Read Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi text version

UNIVERZA V MARIBORU VISOKA ZDRAVSTVENA SOLA

POMEN KOMUNIKACIJE V PSIHIATRICNI ZDRAVSTVENI NEGI

DIPLOMSKO DELO

MARIBOR, 2005

MAJA GOSARIC

KAZALO IZVLECEK 1 Uvod................................................................................................2 2 Opredelitev psihiatricne zdravstvene nege.................................................3 2.1 Zgodovina psihiatricne zdravstvene nege pri nas..........................................4 2.2 Zgodovina psihiatricne zdravstvene nege v svetu..........................................5 3 Komunikacija v psihiatricni zdravstveni negi.............................................7 3.1 Teorija komunikacij............................................................................8 3.2 Komunikacija in njeni elementi.............................................................10 3.3 Tipi komunikacije.............................................................................11 3.4 Nacini sprejemanja informacij...............................................................12 4. Komunikacijski proces.......................................................................13 4.1 Zakaj komuniciramo?................................................................................................16 4.2 Kako komuniciramo?................................................................................................18 4.3 Usklajenost besedne in nebesedne komunikacije.........................................20 4.3.1 Besedna komunikacija.....................................................................20 4.3.2 Parajezikovna komunikacija...............................................................20 4.3.3 Nebesedna komunikacija..................................................................21 4.3.4 Kinesteticne komunikacije.................................................................21 4.3.5 Obrazna mimika.............................................................................21 4.3.6 Kretnje, drze.................................................................................22 4.3.7 Dotik-taktilna komunikacija...............................................................23 4.3.8 Proksemicna komunikacija................................................................23 4.3.9 Kronemicna komunikacija.................................................................24 4.3.10 Olfaktorna komunikacija.................................................................25 4.3.11 Komunikacija prek predmetnega okolja................................................25 4.3.12 Molk.........................................................................................25 4.3.13 Prirojeni, podedovani, nauceni in privzgojeni znaki.................................26

4.4 Prednosti in pomanjkljivosti verbalne in neverbalne komunikacije....................26 4.4.1 Prednosti verbalne komunikacije.........................................................26 4.4.2 Pomanjkljivosti verbalne komunikacije.................................................27 4.4.3 Prednosti neverbalne komunikacije......................................................27 4.4.4 Pomanjkljivosti neverbalne komunikacije...............................................27 5 Kakovost komuniciranja v zdravstveni negi.............................................28 5.1 Pravila komuniciranja........................................................................30 6 Komunikacija v procesu zdravstvene nege...............................................31 6.1 Najpogostejse motnje v komunikaciji......................................................32 7 Terapevtska komunikacija..................................................................35 7.1 Znacilnosti terapevtske komunikacije......................................................36 7.2 Tehnike terapevtske komunikacije.........................................................37 7.2.1 Poslusanje....................................................................................38 7.2.2 Uvodni stavki................................................................................39 7.2.3 Postavljanje vprasanj.......................................................................39 7.2.4 Besedna vodila..............................................................................39 7.2.5 Tisina.........................................................................................40 7.3. Tehnike za boljse razumevanje.............................................................40 8 Empiricni del....................................................................................42 8.1 Namen raziskave..............................................................................42 8.1.1 Cilj raziskave................................................................................42 8.1.2 Hipoteze......................................................................................42 8.2 Preiskovanci in metode.......................................................................43 8.3 Rezultati raziskave............................................................................44 8.4 Razprava.......................................................................................65 9 Sklep..............................................................................................68 10 Zahvala.........................................................................................69

11 Literatura......................................................................................70 12 Priloge..........................................................................................73

IZVLECEK Kljucne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstvena nega, besedna in nebesedna komunikacija, terapevtska komunikacija. Diplomsko delo predstavlja pomembnost ucinkovite komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi. Teoreticni del prikazuje teorijo komunikacij, elemente in tipe komunikacije, komunikacijski proces, usklajenost besedne, nebesedne komunikacije in terapevtsko komunikacijo. Empiricni del temelji na analizi anketnih vprasalnikov, ki jih je izpolnilo sestdeset clanov negovalnih timov v Zavodu Hrastovec-Trate. Rezultati raziskave prikazujejo tezave pri komunikaciji z bolnikom, zaradi preobremenjenosti. Rezultati raziskave prav tako dokazujejo, da si medicinske sestre zelijo pridobiti nova znanja in izkusnje o pomenu komunikacije.

