial development of children in Lebanon. Child Development, 67, 70-88. Ronen, T., Rahav, G., & Rosenbaum, M. (2003). Children's reactions to war situation as a function of age and sex. Anxiety, Stress, and Coping, 16, 5969.

76

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Ronstrom, A. (1989) Children in Central America: Victims of war. Child Welfare, 68, 145-153. Papageorgiou, V., Frangou-Garunovic, A., Iordaniou, R., Yule, W., Smith, P., & Vostanis, P. (2000). War trauma and psychopathology in Bosnian refugee children. European Child and Adolescent Psychiatry, 9, 84-90. Sack, W., Him, C., & Dickason, D. (1999). Twelve-year follow-up study of Khmer youths who suffered massive war trauma as children. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 38, 1173-1179. Stein, B., Comer, D., Gardner, W., & Kelleher, K. (1999). Prospective study of displaced children's symptoms in wartime Bosnia. Soc Psychiatry Psychiatr Epidemiol, 34, 464-469. Thabet, A. A. M., Abed, Y., & Vostanis, P. (2002). Emotional problems in Palestinian children living in a war zone: A cross-sectional study. Lancet, 359, 1801-1804.

77

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

\ulumser Kasapi, Docent d-r Pedago{ki fakultet - Skopje

Semejstvoto i negovata vospitna uloga vo (post)konfliktniot period

Pra{aweto za psiholo{kite traumi kaj nas denes e edno od dominantnite pra{awa na nau~nata teorija i praktika. Vojnata, kako krajno opasna i katastrofalna sostojba, ostavi nesogledlivi posledici vrz `ivotot na lu|eto, posebno kaj onie koi{to neposredno `iveele i `iveat na onie prostori {to bea opfateni so voeniot konflikt vo 2001 godina. No, ovie posledici silno gi po~ustvuvale i mnogu drugi koi na razli~ni na~ini bea izlo`eni na voenata traumatizacija. Ogromna e brojkata na razli~ni vidovi traumatski iskustva koi{to lu|eto gi pre`iveale vo vojnata i kon ova kompleksno pra{awe mo`no e da se prijde od pove}e aspekti: voeno-politi~ki, psiholo{ki, pedago{ki, praven, socijalnoekonomski. No mo`ni se i nulti disciplinarni priodi. Od pove}e pri~ini posebno e delikatno pra{aweto za voenite traumi kaj decata i adolescentite, odnosno pra{aweto na posledicite od voenata trauma kaj ovoj del od populacijata na R.Makedonija. Tie pri~ini mo`e da proizlezat prvenstveno od faktot koj{to uka`uva na zna~eweto na detstvoto i na mladosta vo formiraweto na vozrasniot ~ovek, no i od okolnostite svrzani so vulnerabilnostite vo ovoj period na razvojot vo odnos na vozrasnata zrela doba na ~ovekot. Semejstvoto e priroden i otvoren sistem na specifi~na, slo`ena struktura, organizacija i relacii. Toa ima svoi zna~ajni funkcii, kako i zakonitosti spored koi se razviva. Strukturata na semejstvoto ja ~inat nejzinite ~lenovi koi se vo specifi~ni relacii: brak, roditelstvo i odnosi me|u decata vo semejstvoto. Semejstvoto e hierarhiski organizirano - toa ima svoi pravila i ulogi, svoj vrednosen sistem i svoja istorija. Negovite funkcii se: na biolo{ko nivo, na psiholo{ko nivo, na socio78

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

kulturno nivo, a za tretata funkcija osobeno mesto zazema konponentata na vospitanieto. Razvoj na semejstvoto - semejstvoto vo tekot na svojot `ivoten ciklus se menuva soo~uvaj}i se so mnogu predizvici i barawa za prilagoduvawe na vnatre{nite i nadvore{nite okolnosti koi{to vlijaat vrz negovata struktura i razvoj. 1 Vojnata pretstavuva visokostresno nadvore{no vlijanie koe go zagrozuva semejstvoto niz procesot na konfliktite, nasilstvoto i razoruvawata, raseluvawata, uni{tuvaweto na ekonomskite resursi i mnogu drugi gubitoci. Semejstvata vo voeniot konflikt do`ivuvaat egzistencijalna zagrozenost od razli~en vid i intenzitet, no naj~esto seto toa e kombinirano. Pred sé, semejstvoto be{e soo~eno so `ivotnata zagrozenost. @ivotot vo voeni uslovi e postojano zagrozen, bilo od zakani, ru{ewa, fizi~ko ili psiholo{ko nasilstvo ili pak begawe, kriewe vo zasolni{ta, trpewe glad, `ed, stud, bolesti, ranuvawa i invalidnost. Osven `ivotnata zagrozenost, semejstvoto vo uslovi na voena kriza e zdravstveno zagrozeno, a materijalnata zagrozenost isto taka e eden od najskapite danoci {to gi naplatuva voeniot konflikt, sekoga{ i sekade. Voenite okolnosti go promenija semejniot `ivot vo regionite koi{to bea zafateni so voeniot konflikt, pa taka funkcijata na semejstvoto vo vakvi uslovi dobiva specifi~ni oblici, dotoga{ nepoznati. Obrazovniot sistem za vreme na voeniot konflikt vo R.Makedonija Bez namera da se napravi nekoja poprodlabo~ena analiza, mo`e da se ka`e deka, kako i site drugi institucii na sistemot, i onoj na obrazovanieto kako da be{e zate~en od konfliktot. So golema verojatnost mo`e da se utvrdi deka vo tie i takvi uslovi nastavnovospitniot proces se odviva{e krajno improvizirano, povr{no i so somnitelno ostvareni celi. Od edna strana prosvetnite vlasti samo ja "opserviraa" sostojbata na terenot i pi{uvaa {turi izve{tai deka ako ne{to vo dr`avata funkcionira - toa e obrazovanieto. Toa ne be{e ni oddaleku to~no. Vpro~em, dopolnitelnite analizi {to treba da se napravat }e gi doka`at, na ovoj ili onoj na~in, ovie na{i tvrdewa. Navidum, problemite koi se obiduvame da gi notirame vo ovoj trud ne se "vklopuvaat" vo oblasta na na{eto potesno nau~no,

79

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

stru~no i profesionalno interesirawe - semejnata pedagogija, no vo tekot na samiot konflikt i osobeno po negovoto zavr{uvawe i inauguracijata na mirovniot proces vo Makedonija, so moite studenti, mo`ebi na izvesen na~in povr{no, so ogled na vremenskite i drugite limitirani mo`nosti, gi prou~uvavme nekoi od problemite {to zad sebe gi ostavi konfliktot od 2001 godina, a {to, na ovoj ili onoj na~in, najdoa svoja refleksija vo sferata na obrazovanieto, vospitanieto i semejstvoto. Rekovme deka voeniot konflikt ja zagrozuva na{ata ne samo fizi~ka tuku i materijalna sigurnost, a najtragi~no e {to doa|a re~isi do potpolna derogacija na moralno-vospitnite normi i obi~ai koi "va`ele" i bile aplikativni vo uslovi na mir i op{testveno-politi~ka tranzicija. Se osmeluvame da re~eme deka vo takvi uslovi do primena doa|aat na~elata na "voenata pedagogija" na koja{to í se prilagoduvaat site ~lenovi na semejstvoto, osobeno decata i mladincite, koi stanuvaat takva kategorija na lu|e koja{to vrz svoite ple}i si go nosi siot stravi~en tovar na vojnata. Semejstvoto kako poddr`uva~ na deteto Od dosega{nite na{i (povr{ni) prou~uvawa na decata i na nivnite semejstva vo regionite koi bea zafateni so voeniot konflikt, seedno dali bile raseleni lica ili pak begalci, zabele`livo e deka decata koi{to bile zaedno so svoeto semejstvo, odnosno so nivnite roditeli, imale pomali psihi~ki i pedago{ki te{kotii, za razlika od onie deca (pomalubrojni) koi{to bile oddeleni od semejstvoto. Isto taka, vidlivo e deka ne e dovolno samo prisustvoto na semejstvoto za deteto da gi pre`ivee so pomalku bolka stresovite i traumite tipi~ni za vojnata, tuku i drugi psihosocijalni okolnosti. Roditelot, vo na{ive uslovi naj~esto toa e majkata, igra posredni~ka uloga vo tekot na pomo{ta {to mu se dava na traumatiriziranoto dete, koe{to se soo~uva so mnogu gubitoci i e izlo`eno na hroni~en stres za seto vreme dodeka trae voeniot konflikt. Vo ovie uslovi, dojdovme do soznanija deka ulogata na majkata e re~isi klu~na - taa se gri`i semejstvoto vo uslovi na vojna da bide vo zaednica, taa ja prezema odgovornosta za fizi~kiot i za ekonomskiot opstanok na semejstvoto. Vo taka izmeneti uslovi taa e glavniot lik {to se gri`i za vospitanieto na decata, kako vo me|usemejnite relacii taka i so onie od mikrosocijalnata sredina.

80

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Mnogu majki, me|utoa, do`ivuvaj}i i samite depresivni sostojbi koi{to se vrzuvaat so individualnite traumi, ne bile vo mo`nost da gi izvr{at odgovorno i so uspeh svoite roditelski obvrski vo uslovi na konflikt. Od na{ite istra`uvawa dojdovme do konstatacii deka mnogu roditeli od raselenite semejstva poka`uvaat nedovolen interes za decata i za mladite, a nekoi poka`uvaat sklonosti na nasilstvo kon niv. Zabele`livo e deka majkite koi{to manifestiraat znaci na depresija, anksioznost i drugi zdravstveni pre~ki, ne samo {to ne gi ispolnuvaat svoite vospitni i drugi obvrski kon decata i mladincite, tuku ~esto pati manifestiraat nizok stepen na tolerancija i razbirawe za povedenieto na svojot porod. Nivnite reakcii ~esto pati izrazuvaat sklonost kon primena na nasilni metodi na *vospitanie*, a toa e vsu{nost odraz na nivnata psihi~ka, ekonomska i socijalna ruiniranost vo uslovi na vojna. Povremeno roditelot gi potcenuva te{kotiite na koi naiduva deteto i nekoi istapi na deteto pogre{no gi percipira. Takov e primerot so poslabiot uspeh na u~enikot poka`an za vreme i po zavr{uvaweto na konfliktot, koj{to roditelite go vrednuvaat kako rezultat na nezalagaweto na nivnoto dete, ne navleguvaj}i vo ispituvaweto na pri~inite za edna takva sostojba. Toa e o~igleden primer kako otsustvuva psihopedago{kata i emocionalnata poddr{ka na roditelot kon svoeto dete. Vo ime na davaweto poddr{ka na svoite deca, mnogu roditeli stremat da gi re{at svoite problemi preku svoite deca. Taka, na primer, mo`e da se slu~i roditelot celosno da mu se posveti na postignuvaweto na maksimalen uspeh na negovoto dete vo u~ili{teto, nezavisno od toa koja e negovata cena. Naj~estoto objasnuvawe {to go davaat e: toa e poslednoto {to mi ostanalo vo ova lo{o vreme. Cenime deka takviot roditel e orientiran samo da naso~uva eden del od `ivotot na svoeto dete, a podocna mo`e da go kaznuva emocionalno svojot rod dokolku toj ne gi ispolni zacrtanite o~ekuvawa od negova strana. KAKO DA IM SE POMOGNE NA RODITELITE Nastavnicite, pedagozite, psiholozite i site onie koi{to u~estvuvaat vo realizacijata i kreiraweto na nastavnovospitniot proces vo biv{ite regioni na voeni konflikti, imaat prvenstvena zada~a da im pomognat na roditelite, a so toa i na samite u~enici. Tie treba do najsiten mo`en detaq da ja zapoznaat semejnata istorija na sekoj svoj u~enik i da po~nat da gradat nova pedago{ka

81

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

filozofija pri uslovi na gradewe na mirot i verba vo instituciite na dr`avata. So drugi zborovi, da ja dobijat doverbata kaj roditelite. So roditelite treba da komuniciraat, pred sé, kako so lu|e, a potoa i kako roditeli {to imaat obvrski kon svoite deca. Ova mo`e da se postigne niz neposredni sredbi i razgovori so niv, so pra{awa od sekojdnevniot `ivot vo postkonfliktniot period i za te{kotiite so koi se soo~uva semejstvoto na sekoj u~enik. Najprepora~livo e nastavnikot aktivno da slu{a. Celta na ovaa komunikacija so roditelite treba da bide davaweto poddr{ka i nivno hrabrewe na racionalen i nim razbirliv na~in. Cel treba da bide sozdavaweto podobra semejna klima {to e neophodno za u~enikot da mo`e porealno da se soo~i so stvarnosta, so stresot i so site traumi {to zad sebe gi ostava sekoj konflikt, a osobeno voeniot. Takvata poddr{ka opfa}a emocionalna poddr{ka, koja{to podrazbira empatija i razbirawe na roditelite koi{to i samite ~esto pati se opsednati so ~uvstvata na taga, beznade`nost, o~aj ili ogor~enost. Od terenskite istra`uvawa, so cel da se podobrat odnosite na relacija roditel - dete, dojdovme do zaklu~ok deka eden del od roditelite voop{to ne gi poznavaat znacite na stres kaj svoeto dete, ne znaat kako da go discipliniraat ili da go smiruvaat svoeto dete, ne znaat da ja izrazat svojata qubov kon nego ili pak znaat deka deteto ima problemi ama ne znaat kako da gi re{at. Pri vakvi situacii, neophodno e roditelot da se podu~uva na nekoi elementarni roditelski ve{tini. Mnogu od niv se skloni brzo da u~at, no dokolku li~nosta koja{to gi podu~uva ja u`iva nivnata doverba, a toa naj~esto mo`e da bide klasniot rakovoditel, u~ili{niot pedagog ili pak nekoe drugo lice od ugled. Vo tekot na davaweto poddr{ka na semejstvata vo nabele`anite regioni vo ovaa postkonfliktna faza, treba osobeno da se vnimava semejstvoto toa da ne go do`ivee kako me{awe na drugite vo re{avaweto na problemite na nivnite deca, a u{te pomalku da steknat vpe~atok deka preporakite {to im se davaat se najdobri recepti za dobroto na nivnoto dete. Od ovie pri~ini, vo tekot na rabotata so roditelite neophodno e golemo trpenie i, pred sé, iskren pristap.

82

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

NE[TO KAKO ZAKLU^OK Vo vreme na golemi op{testveni krizi i previrawa, kako {to be{e voeniot konflikt vo RM vo 2001 godina, semejstvoto obi~no e nepodelen predmet na interesirawe, kako relativno stabilna op{testvena grupa i kako zasolni{te na poedinecot koga e vo nevolja. Me|utoa, ne se samo kriznite vremiwa tie koi{to pred semejstvoto postavuvaat posebni barawa so koi toa mora da izleze na kraj i da se soo~i. Postojat i drugi zna~ajni `ivotni slu~uvawa koi se nezaobikolivi vo re~isi site semejstva i se odredeni spored raznorodnosta na semejstvata. Semejniot stres, kako i semejnite traumi, se vsu{nost sostojbi na zgolemena napnatost vnatre vo semejstvoto, koga toa ne e vo sostojba na uspe{en na~in da se soo~i i da se izbori so novite barawa, novite predizvici, nezavisno od toa dali tie doa|aat odnadvor od samata op{testvena sredina ili pak nikulcite gi imaat vo samoto semejstvo. Pogore napi{anoto e edna skica koja{to se zanimava od edna strana so teorijata na semejniot stres i site va`ni elementi koi postoe~kiot teoriski model gi sodr`i. Toa {to e najbitno e deka za opredeleni soznanija koi{to se izlo`eni pogore mo`am da ja iska`am blagodarnosta na trpeliviot, kolku i da e skromen, pridones na moite studenti, koi za celo vreme na voeniot konflikt, a i potoa, komuniciraa so sredinite vo koi{to konfliktot se odviva{e. Na tie mladi istra`uva~i, idni u~iteli, neophodna im e poddr{ka za u{te potemelno da gi prou~at problemite svrzani so ulogata na semejstvoto vo postkonfliktniot period vo prevladuvaweto na mnogute predizvici svrzani so stresot i traumite, ne samo na nivnite deca tuku i na vozrasnite, na celite semejstva. Deka toa e golem predizvik me uveri i faktot {to pri pi{uvaweto na tekstov mnogu raboti {to sakav da gi ka`am i soop{tam, ednostavno gi preskoknav za{to zaslu`uvaat temelno i prodlabo~eno ne samo semejno pedago{ko tuku i interdiciplinarno prou~uvawe.

83

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

M-r Metu{ Sulejmani Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje

Socioekonomskata dimenzija na siroma{tijata i nejzinite posledici vo op{testvoto

Po padot na monisti~kiot sistem, vo jugoisto~na Evropa se pojavija mnogu promeni od razli~en karakter, kako {to se: politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite i drugi promeni. Bez somnenie e deka so urivaweto na berlinskiot yid, od globalen aspekt, se pojavija dva vida procesi: 1. integrativni procesi na zapad, i 2. dezintegrativni procesi vo jugoisto~nata Evropa. Dodeka na zapad prodol`uva kontinuitetot na integrativnite procesi koi imaat ekonomski, politi~ki, voen, socijalen i kulturen karakter, vo jugoisto~na Evropa dominiraat dezintegrativnite procesi, koi kako posledica imaat urivawe na socijalisti~kiot sistem kako totalitaren sistem. So drugi zborovi, vo ovoj del na Evropa se pojavuvaat dlaboki politi~ki, ekonomski, socijalni i drugi promeni koi bea imperativ na vremeto i koi se imenuvaat so edno zaedni~ko ime -tranzicija kako preoden period pome|u socijalizam i kapitalizam, i e mnogu te{ko da se predviduva vremetraeweto na ovoj period. Bez somnenie deka ovie turbulentni nastani na jugoisto~na Evropa, a osobeno po padot na jugoslovenskata federacija, so golem intenzitet vlijaele i vo Republika Makedonija. Procesot na tranzicija vo Makedonija pottiknal mnogu promeni vo op{testveniot i ekonomskiot `ivot. Spored mnogu parametri, ovoj proces }e bide dolgoro~en i }e se inkorporira vo site sferi na `ivotot. Iako ekonomskite i socijalnite problemi vo kontinuitet se prenesuvaat od prethodniot sistem, po 90-tite godini ostrinata na ovie problemi po~nuva da raste. Zna~i, na ekonomski plan se pojav84

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ile mnogu promeni koi vlijaele da se namali socijalnata sigurnost na naselenieto. Toa {to se slu~i vo ovoj period e nevrabotenosta, otpu{taweto od rabota, namaluvaweto na `ivotniot standard i dr. Kategorija na najzagrozenite se nevrabotenite, osobeno mladite, ruralnoto semejstvo i onie so niski i neredovni plati. Seto ova ovozmo`uva da se pottikne socijalna i etni~ka distancija me|u naselenieto. Definirawe na siroma{tijata kako socioekonomski problem Siroma{tijata kako posledica na socioekonomskiot faktor e multidisciplinaren op{testven problem, {to zna~i deka ovoj problem e predmet na istra`uvawe na sociolozite, psiholozite, ekonomistite, antropolozite, socijalnata medicina i dr. Gledano od op{ta dimenzija, problemot na siroma{tijata ne e prisuten samo vo na{ata zemja, tuku go opfa}a re~isi celiot svet. I pokraj visokite postignuvawa od ekonomski i tehnolo{ki aspekt, sepak vo svetot okolu 1 milijarda lu|e `iveat vo celosna siroma{tija. Polovina milijarda lu|e vo svetot se gladni od hroni~en aspekt, pa poradi toa nivnite barawa za pomo{ se permanentni. Fenomenot na siroma{tijata ima edna dolga istorija - taa se pojavuva od pojavuvaweto na ~ovekovoto op{testvo do den-deneska. Toa zna~i deka siroma{tijata, odnosno nejziniot intenzitet zavisi od ekonomskiot faktor - prirodnite resursi na edno mesto i rakovodnata struktura. Terminot siroma{tija mnogu se upotrebuva vo sociolo{kata,socio-psiholo{kata i pravnata literatura. Ovaa pojava se odreduva preku mnogu termini koi vo su{tina se isti ili sli~ni. Na primer: nema{tija, minimalna egzistencija, minimalen `ivoten standard i dr. Prvite obidi za definirawe na siroma{tijata se napraveni vo Anglija (1553), koja oficijalno po~nuva da se gri`i za siroma{nite, definiraj}i ja kako "sostojba na lu|eto na koi im nedostasuvaat sredstva za ispolnuvawe na nivnite elementarni potrebi". (Encyclopedia Britannica: Macropedic volume 14, Knowledge in Depth, Founded 1768, 15th Edition str.935-939) Vo Germanija, na primer, Walter Hollstein i Marianne Meinhald siroma{tijata ja definiraat "kako individualna ili kolektivna sostojba vo koja na eden del od populacijata ne im e ovozmo`eno na pristoen na~in da `ivee, da se hrani, da zarabotuva, da se snabduva i da se brani" (D-r Mira Zelenovi} "Socijalna ugro`enost", Institut za socijalna politika, str, 8, Beograd, 1987).

85

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Isto mislewe ima i amerikanskiot istra`uva~ Majkl Harington, koj siroma{tijata ja povrzuva so minimalnoto nivo na zdravstvoto, stanbenoto pra{awe, hranata i {koluvaweto, koi dene{niot stepen na nau~nite soznanija gi odreduva kako neophodni za `ivot. (Majkl Harington "Vtora Amerika", str. 240, Beograd). Kaj nas, Zavodot za statistika go prezema definiraweto na siroma{tijata od programata na Eurostat. Spored nego, za siroma{ni se tretiraat site lu|e, semejstva i grupi ~ii resursi (nacionalni, kulturni i socijalni) se na takvo nivo {to ne im ovozmo`uva spokoen i udoben `ivot. Od seto ova {to e ka`ano mo`e da se re~e deka siroma{tijata e edna op{ta ili parcijalna sostojba na lu|eto, odnosno semejstvata, op{testvenite sloevi ili drugi grupi koga nivniot `ivoten standard e na rabot na egzistencijata. Vo vrska so definiraweto na problemot na siroma{tijata nema edinstven stav od pri~ina {to od nau~en aspekt siroma{tijata te{ko mo`e da se definira, zatoa {to taa treba da se odreduva spored visinata na primawata bidej}i za odreduvawe na poimot ,,siroma{en,, se upotrebuvaat subjektivni i objektivni elementi. Vo Anglija, na primer, Piter Tausand e eden od prvite istra`uva~i koj se zanimaval so definiraweto i mereweto na siroma{tijata na nau~en na~in. Spored nego, induvudui, semejstva i naselbi se smetaat siroma{ni ako imaat nedostatok na sredstva koi gi ispolnuvaat nivnite potrebi da u~estvuvaat vo op{testveniot `ivot vo zemjata kade `iveat. Nivnite sredstva (primawata) se tolku mnogu pod prose~no semejstvo ili na individuite, {to tie se oddale~eni od osnovniot model na `iveewe i drugite aktivnosti. Siroma{tijata kako pojava ne e nepoznata i vo razvienite zemji.Na primer, pred pove}e od 10 godini vo Francija vo 300 gradovi i 700 punktovi se dodeleni po 220 000 paketi hrana nedelno od strana na dr`avata so okolu 10 milioni franci i so 15 milioni drugi sredstva od dobrovolni aktivnosti. Vo ovaa sfera, dramati~na situacija vladee osobeno vo biv{iot isto~en blok vo jugoisto~nata Evropa. Spored edno nau~no istra`uvawe koe e sprovedeno tokmu vo ovie zemji gi imame ovie podatoci: vo biv{ata isto~na Germanija 66% od populacija se smeta za apsolutno siroma{na, 30% ponekoga{, a samo 4% nikoga{ ne bile siroma{ni. Vo ^e{ka, 46% se smetaat kako apsolutno siroma{ni, 45% kako povremeno siroma{ni, a 9% nikoga{ ne bile

86

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

siroma{ni. Vo Slova~ka, 42% apsolutno siroma{ni, 53% privremeno i 5% nikoga{ siroma{ni. Vo Ungarija 24% apsolutno siroma{ni, 58% privremeno i 18% nikoga{ siroma{ni. Istiot fenomen e prisuten i vo SAD i vo drugi razvieni zemji koi na permanenten na~in se obiduvaat da go re{at ovoj problem. Se postavuva pra{aweto dali vo Makedonija ima siroma{tija i koi se nejzinite dimenzii i posledici vo op{testvoto? Bez somnenie deka fenomenot na siroma{tijata e prisuten i vo Makedonija i toa so edna golema doza i alarmantnost. Se razbira deka ovoj fenomen ne se pojavil ad hok, tuku se nasledil i od prethodniot sistem, no vo sega{nite uslovi i okolnosti ovoj problem dostignuva alarmanten stepen, {to zna~i deka ovoj fenomen se prodlabo~il i u{te pove}e se pro{iril. Vo ovoj kontekst, pojavata na siroma{tijata vlijaela i na promenata na strukturata na naselenieto - op{testvenata stratifikacija. I Ustavot na Makedonija dr`avata ja definira kako socijalna pojava, kade eden golem broj na semejstva, odnosno nad 10% na naselenieto `iveat od socijalna pomo{. I porano rekov deka problemot na siroma{tijata ima kontinuitet, {to zna~i deka ovaa pojava e nasledena od prethodniot sistem, {to zna~i deka i toga{ Makedonija ima{e nerazvieno stopanstvo. So urivaweto na biv{ata jugoslovenska federacija, i R. Makedonija se osamostoi, no so edna nestabilna i nerentabilna ekonomija. Periodot na tranzicija osven {to pottikna promeni od politi~ki, praven i socijalen karakter, toj pottikna i promeni od ekonomski karakter. Vo ova vreme imame pretvorawe na centralisti~koto stopanstvo vo pazarna ekonomija koja se bazira na dva osnovni ekonomski zakoni, ponuda i pobaruva~ka, zakoni koi ja determiniraat celosnata ekonomija na edna zemja. Republika Makedonija, kako i drugite zemji vo tranzicija, u{te vo prvata faza na ovoj period se soo~uvala so problemot na siroma{tijata koj sé u{te trae. Siroma{tijata kako ekonomski i socijalen problem se pojavuva kako posledica na neefikasnoto funkcionirawe na ekonomskiot sistem, odnosno padot na proizvodstvoto, inflacijata, procesot na privatizacija koj go zgolemi brojot na nevrabotenite, namaluvawe na platite i osobeno stagnirawe na mese~nite primawa i dr.Seto ovaa ovozmo`i populacijata da se osiroma{i u{te pove}e, osobeno eden nejzin del, i na takov na~in doa|a do edna nova op{testvena stratifikacija. Vo ramkite na socijalnata stratifi87

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

kacija ima golemi dvi`ewa, {to zna~i deka imame bogati, pobogati i mnogu bogati, od edna strana, i siroma{ni, posiroma{ni i mnogu siroma{ni, od druga strana. So drugi zborovi, tuka se pojavuva relacijata bogat - pobogat i siroma{en - posiroma{en. Od ovoj aspekt socijalnite problemi se prosleduvaat od socijalnite razliki kako posledica na neramnopravnosta pome|u socijalnite sloevi, kako na primer: a. Siroma{en-bogat; b. Rabotnik-rakovoditel; v. Vraboten-nevraboten; g. Ruralno naselenie-urbano naselenie. Vo ovoj slu~aj intenzitetot na socijalnite tenzii e povisok, osobeno pome|u siromasite i bogatite. Vo vrska so vlo{uvaweto na ekonomskata sostojba na naselenieto na R.Makedonija, napraveni se raznovidni istra`uvawa, kako {to se i tie od Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje, kade se potvrduva fakti~kata materijalna sostojba na naselenieto. Me|u drugite pra{awa koi im bea postaveni na anketiranite be{e i ova pra{awe: Vo sporedba so 12 meseci od minatata godina, dali mislite deka finansiskata sostojba na va{eto semejstvo e: podobrena, ostanala ista ili se vlo{ila? Vrz osnova na odgovorot na ova pra{awe izlezeni se ovie rezultati: 37% se deklarirale deka finansiskata sostojba im se vlo{ila (ova se odnesuva za 1994 godina), 49% za 1995 godina, 46% za 1996 godina i 56% za 1997 godina (ovie podatoci se zemeni od proektot "Javno mislewe 97" koj e sproveden vo Institutot za sociolo{ki i politi~kopravni istra`uvawa vo Skopje, vo koj i avtorot na ovoj trud be{e u~esnik). Od ovie podatoci se konstatira deka koeficientot na odgovorot "se vlo{ila" e povisok, {to zna~i deka materijalnata i finansiskata sostojba na naselenieto ne samo {to e vlo{ena tuku ovaa sostojba pretendira i u{te pove}e da se vlo{i. Kaj nas i statisti~kiot zavod kako op{testvena institucija se interesiral da ja istra`uva pojavata na siroma{tijata so site svoi dimenzii, da ja izmeri nasokata na dvi`ewe. Na primer, 9,04% od naselenieto vo 1994 godina se izjasnile kako siroma{ni,16,62% vo 1995, a vo 1996 godina kako siroma{ni se izjasnuvaat 18,26%. Ova zna~i deka sekoja godina raste procentot na siroma{nite lu|e.

88

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

So drugi zborovi, se konstatira deka vo R.Makedonija okolu 65.800 doma}instva ili okolu 235.700 ~lenovi na ovie semejstva se siroma{ni. Na ovoj kontingent, siroma{no naselenie se: 82.925 deca na vozrast od 0 do 13 godini, 17.496 deca, odnosno 100.421 deca na vozrast od 14 do 17 godini. Bidej}i R.Makedonija se smeta kako siroma{na dr`ava i vo toj kontekst golem broj od naselenieto prima socijalna pomo{, a vrz osnova na etni~kata struktura go imame ovoj sostav: so pogolem broj participiraat Romite so 7.694 doma}instva, Turcite so 4.735 doma}instva, Albancite so 17.321 doma}instva i Makedoncite so 31.946 doma}instva. (Statisti~kite podatoci se pozajmeni od Statisti~ki zavod i od Ekonomskiot institut). Se razbira deka vo sega{nite uslovi i okolnosti ovie broevi i procenti se pogolemi ako se zeme vremeto pominato do den-deneska. Koi se op{testvenite posledici na siroma{tijata Posledicite od siroma{tijata se mnogudimenzionalni i gi imame re~isi vo site sferi na `ivotot: vo oblasta na vrabotuvaweto, vo semejstvoto, vo obrazovniot sistem, vo zdravstvoto, vo me|uetni~kite odnosi itn. 1. Nesomneno deka posledicite na siroma{tijata se reflektiraat vo oblasta na vrabotuvaweto, {to zna~i deka kako posledica na globalnata siroma{tija se zgolemuva i brojot na nevrabotenite bez ogled dali tie sakaat da se vrabotat za prv pat ili se otpu{teni od rabota poradi ekonomskata nerentabilnost na pretprijatieto i dr. Na primer, brojkata od 156.000 nevraboteni vo 1990 godina se zgolemuva za 249.928 vo 1997 godina. Zna~i, armijata na nevraboteni kako posledica na ekonomskiot faktor, odnosno globalnata siroma{tija, e golem tovar za dr`avata {to vlijae negativno i na nejzinata stabilnost. Vo uslovi na takva siroma{tija site siroma{ni se vo sostojba na golem strav i psihi~ka depresija za toa {to i kako }e bide ponatamu, odnosno kakva e nivnata idnina. Vo R.Makedonija vo 1999 g., stepenot na nevrabotenost be{e 32,4%, {to zna~i deka ovaa procenka e pogolema vo sporedba so nekoi zemji kako {to se: [panija so 20,9%, Finska 15%, Francija 12,6%, Italija 12,4%, [vedska 10,4%, [vajcarija 4,2%,SAD 4,9%, Avstrija 5,1%, Danska 5,4%,a so najniska stapka e Japonija 3,4%. Permanentnoto zgolemuvawe na nevrabotenosta ja zgolemuva i socijalnata tenzija, a od druga strana ja prodlabo~uva i ekonomskata kriza vo celina. 2. Problemot na siroma{tijata sekako deka negativno vlijae i vo institucijata na semejstvoto kako parcijalna i biosocijalna

89

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

grupa. Mnogu semejstva deneska vo Makedonija problemot na siroma{tijata go do`ivuvaat kako golem tovar i so negativni posledici vo negovata struktura, vo oblasta na semejnite odnosi, vo nivnite ulogi, vo buxetot, vo vrednosniot sistem, vo na~inot na iskoristuvawe na slobodnoto vreme i dr. Siroma{tijata se zabele`uva kako vo ruralnoto taka i vo urbanoto semejstvo. Op{to, op{testvenata dinamika zaedno so fenomenot na siroma{tijata vlijaele i vo semejstvoto, i kako posledica na toa vnatre vo institucijata na semejstvoto imame radikalni promeni. Zna~i, problemot na siroma{tijata, so drugi zborovi, vlijael da se blokira progresivnata evolucija kon sovremenoto nuklearno semejstvo. Od posledicite na nevrabotenosta i bedata namesto da imame sovremeno konjugalno semejstvo od dve generacii, se formiraat me{ani semejstva ili kombinirani koi imaat po{irok sostav so pove}e generacii. Sovremeniot period na tranzicija vlijael i go zabrzal vlo{uvaweto na materijalnata i socijalnata sostojba na ogromen broj semejstva. Ovaa problematika e istra`uvana od empiriski nau~en aspekt pri {to e konstatirano deka nad 62% od anketiranite izjavuvaat deka najgolem problem vo semejstvoto e materijalata sostojba. (Strategija, politika i upravuvawe so razvitokot na ruralnite sredini vo R.Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje 1998, str.113) Vo takvi socioekonomski uslovi, sovremenoto semejstvo ne e vo sostojba da izvr{uva golem broj funkcii, pa zatoa e obvrzano da bara pomo{ od dr`avata bez koja toa ne }e mo`e da gi izvr{uva zada~ite i obvrskite kon svoite ~lenovi. Na primer, gri`ata za ~lenovite na semejstvoto, vrabotuvaweto, stanbenoto pra{awe, socijalnoto osiguruvawe, {koluvaweto i dr. Drug vid posledica od siroma{tijata vo semejstvoto e i pojavata na problemite na socijalnata patologija, kako {to se: kra`bite, delikventnosta na mladite, prostitucijata, ubistvata so finansiski motiv i dr., koi se golem tovar za dr`avata vo celina. 3. Problemot na siroma{tijata involviran vo oblasta na vrabotuvaweto i semejstvoto se reflektira i se prenesuva i vo obrazovniot sistem kako prili~no ~uvstvitelen sociokulturen proces. Ovoj problem e povrzan direktno so semejstvoto bilo toa da e ruralno ili urbano ili, pak, patrijarhalno ili sovremeno nuklearno semejstvo. Se razbira deka vospitno-obrazovniot proces se odviva vo u~ili{teto kako op{testvena institucija i toa preku obrazovniot kadar, {kolskata literatura i menaxerskata praktika.

90

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Posledicite na op{tata socioekonomskata sostojba na op{testvoto se zabele`uvaat i vo sferata na obrazovanieto. Od socioekonomskite posledici i od slabiot finansiski motiv na obrazovniot kadar, kaj golem del od niv nedostasuva kreativnosta i produktivnosta vo rabotata. Ova se slu~uva od pri~ina {to nastavnikot, koj celosno zavisi od ovaa profesija i koj od finansiski aspekt e slabo motiviran, e prinuden po rabotnoto vreme da se zanimava i so drugi honorarni raboti so namera da ja relaksira op{tata finansiska sostojba na semejstvoto. Drugata strana na ovoj problem koja e potragi~na, ako mo`e taka da se re~e, e toa {to eden golem broj od mladite - u~enicite, poradi posledicite na siroma{tijata se prinudeni po nastavata, po svoja inicijativa ili inicijativa na roditelite, da rabotat dopolnitelno - bilo fizi~ka rabota, bilo prodavawe ili preprodavawe, so namera da se ubla`i bednata sostojba na semejstvoto. Toa {to e najbolno e {to eden ne mal broj na u~enici go prekinuvaat {koluvaweto poradi lo{ite ekonomski uslovi i ovie mladi lu|e kako idnina na zemjata ostanuvaat nepismeni ili polupismeni i go zemaat patot bez vra}awe kon svetot, ne znaej}i kaj gi vodi toj pat. ^esto po ulicite i raznite pazari gledame deca od razli~na vozrast koi prodavaat ili preprodavaat stoka za da im pomagaat na nivnite semejstva. Seto ova ne e bez lo{i posledici za vospitno-obrazovniot proces, koga se znae deka nastavnikot, koj e mnogu preokupiran so egzistencijalniot problem, ne mo`e da dade dobri rezultati zatoa {to nemu mu treba slobodno vreme za da ja praktikuva svojata profesija, a, od druga strana, i u~enikot ne mo`e da bide motiviran i da bide uspe{en u~enik sé dodeka ne se oslobodi od kanxite na bedata i na siroma{tijata. 4. Narednata oblast kade se zabele`uvaat posledicite na siroma{tijata e zdravstvoto, odnosno zdravjeto na lu|eto koe vo posledno vreme sé pove}e se vlo{uva. Socijalnata medicina dojde do zaklu~ok deka mnogu sovremeni bolesti deneska direktno se povrzani so siroma{tijata, kako, na primer: kardiovaskularnite bolesti, psihosomatskite, nevrozite, traumatolo{kite, revmatolo{kite kako posledica na lo{ite stanbeni uslovi, a potoa i drugi bolesti koi se rezultat na lo{ata hrana i dr. Zna~i i kaj nas periodot na tranzicija od 10 do 12 godini se prosleduva so intenziviraweto na zdravstvenite problemi. Angliskiot sociolog Entoni Gidens vo vrska so ova veli: "Navistina, socijalnite faktori

91

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

imaat dlaboko vlijanie kako na pojavuvaweto taka i na do`ivuvaweto na bolestite, ili na na~inot kako reagirame na bolesta. Dolgove~nosta, mo`nostite za te{kite bolesti, kako {to se srcevite bolesti, kancerot ili pnevmonijata, site se pod vlijanie na socijalnite faktori. Kolku pobogati se sredinite kade `iveat lu|eto, tolku pomalku ima mo`nost tie da stradaat od nekoja te{ka bolest (Entoni Gidens "Sociologija", Tirana,1997, str.22,). Iako posledicite na socioekonomskite faktori vrz zdravjeto na naselenieto ne se istra`uvani na detalen na~in, mo`e da se konstatira deka siroma{tijata ja vlo{uva zdravstvenata sostojba na lu|eto. Vlo{uvaweto na zdravjeto doa|a predvid osobeno kaj ovie op{testveni sloevi : 1. Kaj nevrabotenite ili otpu{tenite od rabota; 2. Kaj starite lica so mali primawa; 3. Kaj siroma{nata populacija od nekoi nerazvieni delovi na zemjata; 4. Kaj `enskiot rod vo reproduktivniot period; i, 5. Kaj mladite kako posebna op{testvena grupa. So drugi zborovi, mo`e da se re~e deka kako posledica na siroma{tijata ne samo {to se vlo{uva zdravjeto na ~ovekot tuku toa vlijae i na zgolemuvaweto na stepenot na smrtnosta, pottiknuva promeni vo `ivotniot stil i dr. Istra`uvawata poka`ale deka stepenot na smrtnosta e povisok tokmu vo siroma{nite semejstva, kaj nevrabotenite bra~ni parovi, kaj semejstvata so visok stepen na razveduvawe, tamu kaj {to se praktikuva nasilstvo, alkoholizam, pu{ewe i prostitucija. 5. Isto taka, fenomenot na siroma{tijata so site svoi dimenzii koi se potencirani dosega, vlijae i vo sferata na me|uetni~kite odnosi, kako mnogu ~uvstvitelna oblast. Inkorporiraweto na bedata i siroma{tijata vo ovaa sfera e so mnogu lo{i posledici. Dobro se znae deka etni~kiot element vo dene{nite uslovi na multietni~ko op{testvo e mnogu aktuelen i ja determinira nasokata na op{testveniot razvitok. Vo uslovi na eden nizok standard, vo uslovi na socijalna i materijalna nesigurnost i edna ekonomska konfuzija, me|uetni~kata omraza, etni~kite predrasudi i stereotipi se mnogu aktivni i vlijaat vo sozdavaweto tenzii vo etni~kite odnosi koi i taka se mnogu vlo{eni. Od ovoj aspekt siroma{tijata e vo svojstvo na pottiknuva~ ili generator koj proizveduva kriza i vlijae da se vlo{uvat me|uetni~kite odnosi.

92

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Vo takvi uslovi na beda ~ovekot se ~uvstvuva sebesi izguben ili marginaliziran vo sekojdnevniot haos, kade konfuzijata na op{testvenite i ekonomskite nastani ja zagrozuvat du{ata i individualnosta na ~ovekot od site strani, a nezadovolstvoto go dostignuva najvisokiot stepen na frustracija i agresivnost. Se razbira deka agresivnosta zavr{uva so destruktivni posledici, no koga se zboruva za multietni~kiot prostor, ovaa destruktivnost e dvojno povisoka. Vo vakvi uslovi, razlikite pottiknuvat samo delbi, oddelenost, a nikako sorabotka, tolerancija i kompromis. Gladnite ne se vo sostojba da gi razberat razlikite kako na~in na sorabotka, tuku kako osnova za konfliktni situacii. Vo vakva atmosfera na nema{tija nema uslovi na po~ituvawe na etnikumite so site nivni istoriski, kulturni, jazi~ni, verski i drugi razliki. Od ovoj aspekt dr`avata prezema niza merki za ubla`uvawe na siroma{tijata, osobeno preku sistemot na socijalna sigurnost koj vo svoite ramki gi opfa}a zdravstvenoto i penziskoto osiguruvawe. No, vo ovaa sfera treba da ima i pogolemi promeni; dr`avata da ne ostane samo "sveta" za{tita na gra|anite od socijalen aspek, tuku da prezeme i drugi ~ekori, kako {to e otvoraweto novi rabotni mesta, za{to siroma{tijata pove}e se ~uvstvuva vo tie semejstva kade raboti samo eden ~len ili nikoj ne raboti. Na primer, vo semejstvata so dva vraboteni ~lena, fenomenot na siroma{tijata e ponizok i so pomali posledici otkolku vo semejstvata so nieden vraboten, {to zna~i deka ova treba da slu`i kako predispozicija vo politikata na vrabotuvaweto. Poinaku ka`ano, empiriskite istra`uvawa go potvrdile toa deka siroma{tijata vo semejstvata so nieden vraboten e 1,8 pati pogolema otkolku vo semejstvata so eden ili pove}e vraboteni. Ova zna~i deka doma}instvata vo Makedonija pove}e stradaat od sindromot na nevrabotenosta. Od druga strana, ekstremnata siroma{tija vlijae na zgolemuvawe na problemot na nevrabotenosta, nemaj}i mo`nost da se otvoraat novi rabotni mesta kako posledica na ekonomskiot kolaps. Zgolemuvaweto na stapkata na nevrabotenost e eden od najrelevantnite indikatori preku koi mo`e da se sledi vlo{enata ekonomska i op{testvena sostojba preku visokiot koeficient na nevrabotenosta koja sé u{te prodol`uva. Od seto ova {to e ka`ano dosega mo`eme da zaklu~ime deka fenomenot na siroma{tijata vo Makedonija e mnogu transparenten i pro{iren so alarmanten razmer i ako dr`avata ne prezeme preventivni merki barem za

93

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ubla`uvawe na ovaa problematika, ovoj problem }e se pro{iri so epidemiski razmeri i }e gi opfati i tie sloevi kaj koi pomalku se ~uvstvuva ovoj problem. Nere{avaweto na ovoj problem }e ima katastrofalni posledici za idninata na R.Makedonija, pa zatoa kako prioritetna zada~a na sekoja vlada e da se anga`ira so celiot nau~en, politi~ki i diplomatski potencijal vo oblasta na ekonomijata od {to zavisi perspektivata i idninata na dr`avata. Literatura 1. Entoni Gidens: "Sociologija" Tirana,1997; 2. D-r Mira ZelenoviÊ: "Socijalna ugro`enost" Institut socijalne politike, Beograd, 1987; 3. Majkl Harington "Druga Amerika" Beograd; 4. D-r D. Bubevski, d-r J. Jakimovski, d-r I. Todorovski, d-r N.Matilov: "Strategija, politika i upravuvawe so razvitokot na ruralnite sredini vo R. Makedonija" Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, Skopje, 1998; 5. Zavod za statistika, Skopje.

94

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

D-r Lidija Georgieva, vonreden profesor Institut za odbranbeni i mirovni studii Filozofski fakultet - Skopje

Predkonfliktno i postkonfliktno gradewe na mirot: Ohridskiot dogovor kako interpunkcija

Voved Distinkcijata pome|u predkonfliktnoto i postkonfliktnoto gradewe na mirot se ~ini deka im e zna~ajna edinstveno na analiti~arite koi seriozno se zafatile so teorisko/koncepciskite }orsokaci na paradigmata za sovremenite konflikti. Kako posledica na vakvata konstatacija nekoj }e pretpostavi deka kon ova pra{awe mo`e da se pristapi isklu~ivo od teoriska dimenzija preku kompleksnosta na teoriskite raziduvawa vo smisla: Dali vo prirodata na ~ovekot i procesite na frustracija poradi nezadovolenite osnovni potrebi e odgovorot za pojava na agresija ili ne? Dali sovremenite (vooru`eni) konflikti mo`at da se razre{at i da se namali potencijalot za konfliktno odnesuvawe? Dali sovremenite konflikti mo`at da se transformiraat i da se postavat vo dimenzija koga konfliktnite akteri }e pronajdat zaedni~ko re{enie? Dali konfliktot mo`e da se prevenira i kako? Teoriskite raziduvawa po ovie pra{awa ne ja ilustriraat samo teoriskata, tuku uka`uvaat i na prakti~nata strana na problemot: Kako da se prevenira/spre~i/reducira nasilstvoto kako sredstvo za razre{uvawe na konfliktite? Vo teorijata e zastapeno misleweto deka kon sovremeniot etnopoliti~ki konflikt mo`e da

95

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

se pristapi so razli~ni strategii za menaxerirawe na konfliktot. Problemot nastanuva toga{ koga }e se obideme da ja identifikuvame najsoodvetnata, odnosno najuspe{nata strategija, i toa ne samo vo teoriska smisla, tuku vo odnos na realniot, eskaliran konflikt. Toga{ se o~ekuva deka "nekoj" }e ima re{enie za problemot; deka vo toa re{enie verojatno ne se sodr`ani "propustite" od prethodnite lekcii i deka istoto nema da se primeni "predocna". Primerite i analizite na konfliktite i krizite koi eskaliraa vo procesot na raspa|aweto na porane{na Jugoslavija poka`aa deka terminot "predocna" ne mo`e da se odbegne kako kvalifikacija za naporite naso~eni da gi smenat dinamikite na konfliktot i da go spre~at nasilstvoto. I primerot na Makedonija, pokraj iskustvoto vo menaxeriraweto na pro{iruvaweto i prelevaweto na konfliktite od Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Kosovo, a osobeno poradi krizata od 2001 godina, ne mo`e vo celost da se vklopi vo dinamikata na preventivnata strategija. Iako ovoj primer (makedonskiot) e naj~esto eksploatiran kako najuspe{en primer za prevencija (od po~etok preku iskustvoto na misijata na UNPREDEP, a potoa i kako uspe{en primer na prevencija na pro{iruvawe na krizata od 2001), sepak mo`e da se predo~i deka nekoi lekcii mo`ea da bidat sovladani i porano i podobro. Vo odnos na propu{tenite lekcii, pak, mo`e da se izdeli onaa za predkonfliktnoto ili preventivnoto gradewe na mirot, kako najzna~ajna od nizata koi mo`ea da bidat vo opcija za da se so~uva mirot vo Makedonija. Celta na ovoj trud e da uka`e deka prevencijata kako pristap ili kako strategija mo`e da bide poefikasna od reaktivnite merki. Vo taa smisla, prevencijata e dolgoro~na strategija koja e sostaven del na predkonfliktnoto, no i na postkonfliktnoto gradewe na mirot. Vo prviot slu~aj taa treba da gi otstrani potencijalite i pri~inite za nasilno odnesuvawe, dodeka vo vtoriot, da spre~i povtorno vozobnovuvawe na nasilstvoto. Zatoa ovoj trud Ohridskiot ramkoven dogovor go postavuva vo delot na postkonfliktnoto gradewe na mirot, no ne kako edinstvena brana pred zakanite za mirot i bezbednosta na Makedonija i nejzinite gra|ani, tuku kako edno od sredstvata vo ramkite na preventivnata strategija.

Dilemi okolu makedonskata kriza

Periodot na eskalacija na krizata koj Makedonija go pomina vo 2001 godina be{e i sé u{te e tema na po{iroka debata. Kontra96

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

verznite diskusii i stavovi koi gi plasiraa politi~kite akteri okolu toa {to navistina se slu~uva, vo najgolem del od slu~aite bea podeleni po etni~ka linija. Naj~esto toa bea argumenti koi ja prefrlaat vinata na "drugata strana" kako isklu~iv vinovnik za predizvikanoto nasilstvo. "Argumentite" so koi se opravduva nasilstvoto kako sredstvo da se popravat gre{kite od vidot "gra|ani od vtor red" ili predupreduvawata od vidot "izmina vremeto za zboruvawe" imaa protivargumenti od vidot na "nelojalni gra|ani" ili "i taka imaat premnogu prava". Se ~ini deka nitu prvite nitu vtorite ne is~eznaa od upotreba, no ovoj pat, dve godini od zavr{uvaweto na krizata, gi upotrebuvaat onie koi ne razbraa deka nasilstvoto u{te pove}e gi namaluva mo`nostite za me|usebno razbirawe, doverba, razvoj i demokratija. U{te pove}e, za nekoi "ko~ni~ari" sé u{te ima neiskoristeni alternativi od vidot na podelbi so yidovi ili od vidot na legitimna upotreba na nasilstvo za idealite za samoopredeluvawe na etni~kata grupa. Sé u{te se prisutni divergentni diskusii i vo odnos na dijagnozata na krizata/konfliktot. Tie se nadovrzuvaat na prethodnite "argumenti" vo forma na barawe pri~ini za krizata isklu~ivo vo dinamikata na me|uetni~kite odnosi vo dr`avata (procenka koja dominira vo ocenkite plasirani odnadvor) ili pak drugi pri~inata za konfliktot ja baraat vo dinamikite na regionalnoto opkru`uvawe i "vlijanieto na nadvore{nite faktori". Ovie pretpostavki mo`at da se stavat vo slednata ramka na pretpostavki koi bi dovele do eskalacija na etni~kiot konflikt: Dr`avata e vo faza na tranzicija i brza transformacija na instituciite {to go oslabnuva sistemot; Edna etni~ka grupa dominira vo procesot na sozdavawe na procedurite za politi~ko odlu~uvawe i vo instituciite, dodeka liderskata sorabotka i pribli`uvaweto se slabi ili ne postojat; Razli~en, nedovolen pristap na malcinskite grupi kon raznovidni resursi; Nedovolni i slabi politi~ki institucii za izrazuvawe na malcinskite interesi; Etni~ka dominacija vo voenite strukturi; Odr`uvawe na institucii specijalizirani za upotreba na prisila;

97

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Prisustvo na emocionalna i etni~ka motivacija; Demonstrirawe na efekti od vostani~ka i malcinska borba vo sosedstvoto; Poddr{ka od treta strana (sojuznici) vo borbata na etni~kata grupa; 37 Pove}eto od spomenatite sostojbi se prepoznatlivi vo slu~ajot na Makedonija. Nekoi od niv se povrzani so strukturnite faktori, nekoi so instrumentalnite ili so normativnite. No ona {to treba da se potencira vo odnos na ovaa ramka na pretpostavki e objasnuvaweto deka teorijata na etni~ki konflikti ne gi smeta politi~ki definiranite etni~ki interesi za zadovolitelno i edinstveno objasnuvawe za upotrebata na nasilstvo vo vnatre{en konflikt. Vo vakvi slu~ai, pove}eto od konfliktite po svoite karakteristiki se "etni~ki" samo na povr{inata. Postojat i drugi, su{tinski pri~ini koi gi stimuliraat, kako: Grupa na neetni~ki faktori kako {to se strukturnite (goleminata i lociranosta na etni~kata grupa)38; Instrumentalnite (kako {to e ulogata na politi~kite eliti vo etnopoliti~kata mobilizacija); Normativnite (kako institucionalizirani formi na razre{uvawe na konfliktite predvideni so normativni re{enija). Ovie grupi na faktori mo`at da dadat objasnuvawe zo{to nekoi dr`avi se popodlo`ni na etni~ko nasilstvo. Ottuka mo`at da se izvle~at i nekoi indikatori za da se proceni osetlivosta i mo`nosta od nestabilnost. Vo ovaa smisla treba da se analizira i potencijalot i rizikot za nestabilnost i na Makedonija. Voobi~aeno vakvite analizi se potpiraat na kvantitativni i kvalitativni pokazateli ({to go nadminuva domenot na ovoj trud), no tie se po~etnata osnova

Podetalno za faktorite i fazite na eskalacija na etni~ki konflikti vo Carment, D and James,P: Escalation of Ethnic Conflict: A Survey and assessmant, NPSIA. 38 Za ovoj faktor mo`at da se najdat razli~ni objasnuvawa. Na primer, nekoi avtori tvrdat deka etni~kata heterogenost e od pomal rizik za pojava na konflikt i nasilstvo vo sporedba so bipolarno ili tripolarno op{testvo. Ili pak deka goleminata na etni~kata grupa ne zna~i avtomatsko zgolemuvawe na rizikot od konflikt i nasilstvo (na primer, brojnosta na ruskoto malcinstvo vo balti~kite dr`avi). Podetalno za ova vo T.R. Gurr: Minorities at Risk,

37

98

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

na preventivnata strategija kako sostaven del na gradeweto na mirot.

Makedonija i postkonfliktnoto gradewe na mirot

Gradeweto na mirot se prezema za da se olesni transformacijata na konfliktot. Toa pretstavuva dolgoro~en proces koj trae pred, za vreme i otkako }e prestane nasilstvoto. Vo su{tina, gradeweto na mirot treba da ja vozobnovi strukturata na odnosi vo op{testvoto koja producirala miroqubivi odnosi ili pak da ja vospostavi. Zatoa ovoj proces, mo`e da se ka`e, se potpira na razli~na struktura na odnosi vo op{testvoto koi se razlikuvaat i po faktot: Dali vo op{testvoto postojat rizici i zakani koi sé u{te ne generiraat nasilstvo, dali konfliktot eskaliral vo nasilstvo ili pak op{testvoto ja pominalo ve}e fazata na nasilen konflikt. Ovaa "razlika" pretstavuva pojdovna to~ka za vidot na intervencija koja }e se prezeme, kako i za merkite i aktivnostite vo ramkite na strategijata. Vo periodot na fragmentacija na porane{na Jugoslavija, Makedonija se obiduva{e da go spre~i prelevaweto na nasilstvoto, na po~etokot so koristewe na me|unarodni mehanizmi. Po ukinuvaweto na UNPREDEP, prvata preventivna misija na OON, Makedonija od objekt na prevencija e prenaso~ena vo sredstvo za ograni~uvawe na krizata pri intervencijata na NATO vo porane{na Jugoslavija. Periodot za vreme i po nastanite na kosovskata kriza gi anulira{e efektite na kratkoro~nata preventivna strategija primeneta vo Makedonija. Vo ovoj period nastanaa promeni koi gi zgolemija potencijalite i rizicite za mirot i stabilnosta vo dr`avata. I pokraj prisustvo na silni me|unarodni sili vo regionot, koi mnogumina gi poso~uvaa za garanti na mirot i poradi toa ja eliminira eventualnosta od agresija, rizicite od destabilizacija i nasilstvo proizlegoa od drugi faktori. No, kako i vo drugi primeri, i vo Makedonija pogolemo vnimanie se naso~i kon namaluvawe na rizikot od regionalna kriza, otkolku od su{tinsko eliminirawe na rizicite koi ne se isklu~ivo vo voenata sfera kako: ekonomskite, socijalnite, ekolo{kite. Vo slu~ajot na Makedonija postoi dopolnitelno specifi~na situacija vo koja faktorite koi go pojasnuvaat konfliktot ili krizata od 2001 godina se zamagleni so aktivnosti na kriminalni grupi koi kriej}i se zad zavesata na obespravenost na etni~kata zaednica, za ostvaruvawe na svoite kriminalni celi mobiliziraat poedinci od taa zaednica, so cel podocna da dobijat

99

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

legitimitet na ,,borci" protiv diskriminacijata od strana na drugata etni~ka zaednica. Vo ovoj pogled, zaradi razbirawe na pri~inite na nasilstvoto i utvrduvawe na soodvetna strategija, za Makedonija e izvonredno va`no pokompleksno da se procenat postkonfliktnite rizici i da se utvrdi kakov vid na gradewe na mirot í e potreben i }e bide efikasen. Ohridskiot dogovor brokiran od me|unarodnata zaednica i potpi{an od ~etirite politi~ki partii, mo`e da se postavi kako po~etna platforma na strategija za gradewe na mirot. Toj, i pokraj site iska`ani dilemi i somne`i, e akt so koj se zavr{uva krizata od 2001 godina. No toa e i akt so koj se reguliraaat politi~kite aspekti na gradeweto na mirot. Od toj aspekt, so implementacija na odredbite na dogovorot treba da se namalat rizicite koi proizleguvaat od normativnite faktori (kako poso~uvawe na Ustavot kako izvor na diskriminacija), kako i na rizicite koi proizleguvaat od instrumentalnite faktori (ulogata na politi~kite eliti). Vo odnos na prvite, donesuvaweto na paketot od zakoni vo 2002 godina predvideni so Dogovorot go otvora procesot na politi~ko gradewe na mir. Vo taa smisla, ovoj proces ne treba da se ograni~i na gradewe na doverba pome|u politi~kite lideri, tuku na polna implementacija na principot na vladeewe na pravoto. Me|utoa vo odnos na vtoriot, instrumentalnite faktori, o~igledno e deka etnopoliti~kata mobilizacija sé u{te e eden od mo}nite faktori za inicirawe na nedoverba, podelba i destabilizacija. Primerite na povikuvawe i poddr{ka za federalizacija, manipulacii so mladite vo procesot na obrazovanie, go potvrduvaat toa. Vo odnos na strukturnite faktori, se ~ini deka procesot na inkluzivnost vo ramkite na op{testvoto, pokraj zacrtanata procentualna zastapenost na etni~kite zaednici vo instituciite, mo`e da bide zna~aen proces za namaluvawe na rizicite od fragmentacija, pa duri i namaluvawe na mo`nosta od etnopoliti~ka manipulacija.