ABSTRACT Key words: communication, nurse, health care, verbal and non-verbal communication, therapeutic communication. This diploma work represents the importance of the efficient communication in psychiatric health care. The theoretical part includes the theory of communication, communicative elements, types of communication, communicative process, symmetry of verbal and non-verbal communication and therapeutic communication. The empirical part is based on the analysis of questionares, which were filled in by sixty members of nursing teams of institute Hrastovec-Trate. The results of research are pointing to problems concering nurse-patient communication, brought on by overwork. In the research there is also proven that nurses are eager to gain new knowledge concerning communication.

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

1 UVOD Najpogostejsa kritika, katero bolniki pripisujejo zdravstvenemu osebju, je slaba komunikacija. Premalo informacij o svoji bolezni, pogoste nejasne in nerazumljive informacije, ki jih ne razumejo popolnoma in jih hitro pozabljajo, so najpogostejsi razlogi, da so bolniki nezadovoljni (Havelka, 1998). Beseda komunikacija izvira iz latinske besede »communicare« in pomeni sporociti, deliti kaj s kom, vprasati, pogovoriti se o cem, biti v medsebojni zvezi. S komuniciranjem izmenjujemo znanje, informacije, izkusnje, se sporazumevamo, prepricujemo in na razlicne nacine sodelujemo (Mozina, Florjancic, 1990, po Gorse Muhic, 1999). Znati komunicirati, pomeni svojo lastno komunikacijo cimbolje prilagoditi konkretni situaciji, konkretnemu varovancu, konkretnim ciljem, vse to v kontekstu temeljnih eticnih nacel (Brajsa, 1994, po Gorse Muhic, 1999). Z razvojem stroke in z uveljavljanjem sodobnih metod dela, postaja komunikacija v psihiatricni zdravstveni negi, ki aktivno vkljucuje bolnika, vse bolj aktualna. Delo z bolnikom in ne vec za bolnika je povezano s stalno komunikacijo (Kroselj Naumov, 1996). Medicinska sestra bolniku s komunikacijo posreduje informacije, mu pomaga izrazati obcutke in dusevne reakcije na bolezen ter mu pomaga pri zadovoljevanju njegovih potreb. Ucenje in razmisljanje o samopodobi medicinski sestri omogoca vecjo ustreznost in prilagodljivost, da se lahko odzove na zahteve ljudi, s katerimi prihaja v stik pri svojem delu. V profesionalni komunikaciji je pomembno, da medicinska sestra poleg znanja in teorije zdravstvene nege pozna samo sebe. Razumevanje sebe in skladnost lastnega dozivljanja z dozivljanji drugih, sta osnova za uspesno interakcijo z drugimi (Filipic, 1998).

2

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Skozi diplomsko delo zelimo predstaviti pomembnost dobre komunikacije med medicinsko sestro in bolnikom, ki je osnova za kakovostno psihiatricno zdravstveno nego. V raziskavi zelimo ugotoviti, kako uspesna je komunikacija med bolnikom in medicinsko sestro v praksi zdravstvene nege.