Zaklu~ok

Ohridskiot dogovor utvrdi poinakva dinamika vo procesot na gradewe na mirot vo makedonskoto op{testvo. Toj ja naso~i energijata na op{testvoto kon itno re{avawe na me|uetni~kite di100

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

namiki koi generiraa rizici i nasilstvo. Sored nekoi eksperti, ovie rizici }e se namalea i so pribli`uvawe na Makedonija kon evropskite integrativni procesi, no i toj ne ja dobi vistinskata dinamika vo forma na politi~ki, ekonomski i socijalni reformi (Makedonija go potpi{a Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU vo 2001 godina, na po~etokot na krizata). Krizata od 2001 godina ja namali dinamikata, pa duri, mo`e da se ka`e, i go stopira{e ovoj proces. Zatoa konstataciite deka tranzicijata ili transformacijata za makedonskoto op{testvo se premnogu dolg i iscrpuva~ki proces se ~inat realni, kako i uka`uvawata deka dve godini po Ohridskiot dogovor, a mo`e da se ka`e i dve godini po potpi{uvaweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, mu nedostiga seriozen impuls kon evropeizacija. Nasproti vakvite o~ekuvawa i uka`uvawa, se javuvaat radikalno oboeni idei, koi, povtorno }e konstatirame, ja zaboravaat lekcijata za demokratijata i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i upotrebata na nasilstvo go smetaat za legitimno pravo i edinstveno re{enie. Sli~ni konstatacii mo`at da se dadat i za procesot na gradewe na mirot. I ovoj proces mo`e da se zako~i vo }orsokakot na postkonfliktnite predizvici poradi opasnosta od stimulirawe na etni~kata bezbednost za smetka na gradeweto na demokratska bezbednost. Taa }e se realizira preku po~ituvawe na demokratskite standardi i vo oblasta na bezbednosta i sekoe oddale~uvawe od tie standardi e kontraproduktivno. Toa zna~i deka ako etni~kata zastapenost vo bezbednosnite strukturi e osnoven preduslov vo gradeweto na doverba vo bezbednosnite institucii, toga{ profesionalizacijata, demokratskata i civilnata kontrola na bezbednosniot sektor i depolitizacijata se dopolnitelni kriteriumi. Su{tinska komponenta na dvata procesi koi vo Makedonija se odvivaat paralelno treba da pretstavuva strategijata na prevencija kako prvi~en odgovor na mo`nite rizici. Taa podrazbira deka }e izgradime sposobnost odnapred da gi pretpostavime i da gi prepoznaeme rizicite za mirot i bezbednosta; deka ovoj pat }e sozdademe soodvetna analiti~ka ramka i }e razbereme so kakvi potencijalni krizi mo`e da se soo~ime; deka }e mo`e da predupredime na niv, i {to e su{tinsko, deka }e mo`eme da dejstvuvame preventivno vrz pri~inite za nestabilnost i nesigurnost. Krizi od vidot i intenzitetot na onaa od 2001 godina ne smeat da í se povtorat na Makedonija. Ohridskiot dogovor kupi

101

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

dovolno vreme za da se ubedime deka nasilstvoto mo`e samo u{te pove}e da gi namali {ansite za priklu~uvawe kon procesot na evropeizacija na Makedonija.

Literatura: Arnhold K.: Conflict prevention-Apolitical challenge, Paper presented at Seminar on conflict Prevention, Skopje, 16th October 1997; Alice Ackermann, "The Former Yugoslav Republic of Macedonia: A Relatively Successful case of Conflict Prevention", Security Dialogue, No. 4, Winter 1996; Alice Ackermann, "Conflict Prevention in Macedonia", Peace Magazin, MayJune 1998, Webedition; Brown J., Nationalism, Democracy and Security in the Balkans, (RAND: Darmouth, 1993); Clement S., "Conflict Prevention in the Balkans: Case Studies of Kosovo and the FYR of Macedonia", Chaillot paper 30, (Institute for Security Studies of WEU: Paris, 1997); Chester A. Crocker ; Fen Osler Hampson; Pamela Aall: Managing Global Chaos: Sources and Responses to International Conflict, USIP, 1998; Fetherstone A. B.: Peacekeeping as Peacebuilding Towards a Transformative Agenda; in "Issues in Peace Research 1995-96", Lee-Anne Broadhead (ed.), University of Bradford,1996; Georgieva, L: Preventive deployment: Missing link between conflict prevention and peacebuilding; 40 annual Convention of ISA, Washington, D.C. 19-20 February, 1999; Hill C.: The EU/WEU System of Conflict Prevention, Conference on "Preventing Violent Conflict in Europe, Rome, 10-11 1997; Mitchell C.R.: The Structure of International Conflict,Macmillan, 1994; Mac Ferlane N.: The UN System of Conflict Prevention, Paper presented at Conference on "Preventing Violent Conflict in Europe, Rome 10-11 October 1997; Pierre, Andrew J.: De-Balkanizing the Balkans: Security and Stability in Southeastern Europe, Special report, USIP, September, 1999; Smith, Dan: Patterns of violent conflict in Europe, Paper from the Conference on "Preventing violent Conflict in Europe", Rome, 10-11 October 1997; Sokalski H., "Preventive Diplomacy: the Need for a Comprehensive Approach", Balkan Forum, No. 1, March 1997, p. 46;

102

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Tschirgi N.: Peacebuilding and Post-Conflict Reconstruction IDRC; www.peacebuilding.htm; "An Agenda for Peace - Preventive diplomacy, peacemaking and Peacekeeping" Report of the Scretary-General on the work of the Organization Adopted by the Security Council, A/47/277, June 1992; Ted Robert Gurr, Minorities at Risk, Washington, D.C.: USIP, 1993; Thomas G. Weiss and Cindy Colins: Humanitarian Challenges and Intervention, Westview Press, 1996; Troebst S., "Conflict in Kosovo: Failure of Prevention? An Analytical Documentation 1992-1998", ECMI Working Papers, No. 1, May 1998; Vayrynen R.: Preventing Deadly Conflicts: Failures in Iraq, Yugoslavia, and Kosova; 40 annual convention ISA, Washington, D.C.; February 16-20, 1999; Woodhouse T, "Ethnicity, Conflict Resolution, and Post-Cold War Security" in Lee-Anne Broadhead (ed.), Issues in Peace Research 1995-96, (Bradford: University of Bradford, 1996): 45.

103

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

M-r Nazmi Mali}i, Univerzitet na Jugoisto~na Evropa- Tetovo

Organiziraniot kriminal kako Sociopatolo{ka pojava vo postkonfliktniot period kako izvor za zagrozuvawe na ^ovekovite prava

Voved Vo ~ovekovata istorija sekoga{ postoele nesoglasuvawa, protistavuvawa, kako i podelbi vrz razni osnovi. Site ovie pojavi i pri~ini vo tekot na ~ovekovata istorija se javuvale i razvivale vo razli~ni formi i na~ini. Poznato e deka vo procesot na razvojot na edno op{testvo site ovie pojavi na nedorazbirawa, nesoglasuvawa, protivstavuvawa i dr. se imenuvani so zborot konflikt. Vo kontekst na modifikaciite mo`eme da gi stavime formata i vidot na odreden konflikt i nasilstvo, koi sekako pretstavuvaat glavna tema na sociolo{kite, psiholo{kite analizi, kako i na politi~kite, pravnite, defendolo{kite nauki i dr. Za da postoi konflikt treba da imame dve protivstaveni strani i, nezavisno od ovie protivstaveni strani, konfliktot mo`e da bide: interpersonalen (pome|u individui), intergrupen (me|u grupite) i vnatre vo grupite. Koga se zboruva za traumite39, psiholo{kite pojavi, konfliktite, pravata na ~ovekot, neophodno e da gi imame predvid i iskustvata na raznite humanisti, borci za ~ovekovite prava, da gi po~ituvame preporakite koi se odnesuvaat na tolerancijata40 od site vidovi i na spre~uvawe na nasilstvoto i na konfliktite.

39

Trauma, povreda (na teloto ili du{ata), psihi~ka trauma. Silno psihi~ko naru{uvawe za vreme na nesre}i; neo~ekuvano slu~uvawe. 40 Tolerancija-tolerirawe, trpewe, soglasuvawe, trpenie; toleranten, soglasen odnos; da tolerira{, da poznava{ nekogo; dr`avna tolerancija, dozvoleno odbegnuvawe od normite; na toleranten na~in.

104

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Na{eto op{testvo, vo dosega{niot stepen na razvoj, ne e imuno od sociopatolo{ki pojavi koi imaat negativen odraz ne samo vrz poedincite tuku i po{iroko vrz odredeni op{testveni odnosi, predizvikuvaj}i po{iroki negativni op{testveni sostojbi. Pokarakteristi~ni pojavi od ovoj vid se: kriminalitetot, alkoholizmot, narkomanijata, prostitucijata, komarot, samoubistvata, skitni{tvoto i sl. Ovie pojavi gi sre}avame vo celiot svet, a i kaj nas. Tie se rezultat na odredeni op{testveni sostojbi koi prodol`uvaat da se pojavuvaat, dodeka vo postkonfliktnite periodi imaat tendencija i da stanuvaat masovni.41 Sociopatolo{kite pojavi gi prou~uva socijalnata patologija, koja e konstituirana kako posebna nauka od oblasta na op{testvenite nauki, od aspekt na li~nosta (nositel na sociopatolo{kata pojava) ­ alkoholi~arot, narkomanot, samoubiecot i sl. i od aspekt na sociolo{ko-socijalnite op{testveni sostojbi koi vlijaat vrz posledicite da stanaat takvi, a pak rezultatite do koi doa|aat }e im poslu`at na subjektivnite sili vo op{testvoto za uspe{no protivstavuvawe i iskorenuvawe na ova op{testveno zlo. Koga stanuva zbor za sociopatolo{kite pojavi kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava, treba da se ima na um deka ~ovekovite povedenija vo sovremenite dr`avi vo golema mera se determinirani so razni pravila na povedenie koi se uslov da se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Koga takvi pravila ne bi postoele, vo ~ovekovoto op{testvo bi vladeel haos i dezorganizacija. Sociopatolo{kite pojavi nosat negativen op{testven predizvik poradi {to dr`avata treba da bide pove}e zainteresirana i postojano da se anga`ira za nivnoto spre~uvawe. Klasifikacija na sociopatolo{kite pojavi Vo teorijata e napravena i klasifikacija na ovie sociopatolo{ki pojavi spored nivnite vidovi, pri {to tie se grupirani vo tri osnovni grupi, i toa: a) Sociopatolo{ki pojavi so agresivno izrazuvawe vo koi spa|aat: kriminalitetot42, samoubistvata i sl. b) Sociopatolo{ki pojavi koi se izrazuvaat kako socijalni izopa~enosti vo koi spa|aat: prostitucijata, kockaweto, skitaweto, pita~eweto i sl.

Sulejmanov Z.- Stojanoski N., Socijalna patologija, Jugoreklam, Skopje, 2002. Vidi Gori~ar J. citirano delo, str. 305-308, spored Sulejmanov Z.- Stojanoski N., Socijalna patologija, str. 375, Jugoreklam, Skopje, 2002.

42 41

105

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

v) Sociopatolo{ki pojavi koi se izrazuvaat kako toksikomanija vo koi spa|a: narkomanijata, alkoholizmot i sl.43 Sociopatolo{kite pojavi se slo`eni fenomeni na sovremeniot svet povrzani so mnogu spojki vo op{testvenite odnosi, koi zavisat i od li~nite osobini i crti na li~nosta. Zatoa razbirlivo e {to tie moraat da imaat golem broj neposredni faktori i uslovi koi vo osnova imaat objektiven ili subjektiven karakter. Vo taa smisla, mo`e da se zboruva za mnogubrojni i ~esto isprepleteni, me|usebno povrzani i me|uzavisni pri~ini {to doveduvaat do pojava, {irewe i natamo{no egzistirawe na niza poznati, no i novi sociopatolo{ki pojavi koi zavisat od stepenot na razvojot na op{testvoto, a osobeno vo sovremenoto op{testvo deneska. Vo objasnuvaweto na pri~inite i faktorite {to gi determiniraat sociopatolo{kite pojavi, kaj mnogumina avtori koi se zanimavaat so ovaa problematika se javija razli~ni mislewa. Oddelni kriminolozi i drugi nau~ni rabotnici, determinantite za pojavata i razvojot na ovie pojavi gi baraat vo: psiholo{kite faktori, vospitnoto vlijanie i povedenieto vo mladite godini na individuata, Dodeka drugi avtori pri~inite za sociopatolo{kite pojavi gi baraat vo: op{testvenite sostojbi i odnosite koi vladeat vo nego. Golem broj avtori se zanimavale posebno so izu~uvaweto na pojavite na socialnata patologija i tie vo mnogu svoi trudovi vo koi se tretirani i drugi pra{awa i problemi koi imaat zna~ewe za razvojot na nivnata teorija, gi iznele i svoite sfa}awa za prirodata i su{tinata na ovie pojavi, a vo taa smisla i za pri~inite i faktorite koi gi uslovuvaat. Spored nekoi nau~ni gledi{ta, determinantite na sociopatolo{kite pojavi pretstavuvaat spoj na dve grupi faktori, vo koi spa|aat kako onie koi se odnesuvaat na objektivnite okolnosti taka i onie koi se proizvod na negovata razvojna linija vo odredeni op{testveni uslovi. Objektivnite se odnesuvaat na socijalnite uslovi za negativnoto odnesuvawe na osvetluvaweto na razni psihi~ki aspekti i devijacii na li~nosta na nositelot na negativnoto povedenie. Nivnoto vlijanie se izrazuva kako odnos {to uka`uva na nivnata tesna me|usebna povrzanost, no fakt e deka ne mo`e da se zboruva za nadvore{no vlijanie kako pri~ina za negativno odnesuvawe, nezavisno od subjektivnite elementi na li~nosta. O~igledno e deka objektivnite i subjektivnite

43

Spasevski J.- Aslimoski P., Bezbednost odbrana mir, Kosta Abra{, Ohrid, 2000.

106

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

pri~ini i uslovi ne vlijaat izolirano, tuku tie so~inuvaat edna strukturalna celina i taka vo edinstvo vlijaat vo site `ivotni uslovi, procesi i manifestacii, pa i toga{ koga e vo pra{awe negativnoto odnesuvawe na poedini subjekti. Deneska poedinecot do`ivuva mnogu brzi promeni vo op{testvoto ­ ekonomski, socijalni, kulturni i sl. Tie promeni se odvivaat so takva brzina {to ~ovekot ne e vo sostojba svoite biofizi~ki, psiholo{ki i socijalni karakteristiki so ista brzina da gi prisposobi kon niv. Toa predizvikuva sudiri vo samata li~nost, a potoa i na op{testven i socijalen plan. Tokmu tuka e va`nosta za istra`uvawe na op{testveno-ekonomskite uslovi kako {to se: urbanizacijata i industrijalizacijata, stanbenata kriza, siroma{tijata, migracionite dvi`ewa, parazitskiot na~in na `iveewe, i politi~kite uslovi vo koi spa|aat: politi~kite, birokratskite i malogra|anskite deformacii. Ovie uslovi se osnovni pri~ini i faktori koi vlijaat vrz ~ovekot da se oddade na negativno odnesuvawe. Tuka ne zaostanuvaat i li~nite faktori, kako {to se: strukturata na li~nosta, motivite, psihi~kite rastrojstva i dr. Vo ovoj del na referatot }e go koristime teoretskiot pristap za socijalnnite pojavi44 koi go predizvikuvaat stravot i ja sozdavaat beznade`nosta, koi se brojni i ottamu te{ko e da se pomestat spored nekoja op{tova`e~ka i dosledno rangirana klasifikacija. Spored Sulejmanov, dosega{nite sociopatolo{ki i kriminolo{ki istra`uvawa poka`uvaat deka me|u niv kako pozna~ajni mo`at da se izdelat: - Nevrabotenosta i niskite plati kaj najgolemiot del od naselenieto, - Propa|aweto na brojni pretprijatija i firmi sledeni so postojaniot pritisok deka }e se izgubi rabotnoto mesto, - Nemo`nosta da se ostvarat osnovnite `ivotni potrebi (hrana, obleka, stan), - Nemo`nosta da se ostvari smislata na `ivotot: da se obezbedi osnovna egzistencija, da se sklu~i brak i da se formira semejstvo, - Nemo`nosta da se stekne opredelena polo`ba, da se dobie zaslu`enoto priznanie za svojata makotrpna rabota, neostvaruvaweto na o~ekuvanite vetuvawa za napreduvawe vo slu`bata,

44

Sulejmanov Z.- Stojanoski N., Socijalna patologija, str. 210-211, Jugoreklam, Skopje, 2002

107

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

-

Slo`enite op{testveni uslovi vo koi vladeat najrazli~ni sudiri, Op{testvenata dezorganizacija koja go pogoduva poedinecot i kaj nego predizvikuva emocionalni konflikti i li~ni krizi, Tempoto na brziot i nervozen `ivot, Opasnostite od ekonomski krizi, Sostojbata na op{testvena nestabilnost koja vodi kon nesigurnost na steknatite pozicii vo ekonomijata i funkcii na vrabotenite vo dr`avnata administracija, Postoeweto na kulturni i realigozni konflikti, Promenite vo op{testvenite vrednosti, Opasnostite od prirodni i ve{ta~ki ekolo{ki katastrofi, raznovidnite zagaduvawa vrz neposrednata `ivotna sredina, Vlijanieto na odredeni mesta vo koi postoi zgolemena kriminalna i sociopatolo{ka aktivnost, Otsustvo na eti~ki i moralni principi kaj gra|anite i dr.

Site ovie brojni negativni vlijanija koi se i posledica od krizi i konflikti i se pojavi i vo postkonfliktniot period kako pogodna po~va za egzistencija na silen strav i beznade`nost prosledeni so nezdravi i neprijatni ~uvstva, frustracii, napnatost, ma~nini, voznemirenost, pojava na razo~aranost, individualni krizi, psihi~ki {okovi, traumi i drugi negativni psihi~ki stresovi. Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka pri~inite i faktorite koi ja uslovuvaat pojavata i razvojot na ovie fenomeni (osobeno za vreme na krizi, konflikti i vo postkonfliktni periodi) se izraz na individualnite sostojbi i op{testveniot ambient koj e pove}esloen i podlo`en na dinami~ni promeni koi po~esto vr{at udari i presija vrz individuata, koja, dokolku ne e podgotvena da gi podnese ovie promeni, ~esto pati trgnuva vo pogre{na nasoka od kade nema lesno vra}awe. Ottuka, sozdavaweto povolen op{testven ambient za eliminirawe na faktorite koi gi produciraat ovie {tetni op{testveni fenomeni, ostanuva zada~a od prvostepeno zna~ewe, zada~a za na{ata dr`ava i za nejzinite organi i institucii.

108

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Kriminalitetot i negovata povrzanost so sociopatolo{kite pojavi Povrzanosta na sociopatolo{kite pojavi i kriminalitetot doa|a do izraz vo razni pojavni oblici, kako {to se: kra`bata, ubistvata, telesnite povredi, razbojni{tvoto, klevetite, siluvawata, razni krivi~ni dela, preproda`ba na opojni drogi i drugi vidlivi devijacii. Vo sega{nite uslovi na op{testveno organizirawe, vo pojavuvaweto na devijantnite pojavi posebno vnimanie mu se obrnuva na organiziraniot kriminal. Definirawe na organiziraniot criminal Organiziraniot kriminal ne poznava nikakvi granici. Kriminalnite organizacii od ovoj vid nastojuvaat da se vgradat vo postojniot sistem na dr`avnata vlast. Dosega vo krivi~no-pravnata i kriminolo{kata literatura nema op{to prifatena definicija. Toa go pravat na toj na~in {to vgraduvaat svoi lu|e vo najvisokite organi na vlasta, so korumpirawe na va`ni funkcioneri. Taka, postojat pove}e razli~ni obidi koi, sekoj za sebe, sodr`at opredeleni elementi. Spored Spasevski, za pravilno razbirawe na ovoj aktuelen problem mo`e da se izdelat slednite elementi: Prvo, definiraweto na organiziraniot kriminal mo`e opisno da se iska`e preku istaknuvawe na slednive negovi karakteristiki: · organizacija na grupa za izvr{uvawe kaznivo delo; · hierarhiski odnosi vo grupata {to mu dopu{taat na nejziniot voda~ da ja kontrolira; · nasilstvo, zastra{uvawe i korupcija kako sredstvo za ostavaruvawe na profit ili kontrolirawe na pazari; · perewe na nelegalno steknata korist i infiltrirawe vo legalnata ekonomija; · sposobnost za ekspanzija vo koja bilo nova aktivnost i nadvor od nacionalnite granici.45 Pod poimot organiziran kriminal Schuler - Springorum gi podrazbira slednive kaznivi dela:

Citirano spored izlagawe na Kambovski V.,Pravnata dr`ava i organiziraniot kriminal, spored Spasevski J.- Aslimoski P., Bezbednost, odbrana, mir, str.90, Kosta Abra{, Ohrid, 2000.

45

109

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

kra`ba, transport i nedozvolena trgovija so motorni vozila; · ucena i iznuda, posebno orientirana kon restorani, barovi i sl.; · me|unarodna trgovija so drogi; · sozdavawe la`ni firmi ili dru{tva, posebno zaradi perewe pari; · "trgovija so belo robje" zaradi prostitucija; · potkup i korupcija; · ilegalna trgovija so oru`je i sl.46 Vo opredeluvaweto na poimot na organiziraniot kriminal, spored Sulejmanov, vo literaturata egzistiraat dva pristapa. Spored prviot, po{irok pristap, koga stanuva zbor za dejnost na kriminalnite organizacii, dodeka spored vtoriot, potesen pristap za postoeweto na kriminalitet ne e dovolno samo postoeweto na kriminalnata organizacija. Ovaa konstatacija e potvrdena spored Kajzer, koga ovie uslovi za postoewe na organiziraniot kriminal se zamisluvaat ne{to po{iroki, kako na primer: - trajno zdru`uvawe na pove}e lica kako solidarna, profitna organizacija - interesna zaednica, - organizaciona struktura {to, od edna strana, ja karakterizira krut stil na rakovodewe, disciplina na ~lenovite, no i gri`a za nivnata bezbednost, - ili, od druga strana, mre`a od storiteli na kaznivi dela so labav stil na rakovodewe, - postapuvawe spored plan i podelba na trudot, - povrzuvawe na legalnite so ilegalnite raboti, vo soobraznost so soodvetni potrebi na naselenieto, kriminalno iskoristuvawe na li~nite i delovnite vrski, - fleksibilna zlostorni~ka tehnologija i bogat izbor na zlostorni~ki metodi na eksploatacija (zakani, uceni, nasilstvo, prisilna za{tita, teror, sé do aktivno potkupuvawe), pri {to nasilstvoto sprema lica otstapuva vo polza na pritisok od sekakov vid, - svesno iskoristuvawe na infrastrukturata (radiotelefonski-tv vrski, telefonot i me|unarodnite transportni sredstva) kako i - internacionalnost i podvi`nost.47

46

·

Spasevski J.- Aslimoski P., Bezbednost, odbrana, mir, str.90, Kosta Abra{, Ohrid, 2000.

110

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Spored Kajzer, zaklu~okot {to se izvlekuva e sekoga{ deka organiziraniot kriminal se razlikuva od tradicionalnite formi na grupniot kriminalitet. Za `al, i pred konfliktot, za vreme na konfliktot i vo postkonfliktniot period, vklu~uvaj}i go tuka i dene{noto vreme, vo na{eto op{testvo prodol`uvaat da deluvat nevrednostite: - prisutna e korupcijata kaj nekoi rakovoditeli na razni dr`avni i lokalni nivoa, - korupcijata na dr`avnite funkcioneri vnatre vo svoite etni~ki zaednici (Albanci, Makedonci) manupuliraj}i gi nacionalnite i patriotskite ~uvstva na gra|anite za personalni celi i interesi, koristej}i gi kako maska za pokrivawe na neuspehot vo realizacijata na prezemenite obvrski od izbira~ite, - zloupotreba na nezavidnata socijalna polo`ba na mladite za politi~ki interesi, - pojavuvaweto na sociopatolo{kite pojavi, drgogata, prostitucijata, organiziraniot kriminal, {vercot ili nezakonskoto zbogatuvawe. Ovie negativnosti pridonesoa odredna kategorija na lu|e da pa|aat vo moralna kriza, da se pojavat razni traumi vo eden sloj na naselenieto, da sozdava sociopatolo{ki efekti i drugi psiholo{ki pojavi. Vakvite okolnosti ne mo`e da ne vlijaat kaj na{iot gra|anin, zemaj}i predvid i mnogu faktori, kako {to se semejnata nesigurnost, niskoto nivo na obrazovanie, nemaweto perspektiva, kulturnite tradicii i dr. Bidej}i poslednive godini e vo porast brojot na semejstvata so socijalna nestabilnost (posebno vo regionite opfateni so voeni dejstvija), se zgolemuva48 brojot na nevrabotenite, a, od druga strana, ima dr`avni i lokalni zvani~nici, koi menuvaj}i gi funkciite od godina vo godina, so razni manipulacii i nepotizam, kako i so nemoralno odnesuvawe, sozdavaat nesigurnost i bez somnenie deluvaat vo sozdavawe moralni krizi kaj obi~niot gra|anin. Potoa, postojat i takvi grupacii koi bez nikakov trud se zbogatuvaat za kratko vreme, pomognati i od dr`avnite strukturi. Vo poslednive deset godini, no i porano, razni individui,

47

Sulejmanov Z.- Stojanoski N., Socijalna patologija, str. 375, Jugoreklam, Skopje, 2002. 48 Vo Republika Makedonija deneska se registrirani pove}e od 82 iljadi semejstva na koi im nedostigaat elementarnite elementi. Seminar odr`an vo Gostivar, so tema Osnovite na Zakonot za lokalna samouprava, organiziran od Demokratskiot klub i Fondacijata Fridrih Ebert, Gostivar, mart 2003 god.

111

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

no i grupacii, redovno ostanuvat da se potpomagaat od site vlasti, {to prirodno doveduva do razni krizi, destabilizacija, traumi, kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi, i, sekako, eden golem del od gra|anite ostanuvaat nadvor od gri`ata na vlasta. Ovie gra|ani }e go izrazat nivniot revolt so negativno odnesuvawe i postavuvawe, i eden den tie }e go naru{at "normalniot tek" na op{testveniot poredok. Eden del od albanskite i makedonskite gra|ani i drugite, osven traumite predizvikani od vojnata, ostanuvat vo nemilost na raznite nemilosrdni "nivni" bosovi. Vo sega{nive stabilizacioni okolnosti, koi prodol`uvaat da se primaat so eden vid skepticizam, treba da se najde odgovor na pra{aweto: ,,[to treba da se pravi deneska za da se zbli`uvame kako lu|e? Za kogo treba da `alime? Dali treba da se soo~ime so faktot deka traumite i pateweto se sostaven del na odredeni gra|ani? Fakt e deka ovie lu|e izgubile ne{to najdrago od svoeto semejstvo, od nivnite telo i du{a, ne{to pogolemo od toa {to zna~i dr`ava, tie lu|e se traumatizirani, gi izgubile site ambicii, mo`ebi nemaat bolka i omraza, no se lu|e koi patat"49. No, nivnoto mol~ewe i patewe e i poraka za da ne se dozvoli da zemat zamav nemoralnite pojavi, organiziraniot kriminal (toleriran od odredeni dr`avni strukturi) i negovoto povrzuvawe so sociopatolo{kite pojavi, prostitucijata, narkomanizmot, alkoholizmot i drugi sociopatolo{ki pojavi. Za razre{uvawe na problemite od lu|eto koj u{te se `rtvi od traumite i sociolo{kite pojavi koi se pojavuvaat kako posledica od konfliktot, sekako treba da bide obvrska i na nevladinite organizacii. Prevencija i spre~uvawe na organiziraniot kriminal So cel da dobieme pojasna slika kakva e mo`nosta za prevencija i za spre~uvawe na organiziraniot kriminal, }e gi koristime predlozite na istra`uva~ite na ovaa problematika, me|u niv i na Sulejmanov, koj me|u drugoto gi potencira ovie postapki: So cel da se zasili prevencijata na organiziraniot kriminal i korupcijata, kako va`no nadopolnuvawe na represivnata politika vo ovaa oblast treba: - izrabotka na programa za pravna, administrativna i kulturna inicijativa za borba protiv korupcijata; - formirawe na vnatre{no i me|unarodno telo za suzbivawe na korupcijata;

49

Nazmi Mali}i, Politi~ki istra`uvawa, Grafoteks, Kumanovo, 2001.