2 OPREDELITEV PSIHIATRICNE ZDRAVSTVENE NEGE Psihiatricna zdravstvena nega je specialno podrocje prakse zdravstvene nege, ki se ukvarja s posameznikom z dusevnimi tezavami in motnjami, z druzino ali sirso skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem varstvu. Njena osnovna znacilnost je medsebojni odnos med medicinsko sestro in bolnikom, usmerjen v prizadevanje pospesevanja in podpiranja vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje (Stuart, Sunden, 1991, po Skerbinek, 1999). Naloge psihiatricne zdravstvene nege so (Kogovsek, Skerbinek, 2002): - medicinska sestra uci bolnika in njegove svojce pravilnih interakcij in ustrezne komunikacije; - daje informacije in je svetovalka v zunanjih in notranjih konfliktih, ki jih dozivlja bolnik; - je vodja v vsakdanjem zivljenju, ko vzpodbuja in uci vsakodnevne fizicne, socialne in druzbene aktivnosti; - konkretno pomaga bolniku ali ga samo vzpodbuja pri vsakodnevnih telesnih potrebah, ce je potrebno, in izvaja medicinsko tehnicne posege; - zagotavlja bolnikovo varnost, ga vzpodbuja in uci izrazanja custev; - omogoca terapevtski milje na bolniskih oddelkih in povsod tam, kjer se zdravijo bolniki z dusevnimi motnjami; - deluje zdravstveno vzgojno na podrocju dusevnega zdravja, tako v stiku z bolnikom, njegovimi svojci in tudi v sirsi skupnosti; - vodi drugo osebje v zdravstveni negi in oskrbi.

3

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Za uspesno in strokovno delo medicinske sestre pa je pogoj holisticno razumevanje cloveka, ki spostuje in uposteva vse tri med seboj soodvisne komponente posameznika: psiholosko, psihicno in socialno. Verjeti mora, da se ljudje neprestano razvijamo in smo se sposobni prilagajati notranjim in zunanjim spremembam (Skerbinek, 1999).

2.1 ZGODOVINA PSIHIATRICNE ZDRAVSTVENE NEGE PRI NAS Razvoj psihiatricne zdravstvene nege v Sloveniji je nepopisan list. V Sloveniji je zacetek skrbi za dusevno bolne leto 1821, ko je zacela obstajati kot poseben majhen oddelek »blaznica« pri ljubljanski civilni bolnisnici, ki pa kmalu obstojecim potrebam ni mogla vec ustrezati. Kaksne so bile razmere v tedanjih ustanovah, si je danes tezko predstavljati. Za bolnike so skrbele redovnice in nesolano priuceno osebje. Kljub temu je razvoj psihiatricnih sluzb sledil evropskim tokovom do 2. svetovne vojne. Med vojno in po njej je slovenska psihiatrija dozivela nasilno in krvavo »dezinstitucionalizacijo«, ki je mocno zavrla spremembe v skrbi za dusevno bolne v naslednjih desetletjih. V tem obdobju so bolniki doziveli pravi »psihocid«, torej usodo, ki je ne moremo primerjati z usodo nobene druge medicinske veje. Nacisticni evtanazijski proces je dosegel vrhunec v Novem Celju, ko so likvidirali psihiatricno bolnisnico in okoli 350 bolnikov nasilno usmrtili v Avstriji in Nemciji. Po vojni je novi totalitarni rezim zmanjsal posteljne kapacitete in del psihiatricnih prostorov dodelil zaporom in vojasnicam. Del oskrbovancev je preselil v gradove, del pa jih je zivel v nemogocih razmerah v starih bolnisnicah. Kasneje je povojna oblast dodelila psihiatriji prostore, ki jih ocitno nihce drug ni maral, so se pa zdeli primerni za »norce« ali, kot jih je imenoval tedanji rezim, za »druzbeno nevarne elemente« (Darovec, Milcinski, Skerbinek, 1991, po Skerbinek, 1999).