112

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

- zaostruvawe na kaznenata politika za opredeleni formi na koruptivno odnesuvawe; - kadrovsko i materijalno-tehni~ko zasiluvawe na slu`bata za borba protiv organiziraniot kriminal vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (sudstvoto i vo site segmenti na dr`avnata administracija), kako sozdavawe mo`nosti za nivna specijalizacija i usovr{uvawe vo zemjata i vo stranstvo; - vospostavuvawe procedura za zaplena na imot steknat preku organiziran kriminal, korupcija i perewe na pari; - normativno ureduvawe na mo`nosta za premestuvawe na tovarot za doka`uvawe na odzemaweto na imot kako rezulatat od krivi~no gonewe na onie lica koi bile osudeni za reket i sli~ni krivi~ni dela; - funkcionirawe na finansiskata policija so site neophodni kadrovski i materijalni resursi; - vospostavuvawe standardi za dobro upravuvawe i legitimno trgovsko i finansisko rabotewe i razvivawe mehanizmi za sorabotka vo spre~uvaweto na korupcijata.50

50

Ibidem, str.380

113

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

114

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

SEMINAR

26 septemvri 2003 Struga

115

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

116

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Luman ^ermenika Diplomiran psiholog

Traumatskite i psihi~kite pojavi krizata i reakciite na traumatskite stresovi, sindromot na postraumatskiot stres kaj decata i kaj drugata populacija vo vremeto na kosovskata kriza

Poimot na traumatizacijata e mnogu {irok. Glavno pod toj poim se podrazbira vlijanieto na nadvore{en ~initel koj dejstvuva nadraznuva~ki i naru{uva~ki vrz odbranbenite sposobnosti i psihata na organizmot. Vo tekot na svojot `ivot ~ovekot se soo~uva so mnogu ~initeli koi predizvikuvaat stresovi i traumi, kako {to se prirodnite katastrofi, vojnite, soobra}ajnite nesre}i i drugi. Ima i drugi traumati~ni faktori, kako fizi~koto i seksualno maltretirawe, ubistva, kriminalni dejnosti, ograbuvawa, kidnapirawa, upotreba na droga i taka natamu. Osnovna cel na ovaa tema fakti~ki e rasvetluvawe na psihi~kite regulaci postraumati~ki na u~enicite i na albanskata populacija na Kosovo, predizvikani od voenite krizi, kako {to se masakriraweto, palewe ku}i, razni mizori i proteruvawa so sila vo tek na 1999 godina od strana na srpskata policija i vojska. Lu|eto imaat golema potreba vo golemi krizni periodi i osobeno za vreme na vojna da se orientiraat da gi razberat sozdadenite uslovi i da nao|aat soodvetni re{enija za da pre`iveat. @ivotot dobiva drugo zna~ewe koga toj se zagrozuva od zakani i lo{i pojavi. Taka {to celiot ~ove~ki rod korenito se pretvora, i toa sozdava nesigurnost kon sebe {to e glavna cel na neprjatelot, da go skr{i ~ove~kiot dignitet za toj da im podlegnuva na te{kotiite. Glavniot del na pomo{ vo ovoj stravoten period e prisustvoto na razgovori, dijalog koj{to dava mo`nost i nade` za potrebni promeni vo ovoj smiruva~ki proces. No ovie reha117

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

bilitira~ki neophodni dela, mo`e da se do`ivuvaat kako mnogu nepodnoslivi i te{ki, kako povtorna zakana koga pomneweto odi vo sr`ta na tie bolni spomeni. Tuka se gleda toa koga dignitetot se gazi, edna me|u~ove~ka sredba vo znak na solidarnost za za{tita na humanizmot vo ova vreme na golemi krizi. Ovie re{ava~ki sredbi i kontakti se slu~uvaat i bez zborovi- na ovoj na~in se slu~uva na sekoja prva sredba pred ra|awe na zborot. Prvo doa|a predvid jazikot na teloto, prethodej}i na raznite simboli. Istoto se slu~uva i koga imame golemi du{evni rastrojstva. Toga{ izgovoreniot zbor nedostasuva, ka ko da e paraliziran od seto toa zlo. Vo krizniot moment se slu~uvaat povedenija kako na malite deca so ramenuvawe na kratki signali i `elba za zbli`uvawe eden so drug. Zatoa ima mnogu telesni sredbi za so~ustvo, stegawe na racete i gu{kawe. Osven na eden miroven mig so topli ~ustva na bolka se bara i ne{to drugo za jadewe i piewe, taka {to i edna ~a{a voda ili cigara mo`e da simbolizira i doka`uva edno prijatelsko ~uvstvo, ne{to {to e zaviduva~ko i ni dava sila, koja e ne{to povisoko nad sé. Potoa se sozdavaat uslovi o~ekuvaniot va`en razgovor, nezemaj}i predvid kaj se odviva toj razgovor. Ponekoga{ ne znaeme od kade da po~neme so razgovorot so tie koi se traumatizirani bez da mo`eme da gi razbereme {to ka`uvaat. Edno takvo dejstvo mo`e da gi upla{i najbliskite i sekoj ~ovek koj{to saka da pomaga. Treba da imame predvid deka vo ovie te{ki migovi e mnogu va`no konsolidiraweto na zna~eweto na `ivotot kako i za re{avawe na ovie te{ki momenti. Sekoja kriti~na sostojba vo `ivotot sozdava ~uvstvo koe treba da se izrazi, bez obzir za koi slu~uvawa stanuva zbor. Treba da se opi{uvaat, obrabotuvaat relevantnite ~uvstva po dadeniot moment na kriza. Vo tekot na ovoj razgovor prirodni se burnite reakcii po edna nesre}a so tragi~ni posledici. Kako najredovna pojava e op{toto stravuawe, burnoto pla~ewe, luteweto, ~uvtvoto na du{evna praznina, nesonica, lo{ite sonuvawa, telesnite reakcii, kako {to e vrtoglavica, brzo ~ukawe na srceto, gu{eweto, treseweto i gubewe na apetitot. Site ovie reakcii se gubat po odredeno vreme kaj pove}eto od traumaiziranite li~nosti. Eden ~ovek koj ne gi do`iveal ovie `ivotni predizvici i koj ne ~ekorel blisku do smrtta te{ko da gi razbere so kakvi gor~livi do`ivuvawa se obremeneti takvite traumatizirani li~nosti vo kriznite momenti. Nekoj od niv ne mo`at da se smirat ni dewe ni no}e, zatoa {to nivnite spomeni navleguvaat vo site tie bez118

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

milosni momenti na bolka. Kako neprijatni, tie do`ivuvawa se talo`at vo potsvesta na lu|eto, no se manifestiraat kako senka vo odredeni situacii ili kako ko{mar dodeka spieme. Ovie stradawa mo`at da dovedat do razni depresivni sostojbi kade vnatre{nata omraza i lutina ja isklu~uva pla~eweto, ja zgolemuva tagata, a ponekoga{ ostava golema traga vo samata li~nost, potpolno promenejuvaj}i ja taa li~nost. Ovaa traumatizirana li~nost `ivee kako uko~ena i sekoga{ pod stres, i sekoga{ obiduvaj}i da n izbegne na traumata koja ja sledi. Ova }e go ilustriram so eden konkreten slu~aj od mesec maj, od 1999 godina, koga proteranite u~enici od Kosovo se smesitija vo Struga i okolinata, odnosno po~naa da u~at vo odnosnite u~ili{ta i vo selo Radoli{ta, vo osnovnoto u~ili{te A{im Agu{i. Na ~asot po biologija, koj be{e planirano da se izvede vo priroda za nabquduvawe na florata na okolinata i da se slikaat. Vo toj moment po patot minuva patrola od dvajca policajci i u~enicite begalci o Kosovo, {tom gi zabele`aa policajcite po~naa da begaat i da pojavuvat simptomi koi gi poka`uvaat u`asite i stravot koi tie gi do`iveale. Kaj doma{nite u~enici nikoj ne bega{e. Najzna~aen faktor za najefektivno obrabotuvawe na krizata e potsvesta na traumatiziranata individua za tekot na taa kriza vo pravec na obrabotka i orientacija. Ilustriraj}i so objektivni i konkretni primeri vo mesec april, maj i juli od 1999 godina, pravevme sistematizacija na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te A{im Agu{i vo Radoli{ta na 160 kosovski u~enici kako begalci od gradovite Podujevo, Frizaj, Pri{tina, Gnilane, Pe}, Prizren i od selata. Nastavata se odr`uva{e od nastavnici od Kosovo koi ista taka bea proterani. Tie bea [ahbaze Vislaj, Barda .... i doma{ni nastavnici. Po zdravstvenata kontrola i psihofizi~kata dijagnostifikacija, koja se organizira{e na na~in za tie da ne se voznemiruvaat. Na prv pogled tie bea dosta oslabeni (steni~ni). Najgolemiot del po liceto izgledaa kako skameneti, bledi so o~ite napred (ekzoltafmija) i so ra{ireni zenici na o~ite, so zacrveneti o~ni kapaci, a pogolemiot del e zabele`an so ispotuvawe na racete. Ovie simptomi ka`uvaat za u`asite koi tie gi pominale. Od postavenite pra{awa rezultira{e deka mnogu deca bile o~evidci na ubivawe na bliski lu|e od nivnite semejstva. Imale i slu~ai {to i li~no se soo~uvale so takvi zakani. Ima{e i deca koi so svojot stres `iveeja redovno. Na primer, u~eni~kata vo petto odelenie Luljeta Kryeziu od Uro{evac ima{e deformirano lice (nevrit na facijalniot nerv), iskrivuvawe na o~ite (konver119

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

genten strabizam) i golemo potewe na dlankata na rakata (hiper hidroza) predizvikana, kako {to ka`uvaa nejzinite najbliski, od proteruvawe so sila od ku}ata i ostanuvawe vo Kosovo na tatkoto, koj vo momentot na proteruvaweto izlegol da kupi leb. Sekoga{ koga nekoj ja pra{uva{e za tatkoto, liceto na Luljeta pobleduva{e i se pokriva{e so mali kapki pot i po~nuva{e da pla~e. Vaka se slu~i koga ja pra{avme i nie. Ima{e i deca koi se `alea deka ne mo`at da spijat i sonuvaat lo{i sonovi, a drugite sakaa da gi pra{uva{ i sedea daleku od drugite gledaj}i negde daleku. Vnimanieto ni go privle~e i edno mnogu simpati~no devoj~e so sini o~i. Taa be{e slabi~ka i so dolgi prsti na racete. Se vika{e Ilfete Ismaili od Pri{tina. Liceto í be{e dosta bledo i dlankite na racete dosta ispoteni. Ilfete izgleda{e kako "ispla{ena ptica". Bidej}i od nea ne zemavme podetalni podatoci za toa {to do`iveala otidevme kaj nejziniot tatko. Toj ni re~e: Ilfete ode{e vo muzi~koto u~ili{te, na violina. Be{e mnogu `iva, no koga po~naa bombardirawata se ispla{i mnogu, vleze vo edna soba od kade ne saka{e da izleze. Za vreme na testiraweto konstatiravme zastoj vo rabotata na cerebrokortikalnite nevroni. Ja diagnostificiravme kako stresna posttraumatska sostojba. Psihi~kite naru{uvawa kaj kosovskite deca ispolnija mnogu kriteriumi prika`ani vo dijagnosti~ki re~nik. (DSM 3 R) objaven vo 1937 kade e evidentirana i edna nova patologija (PTSAC) posttraumatsko stresno rastrojstvo. Vo razgovorite so u~itelkite koi rabotea i od na{eto nabquduvawe doznavme deka golem del od niv ne bea vnimatelni vo tekot na nastavata, reagiraa so docnewe, slabo se se}avale i imale te{kotii vo koncentracijata. Site ovie pojavi ne ni davaa mo`nost da pravime anketirawe i intervjuirawe na ovie deca so pra{awa, pa zatoa primenivme dijagnostficira~ki psihofiziolo{ki test (Rcv. Ped. Br. ]r 1- 1999) koj dozvoluva da se analizira dinamikata (pottiknuvaweto i upravuvaweto) na rabotata na mozo~nite nevroni. Vrz osnova na dobienite podatoci pri zdravstvenata kontrola i od psihofiziolo{kiot test, izgradivme psihogram za sekoj u~enik i potoa za site u~enici zaedno, deca od Kosovo i doma{ni deca. Psihogramot gi isfrla na videlina koncentracijata, obemot na pamteweto i tempoto na intelektualnata rabota, analiziraj}i gi na ovoj na~in psihi~kite procesi, cerebrokordikalnite nevroni so menuvawe na mestoto na 12 broj~iwa, potoa so zborovite na poddr{ka za pottiknuvawe i natpottiknuvawe. Psihogramot gi sodr`i grafikonite na dvata testa. Prviot test (grafikon a) ja odreduva koncentracijata, vnimanieto vo momentot

120

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

na nejzinoto aktivirawe. Toj konsistira vo odreduvawe na vremeto na ~itaweto od strana na u~enikot na brojkite od 1 do 12 spored redot na zgolemuvawe, na 4 grupi na tabeli, kade sekoja grupa se sostoi od 4 tabeli, no koi se smesteni na razli~ni brojki vo tabelata. ^itaweto na grupnite tabeli se pravi spored eden od na~inite na testiraweto (pottiknuva~ki) (vidi tabela na prviot test.) Vo po~etokot se ~itaat tivko 4 tabeli na prvata grupa, a potoa se ~itaat so pottiknuvawe 4 tabeli na vtorata grupa, onie na tretata grupa so pottiknuvawe i tie od 4 grupa so natpottiknuvawe. Vtoriot test (grafikonot b) go odreduva obemot na pamteweto. Toj konsistira vo odreduvawe na vremeto na ~itaweto od strana na u~enikot na brojkite od 1 do 12, spored redosledot na zgolemuvawe, na ~etiri grupi na tabeli, kade sekoja grupa se sostoi od ~etri tabeli, no koi imaat isto smestuvawe na brojkite na tabelite od sekoja grupa. ^etirite tabeli na prvata grupa se ~itaat od strana na u~enicite, odnosno tivko- T, so kura` od strana - K, so pottiknuvawe -P i so natpottiknuvawe - N. Potoa se ~itaat na istiot na~in i tri drugi grupacii na tabelite. Grafikonite a i b, zemaj}i gi zaedno, ja pretstavuvat normalno sostojbata na cereokordikalnite nevroni, {to se karakteriziraat so eden golem dinamizam (brzo menuvawe na ~uvstvata, so uko~uvawe i obratno), kako i tempoto na itelektualnata rabota, koja se uslovuva od na~inot na organizacija i zaedni~koto dejstvuvawe na mozo~nite nervni centri. Site ovie nevropsihi~ki procesi se posebni kaj sekoj individua, se odreduvaat od genetskite faktori, ekonomskite, socijalnite, bolestite ili cerebrokranialnite bolesti {to gi do`ivuva deteto za vreme na inteuterinskiot `ivot, ~inot na ra|aweto, po ra|aweto, kako i toksi~niot efekt na medikamentite upotrebeni od strana na majkata poradi porazuva~ki efekti. Spored tabelata na rezultatite od testot na u~enicite rezultira deka decata od Kosovo, imale pogolemo sredno vreme na dvi`eweto na nevrokortikalnite procesi od doma{nite deca od na{eto mesto. Spored grafikonot a od ovaa tabela deferencata na podatocite dobieni spored grupite I - IV, se kako {to sleduva: Vo miruvawe, odnosno 11, 8, 23 i 12 sekundi. So ohrabruvawe 13, 12, 18, i 10 sekundi; So pottiknuvawe: 10, 12, 10, i 8 sekundi; So natpottiknuvawe: 12, 7, 15 i 4 sekundi. Spored grafikonot b od ovaa tabela rezultira deka prose~noto vreme so sekundi (tabelite 1, 2, 3, 4) be{e pogolema kaj kosovskite deca sporeduvaj}i so doma{nite deca. Taka, vo tabelata broj 1 poda121

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

tocite (razlikite) spored klasnite grupi bea: 13, 9,19 i 4 sekundi; vo tabelata broj 2 bea: 10,10,19, i 8 sekundi; vo tabelata broj 3 bea : 10, 5, 15, i 12 sekundi; i vo tabelata broj 4: 13, 12, 20 i 10 sekundi. Tabela na dobienite rezultati od testiraweto I vremeto na korekcija na podatocite dobieni vo mirna sostojba kako rezultat na vlijanieto od posttraumatskiot stres na u~enikot od Kosovo bara{e pocvrsti na~ini za pottiknuvawe za korekcii. Na primer, kosovskite u~enici od prvata tura vremeto od 51 sekunda vo miruvawe go korigiraa za 45 sekundi, poslu`uvaj}i so natpottiknivaweto. Od druga strana, doma{nite u~enici vremeto na miruvawe od 40 sekundi go korigiraa na 33 sekundi upotrebuvaj}i go ohrabruvaweto. Kosovskite u~enici od vtorata grupa vremeto od 45 minuti na miruvawe go korigiraa za 42 sekundi so pomo{ na pottiknuvaweto. A kosovskite u~enici od tretata grupa vremeto od 50 sekundi go korigiraa za 32 sekundi (12 sekundi pomalku) so pomo{ na natpottiknuvawe, a doma{nite u~enici od 27 sekundi vo mirna sostojba go korigiraa za 22 sekundi 5 sekundi pomalku) so pomo{ na ohrabruvaweto. Kosovskite u~enici od ~etvrtata grupa od 38 sekundi vo mirna sostojba go korigiraa vo 30 sekundi (8 sekundi pomalku) so natpottiknuvawe, a doma{nite u~enici od 26 sekundi vo mirna sostojba go korigiraa na 22 (4 sekundi pomalku) so pomo{ na ohrabruvawe. Iterpretiraj}i gi psihogramite pa|aat vo o~i i ovie podatoci: - Kaj kosovskite u~enici rabotata na nevronite se podobruva{e glavno so najcvrstite metodi (natpottiknuvawe, pottiknuvawe kaj site u~enici od prvata do ~etvrtata grupa (vidi grafikon a), kaj doma{nite u~enici prevlade{e glavnommetodata na ohrabruvawe. - Kaj kosovskite u~enici se ~uvstvuva{e zamor (konsumacija) zgolemuvaj}i se od prvata tabela kaj u~enicite od prvata grupa od tabelata broj 4. Konsumacijata (stresot) pove}e se izrazuvala kaj u~enicite od ~etvrtoto oddelenie (15 sekundi), potoa vo tretoto oddelenie (10 sekundi), kaj vtoroto oddelenie 7 sek. i kaj prvoto oddelenie 3 sek. - Stresot bese najmnogu izrazen kaj ucenicite od IV grupa - 15 sekundi, potoa kaj ucenicite od I oddelenie - 10 sekundi, kaj I I oddelenie - 7 sekundi i kaj I I I -to oddelenie 3 sekundi. - Kaj site nastavni grupi kaj kosovskite u~enici se zabele`uva{e zabavuvawe na tempoto od intelektualna

122

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

rabota, bidej}i psihotraumite vo forma na posttrumatski stres vo nervnite centri ja spre~uvaat nivnata rabota. (vidi psihogramot za prvata grupata od 1, 2, 3, 4 oddelenie)

Psihogram Kosovski u~enici Psihogram Kosovski u~enici Psihogram Kosovski u~enici Psihogram Kosovski u~enici

i doma{ni u~enici - prva grupa i doma{ni u~enici - vtora grupa i doma{ni u~enici - treta grupa i domaPni u~enici - ~etvrta grupa

So pomo{ na ovoj psihogram se testiraat i u~enicite od drugite grupi na vozrast, studentite i stru~nite lica kaj koi se bara edna pogolema koncentracija na vnimanieto. Psihogramot go dijagnostificira stresot, arteriskiot pritisok i drugo. So pomo{ na ova mo`e da se dobivaat i zdravstveni podatoci, mo`e da se dijagnostificiraat i da se davaat psihofiziolo{ki predlozi i soveti. Dobienite podatoci od rezultatite na psihogramite, zamaj}i gi zaedno poka`uvaat deka kaj kosovskite u~enici proterani so sila od svoite domovi posttraumatskite stresovi bea mnogu manifestirani i treba relativno dosta vreme za tie da se otstranat. Kaj kosovskite u~enici stresot be{e prosleden so simptomi na alarmot i na stravot, i toa kaj site {to bea opfateni so testiraweto. Isto taka i psihi~kiot proces kaj kosovskite u~enici vo site od site grupi vo tekot na ~itaweto vo smiruva~ka sostojba be{e dosta pobaven otkolku kaj doma{nite u~enici. Vremeto na testirawe na kosovskite u~enici vo smiruva~ka sostojba se podobruva{e glavno so pocvrsti ili silni tonski metodi, kako {to e pottiknuvaweto i natpottiknuvaweto, a kaj doma{nite u~enici toa se podobruva{e glavno so ohrabruvawe. Treba da se ka`e deka psiholo{kite naru{uvawa i posttraumatski stresovi se pojavija i kaj decata, `enite i mladite od Republika Makedonija poradi voenata kriza od 2001 godina. Borbata predizvika mnogu krizni momenti za zdravjeto na naselenietodepresii, du{evni stradawa, psihosomatski i ru{ewe na li~nosta voop{to. Site ovie katastrofalni pojavi treba da bidat pouka i treba da né mobiliziraat za da mo`eme podobro da gi razbereme

123

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

razornite tendencii po sive ovie momenti prosledeni so traumi koi gi do`iveavme. @ivotot treba da se sfati poinaku za toj da ni bide poinakov. Zatoa se bara odgovornost, solidarnost i mnogu razbirawe od strana na celoto op{testvo, koe treba na pozitiven na~in da gi tretira ovie lica i da im posveti pove}e vnimanie.

Literatura 1. Stresot i negovite posledici, PSIKOLOGIA, Tery Pettyonh, Tirana 1996; 2. Torture servions- A New Group of Patients; 3. Pedago{ka revija br.1 Tirana 1999; 4. Psikofiziolo{koto testirawe vo policija, Spisanieto, Policija denes, avgust 1999; 5. Dnevniot pe~at vo Kosovo i Makedonija vo vreme od 1999 do 2001.

124

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

d-r Ru`ica Cacanoska Institut za sociolo{ki i politi~ko - pravni istra`uvawa, Skopje

Anga`manot na konfesionalniot subjekt za namaluvawe na socijalno neprifatlivite obrasci na odnesuvawe

Makedonskoto konfesionalno milje se odreduva, vo osnova, kako dvopolno, glavno opredeleno od postoeweto na dvata golemi verski kolektiviteti, i toa muslimanskata i pravoslavnata verska zaednica. Makedonskata populacija bazi~no se opredeluva kako pravoslavna, dodeka pak albanskoto naselenie homogeno í pripa|a na muslimanskata denominacija. Sledej}i gi istoriskite tendencii, zabele`liv e visok stepen na stabilnost na kategoriite na vernicite vo ramkite na ovie kolektiviteti. Oblikuvaweto na malcinskiot verski potencijal, koj e realno i fakti~ki marginalen, pred sé, se javuva kako refleksija na razvojot na procesot na desekularizacija, odnosno navleguvaweto na verskoto vo sekularnoto `iveewe. Pritoa, mora da se akcentira cvrstata logistika na internacionalnata baza, koja ja sledi ovaa grupacija.51

51

Kriznite etapi vo amerikanskata istorija sledeni niz razvojot na religiozniot fundamentalizam i biblicizam, vo centarot na vnimanieto povtorno ja vnesuvaat teolo{kata razmisla i se sozdavaat celo mno`estvo verski zaednici, koi ja naglasuvaat svojata originalnost i se zalagaat za zadr`uvawe na istata. Odredeni, pred sé, malcinski zaednici, ne mo`ej}i da go nadminat svojot ekskluzivitet, go isklu~uvaat komuniciraweto i zaedni~koto deluvawe so ostanatite verski zaednici, odnosno se "odmetnuvaat" od op{testvenoto te~enie, otfrlaj}i gi direktno ili indirektno pridobivkite i mo`nostite za globalno kolektivno `iveewe,

125

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Desekularizacijata kako op{testven fenomen se objasnuva kako postepeno navleguvawe na svetoto vo vospostavenoto svetovno opkru`uvawe. Desekularizacijata se obiduva da go nametne religiozniot pogled na svet, davaj}i mu religiozen koloritet, gi nametnuva religioznite vrednosti, davaj}i í osoben primat na verskata etika, a vo politi~kiot i vo op{testveniot `ivot zna~i legitimirawe na verata kako op{testven subjekt "so respekt", nadminuvaj}i ja fazata vo koja taa se oblikuvala kako privatna rabota na vernicite.52 Desekularizacijata se artikulira niz razvojot, na primer, na religiskiot fundamentalizam, niz pojavata na neoharizmati~ki zaednici, niz pojavata na brojni zatvoreni verski zaednici, koi ja potenciraat svojata originalnost, niz pojavata na desno orientiranata politi~ka sila, preku sozdavaweto na takanare~enoto moralno mnozinstvo, preku pojavata na mnogu jasnovidci, tolkuva~i na sonovi i sudbini, preku sozdavaweto na "le~ili{ta" vo koi so upotreba na religiskata "terapija" se lekuvaat "patolo{kite" pojavi sozdadeni kako posledica na vladeeweto na bezbo{tvoto i sli~no. Desekularizacijata determinira sozdavawe na novi i zacvrstuvawe na ve}e postojnite verski zaednici, no poradi bele`eweto na razvojot na religiskiot fundamentalizam, na makroplan religiskite zaednici deluvaat pomalku usoglaseno, se napu{taat golemite idei za obedinuvawe i se pribegnuva kon sozdavawe pomali asocijacii me|u zaednicite koi se dogmatski bliski. Vo globalnata zaednica vo poslednava dekada, osobeno za poslednive godini, karakteristi~na e zgolemenata stapka na socijalno neprifatlivite obrasci na odnesuvawe. Brojot na zavisnicaludiraj}i na svojata razli~nost i konstantna neprikosnovena kriti~nost kon mnozinskite zaednici. 52 Sekularizacijata vo su{tina se opredeluva kako obraten proces na desekularizacijata, kako postepeno zamenuvawe na svetoto so svetovnoto vo site oblici na ~ovekovoto deluvawe. Sekularizacijata se nabquduva na nekolku nivoa: "a) teorisko-filozofsko - ozna~uvaj}i prevladuvawe na sfa}awata i tolkuvawata na svetot so samiot svet, bez pribegnuvawe kon "nadsvetskite" sili; b) vo sistemot na vrednosti ili sodr`inata na `ivotot - prevladuvawe na "ovostranite" duhovni (soznajni, moralni, estetski i drugi) i vitalni vrednosti, so istovremeno slabeewe ili potisnuvawe na religiskite vrednosti; v) vo eti~kata teorija - zasnovuvawe na moralot na ~ove~ki (psiholo{ki, racionalni i op{testveni) sili i potrebi i g) vo politi~kiot i vo op{testveniot `ivot - povlekuvawe na religijata vo crkvata, vo sferata na privatnoto pravo i privatniot `ivot (ova e, se razbira, tendencija, a ne zavr{en proces).- PaviÊeviÊ Vuko, Sociologija religije sa elementima filozofije religije, BIGZ, Beograd, 1988, str. 314.

126

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ite od alkohol i droga53 se zgolemuva, a kalendarskata granica na zavisnicite odi ponapred (se simnuva do 14 godini). Zavisnicite od alkohol i droga sé po~esto se deca od osnovnoto u~ili{te. Za poslednive godini, se razbira vo kontekst na prisustvoto na stranskite vojnici vo Makedonija, porastot na prostitucijata dobiva zagri`uva~ki razmeri.54 Stapkata na samoubistva vo Makedonija, isto taka, zabele`uva porast. Maloletnite lica koi praktikuvaat devijantno odnosno kriminalno odnesuvawe isto taka zaebele`uva porast. Mnogu kra`bi, razbojni{tva, razni vidovi na nasilstvo, nedozvolena trgovija, ubistva i sli~no se dela koi gi storile maloletni lica. Na porastot na socijalno neprifatlivoto odnesuvawe vo op{testvenata zaednica mu odat vo prilog aktivnite konfliktni slu~uvawa, koi poradi svojata te`ina go povlekuvaat vnimanieto na celata globalna zaednica. Pritoa odredeni op{testveni subjekti, obiduvaj}i se podobro da se promoviraat vo novonastanatata situacija, ne se li{uvaat za svoi interesi da manipuliraat so mladite vo op{testvoto, upotrebuvaj}i gi za svoi celi. Site ovie naso~uvawa i prenaso~uvawa na mladite, gi odvlekuvaat od vospitno-obrazovniot proces i nivnoto podocne`no vra}awe, osobeno vo postkonfliktniot period odi mnogu pote{ko. Novata vrednosna matrica koja treba da profunkcionira vo postkonfliktniot period, mo`e da odi kon mnogu pogolema afirmacija na vospitno-obrazovniot proces, no od druga strana mo`e i celosno da go "potkopa". Vo takvi (idealno-tipski slu~ai), mladite namesto vo u~ili{te bi bile prisutni na re~isi site drugi "pozicii" vo op{testvoto. Vo edna vakva konstelacija na odnosi, golema obvrska i odgovornost se postavuva pred samite verski subjekti. Kakvi }e bidat rezultatite od ovoj proces zavisi i od samite verski kolektiviteti i nivnoto vodstvo, no i od ostanatata sfera na op{testvenata zaednica, osobeno od establi{mentot. Konfesionalnite zaednici vo postepenoto vospostavuvawe na desekularizacionata ramka, se obiduvaat da deluvaat vo nasoka na suzbivawe na op{testveno neprifatlivoto odnesuvawe vo op{testvoto. Imeno, prisutnosta na "patolo{kata" sfera vo op{testvoto se tolkuva kako delo na zlite sili, na bezbo`ni~kiot duh, na ateizmot

53

Spored podatocite od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo Makedonija, brojot na lica registrirani kako zavisnici od droga, vo 2002 godina, iznesuva 5.233. Se pretspostavuva deka temnata brojka e mnogu pogolema. 54 Vidi "Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2001", UNDP, Skopje.