4

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Preobrazba psihiatricnih bolnisnic iz pretezno azilskih ustanov v aktivne bolnisnice z jasnim premikom k izvenbolnisnicni dejavnosti je bila v Sloveniji izvedena do konca 60-ih let. V 70-ih letih se je sprozila cela vrsta dejavnosti, pri katerih je slo za strpnejsi odnos do bolnikov, uvajanje psihoterapevtskih in socioterapevtskih metod, terapevtskih skupnosti, rehabilitacijskih programov, klubov odpuscenih bolnikov... Tako kot se je razvijala psihiatrija kot stroka, se je razvijala tudi psihiatricna zdravstvena nega (Gorse Muhic, 1995, po Skerbinek, 1999). Prva solana medicinska sestra v slovenski psihiatriji je pricela s svojim delom leta 1953. Sele cez nekaj let se je zaposlila druga in postopoma so negovanje v bolnisnici prevzele solane medicinske sestre. V tistem obdobju so zaceli uporabljati tudi prve nevroleptike. Nekateri bolniki so postali komunikativni, sprosceni, naravni ter uvidevni do prebolele psihoze. S tem so bili postavljeni temelji razvoja psihiatricne zdravstvene nege pri nas. Slovenske psihiatricne medicinske sestre so se zelo hitro dobro strokovno organizirale in ze leta 1972 je bilo organizirano prvo podiplomsko izobrazevanje psihiatricne zdravstvene nege, ki se je kasneje preoblikovalo v specializacijo. Ze leta 1987 so zaceli uvajati delo po procesu zdravstvene nege, 1997 pa so zaceli pripravljati standarde psihiatricne zdravstvene nege. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so zelo aktivni v svoji strokovni sekciji, pri strokovnem izobrazevanju iz psihiatricne zdravstvene nege (Skerbinek, 1999).

2.2 ZGODOVINA PSIHIATRICNE ZDRAVSTVENE NEGE V SVETU Negovanje kot pomoc bolnim je obstajalo ze v predcivilizacijskih druzbah. Bolnega so negovali druzinski clani, prijatelji, pripadniki razlicnih verskih skupin. Pred letom 1860 je v psihiatricnih in podobnih institucijah negovanje obsegalo predvsem negovanje in nadzor, ki so ga opravljali slabo izobrazeni strezniki. Njihova izobrazba je bila komaj kaj boljsa od izobrazbe jetniskih paznikov.

5

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

V sirsi zgodovini psihiatricne zdravstvene nege so predvsem pomembni naslednji mejniki: - Leta 1873 je Linda Richards, zacela organizirati izobrazevanje za nego dusevno bolnih v mestni bolnisnici v drzavi Illinois. Imenujemo jo tudi prvo psihiatricno medicinsko sestro. - Leta 1882 je bila odprta prva sola za psihiatricne medicinske sestre v Massachussettsu, v kateri je izobrazevanje trajalo dve leti. Medicinske sestre pa so se vedno skrbele predvsem za telesne potrebe bolnikov, za prehrano, higieno in dnevne aktivnosti. V tistem casu pa je Linda Richards ze poudarjala, da je pri negovanju potrebno upostevati tako fizicne, kot psihicne potrebe bolnikov. - Leta 1935 zacnejo za zdravljenje dusevnih bolnikov uporabljati insulinsko komatozno terapijo. Ceprav to pomeni mejnik v zdravljenju, pa bistveno vpliva tudi na negovanje, saj so bolni postali dostopnejsi za pogovor. - Leta 1937 zacnejo uporabljati elektrokonvulzivno zdravljenje. Z njegovo uporabo so se odprle moznosti za zacetek socioterapevtskega in psihoterapevtskega zdravljenja, saj je bil s tem omogocen pogovor z bolniki in vzpostavljanje odnosov med bolniki in osebjem. - Po drugi svetovni vojni so bile spremembe v psihiatricni zdravstveni negi ocitne. Mnogo ljudi je imelo po vojni dusevne tezave, zato se je razvilo skupinsko psihoterapevtsko in socioterapevtsko delo, v katero se zacnejo medicinske sestre aktivno vkljucevati. - Leta 1946 je ameriski kongres sprejel nacionalno listino o dusevnem zdravju. Ustanovljen je bil Nacionalni institut za dusevno zdravje. Listina je vsebovala tudi navodila za izobrazevanje psihiatricnih medicinskih sester. - Leta 1952 je Hildegard Peplau objavila knjigo Medsebojni odnosi v zdravstveni negi. V njej je opredelila vescine, aktivnosti in cilje psihiatricne zdravstvene nege. - Leta 1953 so v Ameriki ze oblikovali metodo dela po procesu zdravstvene nege (Tavcar Medic, 1976, po Skerbinek, 1999).