127

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

i sli~no. Verskite kolektiviteti stremat kon sozdavawe na zaednici preku mobilizirawe na svoite sili vo nasoka na misionirawe, na versko prosvetuvawe na narodot. Sozdavaweto na verskata matrica postepeno bi go "anuliralo" socijalno neprifatlivoto odnesuvawe. Verskiot "dekalog" e nespoiv so poro~noto odnesuvawe. Umerenosta e vrednost koja se smeta za "fundamentalna" vo verskata etika. Praktikuvaweto na umerenosta vo sekojdnevniot `ivot, kako {to u~at svetite knigi, }e ja ottrgne individuata od "pijanstvoto, bludot, kavgite.. bidej}i vinoto, igrite, idolite, kockaweto, ... se zabludi sozdadeni od Satanata." Konfesionalnite misioneri i volonteri preku kreiraweto na nov sistem na vrednosti, na nov pogled na svet, stremat da ja razvijat religioznata svest kaj poedinecot, koj izrazil `elba ili do{ol vo sostojba da se "rehabilitira". Sozdadenata nova religiozna vrednosna matrica celosno bi go distancirala od "op{testveno neprifatlivoto" odnesuvawe, odnosno od prethodniot stil na `iveewe. Participiraweto vo verskiot kolektivitet podvlekuva cvrsta delba od kolektivitetot koj go produciral "devijantnoto" odnesuvawe. Lekuvaweto na zavisnostite prvenstveno bara povlekuvawe na zavisnikot od sredinata vo koja `ivee, negovo ottrgnuvawe od grupata zavisnici, na koja{to "celosno" í pripa|a. Lekuvaweto podrazbira, vo odredeni slu~ai, lekuvawe fizi~ka zavisnost vo edna faza, no ve}e vo slednata se raboti na produhovuvawe na li~nosta, koja treba da ja napu{ti svojata gre{na priroda i da stane aktiven participient vo verskata zaednica.55 Rehabilitacioniot proces se odviva postepeno i trae dolgo. Zabele`ani se mnogu uspe{ni pohodi na ovoj plan. Izlekuvanite zavisnici podocna stanuvaat glavni promotori i nositeli na ovaa aktivnost. Tie so svojot primer uka`uvaat na poleznosta i delotvornosta na ovoj tip na produhovuvawe. Rehabilitiranite lica se lica koi imaat razviena religiozna svest i "nov sistem na vrednosti".56 Prifateniot nov pogled na svetot celosno gi distancira od prethodnoto opkru`uvawe i gi vnesuva vo nov kolektivitet vo koj se praktikuva sosema poinakov stil na `iveewe.

Vo strumi~kata eparhija, na primer, vo ramkite na Makedonskata pravoslavna crkva, otvoren e Centar za prevencija i lekuvawe na bolestite na zavisnost. 56 Od kategorijata na zavisnici od droga, odredeni verski kolektiviteti regrutiraat svoi vernici. Rabotej}i na nivniot problem, tie postepeno gi pridobivaat vo svoite redovi.

55

128

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Malcinskite hristijanski verski zaednici se obiduvaat da go legitimiraat svoeto prisustvo vo konfesionalnata konfiguracija na Makedonija, obiduvaj}i se prvenstveno da ja "zgri`at" populacijata koja se nao|a na marginite na op{testvoto. Tie aktivno se trudat da gi evangeliziraat siroma{nite, bezdomnicite, narkomanite, hendikepiranite. Malcinskite verski zaednici57 se obiduvaat na mikroplan da izgradat zaednica (vo odredeni slu~ai prototip na semejstvoto) koja vodi gri`a svoite ~lenovi. Vo nea `iveat mal broj ~lenovi koi, bez razlika na svojot vlog vo istata, ostvaruvaat zna~ajni prava koi niv gi stavaat vo "privilegirana" pozicija vo odnos na drugite ~lenovi na op{testvoto, bidej}i zad sebe imaat kolektivitet vo koj aktivno ~lenuvaat i koj ne mo`e da gi ostavi "na ulica". Aktivnoto participirawe vo malcinskiot verski kolektivitet gi mobilizira ~lenovite da se obidat samite da ja zadr`at svojata "ortodoksnost" i da gi kontroliraat licata koi se skloni kon "skr{nuvawe". Vo malcinskite kolektiviteti se sretnuvaat lica {to se, na primer, biv{i zavisnici od droga, koi so prifa}aweto na novata vrednosna matrica imaat mo`nost celosno da se odviknat od zavisnosta. Tokmu poradi toa malcinskite verski zaednici vo op{testvata koi gi potresuvaat dlaboki krizi pretstavuvaat "ostrovi" na spasot za nejzinite ~lenovi, osobeno vo periodi koga doa|a do ruinirawe na starite kolektiviteti, a dodeka pak novite sé u{te ja nemaat obezbedeno svojata pozicija. Celiot korpus verski zaednici58, osobeno vo vospostavenata desekularizaciona ramka, bi bilo po`elno da se aktivira i da se zafati so re{avaweto na problemite koi go ma~at op{testvoto vo celina. Deluvaweto vo sferata na "socijalno neprifatlivoto odnesuvawe" í se nametnuva kako obvrska i golema odgovornost na

57

Izoliranosta i zatvorenosta na nekoi malcinski verski zaednici koi se stremat kon prekin na re~isi site vrski so op{testvoto, a voedno i preku antiinstitucionalnoto oblikuvawe na svojata konfesija, zapa|aat vo sekta{ewe, koe sé pomalku ima sluh za po{irokata zaednica vo koja egzistira. Sektite deluvaat kako strogo zatvoreni verski zaednici koi praktikuvaat ~ista doktrina i koi vodat posebna gri`a za sekoj svoj ~len koj aktivno participira vo istata. Finansiraweto na sektite se odviva isklu~ivo od donacii i ~lenarini (vo nekoi se utvrduva odredena stapka, kako na primer desetok ili sli~no) na nejzinite ~lenovi. Sektata ne vospostavuva vrski von op{testvenata zaednica, odnosno se izolira od internacionalnata asocijacija.

58 Alarmantnata stapka na "patolo{koto" vo op{testvoto sepak dosega ne motivira celosna i koordinirana akcija kaj verskite zaednici kako celina. Verojatno vospostavuvaweto na osnovite za dijalog me|u verskite zaednici }e sozdade povolna klima za koordinacija vo ovaa nasoka.

129

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sekoja verska zaednica. Konfesionalniot subjekt, zaedno so ostanatite "~initeli" na op{testvenata zaednica,59 bi trebalo aktivno da u~estvuva vo suzbivaweto i preveniraweto na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe, osobeno me|u mladite. Pritoa mora da se zeme predvid etiologijata na samoto op{testveno neprifatlivo odnesuvawe, koja ne bi odela vo nasoka na re{avawe na posledicite, tuku kon otstranuvawe na pri~inite za nivno pojavuvawe. Sestranata akcija na op{testvenata zaednica ne bi trebalo da se li{i od uslugite na verskite subjekti. Kakva forma i oblik }e dobijat sepak zavisi neposredno od samata konfiguracija na op{testvenata zaednica.

-

-

KORISTENA LITERATURA Jakimovski, J. i grupa avtori, (1999/2000), Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot na `ivotot vo periodot na tranzicija, Skopje, ISPPI; Jakimovski, J. i grupa avtori, (2001), Socio-ekonomskata struktura i problemi na naselenieto vo Republika Makedonija, Skopje, ISPPI;

Marty, M. E, (1983), Religijski trendovi u Americi, Beograd, Pregled. PaviÊeviÊ Vuko, Sociologija religije sa elementima filozofije religije, BIGZ, Beograd, 1988. Rot, Nikola, (1988), Psihologija grupa, Beograd, Zavod za uxbenike i nastavna sredstva; Susi}, Dj. (1988), Znati i verovati, Zagreb, KrsÊanska stvarnost i Stvarnost; Vernon, M.G. (1962), Sociology of religion, New York, McGraw-Hill Book Company; Vrcan, S. (1986), Od krize religije k religiji krize, Zagreb, Biblioteka Suvremena misao, Skolska knjiga.

-

59

Makedonskata pravoslavna crkva, zaedno so del od nevladiniot sektor, se podgotvuva za deluvawe vo nasoka na prevenirawe i lekuvawe na bolestite na zavisnost.

130

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Prim. d-r Mirjana ]aeva-Pejkovska

d-r sci. pedijatar-geneti~ar

Mentalnoto zdravje i traumite vo uslovi na konflikt

Svetskata zdravstvena organizacija vo 1948 godina vo svoeto konstituirawe dava definicija deka: "Zdravjeto e sostojba na kompletna fizi~ka, mentalna i socijalna blagosostojba, a ne samo otsustvo na bolest ili nemo}". Vo nasoka na podignuvawe na nivoto na zdravjeto, vo 1977 godina, Svetskata zdravstvena organizacija so rezolucija postavuva cel za site vladi na dr`avite-~lenki, a toa e: "Dostignuvawe nivo na zdravje {to }e vodi do socijalen i do ekonomski produktiven `ivot"60. Vo svetot se pravat golemi napori {to gi koordinira Svetskata zdravstvena organizacija za unapreduvawe na mentalnoto zdravje vo site dr`avi vo svetot. Za taa cel se pottiknuvaat istra`uvawata61 za odrazot vrz mentalnoto zdravje na razni vlijanija me|u koi spa|aat i odredeni stresni ili traumatski vlijanija, se analiziraat varijaciite vo distribucijata na mentalnite zaboluvawa, kako i promenite koi nastapuvaat vo razli~ni periodi i okolnosti. Ve}e podolgo vreme `iveeme vo kolektiven stres. Na{ata dr`ava, Republika Makedonija, vo 2001 godina se soo~i so kriza, a potoa i so voeni dejsvtija, koi vo oddelni regioni bea intenzivni. Poradi toa golem broj lica i semejstva se soo~ija so zakana za svojot `ivot i bezbednost i bea prinudeni da gi napu{tat svoite domovi, pod pritisok da se raselat, odnosno da pobaraat privremeno smestuvawe ili zasolni{te. Vakvite stresni situacii doveduvaat do rana i

60 61

Izvor: Svetska zdravstvena organizacija - publikacii, 1987. The State of the World's Children UNICEF 1996.

131

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

docna posttraumatska reakcija koja ima vlijanie vrz pove}e oblasti na ~ovekovata aktivnost. Terminot trauma generalno e asociran so individui koi bile svedoci ili pak bile `rtvi na nasilstvo od razen vid, kakvo {to se sre}ava i za vreme na vojna62. Site vozrasti mo`e da bidat izlo`eni na stres, no najranliva kategorija se decata i tuka nema razlika spored polot, vozrasta ili etni~kata pripadnost. Osven toa, traumata mo`e da bide rezultat i od stresni opkru`uvawa, kako {to se siroma{tijata, gladta ili razni konflikti koi doveduvaat do podocne`ni vidovi trauma. Spored Bill Steele, direktor na Institutot za trauma od SAD,63 traumata, osobeno kaj decata, se javuva ne samo koga tie bile `rtvi na nasilstvo, tuku i koga decata imale indirekten kontakt i bile svedoci na nasilstvo; ili koga se vo rodninski vrski so `rtvata izlo`ena na nasilstvo; ili pak koga imaat zaedni~ki prijateli so `rtvata na nasilstvoto; ili pak koga deteto e u~enik vo u~ili{teto kade {to se pojavilo nasilstvo. Traumata mo`e da se izrazi i koga decata imaat nagli promeni vo nivniot `ivot ili vo semejstvoto (razvod, novoroden~e, selidba, bolest ili smrt vo semejstvoto i dr.) Kako najdirekten i o~igleden aspekt na koj mo`e da se izlo`eni lu|eto od vojnata se smrtta, povredite, gubeweto na domot itn. Pokraj toa, gladta, nemaweto voda, nedostigot na lekovi i medicinska za{tita doveduvaat do stradawa, bolesti i drugi vlijanija koi mo`e da predizvikaat smrt, bolest i psihi~ki traumi. Iako kur{umite i bombite izgledaat kako najsmrtonosen del od posledicite od vojnata, naj~esto vo realnosta stradawata i bolestite mo`e da odnesat pove}e `ivoti, otkolku nasilstvoto za vreme na konfliktot. Duri i po zavr{uvaweto na konfliktot se javuvaat pojavi koi se izrazeni osobeno vo detskata vozrast, kako depresija, no}ni stravovi, nemo`nost za u~ewe, nemo`nost za igra, ~uvstvo na nesigurnost i beznade`nost za idninata. Spored Me|unarodnata klasifikacija na bolestite (ICD10)64, posttraumatskoto stresno naru{uvawe e definirano so dijagnosti~ki kriteriumi (F43.1) so koi se opredeleni sostojbite prediz62 Batton J. Sharon M. Links Between Conflict Management and Trauma, Ohio Commission on Dispute Resolution & Conflict Management, 2001. 63 Bill Stelle: Trauma and Loss in Children, Michigan, 2002. 64 World Health Organisation: International Clasification of Desease-10. 1992.

132

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

vikani od stresniot nastan, negovoto manifestirawe, izrazuvawe, traewe i sli~no. Se uka`uva deka, pokraj podatokot za traumata pri dijagnosticiraweto na posttraumatskite stresni naru{uvawa, se o~ekuva manifestacija na tipi~ni i nametlivi povtoruvawa na nastanot vo pomneweto, vo dnevnoto me~taewe ili vo sonovite. Evidentno mo`e da bide i emocionalnoto oddeluvawe, tapost vo ~uvstvata i izbegnuvawe na stimulansi koi mo`e da gi povtorat se}avawata na traumata, kako i vegetativni naru{uvawa, naru{uvawa vo raspolo`enieto i abnormalnosti vo odnesuvaweto i sli~no. Simptomite na zgolemena psiholo{ka ~uvstvitelnost i vozbudlivost se izrazeni preku: te{kotii vo zaspivaweto i odr`uvaweto na sonot; razdrazlivost i izbivawe na lutina; te{kotii vo koncetracijata; preterana budnost; dvi`ewa na mal povod.65 Zaradi nasporedno sogleduvawe na vlijanieto na traumite vrz psihosocijalnata sostojba na licata od regionite zafateni so konflikt, vo Republika Makedonija vo tekot na 2001 godina e napraveno istra`uvawe od strana na Kancelarijata na UNICEF, vo sorabotka i neposredna realizacija na tim od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci "Mladost" vo Skopje66. Imeno, be{e realiziran Proekt za psihosocijalna poddr{ka na vnatre{no raselenite deca i nivnite majki na podra~jeto na gradot Kumanovo, so ogled deka brojot na raselenite lica vo ovoj grad i negovata okolina be{e zna~itelen. Pritoa, napraveni se i procenki na psihosocijalnata sostojba na decata i mladite od vnatre{noraselenite teritorii i lokalnata zaednica. 67 Vrz osnova na celite opredeleni so Proektot, be{e izveden edukativen trening - seminar za nastavnici, odnosno ,,pomaga~i" za da se zgolemi informiranosta i znaewata kaj istite za psihosocijalnite problemi kaj decata predizvikani so raseluvaweto i drugi posledici od vojnata. Celodnevnite trening-seminari gi opfatija slednite temi: 1) Stres - komponenti i nivna interakcija;

Pove}e za ova kaj: Predrag Kali~anin, Kwiga o stresu, Beograd, 1994. Stru~en tim na Zavodot sostaven od lekari: pedijatar, nevropsihijatri, psiholozi, defektolog, logoped i drugi profili vo 6 ekipi prestojuvaa podolgo vreme na teren i pokraj psihosocijalnata poddr{ka i istra`uvawe gi razgledaa i socijalnite komponenti i im davaa stru~na pomo{ na licata koi imaa potreba za istata. 67 Od strana na UNICEF sli~no istra`uvawe e napraveno vo Saraevo vo 1993 godina.

66 65

133

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

2) Psihosocijalni reakcii i naru{uvawa kaj decata, mladite i nivnite semejstva; 3) Psihosocijalna poddr{ka i psiholo{ka prva pomo{ kaj raselenite deca i nivnite semejstva; i 4) Terapiski intervencii kaj deca vo krizna sostojba. Bea odr`ani i dve rabotilnici na slednite temi: 1. "Zo{to se odlu~iv da pomagam", (cel na rabotilnicata rabota na sebe); 2. "Dete so posttraumatska stres-reakcija" (primeri od praktikata). Ocenka e deka istra`uvaweto i seminarot bea pozitivno prifateni od u~esnicite. Vo po~etokot postoe{e izvesna rezerviranost i otpor kaj poedini u~esnici, no vo tekot na rabotata otporite se namalija. Osobeno pozitivno gi prifatija rabotilnicite kade i samite imaa mo`nost da zboruvaat za sopstvenite neprijatni iskustva i da gi obrabotat istite (na pr., edna od u~esni~kite i samata bila traumatizirana - 15 dena bila vo podrum vo edna ku}a vo s. Vaksince koja bila granatirana; nekoi imaa problem vo kontaktot so traumatizirani koga premnogu se so`ivuvaa so deteto i ne mo`ea da gi kontroliraat sopstvenite emocii...; so ogled na toa deka nekoi od niv se roditeli, imaa stravovi za sopstvenite deca, kako da se odnesuvaat so niv vo ovaa krizna situacija). Kaj site u~esnici vo grupite be{e prisutna sposobnosta za empati~nost, sposobnost za dobra komunikacija i motivot da pomagaat, {to be{e i nivna li~na potreba. So toa seminarot vo golema mera ja potvrdi opravdanosta od negovoto sproveduvawe. Vo vtorata rabotilnica, preku primerite od praktikata i problemite na koi nai{le, mo`e{e da se napravi korisna razmena na iskustvata na licata u~esnici vo rabotilnicata, a pri toa da bidat slu{ani so razbirawe i empati~nost. Edukacijata be{e oceneta kako mnogu korisna za niv bidej}i niz rabota na sebe, so novi emocionalni iskustva i so iskustva od grupnata rabota, se osposobuvaat pouspe{no da se spravat so problemite na decata so psihosocijalen i traumatski stres.

134

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Na seminarite bea educirani vkupno 36 pomaga~i. U~esnicite na seminarot gi zbogatija sopstvenite informacii vo vrska so psihosocijalniot i trauma stres, detskite emocionalni potrebi, reakcii i naru{uvawa. Isto taka, stru~wacite od timot na Zavodot pomognaa da se zgolemi nivnata samodoverba, sposobnosta da si pomognat samite sebesi i taka uspe{no da ja izvedat postavenata zada~a. So decata bea izvedeni vkupno 24 rabotilnici so 5 razli~ni temi, koi imaa strukturiran redosled, i toa: Prva rabotilnica: Crte` na najstra{niot i najneprijatniot nastan; Vtora rabotilnica: Smisla vo besmislata; Treta rabotilnica: Re~nik na emocii; ^etvrta rabotilnica: Koj sum jas; i Petta rabotilnica: "Zavr{na rabotilnica". Pred sekoja rabotilnica bea koristeni igri za zagrevawe, a samite bea taka osmisleni i strukturirani {to bea prisposobeni za rabota so deca; pristapot be{e grupen, a tehnikite imaa i preventiven i terapiski aspekt. Vo pra{awe se kreativni i proektivni ekspresivni tehniki, so cel stresnata i traumatskata vnatre{na sodr`ina da se izrazi na nivo na mala grupa, pa potoa vo golema grupa da se verbalizira, kognitivno da se obraboti, t.e. interaktivno da se spodeli. Temite bea izveduvani vo redosled, so {to se dava{e celina vo obrabotkata na stresniot i traumatskiot nastan. Preku rabotilnicite im pomognavme na decata da gi identifikuvaat i izrazat traumatskite iskustva i da gi integriraat vo ponatamo{noto `iveewe. Rabotilnicite se izveduvaa na 5 lokaliteti: vo kolektivnite centri "Ku-Ba" i "Kristal", potoa vo "Detskiot kreativen centar", vo OU "Bajram [abani" i vo OU "Naim Fra{eri". Vo nivnata primena bea koristeni najsovremni nau~ni i stru~ni metodi so cel eksploracija na li~nostite i dijagnosticirawe na pojavite vo soglasnost so me|unarodnite standardi. Vrz osnova na sprovedenite postapki se konstatirani razni situacii i izlo`uvawa na traumatski vlijanija. Imeno, se zaklu~uva deka decata bile izlo`eni na slednite traumatski iskustva: -del od decata bea oddeleni i prisilno raseleni od nivnite domovi vo pridru`ba so roditelite; - nekoi od decata imaa vremeno oddeluvawe od edniot roditel od razni pri~ini (mobilizacija, odewe na rabota na edniot roditel vo mestoto od kade {to se raseleni);

135

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

del od niv do`iveale bombardirawe i granatirawe, kako i evakuacija vo tie uslovi; nekoi od decata bile svedoci na panika i reakcija na strav na roditelite; po~uvstvuvale povremeno nedostig vo zadovoluvaweto na osnovnite egzistencijalni potrebi. So decata uspe{no be{e vospostaven kontakt, prodol`i spontano, i ona {to be{e karakteristi~no, zavisno od vozrasta, bea i nivnite reakcii, i toa: kaj pomalite deca be{e prisutna motorna razdvi`enost, napnatost, negativizam, neposlu{nost do agresivno odnesuvawe. Vo razgovor so majkite se dobija podatoci deka decat imaat no}ni stravovi i strav od oddeluvawe. Decata od u~ili{na vozrast isto taka bea voznemireni, razdvi`eni i obratno, nekoi od niv povle~eni, zamisleni, pasivni i depresivni. Vo tekot na rabotilnicite decata sakaa da razgovaraat za sekojdnevnite raboti {to se nivna preokupacija (u~ili{teto, ocenkite, dru`eweto so vrsnicite, problemite i sli~no...), gi opi{uvaa svoite stravovi i konflikti koi se karakteristi~ni za nivnata vozrast, no i za rabotite {to gi voznemiruvaat: koga nivnite roditeli postojano ~ekaat i zagri`eno gledaat i slu{aat vesti, koga gi gledaat avionite i helikopterite i go slu{aat nivniot zvuk i tatne`ite itn.

Raska`uvaa i pi{uvaa za nekoi nastani koi gi voznemiruvaat. Kako dominantni, najneprijatni nastani se izdeluvaa nivnite iskustva so napu{taweto na domovite, bile svedoci na nivnoto palewe i ru{ewe, soo~uvawe so smrt na blizok ~len na semejstvoto, brm~ewe i nadletuvawe na avionite i helikopterite. Crtaweto, a posebno pi{uvaweto za najstra{niot nastan, kaj decata predizvika bolno se}avawe, taga i izliv na pla~ewe, a nekoi od niv ne mo`ea da prodol`at (za takvite deca be{e prepora~an individualen tretman). Edno desetgodi{no mom~e od s. Matej~e raska`uva: "koga bev doma sonuvav deka vlegla policijata, tamu bevme celo semejstvo, a sestra mi bila umrena, tatko mi bil zatvoren..." Niz rabotata so decata mo`ea da se zabele`at karakteristi~ni momenti. Vo po~etokot bea voznemireni, {etaa, se dogovaraa, no i po

136

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

izrazot na liceto se gleda{e deka do`iveale neprijatni momenti. "Koga bevme vo s. Slup~ane ni be{e strav, no koga otidovme vo Ara~inovo postarite postojano zboruvaa deka nema da bide dobro... taka ne treba da zboruvaat pred nas...". Decata zboruvaa deka imaat potreba da se vratat vo svoite domovi i da prodol`at so zaedni~kiot `ivot me|u Makedoncite i Albancite, da im se obnovat u~ili{tata. Tie crtaa, no imaa potreba i verbalno da se iska`at. Ja po~uvstvuvaa potrebata od dobra komunikacija i spodeluvawe na ~uvstvata me|u sebe; nekoi od decata sakaa da gi podarat crte`ite na licata od stru~niot tim kako znak na me|usebna doverba i sorabotka. Decata nau~ija da gi razlikuvaat pozitivnite od negativnite emocii, da stanat svesni koi se tie situacii koi gi voznemiruvaat i obratno, {to e toa {to gi pravi sre}ni. Zna~i, ona {to doa|a kako drazba od nadvore{niot svet, da napravat kontakt so svoeto vnatre{no do`ivuvawe. Dvanaesetgodi{no devoj~e od s. Opaje raska`uva: "vo prikaznata mi se dopa|a delot koga majkata go dr`i svoeto malo dete vo race i go gali, delot {to ne mi se dopa|a e koga ve{terkata go zatvorila vo temnata soba". Drugo 11-godi{no mom~e od s. Vaksince ka`uva: "mojot `ivot vo strav od pi{tol e mnogu te`ok, zatoa {to vo sonot sakale da me ubijat, jas stravuvam od bandi i da ne me kidnapiraat". Samite go iska`aa toa pozitivno ~uvstvo koe im se javuva{e niz procesot na terapiskata rabota: "crtaj}i go ovoj crte` se po~uvstvuvav dobro...". Drugo dete veli: "se ~uvstvuvav dobro za{to mi tekna da go nacrtam tokmu toa ~udno lice, mi se dopadna delot koga nie otidovme da go otkrieme toa lice. Ne mi se dopadna delot koga nie decata se pla{evme od nego...". Zboruvaj}i za svoite stravovi mo`ea da gi "izigraat" i da se oslobodat od niv. "Se voznemiruvam koga slu{am lo{i vesti, koga doma{nite se voznemireni, koga nekoj se rasprava, se tepa, koga nekoj pla~e ili e ta`en, toga{ i jas sum ta`na". Se trudea da pronajdat likovi koi simboli~no izrazuvaa nade`, `elba za sloboda, nostalgi~ni ~uvstva i se}avawe na svojot napu{ten kraj (dom) i ne`ni ~uvstva. Isto taka dominiraa simboli koi pretstavuvaa po~etok na nov `ivot, nade` za podobra idnina. Vo zavr{nata rabotilnica se rabote{e na budewe na prijatni ~uvstva, na zajaknuvawe na prijatnoto raspolo`enie za celata sprovedena aktivnost da im ostane vo prijatno se}avawe. Vo kolektivnite centri spontano se nametna potreba od organizirawe grupi so predu~ili{nite deca, koi spored programata ne

137

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

bea planirani. Vrz osnova na vozrasta, bea organizirani vo mali grupi i so ostvareni sorabotka i kontakti preku kreativni aktivnosti - crte` i igra. Kontaktite i vleguvaweto na stru~nite timovi vo kolektivnite centri "Ku-Ba" i "Kristal" vo po~etokot ne naiduvaa na otvorenost i razbirawe, tuku na rezerviranost, ponekoga{ i odbivnost. Dodeka se rabote{e so decata, paralelno bea formirani i grupi na majki so koi se rabote{e grupna terapija. Niz istata im se ovozmo`i da zboruvaat za svoite minati, sega{ni i idni gri`i, im be{e dadena poddr{ka vo jaknewe na nivnata otpornost (rezilientnost), im be{e pomognato na nekoi od niv da soberat sila da se soo~at so problemite; razgovarano e za detskite potrebi vo vakvi krizni situacii i kako da mu se pru`i pomo{ na deteto koga manifestira nekoi znaci na promeni. Vkupniot broj deca {to bea opfateni so ovie ve`bovni aktivnosti iznesuva{e okolu 650 (deca i mladinci) na razli~na vozrast i toa od predu~ili{na vozrast do adolescenti (varijaciite bea dnevni, zavisno od prilikite i anga`iranosta na roditelite i nastavnicite vo opfatot na decata). Na momenti soo~uvaweto so problemite za nekoi od niv be{e ote`nato i neprifatlivo, poradi nezadovolenite osnovni egzistencijalni potrebi. Pove}eto od niv se ~uvstvuvaa nesigurni vo odnos na vra}aweto vo nivnite domovi, niz grupnite razgovori ka`uvaa deka lesno se nerviraat, osobeno so decata, ta`ni se i re~isi site imaat problemi so spieweto. Od interes e da go potencirame na{eto zapazuvawe za semejstvata koi bea smesteni vo kolektivnite centri i onie smesteni vo drugi semejstva (bliski rodnini). Vo kolektivnite centri semejstvata poka`uvaa pogolema traumatiziranost (napnati, depresivni, razdrazlivi.) Niz grupnata rabota bea opfateni okolu 50 roditeli i iskustvoto so niv poka`a deka stresnite situacii imaat golemo vlijanie vrz nivniot stav kon situacijata, a osobeno vo pogled na prilagoduvaweto na zna~ajnite promeni vo uslovite na `iveewe {to predizvikuva problemi vo saniraweto na posttraumatskite posledici. Vrz osnova na ostvarenata aktivnost mo`e da se dobijat nekolku konstatacii i zaklu~oci, kako i preporaki koi mo`e da bidat

138

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

od polza vo sogleduvaweto na mentalnite problemi vo uslovi na konflikt, a osobeno za stru~waci koi profesionalno se zanimavaat so ovie problemi i koi imaat zada~a da pomognat vo psihosocijalnoto prilagoduvawe na individuite. 1. Preku celodnevnite trening seminari so "pomaga~ite" se postigna zgolemuvawe na znaewata za psihosocijalniot i trauma stres i emocionalnite potrebi kaj decata vo krizni situacii, osnovnite principi na psiholo{kata prva pomo{ i intervencii koga e toa potrebno. So organiziranata programa za psihosocijalna poddr{ka kaj decata se postigna razvivawe na pogolema otpornost, a so toa se namali mo`nosta nepovolnite iskustva niz koi pominale decata da ostavat dolgotrajni posledici. Vrz osnova na istra`uvawata bea identifikuvani 13 deca so podlaboko traumatsko iskustvo na koi im be{e pru`ena prva psiholo{ka pomo{ i be{e dogovoreno da se prodol`i tretmanot so niv vo Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci "Mladost" vo Skopje. Bea otkrieni i deca koi imaat razvojni problemi, i toa: hiperkinetsko odnesuvawe, {to be{e zabele`ano kaj 14 deca, psihomotorna retardacija kaj 4, no}no mokrewe be{e otkrieno kaj 17, a problemi so govorot se konstatirani kaj 7 deca. Prepora~ano e nivno tretirawe vo Zavodot za mentalno zdravje so soodveten tretman (po potreba i tretman vo dnevnata bolnica na Zavodot). Niz grupnata rabota so roditelite (osobeno so majkite) im be{e pomognato da se zgolemi nivnata samodoverba, no so ogled deka vremenskiot period be{e ograni~en i sredbite {to bea ostvareni bea malku na broj. Poradi toa se ceni deka e potrebno da se prodol`i so pru`awe na psihosocijalna poddr{ka na roditelite koi potoa }e bidat osposobeni da im pomognat na decata koi imaat traumatski posledici od vojnata. Bidej}i i vo drugi delovi od Republika Makedonija se sogledani pojavi koi upatuvaat na potrebata od obezbeduvawe na psihosocijalna poddr{ka na traumatiziranite lica, a osobeno na vnatre{no raselenite lica, se ceni deka vakov proekt treba da se realizira i vo drugite regioni kade {to ima pojavi na posttraumatski posledici. So toa instituciite }e se dobli`at do

2.

3.

4.

5.

6.

139

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

barawata na gra|anite, a posebno za pomagawe kaj decata i adolescentite koi imaat potreba od vakov vid poddr{ka. 7. Zavodot za Mentalno zdravje na deca i mladinci "Mladost" od Skopje, vlo`i ogromni napori, vo uslovi na seriozno vlo{ena bezbednosna sostojba vo regionot na Kumanovo, i uspe{no i vo celost, go realizira predvideniot Proekt so {to so vrvna stru~nost i profesionalnost odgovori na postavenata zada~a. So toa se ovozmo`uva prezentacija na soznanija za oblast {to mo{ne malku e prou~uvana kaj nas, a e od osobena va`nost za zdravjeto na lu|eto.

Vrz osnova na iznesenoto mo`e da se oceni deka vo Republika Makedonija zaradi sanirawe na ranite i docnite posttraumatski posledici, kako del od vkupnite posledici od konfliktot, iako se pravat odredeni napori, odnosno se prezemaat merki za locirawe, a podocna i za nivno sanirawe, ima potreba od po{iroko anga`irawe vo ovaa oblast. Imeno, sé u{te ima potreba od po{iroki zafati, osobeno na institucionalen plan, {to }e zna~at obvrska na dr`avata da vodi humana populaciona politika za razvoj na mentalnite i na fizi~kite sposobnosti na lu|eto, a osobeno na decata kako idnina na sekoe op{testvo. Licata koi imale traumatski posledici imaat potreba od edukacija i poddr{ka za da ja razberat pri~inata na posledicite i te{kotiite niz koi pominuvaat Preventivnoto deluvawe, za{titata i obezbeduvaweto, osobeno na decata za da ne bidat izlo`eni na stresni situacii koi doveduvaat do trauma, bara posebni merki, kako od dr`avnite institucii (slu`bite i ustanovite) taka i od site faktori vo op{testvoto (politi~kite strukturi, nevladinite organizacii, asocijacii i zdru`enija). So po~ituvawe na me|unarodnite konvencii doneseni pod zakrila na Organizacijata na obedinetite nacii, so usoglasuvawe na doma{nite so me|unarodnite akti, kako i so zakonodavstvoto na Evropskata unija, se obezbeduva regulirawe na pra{awata {to se odnesuvaat na pravata i za{titata na gra|anite, a osobeno na decata. Zna~eweto na zdravjeto i bezbednosta na decata i na site gra|ani mo`e ponekoga{ da bide pra{awe na soglasnost na site strani vo konflikt ili vo vojna. Na primer, vo San Salvador, vo 1985

140

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

godina zapreni se borbite pome|u zavojuvanite strani i toa za 3 dena so cel nad 250.000 deca da bidat imunizirani od zarazni bolesti.68 Pokrenati se brojni inicijativi vo sistemot na OON i so specifi~ni programi, osobeno za decata, se predlagaat merki za da se nadminuvaat traumite od vojnata. Postojat zalagawa vo konfliktnite zoni me|unarodnata zaednica da bide podgotvena po potreba i da intervenira za da se izbegne izlo`uvaweto na decata vo uslovi na rizik.69 Pravilniot razvoj na li~nosta na deteto i podigaweto na svesta za so`ivot me|u gra|anite, za po~ituvawe na nacionalnite, kulturnite i drugite op{tocivilizaciski vrednosti, no i za prifa}awe na razli~nostite, se postignuva niz permanentnoto obrazovanie i osobeno preku vlijanieto na roditelite i semejstvoto. Op{testvoto treba da gi spre~uva mo`nostite deteto da bide izlo`eno na politi~ki, ideolo{ki, verski i drugi formi na zloupotreba i manipulacii. So po~ituvawe na li~niot integritet i dostoinstvo i so pottiknuvawe na adekvatni formi na kulturni, umetni~ki, rekreativni i drugi slobodni aktivnosti se obezbeduva razvojot na sposobnostite na deteto i se vospostavuvaat mo`nosti za izgradba na zdrava li~nost. Literatura 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Batton J. Sharon M. Links Between Conlikt Management and Trauma, Ohiao Commission on Dispute Resolution & Conflict Management, 2001. Evans Judith. Children as Zones of Peace: Working with Young children Affected by Armed Violence, 1999. Predrag Kalicanin, Dusica Leci -Tosevski: "Knjiga o stresu", Medicinska knjiga, Beograd, 1994. The International Conference on "The Child: a Victim of War and a Mesenger of Peace", Athens, Greece, 2001. The State of the World's Children UNICEF 1996.

68 Evans Judith. Children as Zones of Peace: Working with Young children Affected by Armed Violence, 1999. 69 The International Conference on "The Child: a Victim of War and a Mesenger of Peace", Athens, Greece, 2001.

141

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

142

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Zehedin Tu{i, potpolkovnik General{tab na ARM - Ministerstvo za odbrana

Traumite kako psiholo{ka pojava, za vreme i po konflikti

a) posebno kaj uniformiranite gra|ani; b) posledici od konflikti kako izvor za zagrozuvawe na ~ovekovite prava. Od etimolo{ka gledna to~ka, poimot trauma poteknuva od istoimeniot gr~ki zbor {to podrazbira kakva bilo fizi~ka ili psihi~ka povreda kaj ~ovekot. Koga se raboti za konflikti, toga{ mo`e da se zboruva za takanare~eni psihi~ki traumi koi podrazbiraat mnogu silen i celosno nepopravliv du{even potres, kako posledica na nekoj nastan ili slu~ka stra{en i opasen za `ivotot. Vsu{nost, psihi~kata trauma ozna~uva sili, stimulusi, promena na sostojbata ili situacii koi ja zagrozuvaat ili ja blokiraat realizacijata na nekoj motiv, go zagrozuvaat integri-tetot ili egzistencijata na li~nosta. Kako poslednica na psihi~kata trauma voobi~aeno se javuva psihonervoza, vklu~uvaj}i gi i takanare-~enite psihosomatski rastrojstva. Od druga strana, psihosomatskite rastrojstva se somatizirani reakcii ili naru{uvawe ~ie poteklo e vo vrska so emocionalnite faktori. Toa }e re~e deka tie naj~esto se javuvaat kaj licata koi se nesposobni da najdat soodvetni re{enija za svoite `ivotni problemi i psihi~ki se napregnuvaat, taka predizvikuvaj}i naru{uvawa vo funkcioniraweto na poedini organi ili organski sistemi. Psihi~kite traumi se so razli~en intenzitet i vremetraewe. Toa zna~i deka mnogu intenzivni situacii pretstavuvaat psihi~ki traumi za pogolem broj na lu|e i preoptovaruvawe za odbranbenite mehanizmi. Od druga strana, nekoi situacii pretstavuvaat trauma samo za ograni~en broj na lu|e koi se senzibilni na niv.

143

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Pri dejstvuvawe na silni psihi~ki traumi, reakciite kaj normalnite lu|e se minlivi, pa po toa tie se razlikuvaat od nevroti~nite i abnormalnite lica. Me|utoa, dokolku tie vidovi na reakcii postojat dolgo, mo`e da se smetaat za abnormalni, posebno ako nastanale posle, objektivno, bezna~ajni situacii koi traele kratko i ne bile za~esteni. Psihosomatskite rastrojstva se ~esti kaj vooru`nite sili (VS), vo vojna i vo mir, se javuvaat voobi~aeno za vreme na obukata; a mo`at da bidat predizvikani ili vlo{eni za vreme na borbenite dejstva (b/d). Ponekoga{ se javuvaat i po delovite od teloto na koi porano se lokalizirani odredeni bolesti ili povredi. Vo vojna, tie naj~esto se manifestiraat na: - srcevo - krvniot i `ilen sistem (zabrzano ~ukawe na srceto; zgolemen arteriski krven pritisok; gr~ewe na krvnite sadovi; migrenski glavobolki i dr.), - `elude~no-crevniot sistem (zgolemena sodr`ina na stoma~nata kiselina; hroni~no vospalenie na slozoko`ata na `eludnikot; ~ir na `eludnikot i dr.), - di{niot sistem ( gr~ewe na bronhiite i dr.), - sistemot za urinirawe i poloviot sistem (za~esteno urinirawe; naru{uvawe na potencijata i dr.), - ko`niot sistem (raznovidni promeni na ko`ata; ~e{awe; potewe i dr.) i, - koskeno - muskulaturniot sistem (psihogen revmatizam; bolki vo muskulite i dr.) Vo literaturata od oblasta na psihijatrijata i psihologijata, namesto terminot psihi~ka trauma ~esto se upotrebuvaat terminite: stres, psihi~ni {ok, frustracija i optovaruvawe. Stresot, na koj }e se zadr`ime pove}e, ozna~uva odredeni sili, stimulansi, promeni na sostojbata ili situacijata koi poedinecot go doveduvaat do napnatost i predizvikuvaat naru{uvawe na homeostazata (streme` na organizmot za odr`uvawe na konstantnost i stabilnost na svojata vnatre{na sredina) Vo naukata se tvrdi deka sekoja li~nost vo odredena vonredna situacija mo`e da ragira abnormalno. Vo koja mera li~nosta }e reagira taka, zavisi od nejzinata psihifizi~ka izdr`livost, emocionalnata stabilnost i od drugite kvaliteti, kako i od toa kolku dolgo }e bide izlo`ena na tie i takvi optovaruvawa. Dokolku li~nosta emocionalno i fizi~ki e postabilna, dotolku pove}e postoi pogolema mo`nost taa da se sprotivstavi na opas144

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

nostite i da ne do`ivee psihi~ki slom. Faktorite koi mo`at da predizvikaat manifestacija na abnormalno reagirawe se raznovidni, a kako pokarakteristi~ni gi napomenuvame: psihofizi~kata i bore~kata iscrpenost, hroni~niot zamor, zgolemenite emocionalno neprijatni nastani, gladot, `edta, nenaspanosta itn. Edna od osnovnite karakteristiki na vonrednata situacija, osobeno vo vojna, e li~nosta permanentno da do`ivuva psihi~ki stresovi i emocionalni krizi. "Kapkata ne go dlabi kamenot so silata, tuku so ~estoto pa|awe" (Gutta cavat lapidem non vi saed saepe cadendo). Vo medicinata i biologijata poimot stres se upotrebuva i ozna~uva dejstvuvawe na nadvore{ni faktori na organizmot. Denes pod poimot stres se podrazbira sila koja mu se zakanuva na biolo{kiot integritet na li~nosta so dejstvuvawe na raznovidni fizi~ki, hemiski i drugi sili. Terminot stres podrazbira psiholo{ki sindromi koi, vo vonredni situacii, mo`at da dovedat do dezorganizacija na odnesuvaweto na li~nosta i do pojavi na psihi~ki i telesni zaboluvawa. Odgovorot na li~nosta na takvi situacii e razli~en. Li~nosta mo`e da poka`uva adaptivna ili neadaptivna sposobnost vo vid na preodni psihi~ki i telesni rastrojstva, naru{uvawa ili zaboluvawa. Spored nekoi avtori, terminot stres se odnesuva na tri razni procesi: sili, stimulusi, promeni, sostojbi ili situacii; procesi vo koi potisnatite sili, pottici, promeni, sostojbi ili situacii dejstvuvaat na organizmot; i, promeni vo organizmot koi proizleguvaat od dejstvuvaweto na potisnatite sili, sostojbi i situacii (emocionalni, fiziolo{ki, biohemiski, strukturalni itn.) Iskustvenite podatoci od poslednite vojni koi se vodele vo svetot, kako i od elementarnite katastrofi, poka`uvaat deka vo prvata faza na katastrofata 10-20% od licata brzo se vra}aat vo prvobitnata normalna sostojba, 70% poka`uvaat preodni ili minlivi, a okolu 10% pote{ki psihi~ki rastrojstva. Prvata faza se imenuva kako "reakcija na {ok", koja se karakterizira so zbunlivost, izneduvawe i paraliza na voobi~aenite aktivnosti. Po zavr{uvaweto na ovaa faza, psihi~ki postabilnite lica svoeto odnesuvawe go naso~uvaat konstruktivno zaradi za{tita na onie vo bliskata okolina. Psihi~ki nestabilnite lica reagiraat sosema razli~no (tromi se, gubat inicijativa,

145

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sonlivi se itn). Licata pak so zgolemena psihomotorika poka`uvaat bescelni dvi`ewa. Osven ovie reakcii, zabele`ani se u{te i naru{uvawa vo sferata na svesta, naru{uvawa na sposobnosta za orientacija, klasi~ni histeri~ni sostojbi, psihogena amnezija, promenlivo raspolo`enie (od bezgri`nost do ta`na reakcija). Vo vtorata faza liceto postepeno se osloboduva od stravot na pove}e na~ini (vo vid na necelesoobrazni dvi`ewa, razdraznetost, agresivnost, nepo~ituvawe na avtoritetot itn). Tretata faza od reakcijata se javuva posle odredena latencija, koga celata situacija se sogleduva kriti~ki i realno. Kako posledica na nastanatite konfliktni i neprijatni do`ivuvawa, odreden procent na lica vo ovaa faza povtorno ~uvstvuva strav i zapa|a vo nevroti~na sostojba. Pote{kite du{evni rastrojstva vo ovie okolnosti procen-tualno se retki. Voobi~aeno se manifestiraat depresivni, paranoidni ili {izofreni reakcii. Spored vidot, najmasovni se nevrotskite reakcii (histerija so amnezija, funkcionalna odzemenost na poedini delovi od teloto, pre~ki vo vidot i vo govorot, gluvost). So ovie reakcii se manifestiraat simptomi na depersonalizacija (licata smetaat deka ne se toa {to se). Imame i paranoidni reakcii, psihosomatski reakcii (glavobolka, srcevi vaskularni pre~ki, problemi so organite za di{ewe i so organite za varewe). Vo [panija imame opis na stuporozni reakcii (strav vo koj borcite bile potpolno odzemeni, otsutni, nezainteresirani, nitu pak sorabotuvale so okolinata). Od aspekt na socijalnoto odnesuvawe, so analiza na dosega{nite vidovi na psiholo{ko rastrojstvo na li~nosta vo vonredni situacii, mo`at da se zabele`at slednite vidovi na odnesuvawe: - odnesuvawe na li~nosta so naso~eni akcii i postapki, vo granicite na socijalnite normi, - drugi lica poka`uvaat promenlivo i nepostojano odnesuvawe. Zapo~nuvaat so konstruktivni akcii, no brzo gi napu{taat i se poka`uvaat kako neefikasni, - pomal procent od populacijata imaat potpolno nekontrolirano i antisocijalno odnesuvawe. Ovie lica se mnogu opasni i {tetni za okolinata, - odreden procent poka`uva izrazena vnatre{na napnatost i agresivnost,

146

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

mal procent na lica poka`uva apatija, bezvolnost i nezainteresiranost - ovie lica begaat od realnosta, `iveat vo svoj nerealen i fantasti~en svet, - psihi~ka nestabilnost i koleblivo raspolo`enie se karakte-ristiki koi se pojavuvaat kaj izvesen broj na lica vo takvi situacii. Tie se depresivni i neraspole`eni, - onie lica koi poka`uvaat individualni pani~ni reakcii pretstavuvat opasnost da stanat `ari{te na masovna panika, i - efikasnoto pru`awe pomo{ na zagrozenite vo nesre}a vo golema mera go namaluva prodlabo~uvaweto i masovnosta na abnormalnite psihi~ki reakcii. Psiholo{kite i fiziolo{kite manifestacii na strav, vo vonredni situacii-konflikti, se prisutni kaj sekoe normalno lice. Ovaa neprijatna emocija (strav) né predupreduva na opasnost. Zatoa e potrebno da se vospostavi granica pome|u realniot i irealniot strav. Zna~i, ako li~nosta do`ivuva strav vo relacija na objektivni odnosi i pojavi, toga{ i stravot e realen. Me|utoa, dokolku li~nosta nema pri~ina da se pla{i, t.e. ako taa ne e zagrozena, toga{ se raboti za izmislen, irealen strav. Vo patolo{ki reakcii na strav spa|a i stravot od mrak, zatvoren prostor, visina, razli~ni bolesti itn. Vo vonredni i voeni situacii reakciite na strav ~esto se prosledeni i so drugi neprijatni emocii. Taka, gnev-emocijata zapla{enoto lice ~esto go prinuduva na akcija bez ogled na toa dali taa (reakcija) e opravdana i celishodna. Omrazata e poslo`ena i dolgotrajna emocija, ~esto prosledena so nesigurnost i neizvesnost. Vo osnova, ovaa emocija vo vojna e polezna zatoa {to e naso~ena kon neprijatelot. Maksimalen i intenziven strav vo edna grupa mo`e da dovede do masovni abnormalni reakcii i panika. Sfa}awata deka panikata se javuva vo vid na anarhi~no, dezorganizirano begstvo i povlekuvawe od zonata na opasnost se voobi~aeni. Vsu{nost, toa se naj~esti vidovi na panika, no pani~nite reakcii mo`e da se manifestiraat vo vid na nepodvi`nost - paraliza ili vo vid na izrazeni agresivni i impulsivni reakcii. Stra{ni i nenajdeni situacii se osnovni pri~initeli za pojavata na panika. Pokraj toa, vo tie situacii reakciite mo`at da bidat pottiknati i od drugi faktori: zamor, glad, opa|awe na borbeniot moral, epidemii, nedovolno borbeno iskustvo, nedisci147

-

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

plina, predimenzionirawe na opasnosta, razni iznenaduvawa, ufrluvawe na pani~ari, glasini itn. Psihi~kiot (emocionalniot) {ok ozna~uva silen i nenadeen prekin na postojanoto, kontinuiranoto normalno odvivawe na funkciite na li~nosta. Frustracijata ozna~uva emocionalna sostojba do koja se doa|a koga }e bide popre~ena ili onevozmo`ena realizacijata na odreden(i) motiv(i). Takvata sostojba ~esto ima karakter na neprijatna napnatost, a zavisi od sostojbata na aktiviranite moti-vi, goleminata i vremetraeweto na pre~kite koi go popre~uvaat negovoto zadovoluvawe. Optovaruvaweto, naj~esto, ozna~uva i se upotrebuva za sostojba koja stimulira, aktivira, ovozmo`uva ili predizvikuva odredena reakcija ili odredeno psihi~ko rastrojstvo. Toa (optovaruvawe) ja stava li~nosta pred barawa pogolemi od voobi~aenite. Za Armijata od "najgolema va`nost" se sociopatskite li~nosti (asocijalni i antisocijalni) zatoa {to gi optovaruvaat edinicite i stare{inite. Nivnoto prisposobuvawe kon `ivotot i rabotata vo VS e usloveno so mnogu faktori. Za da bideme vo sostojba da gi procenuvame i prognozirame reakciite na ~ovekot vo nekoja vonredna situacija neophodno e da se poznava psihologijata na li~nosta. Pred sé, potrebno e da se razgleda strukturata i dinamikata na odnesuvaweto na li~nosta vo frustracioni i konfliktni situacii. Potrebno e da se ima predvid optovaruvaweto na li~nosta vo tie situacii. Voobi~aeno, vo konfliktni situacii e zastapeno tvrdeweto deka sekoja li~nost mo`e da reagira abnormalno. Vo koja mera taa (li~nost) }e reagira taka }e zavisi od nejzinata psihofizi~ka izdr`livost, od emocionalnata stabilnost i od drugite kvaliteti, kako i od toa kolku pove}e postoi pogolema mo`nost da se sprotivstavi na opasnostite i da ne do`ive psihi~ki slom. Faktorite koi mo`at da go pottikat abnormalnoto reagirawe se razli~ni (psihofizi~ka bore~ka iscrpenost, hroni~en zamor, gladuvawe, nespiewe). Pri predviduvaweto kako vojnikot (uniformiraniot gra|anin) }e se odnesuva vo vonredna situacija treba da se trgne od dva osnovni ~initeli: prviot, od ~ovekot i negovata struktura na li~nost, i vtoriot, od zaemnite odnosi na li~nosta i sredinata.

148

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Sigurno e deka vo edna konfliktna situacija, bilo toa da e vnatre{en sudir, a da ne zboruvame za konflikti od po{iroki razmeri, vo golema mera }e bidat zagrozeni ~ovekovite prava. ]e potsetime deka ~ovekovite prava se ustavna kategorija i kako takvi treba da se po~ituvaat duri i vo vojna. Vo prv red tuka gi istaknuvame gra|anskite i politi~kite prava, potoa ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava. Ona ~ovekovo pravo koe{to najmnogu mo`e da bide zagrozeno vo edna konfliktna situacija sekako e po~ituvaweto na na{ata doma{na pravna regulativa (legislativa), pravoto na `ivot kako neprikosnoveno pravo, sekoj vid na ma~ewe, ne~ove~ko ili poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe, prisilnata rabota, kako i pravoto na veroispoved. Ovie prava gi istaknuvame kako takvi, va`ni, su{testveni bidej}i ne podlegnuvaat na ograni~uvawe, kako {to mo`at da podlegnat drugite prava vo slu~ai utvrdeni so Ustavot na Republika Makedonija. Me|utoa, vo dadena konfliktna situacija tie prava ne se po~ituvaat, vo nea vladee zakonot i pravoto na posilniot, a so edna re~enica seto toa se sveduva na latinskata pogovorka, koja va`i i den-denes, a koja }e va`i i utre "Inter arma silent lege" (Me|u oru`jeto zakonite mol~at). Kako se vnimavalo i kako se po~ituvale ovie ~ovekovi prava, bez da odime nadvor od granicite na na{ata dr`ava, se gleda od primerite od sudirot vo 2001 godina koi se sé u{te vo sve`i se}avawa. Sobirite na tie lu|e, uslovno ka`ano borci, pred instituciite na dr`avata se sekojdnevni i do den-denes. Na ova mesto }e istakneme deka i vo na{iot vnatre{en konflikt imavme slu~aj na nasilstvo protiv civilnoto naselenie, nasilistvo protiv ranetite, protiv zarobenicite, slu~ai na protivpravno odzemawe predmeti od ubieni i raneti, od polesen i pote`ok vid, karakteristi~ni za pripadnicite na dvete zavojuvani strani vo vnatre{niot sudir, diskriminacija me|u lu|eto itn. Od druga strana, edna alka se nadovrzuva na druga i taka po red, sé do formiraweto na eden sinxir vo vid na zatvoren krug na koj ne mu se gleda nitu po~etokot nitu krajot, odnosno edna slabost generira druga. Ova go istaknuvame bidej}i tie lu|e se sobiraat za toa {to nemaat ostvareno nekoi svoi prava za koi dr`avata treba da vodi smetka, vo soglasnost so Ustavot na RM, a kako taa se odnesuva kon niv - da ne zboruvame. Potrebno e samo da izlezeme na

149

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ulica, pred Vladata, pred Parlamentot i }e vidime i }e ni bide jasno. Kolku - tolku, za da se za{titat ~ovekovite prava vo edna dadena konfliktna situacija, od Me|unarodnoto javno pravo (MJP) se izdeluva posebna granka imenuvana kako Me|unarodnoto voeno pravoMVP (Ius ad bellum, ius in bello). Osnovnata cel na MVP e vojnata ili vooru`eniot konflikt da se humanizira. Toa vo praktika, me|u drugoto, zna~i izbegnuvawe na neposredni stradawa kaj lu|eto. No, dokumentite koi ja obrabotuvaat ovaa problematika, osobeno Ius cogens (Me|unarodnoto zadol`itelno pravo), nema da bidat tema na posebna elaboracija vo slu~ajov.

150

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

M-r Lulzim Murtezani Univerzitet na Jugoisto~na Evropa- Tetovo Pedago{ki fakultet - Skopje

Deluvaweto na stresot vo odnesuvaweto na adolescentite

Aktuelniot razvoj na vremeto vo zna~itelna mera pridonesuva kon odnosot na lu|eto. Vo vremeto na tranzicija niz koe pominuvame, lu|eto zboruvaat za ekonomski krizi, politi~ki krizi, erozija na moralot, kriminalnost, degradacija na ~ovekovite vrednosti i dr. Ostvaruvaweto na egzistencija, stravot od idninata, sé u{te nezaboravenite traumi od vojnata, stravot od sekojdnevnite potencijalni zakani, razni vojuvawa za odreden interes, kako i politi~ko-partiski interesi, go so~inuvat mozaikot na adaptacijata na individualecot kon `ivotnata sredina. Na problemot na adaptacija na individualecot kon `ivotnata sredina, se nadovrzuva stresot i mo`nite posledici vo odnos na individuata. Pod stres se podrazbira sé {to vlijae so barawa na individuata na koi treba da im se adaptira. I pokraj toa {to mnogumina go imaat koncipirano zna~eweto na terminot stres, {to zna~i stresot ni najmalku ne e lesno da se definira. Taka nekoi stresot go imaat definirano kako pottiknuva~ na zakana. Drugite go gledaat kako prirodna reakcija na organizmot kon zakanite vo sredinata. Yelue (1976) govori za dva aspekta na stresot: a) negativniot stres go narekuva distres. Na pr. stravot. Distresot se do`ivuva koga }e izgubime nekoj od sakanite lu|e, koga boleduvame od nekoja te{ka bolest, koga nepovratno }e ja izgubime karierata i dr. b) Dobrite do`ivuvawa koi voedno deluvaat pod stres toj gi imenuva so eustres: svadba, ra|awe na dete, dobivawe na dobra ocenka, diplomirawe. Toa se primeri na eustres.

151

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Nesomneno, vo stresot se opfa}a i zakanata za mirnodobstvoto na ~ovekot i negoviot integritet. Proceneto e deka 75% koi posetuvaat lekar imaat problemi so stresot (Charlevorth i Nathan, 1982). Stresot go pottiknuvaat fizi~ki stimulati, razni bolesti, povredi, vreva i dr., kako i psiholo{ki frustracii i vnatre{ni konflikti. Vo osnovata na stresot postoi eden pravec od koj ne mo`eme da izbegneme, zna~i eden neprekinat sistem koj zapo~nuva so eden stresogen faktor, bilo da e fizi~ki bilo hemiski ili psiholo{ki, koj go narekuvat individualen integritet. Ne postoi ~ovek koj bi bil imun kon traumata i stresot. Site sme lu|e i do`ivuvame ~ove~ki potrebi, no razlikata e vo uslovite i kako sme gi sozdale za potoa da gi do`ivuvame tie uslovi. Vo vrska so ova, od mnogu nau~ni istra`uvawa koi{to se izvr{eni, a koi se odnesuvaat na prirodata na stresot e konstatirano deka najpogodeni od posledicite na stresot se lu|eto od 13 do 17 god. ili mladite od adolescentnata vozrast. Poagaj}i od taa gledna to~ka, slu~ajot na deluvaweto na stresot vo odnesuvaweto kaj adolescentite zaslu`uva posebno vnimanie. Adolescentnosta e tranziciona faza kaj mladiot ~ovek od vremeto koga e zavisen do negovoto individualno osamostojuvawe i zavr{uva koga individuata go dobiva statusot polnoleten. So pravo psihologot Stanlen Hal (1916) adolescentnata faza ja tretira kako matno i stresno vreme. Re~isi sekoj za vreme na adolescentnata faza se soo~uva so niza te{kotii koi imaat vrska so identitetot, samodoverbata, roditelskata kontrola, konfirmacijata na op{testvenite normi i dr. Spored Erikson, identitetot e osnovna preokupacija vo adolescentnata faza. Sekoj adolescent treba da se soo~i so identifikativna kriza poradi kontradiktornite barawa {to gi plasira op{testvoto za niv. Na pr. adolescentnite lu|e se zreli za seksualni odnosi, no od niv se bara vozrdr`anost od seksualnata praktika. Tie se spremni da razmisluvaat dobro, no ne im se dozvoluva da donesat va`ni odluki koi se zna~ajni za nivnata idnina, na pr. sozdavawe semejstvo ili donesuvawe odluka za negovata `ivotna profesija. Odvi{nite barawa koi adolescentite si gi postavuvaat sebesi, kako i barawata {to im se nametnuvaat od drugite doveduvaat do pojava na stres. Koga adolescentite se trudat da ja za~uvaat samodoverbata zajaknuvaj}i se sebesi za da opfatat povisoki standardi koi gi nadminuvaat nivnite sposobnosti se doveduvaat do vnatre{no optova152

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

ruvawe, kako na pr. koga se zalagaat prekumerno vo u~ili{teto, koga se trudat da bidat popularni pove}e otkolku {to se, da izgledaat poprivle~ni, da sovladaat golemi te{kotii. Bez takvo vnatre{no optovaruvawe tie ne bi bile pottiknati da se popravat i da se trudat mnogu pove}e. Me|utoa, nivnata tendencija da se zalagat prekumerno doveduva do toa adolescentot da do`ivee golem neprijaten stres. Op{testvoto so svoite op{ti standardi permanentno nametnuva razni barawa za adolescentite. Ako ovie barawa se do`ivuvaat kako svoevidna zakana za nivnoto bitie ili kako pritisok vrz niv so cel nivnoto preadaptirawe, toga{ stresot e neizbe`en. Seto ova pretstavuva eden vid nadvore{en pritisok poradi {to mladite mo`at da bidat pod stres. Nadvore{niot pritisok gi pomaga mladite za adaptacija kon socijalnata sredina. Neretko se slu~uva, i pokraj faktot {to vlo`ile golem napor za odredeno delo, da se ~uvstvuvaat gubitnici - na pr. ne uspevaat da do`iveat golemi uspesi na ispiti ili ne uspevaat da se istaknat pred drugite. Se slu~uva, i pokraj faktot {to vlo`ole golem napor za nekoe odredeno delo, da se po~uvstvuvaat kako gubitnici, sé poradi nivnite pregolemi ambicii i `elbi, koi prethodno si gi postavile sebesi. Bi bilo bezna~ajno da gi razgledame pri~inite za stresot, a da ne gi razgledame `ivotnite problemi kaj individuata. Vo edna izvr{ena studija vo Amerika (Petejohn, 1993) e konstatirano deka promenite vo `ivotot {to nastanuvaat kako posledica od `enidba, razvod, nao|awe novo rabotno mesto, diplomirawe i dr. mo`at da bide izvor na stres. Mnogu stresovi se pojavuvaat od dnevni promeni koi mu nalo`uvaat na individualniot kapacitet da go prilagodi odnesuvaweto vo pravec na novosozdadenite pojavi. Lazarus (1981) veli deka sekojdnevnite iznenaduvawa pottiknati od premnogu odgovornosti so cel da se so~uva nadvore{niot privle~en izgled, samotijata, nedostatokot na vreme, kako i zadovolstvoto na rabota deluva mnogu stresno na individualecot. Na mislewe sme deka istite imaat isto taka stresno deluvawe i vo adolescentnoto odnesuvawe. Anketata {to e izvr{ena vo 2000 godina so maturantite od tetovskata gimnazija od avtorot na tekstot, a koe ima{e za cel da gi pronajde pojavite koi gi procenuvaat deka deluvat stresno (figura 1), anketiranite subjekti se izjasnija spored slednoto:

153

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Vo prv red, spored prednosta po stresnite momenti se izdojuvaat momentalnata op{ta i nesigurna sostojba vo dr`avata, opasnosta od vojna, niskiot ekonomski standard i dr. Vo vtor red se izdvojuva muplavot na adolescentnite na nivniot odnos kon drugite grupacii, po~nuvaj}i od konfliktite vo semejstvoto, drugite od mladiot svet, dr`avnite institucii i dr. Pod tri se rangirani problemite koi se voo~uvaat vo sferata na qubovta i vo {kolskata sredina, kako na primer, nedovolno dobriot odnos na nastavniot kadar kon u~eni~kiot identitet, nepravdata kon ocenuvaweto i nedostigot na pravilna komunikacija u~enik - profesor i obratno. Fig. 1 Stresni vozbudi na adolescentotite

sfera na qubovta 24% Klima na sigurnost 53% problemi komunikaci 23%

Reakcija na stresot, emotivnata sila na reagirawe zavisi od silata na stresot - slu~aj so trauma, dodeka reagiraweto odzema forma na begstvo ili na amnezija. Reagiraweto na stresot varira spored individualnite osobini, na primer inteligencija li~nostite so pomala inteligencija se pove}e pogodeni od stres otkolku licata so povisoka ineligencija; karakterot - mladite introvertni se senzibilni kon stresot vo sporedba so ekstravertnite. Isto taka, rasnite, religioznite i kulturnite razliki deluvaat vo percepcija na stepenot na stresot {to go opfa}a eden nas154

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

tan, na primer, razvodot, so isklu~ok na balkanskata kultura, vo zapadnoevropskiot svet se tretira pomalku stresno. Takov primer imame i vo pojavata na homoseksualnosta, abortusot, nezavisnosta na mladite i dr. Reagiraweto na stresot vo `ivotot e vo funkcija na adaptirawe na individualecot, {to ne zna~i deka site }e imaat uspeh da se naklonat kon stresovite vo `ivotot. Lu|eto mo`e da potpadnat pod vlijanie na stresot i da stanat nevlijatelni ili mo`e da se adaptiraat i da dobijat na~in za uspe{no sovladuvawe na problemite. Se pretpostavuva deka stepenot na otpor kon stresot kaj decata e poizrazit otkolku kaj drugite kategorii na lu|e. Kaj mladite voo~uvame razni formi na reagirawe na stresot. Od niv }e gi izdvoime: ko{marot, takanare~nata pridobiena nesposobnost da se pomogne na sebesi. Ko{mar. kako termin pretstavuva op{ta konfuzna i emocionalna sostojba. Liceto ~uvstvuva nerazjasnet strav, voznemireno e za idninata, ne mo`e da se koncentrira i velime deka se nao|a vo ko{marna sostojba. Vo psihologijata za ko{marot se govori kako gradacija na individuata (koga liceto se nao|a vo ko{mar bez ogled na `ivotnite okolnosti kako sekvenca (del) na nekoj nastan koj se izdvojuva kako poseben i beznemiren, na pr., da zboruvame pred televiziski kameri). Kon pojavata na ko{marot vidna uloga igra i snaodlivosta na individuata. Liceto koe vo detstvoto do`ivealo traumatolo{ki nastani, na pr. te{ka bolest, infekcija ili bilo odbieno od dru{tvoto ili, pak, bilo o~evidec na nekoj tragi~en nastan, ako podocna se soo~i so nekoj signal koj }e mu asocira na takvite nastani, }e se soo~i na ~uvstvata na ko{mar. Me|utoa, ko{marot mo`e da se pojavi od pomislata na mladite vo kontekst na nesigurnata kariera ili vnatre{nite ne tolku zdravi odnosi. Dobienata nesposobnost da se pomogne na sebesi Kaj liceto se pojavuva ubeduvaweto deka sekoja inicijativa {to ja zapo~nuva za da sovlada odreden problem nema da dade rezultati i zatoa se otka`uva i stanuva nesposobno. Ovoj problem e od obemna zna~ajnost za razvojot na mladiot i ako toj se ignorira, takviot stav doveduva do golema depresija. Toa e edno ~uvstvo na nesigurnost za sovladuvawe na odredena situacija, ~uvstvo {to se opi{uva vo mnogu slu~ai iako realno nema mesto za takvo ne{to.

155

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Mnogu roditeli im nalo`uvaat na svoite deca mnogu odgovornosti za da donesat svoi odluki. Posebno na vakov na~in deluvaat roditelite so avtoritativen stil na edukacija. Na u~ili{te ne im se dava pregolema sloboda za re{avawe na zada~i vo nezavisna forma. Spored nekoja zastarena tradicija, ako u~enicite se tretirat kako objekti, a ne kako subjekti; se smetaat za prazni tvorbi koi treba da se napolnat so znaewe i ni{to drugo. Ovoj metod sé u{te se upotrebuva od strana na nekoi u~iteli. Vakvata gradacija na u~enikot }e go napravi pasiven i narasnuva pomislata na inferiornost koja postepeno go pravi nesiguren vo sebe, pesimist, sugestiven i lesno prevrtliv i manipulativen. Sé dodeka mnogu se zalagame za da im poka`eme {to treba da napravat, tie sfa}aat deka ne se sposobni da kontroliraat odreden nastan. Kako treba da postapime kon vakvata sostojba? Mladite treba da se ubedat deka nemaat pravo koga mislat deka nivnata reakcija e bezbedna. Roditelite treba da im davaat pove}e sloboda za nivna samostojna odluka. Koga mladite se nao|aat vo edna takva sostojba {to ne ja kontroliraat, kaj niv mo`e da se pojavi pomislata deka sekoe nivno zalagawe e bez rezultati. Od aspekt na nivniot odnos, tie }e prestanat so reagirawe i }e bidat ubedeni deka nivniot odgovor e bezvreden i taka }e do`iveat ko{mar i depresija (Seligman 1993). Ne }e mo`eme da izvr{ime interptretacija na reakcijata na stresot ako ja izostavime reakcijata na stresot dobiena od vojna. Reakcijata na stres od vojna mo`e da bide mnogu bolna. Za individuata: dezertirawe, begawe, du{evna bolest, voena nevroza, depresija, duri i obid za samoubostvo. Ovie pojavi ne bi bile tolku seriozni ako se pojavuvaat samo za vreme na vojnata, tuku faktite se zagri`uva~ki zatoa {to i po zavr{uvaweto na vojnata se pojavuvaat istite simptomi, posebno kaj vojnicite, ranetite, kaj o~evidcite na masakri ili siluvawa i dr. Fenomenot e nare~en degradacija na posttraumati~en stres. Otstranuvawe na stresot Socijalnata podloga deluva vo ve{tinata na deluvawe na stresot. Spored Cohen i Wells (1985), mladite, socijalno osigurani od semejstvata i drugite, poubavo go sovladuvaat stresot. Spored istite avtori, tie {to se vo sostojba da im obezbedat fanansiska pomo{ na mladite pretstavuvat golema pomo{ za donesuvawe adekvatni odluki (i da gi potkrepat emocionalno koga ima potreba).

156

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Faktori proizlezeni od stresnite efekti se: semejstvoto (stabilno ili nefunkcionalno), u~ili{teto i po{irokata `ivotna sredina. Semejstvoto. Koga adolescentnite lica }e go zapoznaat svojot identitet, se trudat da bidat ponezavisni. Reakcijata na roditelite kon ova barawe ili pojava ~estopati vo semejstvoto ja menuva klimata na raspolo`enieto. Ponekoga{ se slu~uva roditelite da pottiknat stres kaj decata ne davaj}i im pove}e sloboda za nezavisno odlu~uvawe. Ovaa pojava najmnogu se izrazuva pri avtokratsko postapuvawe vo vospituvaweto. Roditelite i adolescentite treba da nau~at da gi sovladaat voznemiruvawata vo vrska so komunikacijata, kontrolata, odgovornosta, avtoritetot, nezavisnosta i raznite metodi na zaedni~ko deluvawe. Vospitno-obrazovniot sistem nema nekoja posebna strategija koja bi bila vo funkcija na razvivawe na intelektualnata mo} kaj decata i kaj mladite (pottik na samodoverbata, qubov i dr). Nastavnicite vo tekot na vospituvaweto i vo tekot na predavawata mnogu malku im davaat sloboda na u~enicite za re{avawe na dadenite zada~i ili da u~at od napravenite gre{ki. Golem faktor kaj u~enicite e da sfatat deka nivnoto zalagawe dava rezultat, odnosno deka se kompetentni da ja kontroliraat sostojbata. Qubovta i verbata kon decata i adolescentnite lica sozdava mnogu porelaksirana sostojba. Stresogeni elementi na op{testvoto Posebni stresni faktori pretstavuvaat onie koi proizleguvaat od op{testvenata sostojba, a osobeno gi opfa}aat mladite vo nivnoto deluvawe (nevrabotenosta, nemaweto pari) i im go zagrozuvaat osetot za pripadnost vo op{testvoto, kako i socijalnata sigurnost. Vo takvata mladina ima mnogu egocentrizam. Op{testvenata podloga vo koja `iveeme e prepolna so takvi sostojbi od koi izviraat bezbroj devijantni fenomeni koi{to vo golema mera ja ote`nuvaat snaodlivosta na mladiot ~ovek vo ovaa te{ka kriza. Golemite promeni vo op{testvoto kaj mladite sozdavaat mnogu konflikti i kontradiktornosti so {to im narasnuva disharmonijata. Neadekvatnite socijalni okolnosti pretstavuvaat stresov faktor koj mo`e da go naru{i bezbednosniot sistem kaj mladite, kako i da go razni{a nivniot integritet i nivnata samodoverba. Vo na{eto op{testvo kaj mladite doa|a do protivstavenost pome|u ekonomskite mo`nosti i silnite `elbi za podobar i sestran `ivot. Bidej}i `elbite i interesite na mladite ~esto se sprotivni so realnite materijalni mo`nosti na se157

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

mejstvoto, se pojavuva opasna situacija, vo prv red kaj tie mladi koi moralno se slabo razvieni, odnosno raspolagaat so slab potencijal na moralot (potencijalen delikvent). Vo ekonomski slabo op{testvo parite zazemaat posebna uloga. Parite e sé, a uspe{niot "biznis" e `ivoten ideal re~isi za sekogo. Profitot e najvisok op{testven ideal i sé e vo funkcija na parite. Od poodamna, prikaznata za ~esna rabota e samo prikazna za deca, taka {to ako se dojde do pari so rabota e dobro, no bi bilo podobro da se dojde bez rabota - }e se slu{ne vakov razgovor denes od mladite lu|e. Vo vakva sostojba posledicite se neizbe`ni. Kriminalot e vo postojan porast, kako i korupcijata, destrukcijata i dr. Del od mladite {to se siroma{ni pove}e se naklonuvaat kon kriminalot otkolku da se pomirat so siroma{na sostojba nasledena od roditelite. Agresivnost ^uvstvata na neadaptirawe i inferiornost adolescentot mo`e da gi nadopolni so agresivnost, destruktivnost, protivstavuvawe na avtoritetot, kako i neprijatelski odnos kon op{testvoto. Agresivnosta kaj mladite kaj mnogu lu|e ne se sfa}a isto. Kaj del od lu|eto stavot za agresivnosta e izgraden samo od praktikata i se orientirani vo pogre{na nasoka. Mnogumina od niv mislat deka kon agresivnite izrazi treba da se postapi so ista mera, {to zna~i agresivno. Nepoznavaweto na prirodata na agresivnosta doveduva do toa {to namesto taa pojava kaj mladite da se otstrani ili namali, taa naprotiv narasnuva. Vozrasnite se ubedeni deka se dovolno kompetentni da se soo~at so agresivnosta koja se pojavuva kaj mladite. Me|utoa, mnogu slu~ai na konflikti {to se slu~uvaat pome|u mladite i vozrasnite vo semejstvoto, na ulica, na u~ili{te i dr., ne se sovpa|aat so takvite ubeduvawa. Del od vozrasnite ne se svesni za toa deka fenomenot na agresivnost kaj mladite e mnogu suptilen i neoddeliv del od nivniot razvoj i zatoa sekoe nevnimanie kon postapkata na otstranuvawe na ovoj fenomen mo`e da snosi bolni posledici. ^esto pati se slu~uva neiznao|aweto na pravo re{enie na konfliktite pome|u mladite i vozrasnite da generira pogolem broj na novi konflikti koi mo`at da ostavat neprocenlivi posledici za obete strani. Na ovoj na~in narasnuva nedoverbata i recipro~nata netolerancija.

158

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Kriminalot i kriminalnite dejstvija se zgolemeni poslednite godini. Drogata i alkoholot pretstavuvaat novi isku{enija koi permanentno go zadu{uvaat razvojot na adolescentite. Nepobiten e faktot deka adolescentite bez isklu~ok do`ivuvaat problemi. Nekoi od niv do`ivuvaat golemi stresovi i imaat golemi problemi. Za ovoj problem, pokraj drugoto, potrebna e golema nega, vospitanie i pove}e rekreacija. Site institucii koi gi opfa}aat mladite - vospitni, zdravstveni, pravni, treba da gi imaat predvid dadenite fakti za posledicite od stresot za mladite, sé so cel da ja za~uvame nivnata zdravstvena i psihofizi~ka sostojba.

Literatura: · Onyehau, a. (1981). Identity crisisin adolescence. Adolescence. 16, 629-632; · Perkins, D. (1982). The assessment of stress using life eventsscales; Handbook of stress; Theoretical and clinical aspects. New York: Free Press; · Selye, H. (1976) The stress of life (rev.ed) New York:McGrawHill; · Leon, Z(1972). Psihologijas deteta I mladih. Beograd: Delta Pres; · Petijjohn, T.F. (1985) Hyrje Koncize ne psikoligji.

159

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

M-r Karolina Ristova-Asterud, pratenik i ~len na Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot vo Sobranieto na Republika Makedonija Marjan Maxovski, sovetnik na Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot vo Sobranieto na Republika Makedonija

Ulogata na postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot na sobranieto na Republika Makedonija vo za{tita na ^ovekovite prava vo konfliktni i postkonfliktni situacii vo makedonskoto op{testvo

VOVED

Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot (vo natamo{niot tekst: Anketna komisija) e edinstvenoto rabotno telo, odnosno komisija na Sobranieto na RM koe ima ustaven karakter, odnosno ~ie postoewe eksplicitno e predvideno so ~lenot 76 od Ustavot na RM. Vakviot ustaven karakter na Anketnata komisija vedna{ uka`uva na dve raboti: prvo, za{titata na slobodite i pravata na gra|anite e i treba da pretstavuva vrven prioritet vo na{iot praven i politi~ki sistem od strana na site negovi akteri i vo site situacii, vklu~itelno i situacii na (vooru`en) op{testven konflikt i vo postkonflikten period; vtoro, vo politi~ki kontekst, za{titata na slobodite i pravata na makedonskite gra|ani e prvenstvena obvrska na pretstavni~kiot dom na gra|anite - Sobranieto na RM - komu Ustavot mu ja dava obvrskata poznata me|u ekspertite za ~ovekovite prava kako "mobilizacija na sramot" ("mobilization of shame") vo situacii na nivna povreda.

160

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Za da ja locirame i analizirame ulogata i eventualnata efikasnost i kapacitet na Anketnata komisija vo za{titata na slobodite i pravata svrzani so (vooru`enite) konflikti vo makedonskoto op{testvo, veruvame deka e potrebno najprvo edno op{to pretstavuvawe na Anketnata komisija i na nejzinata rabota. Nekoi od nejzinite op{ti karakteristiki, iskustva, slabosti, tendencii vo rabotata se zna~ajni za analizata i za sogleduvaweto na nejzinite realni mo`nosti da bide efikasen za{titnik na slobodite i pravata na gra|anite vo eden ~uvstvitelen kontekst na traumatski op{testveni konflikti i postkonflikten period, koj za nas vo Makedonija, za `al, ne e samo nekakov hipoteti~ki predizvik, tuku pretstavuva realnost so koja mora da se soo~ime. So ogled na politi~kata priroda na Anketnata komisija, kako i od prakti~ni pri~ini, najmnogu }e se zadr`ime na iskustvata i funkcioniraweto na Anketnata komisija vo aktuelniot sobraniski sostav, odnosno od 2002 godina pa navamu. PRAVEN I PERSONALEN PROFIL NA ANKETNATA KOMISIJA A) Pravna postavenost na Anketnata komisija Kako {to ve}e spomnavme, Anketnata komisija ima ustaven karaker. Toa zna~i deka Sobranieto na RM ne mo`e da odlu~uva, po svoe nao|awe, dali da go formira ili ne ova sobranisko telo, tuku, po sila na Ustavot, e dol`na da go formira. Na toj na~in, pravno se eliminirani mo`nostite vladeja~kite politi~ki sili koi go ~inat sobraniskoto mnozinstvo da go ukinat ova sobranisko telo, so najrazli~ni izgovori (nadle`nostite da se preflat vrz drugi komisii, racionalizacija i sl.), iako mora da uka`eme deka dosega, vo nieden sobraniski mandat, ne se slu~il takov obid. Vo sobraniskata praktika, voobi~aeno, ovaa Komisija se formira istovremeno so drugite rabotni tela na Sobranieto. Vo ovoj, kako i vo prethodnite sobraniski sostavi, Sobranieto ja formira ovaa komisija70 so Odlukata za osnovawe na postojani rabotni tela na Sobranieto na Republika Makedonija, donesena na 12 noemvri 2002 godina

Po~eten akt i datum na osnovawe na Anketnata komisija - Odluka za osnovawe na Postojana anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot na Sobranieto na RM, broj 08-1568/1 od 10 april 1992 godina, a potoa i Odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe broj 08-4832/1 od 16 dekemvri 1992 godina, so koi za prvpat bea utvrdeni nejzinite nadle`nosti.

70

161

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

(Slu`ben vesnik br. 85/2002). Spored ovaa odluka, Anketnata komisija e sostavena od devet ~lena (pretsedatel i osum ~lenovi) koi imaat svoi zamenici vo slu~aj na otsustvo, so {to se obezbeduvaat uslovi za nepre~ena rabota na Komisijata. Isto taka, vo ovaa odluka se definirani i nejzinite funkcii i nadle`nosti. Funkciite na Anketnata komisija se definirani na pozitiven i na negativen na~in. Pokonkretno, Komisijata ima dve osnovni funkcii: 1) da razgleduva odredeni pra{awa od sferata na za{titata na slobodite i pravata na gra|anite; 2) dokolku vo svoite naodi utvrdi povreda na slobodite i pravata na gra|anite, Komisijata mo`e da povede postapka za utvrduvawe na odgovornost na nositelite na javni funkcii. Vo ostvaruvaweto na ovie dve funkcii, Komisijata ne mo`e da vr{i istra`ni ili drugi sudski funkcii. Vo ramkite na prvata funkcija, Komisijata mo`e da rasprava za sostojbi so slobodite i pravata na eden na~elen i op{t na~in (mislewa i predlozi vo vrska so pravnata postavenost na slobodite i pravata i nivnata za{tita vo doma{noto zakonodavstvo i prifa}aweto na me|unarodni pravni instrumenti), kako i vo individualni (ili grupni) slu~ai na mo`ni povredi na slobodite i pravata na gra|anite preku razgleduvawe na dopisi (pretstavki) na gra|anite. I vo edniot i vo drugiot slu~aj, Komisijata mo`e da sorabotuva so nau~ni i stru~ni organizacii i institucii (doma{ni i stranski). Anketnata komisija nema svoj poseben delovnik za rabota, tuku raboti soglasno so op{tite pravila za rabota na rabotnite tela na Sobranieto predvideni vo Delovnikot na Sobranieto na RM. So drugi zborovi, vo svojata rabota Komisijata gi koristi procedurite za rabota (vklu~itelno i pravilata za javnost, glasaweto) i metodite za postapuvawe po pretstavkite (rabotni grupi, izvestiteli, informacii, pokani za prisustvo na pretstavnici na istituciite ili na podnositelite na pretstavkite i dr.) koi se predvideni za op{tata rabota na plenumot ili drugite rabotni tela na Sobranieto. So drugi zborovi, ne postojat specijalni pravila za rabotata na ovaa Komisija. B) Principi na personalna postavenost na Anketnata komisija Kako pra{awe na obi~aj vo sobraniskoto rabotewe (a ne praven imperativ), Anketnata komisija vo svojot personalen sostav se konstituira na dva principa: spored prviot, pretsedatelskoto mesto vo Komisijata í pripa|a na parlamentarnata opozicija, naj~esto, na najgolemata opoziciona prateni~ka grupa ili opozicionen blok vo Parlamentot, soglasno nivniot dogovor. Vo

162

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

sega{niot sostav, pretsedatelskoto mesto mu pripa|a na opozicioniot blok na VMRO-DPMNE-Liberalna partija, pri {to, pretsedatelskoto mesto mu pripa|a na pomaliot partner vo koalicijata, odnosno na Liberalnata partija. Spored vtoriot, mnozinstvoto vo Anketnata komisija go ima najgolemata prateni~ka grupa ili parlamentarnoto mnozinstvo. Vo sega{niot sostav, od devet ~lena na Komisijata, {est pripa|aat na parlamentarnoto mnozinstvo, pri {to, najgolemata prateni~ka grupa ima 4 ~lena, a pomalite prateni~ki grupi od parlamentarnoto mnozinstvo imaat po eden ~len (LDP, DUI). Parlamentarnata opozicija ima 3 ~lena vo Komisijata, bez ogled na goleminata na prateni~kite grupi (na primer, VMRO-DPMNE, kako najgolema opoziciona partija, ima eden ~len, isto kako i LP i DPA). RABOTA NA ANKETNATA KOMISIJA Za kratkiot period na nejzinoto postoewe vo sega{niot sostav (edna godina), mo`at da se zabele`at nekolku osnovni tendencii (pa i karakteristiki) vo rabotata na Anketnata komisija. Prvo, Anketnata komisija ne gi koristi svoite nadle`nosti da rasprava za sostojbite na za{titata na slobodite i pravata na gra|anite na eden na~elen i op{t na~in (zakonski proekti, ratifikacii na me|unarodni dogovori koi gi zasegaat slobodite i pravata, tolkuvawe na nekoi prava i slobodi koi se aktuelni ili vo odnos na koi se javuvaat kontroverzi i razli~ni tolkuvawa, kako na primer, prezumcijata na nevinost, pra{aweto okolu za{titata od voeni zlostorstva i zlostorstva protiv ~ove{tvoto vo voeniot konflikt od 2001 godina i sl.). Vtoro, vo najgolem del, rabotata na Komisijata e skoncentrirana na razgleduvawe na dopisi na gra|anite (individualni i grupni, vidi tabela br. 6). Treto, Anketnata komisija e spremna da sorabotuva so vonsobraniski (nevladini) organizacii i institucii koi se zanimavaat so sledewe i za{tita na slobodite i pravata na gra|anite. ^etvrto, rabotata na Komisijata e javna, iako postoi delovni~ka mo`nost taa da bide od zatvoren karakter. Vo sega{niot sostav na Komisijata, samo vo eden slu~aj se pojavi dilemata dali sednica na Komisijata da bide zatvorena. Argumentacijata ode{e vo prilog na soglasnost za potrebata od javnost vo rabotata na Komisijata, so ogled na nejzinata priroda i nadle`nosti (dilemata inaku se javi vo vrska do informacija od doverliv karakter od MVR, po {to Komisijata odlu~i da pobara od MVR da kvalifikuva koj del e doverliv a koj del otvoren za javna rasprava). Na

163

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

rabotata na Komisijata mo`at i ~esto prisustvuvaat i í se obra}aat samite podnositeli na pretstavkite i vakvata praktika se poddr`uva od strana na site ~lenovi. Isto taka, postoi solidna mediumska pokrienost i interes za rabotata na ovaa Komisija, iako mo`e da se diskutira za pra{aweto (ili problemot) za specijaliziranosta na novinarite vo problematikata na Komisijata, {to pretstavuva serizno pra{awe koe vlijae vrz toa kako se proektira rabotata na Komisijata vo javnosta, a so toa i kakov e nejziniot rejting me|u gra|anite i kolku gra|anstvoto e informirano za nejzinata rabota, priroda i nadle`nosti. Petto, postoewe na politi~ki tenzii i problemi vo nejzinata rabota. Poradi spomenatite principi na personalna postavenost na Komisijata, mnogu ~esto se javuvaat me|usebni obvinuvawa me|u ~lenovite na Komisijata, bilo vo pravec na obidi za majorizacija od strana na ~lenovite koi pripa|aat na parlamentarnoto mnozinstvo (obvinuvawa od strana na ~lenovite koi pripa|aat na opozicijata), bilo vo pravec na obidi za povreda na procedurata ili zloupotreba i manipulacija na slobodite i pravata na gra|anite poradi sozdavawe negativna slika za aktuelnata vlast/vlada (obvinuvawa od strana na ~lenovite koi pripa|aat na parlamentarna pozicija; ~etiri ~lena od pozicijata vo juni 2003 godina duri i formalno podnesoa barawe za davawe mislewe vo vrska so sproveduvaweto na po~ituvaweto na Delovnikot na Sobranieto od strana na pretsedatelot na Anketnata komisija do Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa, koja utvrdi nepo~ituvawe na Delovnikot - zaklu~ok koj od pretsedatelot na Anketnata komisija be{e otfrlen kako primer za pritisok vrz negovata rabota od strana na parlamentarnoto mnozinstvo). A) Postapuvawe po dopisi na gra|anite (tabelaren prikaz)

Grupni i poedine~ni pretstavki Tabela br.1

Grupni Poedine~ni Vkupno 30 44 74

164

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Polova struktura na poedine~nite podnositeli Tabela br.2 Ma`i 31 @eni 9 Bra~en par Vkupno 4 44

Etni~ka struktura na poedine~nite podnositeli Tabela br.3 Makedonci 39 Albanci / Srbi 2 Romi 2 Bo{waci 1 Vkupno 44 Dominantna etni~ka struktura na grupnite podnositeli Tabela br.4 Makedonci 24 Albanci 2 Srbi 1 Romi 3 Bo{waci / Vkupno 30 Struktura na grupnite podnositeli Tabela br.5 Zdru`enija, sindikalni organizacii Javni pretprijatija Privatni pretprijatija Dr`avni organizacii Me|unarodni zdru`enija vo Makedonija Grupa gra|ani Parlamentar-na partija Vkupno

9 3 6 4 2 5 1 30

165

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Struktura na pretstavkite po oblasti Tabela br.6 Urbanizam Rabotni odnosi (vkupno) Javni pretprijatija Policija FZOM Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti Konkursi op{to i vo Minis. za pravda Agencija za razuznavawe Sindikalni barawa, {trajkovi Privatizacija i rabotni odnosi vo privatni pretprijatija Socijalni barawa Statusni pra{awa vo javni i privatni pretprij. Upravna postapka Sudstvo (postapki, a`urnost) Obvinitelstvo Postapuvawe na policija Raseleni lica Obrazovanie na pripadnik na etni~ka zaednica Funkcionirawe na uprava i lokalna samouprava Begalci od Kosovo Prestoj na lice vo stranstvo Izbori vo studentski dom Vkupno

4 16 2 2 1 1 2 1 6 1 6 4 10 14 3 5 4 1 4 1 1 1 74

166

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Postapuvawe po pretstavki Tabela br. 7 Postapuvawe na Postojanata anketna komisija Raprava pred Postojana anketna komisija na sednica Odlu~eno po pretstavki od strana na Komisijata Komisijata rapravala, delumno postapila, a celosnoto barawe od pretstavkata se sledi od strana na Komisijata Formirani rabotni grupi od strana na Postojanata anketna komisija Zaedni~ka sredba so me|unarodni organizacii od strana na Komisijata Pobarana informacija od nadle`en organ Dobieni odgovori Dadeno upatstvo do podnositelot kako da postapi Priem na razgovor Pomo{ pri sostavuvawe na pretstavka do Komisijata Dadena stru~na pomo{ na podnositelot pri sostavuvawe na pretstavka, odnosno pismeno obra}awe do drug nadle`en organ Dadena preporaka da se po~eka postapuvawe na nadle`en organ i naroden pravobranitel broj na predmeti 671 172 373

2 174 32

17 33 47 23 12

26

71

Tuka vleguva i baraweto na prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE vo vrska so mo`nite naru{uvawa na ~ovekovite slobodi i prava, a to~kata po aferata "Prislu{uvawe" sé u{te ne e zaklu~ena. 72 Pretstavka vo vrska so stanovi za lica so niski primawa. 73 Prestavki od Ad "Vera Joci}"; Raseleni lica i Forumot za pravata na Romite "Arka" 74 Pretstavnik na OBSE ja sledi rabotata na Komisijata po to~kata predlo`ena od VMRO-DPMNE

167

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Teritorijalna struktura na pretstavkite Tabela br.8 Skopje 33 Kumanovo 4 Prilep 3 Bitola 3 Ki~evo 2 Tetovo 2 Gevgelija 2 Berovo 2 Mak. Kamenica 2 Ohrid 2 Sv. Nikole 1 Strumica 1 Gostivar 1 Veles 1 Ko~ani 1 Del~evo 1 [tip 1 Resen 1 Ara~inovo 1 s.Matej~e 1 s.Terce 1 S.Ilovica 1 s.Gorno Srpci 1 s.Star Karaorman 1 o. Orizari 1 Pove}e gradovi 3 Vkupno 74 B) Generalna sorabotka so nevladini organizacii i vonsobraniski institucii Anketnata komisija ima vospostaveno dobra i otvorena sorabotka so site nevladini organizacii za za{tita na slobodite i pravata na gra|anite koi }e projavat interes za takva sorabotka so Komisijata, vklu~itelno i prisustvo i obra}awe na nivni prestavnici vo rabotata na Komisijata. Vo ovoj parlamentaren sostav, takva sorabotka, na primer, e ostvarena so Helsin{kiot komitet za

168

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

za{tita na ~ovekovite prava, zdru`enieto ARKA i sl). Vakvata sorabotka e od isklu~itelna korist za ~lenovite na Komisijata vo rasvetluvaweto na fakti~kata i pravnata dimenzija na pretstavkite na Komisijata, dotolku pove}e {to politi~arite (vklu~itelno i ~lenovi na Komisijata), za `al, nemaat dovolni poznavawa za materijata na ~ovekovite prava i faktot deka Komisijata stru~no ja pomaga samo edno lice (koavtorot na ova izlagawe). [to se odnesuva do sorabotkata so Vladata i nejzinite organi, mo`e da se ka`e deka taa e dobra, vladinite organi redovno odgovaraat na barawata na Komisijata, dostavuvaat informacii, nivni pretstavnici prisustvuvaat na rabotata na Anketnata komisija, odgovaraat na pra{awa, iako vo odredeni slu~ai postoi i docnewe vo odgovorite ili neprisustvo (na primer, vo sega{niot sostav, vo ovaa smisla se javija problemi so t.n. slu~aj na socijalni stanovi, koga Ministerstvoto za transport i vrski i Vladata docnea so dostavuvawe na potrebnata informacija). Komisijata vo vrska so t.n. slu~aj na socijalni stanovi vospostavi sorabotka i so narodniot pravobranitel koj prisustvuva{e na nekolku nejzini sednici. Generalno gledano, Komisijata ostvaruva sorabotka so re~isi site nadle`ni organi i organizacii, Republi~kiot sudski sovet, Sindikalnite organizacii itn. Oblikot na sorabotkata e vo sledniot vid: barawe informacija; barawe mislewe; povikuvawe na sednica i anketirawe; preporaka; konsultacija; uka`uvawa itn. Anketnata komisija ostvaruva sorabotka so site NVO koi rabotat na ovaa materija i osobeno so delegaciite i pretstavnicite na stranskite organizacii, za {to podetalno }e stane zbor podolu pri prezentiraweto na aktivnosta na Anketnata komisija po sekoj oddelen slu~aj. ULOGATA NA ANKETNATA KOMISIJA VO NADMINUVAWE NA TRAUMITE OD KONFLIKTOT OD 2001 Sekoj vooru`en konflikt nosi zgolemena opasnost za povreda na slobodite i pravata na gra|anite, a makedonskiot konflikt od 2001 godina ne e isklu~ok vo ovaa smisla. Anketnata komisija mo`e i treba da ima svoja uloga vo sanirawe na traumite od konfliktot. Taa uloga Komisijata mo`e da ja ostvari, pred sé, preku razgleduvawe na pretstavki na gra|ani i preku odr`uvawe na op{ti sednici na koi }e se razgleduvaat sostojbite i problemite vo za{titata na slobodite i pravata na gra|anite koi nastanale kako posledica na konfliktot, a na koi }e bidat pokanuvani pretstav169

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

nici na nevladini organizacii koi se zanimavaat so ovaa problematika, eksperti, vladini pretstavnici. Na ovie dva na~ina, kako i preku javniot karakter na svojata rabota, Komisijata }e vr{i pritisok vrz organite na dr`avnata vlast za nadminuvawe na vakvite sostojbi. Za `al, dosega Komisijata, pred sé, od objektivni pri~ini (golem broj pretstavki od razli~ni oblasti, neekipiranost na Komisijata so stru~en kadar, prezafatenost na pratenicite so drugi sobraniski aktivnosti) nema organizirano na~elni raspravi za posledicite i traumite od vooru`eniot konflikt. No, Anketnata komisija mo`e da odigra zna~ajna uloga vo sozdavaweto uslovi za nacionalno pomiruvawe i nadminuvawe na traumite i preku razgleduvaweto na pretstavki na individualni gra|ani. Preku razgleduvawe na individualni slu~ai, od edna strana, Komisijata mo`e da pridonese za sozdavawe ~uvstvo na moralna satisfakcija kaj `rtvite na vojnata, zatoa {to istite }e dobijat {ansa za nivnite `ivotni prikazni, naneseni nepravdi i traumi da razbere celata makedonska javnost, a od druga strana, kaj javnosta }e se sozdava svesta deka najzna~ajnite `rtvi na vooru`enite konflikti se tokmu individuite, semejstvata, me|u~ove~kite odnosi, kako i svest deka vinata za povredite na slobodite i pravata ne treba da se kolektivizira po etni~ki ili drug osnov, tuku treba da se individualizira i da se bara kaj poedinci, bez ogled dali se nositeli na javni funkcii ili na paradr`avni voeni, politi~ki ili drugi formacii. Vo ovaa smisla, glaven predizvik za Komisijata e i }e bide politizacijata vo ostvaruvaweto na edna vakva zada~a. Op{tite problemi so politi~kite tenzii vo rabotata na Komisijata mo`at da se odrazat i vo za{titata na slobodite i pravata vo kontekst na vooru`eniot konflikt od 2001, dotolku pove}e {to i op{tiot politi~ki kontekst vo vrska so konfliktot e visoko ispolitiziran. Glaven predizvik za ~lenovite na Komisijata }e bide razgrani~uvaweto na nivnite ulogi na pretstavnici na konkretni politi~ki opcii i grupacii vo Parlamentot i pretstavnici na gra|anite, pri {to primarna, se razbira, treba da bide ovaa vtorata. Politi~arite od site opcii treba da sfatat deka vistinskiot mir vo dr`avata nema da bide postignat dodeka ne se otstranat traumite od vojnata na site strani vo konfliktot na eden praveden na~in koj, me|u drugoto, implicira i zna~ajni zada~i za Anketnata komisija. Bez ras~istuvawe na pra{awata za mo`nite povredi na slobodite i pravata na individualnite gra|ani, traumite i ~uvstvoto na nepravda te{ko }e se nadminuvaat i }e ostavat dolgotrajni posledici.

170

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Zboruvaj}i konkretno, do Anketnata komisija bea dostaveni nekolku konkretni pretstavki koi se odnesuvaat na mo`ni povredi na slobodite i pravata na gra|anite vrzani za konfliktot od 2001 godina. Vedna{ da istakneme, so ogled na indikaciite deka postoele brojni povredi na slobodite i pravata vo tekot na vooru`eniot konflikt i vo postkonfliktniot period, brojot na pretstavkite e (za~uduva~ki) mal, iako istovremeno mora da istakneme deka naj~esto se raboti za pretstavki koi se grupni i opfa}aat golem broj na lica. Ova pra{awe mo`e posebno da se analizira, a ovde samo }e istakneme barem dve mo`ni objasnuvawa: prvoto e deka mnogu gra|ani ne znaat za postoeweto na Anketnata komisija ili za nejzinite nadle`nosti; vtoroto objasnuvawe e deka gra|anite nemaat doverba vo Anketnata komisija poradi pretstavata ili nedoverbata vo nejzina neefikasnost vo za{titata na pravata i slobodite ili nejzinata politiziranost. Po etni~ki kriterium, ova osobeno e karakteristi~no za pripadnicite na albanskata, no i na drugite nemnozinski etni~ki zaednici vo dr`avata (vidi tabela br. 4). Tokmu poradi ovie mo`ni objasnuvawa, podnesenite pretstavki pretstavuvaat dopolnitelen predizvik i {ansa da go zgolemi svojot legitimitet i avtoritet kaj gra|anite od site etni~ki zaednici, kako i da ja realizira svojata ustavna uloga vo za{tita na slobodite i pravata na gra|anite vrzani za vooru`eniot konflikt, a so toa i da go dade svojot pridones vo nadminuvaweto na traumite na lu|eto. Zna~i, pra{aweto e: kako se soo~uva Anketnata komisija so konkretnite pretstavki? Vnatre{no raseleni lica (VRL) Na svojata vtora sednica, odr`ana na 31.01.2003 godina, Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot rasprava{e za sostojbata na raselenite lica, pri {to formira rabotna grupa od nejziniot sostav: Karolina Ristova, Teuta Arifi i Bla`e Stojanoski, kako pretsedatel na rabotnata grupa, so zada~a do 21.02.2003 da dostavi izve{taj do Komisijata za mo`nite na~ini na ostvaruvawe na poedine~nite barawa i vkupniot status na raselenite lica od lipkovskiot region, konkretno selata Matej~e, Opae, Ropaqce, Dumanovce i raselenite lica od op{tinata Ara~inovo. Komisijata se opredeli za vakov na~in na rabota so ogled na slo`enosta i ~uvstvitelnosta na problematikata, a so konstruktivna `elba da se razgledaat i da se postapi po poedine~nite barawa i problemi so koi se soo~uvaat vnatre{no raselenite lica.

171

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

Na ovaa vtora sednica bea izneseni apelite i stavovite na pretstavnicite na raselenite lica, koi prethodno se obratija so grupni pretstavki do Postojanata anketna komisija, a preku informacijata od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti se zapoznavme so fakti~kite pokazateli za sostojbata so raselenite lica. Rabotnata grupa formirana od Komisijata, vo funkcija na ostvaruvawe na svojata zada~a, realizira rabotni aktivnosti: poseta na raselenite lica vo nivnite vremeni prestojuvali{ta i sredba so me|unarodni organizacii povrzani so ovaa problematika, so cel da se dobijat site neophodni pokazateli i da se izgotvi vkupen naod za statusot na raselenite lica. Vrz osnova na barawata od pretstavkite na raselenite, rabotnata grupa preku pretsedatelot na Komisijata se obrati do Vladata na Republika Makedonija so dopis od 17 fevruari 2003 godina, so cel da dobie mislewe za na~inite na mo`noto realizirawe na poedine~nite barawa na vnatre{no raselenite lica. Povratna informacija, mislewe od Vladata na RM, Komisijata dobi nekolku meseci podocna, na 22.08.2003. Vo Misleweto na Vladata detalno se opi{ani sostojbite i prezemenite merki od nejzina strana. Barawata na pretstavnicite na vnatre{no raselenite lica od Ara~inovo i zdru`enieto "Zora" bea: generalno, da se obezbedat uslovi za bezbedno vra}awe vo nivnite domovi, i poedine~no: a) da se obezbedi ve{ta~ewe na celokupniot imot na raselenite od Ara~inovo na tro{ok na dr`avata; b) da se oslobodat od sudskite tro{oci pri tu`ewe za ostvaruvawe na nivnite prava; v) zakonsko regulirawe i definirawe na statusot "vnatre{no raseleni lica"; g) transparentnost vo informiraweto za sostojbite vo kriznite regioni; d) informacija za na~inot na distribuirawe na sredstvata od dr`avniot buxet nameneti za vnatre{no raselenite lica; preispituvawe na raboteweto na organizaciite koi gi izvr{uvaat popravkite na ku}i pogodeni vo voenite dejstvija, bidej}i postojat indicii deka ja zloupotrebuvaat dol`nosta. Vo odnos na generalnoto barawe, raselenite lica od Ara~inovo baraa Ministrestvoto za vnatre{ni raboti da garantira bezbednost, a dokolku ne e vo mo`nost toa da go stori, baraat izgradba na vremena naselba ili smestuvawe vo ve}e izgradeni stanovi. Od strana na pretstavnicite na raselenite lica od lipkovskiot region, selata Matej~e, Opae, Ropaqce i Dumanovce, bea istaknati slednite stavovi i barawa: generalno, deka sé u{te ne mo`at da se vratat vo svoite domovi od bezbednosni pri~ini, {to go potkrepuvaat so konkretnite negativni nastani vo izminatiot period,

172

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

i konkretno, barawe za dodeluvawe na vremeni `iveali{ta na raselenite vo koi bi se obezbedile normalni uslovi za `ivot, bidej}i uslovite vo kolektivnite centri, kade se smesteni dve ili tri generacii vo edna soba od 9 ili 12 kvadratni metri, ni najmalku ne gi ispolnuvaat uslovite za normalno `iveewe. Od strana na dvajca gra|ani od s. Tearce, vo pretstavka bea potencirani izvesni tehni~ki barawa i zabele{ki. Vrz osnova na izgotveniot raspored na aktivnosti, Rabotnata grupa vo poln sostav, vo prostoriite na Sobranieto na Republika Makedonija ima{e sredba so g-din Toon Vandenhove od Delegacijata na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst. Po sredbata so g-din Vandenhove, rabotnata grupa vo sostav: Karolina Ristova, Teuta Arifi, Bla`e Stojanoski i sekretarot na Komisijata, Marjan Maxovski, na 18.02.2003 godina izvr{i poseta na objektite vo Skopje vo koi vremeno se smesteni vnatre{no raselenite lica, i toa: "Zdravko Cvetkovski" i "Seni}" (vo koj prisustvuvaa zbirno i smestenite lica od objektite "Ranka Milanovi}" i "Partenie Zografski"). Vo popladnevnite ~asovi, Rabotnata grupa vo sostav: Karolina Ristova, Bla`e Stojanoski i sekretarot na Komisijata, izvr{ija poseta na raselenite lica od lipkovskiot region vo objektot "Kristal" vo Kumanovo, vo koj zbirno bea prisutni smestenite i od drugite objekti.

Naod od posetata na kolektivnite centri za smestuvawe na VRL Po izvr{eniot uvid vo fakti~kata sostojba i realiziranite razgovori, Rabotnata grupa na Anketnata komisija gi utvrdi slednite konstatacii, koi se zaedni~ki za site tri kolektivni centri na smestuvawe: · Ogromna napnatost, razdrazlivost i slu~ai na istraumatiziranost (ne mo`e da se zboruva bez pla~ewe, strav da se prisetuvaat na nastanite). Golem del od vakvata psiholo{ka sostojba e posledica na tri faktori: a) lo{ite uslovi vo smestuvali{tata; b) neizvesnosta za toa {to im e idninata; v) ~uvstvoto na zaboravenost, ignoriranost, kako od oficijalnite li~nosti (resorni ministri, pratenici, visoki dr`avni slu`benici), taka i od drugite gra|ani; g) bezrabotica i neosmislenost na denot na mnogu vozrasni i rabotosposobni lica.

173

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

· Rabotnata grupa stekna vpe~atok deka nadle`nite ministerstva za VRL ostvaruvaat slaba komunikacija so VRL i nema opredeleni lica za kontakt za re{avawe na tekovni problemi i postavuvawe pra{awa. Po nivno priznanie, ima tenzii i vo nivnite me|usebni odnosi, no pove}e se raboti za verbalni konflikti, a retko za me|usebni fizi~ki presmetki koi se bez seriozni posledici. Slu~ai na semejno nasilstvo ne bea zabele`ani nitu pak rabotnata grupa, a i po konkretno postaveni pra{awa za toa, ne be{e izvestena za takvi slu~ai. Slu~ai na li~ni zakani, osobeno vo odnos na licata koi bile regrutirani vo tekot na vojnata vo policijata ili vo vojskata. Strav i pesimizam za vra}awe vo svoite postojani `iveali{ta duri i vo slu~aj domovite da im se obnovat, odnosno golem broj na lica izjavuvaat deka nikoga{ i pod nikakvi uslovi ne bi se vratile vo svoite domovi, pri {to, stravot i traumite se iznesuvaat kako glavna pri~ina. Golema zainteresiranost dr`avata da gi obes{teti vo odnos na imotite i da im obezbedi drugi pristojni privremeni `iveali{ta. Golem skepticizam i nedoverba za na~inot kako se vr{i procenkata na imotite, o{tetenosta na domovite, nivnata povtorna izgradba (spored niv, se nudi izgradba koja ne bi bila vo prvobitnata kvadratura). Poplaka deka sredstvata nameneti za VRL se naso~uvaat za drugi, spored niv luksuzni nameni, kako {to se igrali{ta, kameri, plo~ki, a ne osnovnite potrebi. Na VRL, od koi pove}e od 50% se po zanimawe zemjodelci, po inercija im pristigaat smetki za naplata na zemjodelsko osiguruvawe, iako ne go obrabotuvaat zemji{teto, i baraat da bidat oslobodeni od takvite apsurdni dava~ki. Vo prilog na prethodnoto, baraat procenka na zemjodelskiot i na sto~niot fond na tro{ok na dr`avata. Golema nedoverba za na~inot na raspredelbata na pomo{ta za VRL koja se dodeluva za niv, no i podelenost na mislewata za toa dali taa pomo{ da se dobiva vo natura ili vo pari~en iznos. @albi deka dr`avata ne e energi~na vo vospostavuvaweto na bezbednosta, razoru`uvaweto, deka se ispra}aat me{ani poraki vo javnosta ("ima-nema" zakani za bezbednosta), a osobeno

·

· ·

· ·

· ·

· ·

·

174

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

deka policijata ne gi ostvaruva svoite nadle`nosti vo odnos na za{titata na licata i imotot, duri nitu po povik (vo Ara~inovo se slu~uvalo policajci da im velat na VRL: "dojdi sam da si go ~uva{ imotot", "jas mojot `ivot ne znam dali }e go so~uvam, a ne pak tvojot" i sl.). · Se bara licata koi slu`ele vo bezbednosnite sili da imaat prednost vo vrabotuvawata vo bezbednosnite organi na dr`avata. · Insistirawe ~lenovite na Anketnata komisija da gi posetat selata vo koi VRL `iveele, so povikuvawe na mediumite i so od niv opredeleni lica koi }e gi poka`uvaat o{tetenite/uni{tenite domovi. Rabotnata grupa í predlo`i na Anketnata komisija idni ~ekori koi treba da se prezemat (vo celost se preneseni stavovite): Da se zaka`at sredbi na rabotna grupa so OBSE, Kancelarijata na EU za humanitarna pomo{ (ESNO), Evropskata agencija za rekonstrukcija i IMG; Da se organizira poseta na Ara~inovo, Matej~e, Opae i dr. mesta, so sredbi so lokalnata vlast, lokalnata policija `itelite, osobeno onie koi se vratile vo svoite domovi. Po mo`nost, da bideme pridru`eni i so pretstavnici na VRL i na mediumite; Da se insistira do Vladata da napravi seriozen obid da obezbedi podobro smestuvawe, pogolem `ivoten prostor za semejstvata (pove}e sobi). Urgentno da se bara re{avawe na slu~ajot na smestuvawe na trudnata `ena i semejstvoto so deteto so hroni~en bronhitis vo domot "Seni}". Isto taka, kako urgentni, AK da gi poso~i problemite so obezbeduvaweto na topla voda i funkcionalni sanitarni jazli; Da se bara od Vladata da ja ispita mo`nosta VRL da bidat oslobodeni od pla}aweto danoci, (sudski) i dr. taksi, zdravstvena za{tita vo javnoto zdravstvo (osobeno za hroni~no bolnite, starite i decata), tro{oci za {koluvawe (i participacija za univerzitetsko {koluvawe) i za toa da ja izvesti AK vo razumen rok; Da se bara od Vladata (a posebno upateno do ministerot za zdravstvo i ministerot za obrazovanie i nauka) da donesat podzakonski akt so koj na vrabotenite vo ovie ministerstva (i nivni podra~ni organi, odnosno institucii i organizacii

175

·

·

·

·

·

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

·

· ·

· ·

pod nivna nadle`nost), a koi rabotat so VRL, pod zakana za sankcija, soglasno so Zakonot, da se vozdr`at od navredlivi, osuduva~ki, netoleranti ili diskriminatorski komentari i postapki kon VRL. Voedno, da se napravi javna osuda na vakvi postapki od strana na AK. Da se bara od MVR celosno da gi ispolnuva svoite zakonski nadle`nosti vo obezbeduvaweto na li~nosta i imotot na gra|anite, posebno na VRL vo zagrozenite podra~ja od dr`avata; Da se apelira do Vladata, ministrite i site visoki dr`avni funkcioneri zadol`eni za VRL da imaat redovna komunikacija i poseta na smestuvali{tata na VRL za da se nadmine ~uvstvoto na napu{tenost, zaboravenost i diskriminiranost vo sopstvenata dr`ava; Da se apelira poimeni~no do kolegite pratenici od izbornite edinici od koi doa|aat VRL (na primer, Ara~inovo i sl.) da gi posetat VRL; Da se apelira do Vladata preku nadle`noto ministerstvo, da se obezbedi stru~na psiholo{ka i psihijatriska pomo{ vo smestuvali{tata za licata na koi }e se utvrdi deka im e potrebna; Da se bara obrazlo`en stav od Vladata za planovite vo odnos na rekonstrukcijata na domovite, a osobeno za obe{tetuvawe na domovite i imotite na VRL; Da se bara od Vladata jasen i obrazlo`en stav po odnos na baraweto na VRL za izgradba na novi privremeni smestuvali{ta.

Rabotnata grupa na Anketnata komisija na krajot od Izve{tajot predlo`i otkoga }e se prezemat site ovie dejstvija i }e se dobijat relevantnite informacii, Komisijata da podgotvi eden detalen izve{taj za VRL (fakti, konstatacii, sugestii, predlozi) koj }e se dostavi do site pratenici na uvid. Po podgotvuvaweto na vakviot izve{taj, Anketnata komisija }e odlu~i dali }e pobara od pretsedatelot na Sobranieto na RM, vo koordinacija so koordinatorite na prateni~kite grupi, da donesat odluka dali vakviot izve{taj i vo celina to~kata za VRL da se stavi kako posebna to~ka na dnevniot red na Sobranieto na RM. Sredba so me|unarodni organizacii Na 28.02.2003, Rabotnata grupa, soglasno predlo`enite ~ekori od Izve{tajot, realizira sredba so pretstavnicite na sled176

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

nite megunarodni organizacii: OSCE- Piter Booker, Imanuel Alters; ECHO - Stefan Tani}; Evropska agencija za rekonstrukcija - Daniel Giuglaris, Melita Mihajlovska i Aleksa Tomovski; IMG - Jorgen Engel; EU Delegation - Vassilis Maragos i UNHCR - Carolina Linholm i Dicter van der Meer, na koja se zapozna so nivnite aktivnosti, procenki i sugestii. Na barawe na ~len na Anketnata komisija, mandatot na razgleduvawe na problemot so VRL od strana na Rabotnata grupa se pro{iri i na raselenite lica od albansko etni~ko poteklo, iako ne e podneseno konkretno barawe ili pretstavka od strana na zasegnatite gra|ani. Vra}awe na VRL od tetovskiot region vo rodnite mesta Na po~etokot na mart 2003, godina Vladata donese odluka da se pristapi kon vra}awe na vnatre{no raselenite lica od tetovskiot region. Odlukata predizvika opredeleni reakcii na raselenite lica so ogled na psiholo{kata sostojba vo koja tie se nao|aa. Anketnata komisija so dopis do Vladata ja pozdravi odlukata, no istovremeno prepora~a sproveduvawe na odlukata so rakovodewe od ocenki za vra}awe na raselenite gra|anite vo svoite domovi, vo bezbednosno garantiran ambient i sozdadeni osnovni stanbeni i egzistencijalni uslovi za niven normalen `ivot. Komisijata pobara informacija za prethodno spomenatata odluka na Vladata, za ~ija realizacija be{e zadol`eno Ministerstvoto za trud i socijalna politika, a so cel aktivno da go sledi procesot na postepeno vra}awe na VRL od tetovskiot region, za koj generalno mo`e da se oceni deka zavr{i uspe{no. Na sednicata odr`ana na 7 mart 2003 godina, Anketnata komisija ja prodol`i rabotata po vtorata i tretata sednica na koja kako vtora to~ka se razgleduva{e sostojbata so vnatre{no raselenite lica, preku izve{tajot na rabotnata grupa. Na sednicata u~estvuvaa i pokanetite pretstavnici od relevantnite ministerstva. Slu~aj: 12 kidnapirani lica od voeniot konflikt 2001 Do Postojanata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot, na 21.12. 2001 godina, od strana na semejstvata na kidnapiranite e upatena pretstavka (br. 15-4294/1). Tie od 21.12.2001 godina protestiraa/{trajkuvaa vo prostoriite na Sobranieto na R.M. poradi nemo`nosta dr`avata da im dade relevantni informacii za nivnite rodnini. Imeno, vo periodot od 15 juli do 31 avgust 2001 godina, vo Tetovo i Tetovsko se kidnapirani 12 gra|ani. Vo razre{uvaweto na

177

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

slu~ajot so kidnapiranite gra|ani vo toj period bea vklu~eni i me|unarodni faktori, i toa Alen Leroa specijalen pretstavnik na EU; Komisija za kidnapirani i is~eznati lica za Makedonija formirana od EU, na ~elo so Lars Norberg, [vedska ambasada, ambasadorot na NATO vo R. Makedonija - Klaus Volers. Aktivnost na Postojanata anketna komisija: Ispraten cirkularen dopis do site porelevantni me|unarodni organizacii vo Republika Makedonija na 13 i 14 dekemvri 2001, koi vo svojot delokrug imaat aktivnosti povrzani so za{titata na slobodite i pravata na gra|aninot, za op{ta sorabotka na poleto na za{titata na slobodite i pravata na gra|aninot, preku dostava na informacii, bilteni, publikacii itn.; Ostvarena sredba so Annick Bouvier - information delegate na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, na nivno barawe, a po povod cirkularnoto pismo, na 15.01.2002 godina, a realizirana e sredba po nivna sugestija so povisok slu`benik od ovaa organizacija na 18.01.2002 godina. Na sredbata e ostvarena po~etna komunikacija na problematikata za 12-te kidnapirani gra|ani. Ispraten dopis do site relevantni me|unarodni organizacii vo Republika Makedonija so barawe da dostavat nivni posledni informacii za ovoj slu~aj. Vo prilog im e dostavena i Informacijata na Vladata na R.Makedonija od 05.12.2001. Pobara najnova informacija od Vladata od R. Makedonija Slu~ajot so kidnapiranite sé u{te ne e razre{en. Novoto rakovodstvo na MVR se obide da formira multiresorsko telo za razre{uvawe na slu~ajot, a Vladata na RM raspi{a nagrada za sekoja relevantna informacija dostavena do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

178

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

179

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

180

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

181

Traumata i psiholo{kite pojavi kako posledica na konfliktot

182

Information

Microsoft Word - traumata mak B5.doc

182 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

355680


You might also be interested in

BETA
Microsoft Word - traumata mak B5.doc