6

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

3 KOMUNIKACIJA V PSIHIATRICNI ZDRAVSTVENI NEGI Komunikacija v zdravstveni negi z razvojem stroke in z uveljavljanjem sodobnih metod dela, ki aktivno vkljucujejo bolnika, postaja vse bolj aktualna. Delo z bolnikom in ne vec za bolnika je povezano s stalno komunikacijo (Kroselj Naumov, 1996). Komunikacija z bolniki in sodelavci je sestavni del poklicnega delovanja medicinske sestre. Medsebojne komunikacije dajejo smer in vsebino njenemu delu in ji zagotavljajo samopotrjevanje v poklicu. Za medicinsko sestro je komunikacija proces, s katerim osnuje odnos do socloveka in s tem izpostavlja svoje poklicno poslanstvo kot pomocnica posamezniku ali druzini v preventivi, zdravljenju, dozivljanju bolezni in trpljenju. Medicinska sestra prek komunikacije posreduje informacije, pomaga bolniku izrazati obcutke in dusevne reakcije na bolezen ter mu pomaga pri zadovoljevanju njegovih potreb. V profesionalni komunikaciji je pomembno, da medicinska sestra poleg znanja in teorije zdravstvene nege pozna samo sebe. Razumevanje sebe in skladnost lastnega dozivljanja z dozivljanji drugih, sta osnova za uspesno interakcijo z drugimi. Ucenje in razmisljanje o samopodobi omogoca medicinski sestri vecjo ustreznost in prilagodljivost v odzivanju na zahteve ljudi, s katerimi prihaja v stik (Filipic, 1998). Za medicinsko sestro je pomembno, da pri komunikaciji uposteva naslednje cilje: - se zavestno vkljucuje v komunikacijski kanal; - prepozna vrste komunikacij: - besedna ­ nebesedna, - odprta ­ zaprta, - intrapersonalna ­ interpersonalna, - pozitivna ­ negativna; - nauci se usklajenosti verbalne in neverbalne govorice; - nauci se kulturno izrazati svoje misli; - razume in uporablja govorico telesa; - prepozna temeljne elemente dobre komunikacije v konkretnih primerih; - zna uporabiti oblike, metode in ravnanje v konkretni komunikacijski situaciji;

7

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

- razume pomen avditivnega kanala v komuniciranju; - razume, da je uspesno posredovanje misli v veliki meri odvisno od samovrednotenja; - dojame spostovanje cloveka kot eno od bistvenih prvin svojega dela; - razume pomen iskrenosti in prepozna usklajenost oz. neusklajenost custvovanja; - dojame in uposteva pomen blizine in avtonomije v odnosu; - pozna model dvosmerne komunikacije; - prepozna negativne stereotipne nacine komunikacije; - razume in zna uporabljati osnovne principe za uspesno komuniciranje s clovekom v stiski; - zave se pomena komunikacije z ljudmi s posebnimi potrebami; - uporablja razlicne komunikacijske stile; - zna komunicirati s starimi ter z ljudmi s specificnimi potrebami; - razume pomen in zna uporabljati pravila dobre komunikacije v pogovoru z bolnikom; - nauci se modela organiziranega pogovora z bolnikom; - zna voditi pogovor z bolnikom po principih odprte komunikacije; - prepozna bolnikovo potrebo po molku (http://www.mszs.si, 2003).

3.1 TEORIJA KOMUNIKACIJ Medicinska sestra mora pri svojem delu z bolnikom vzpostaviti tak medosebni odnos, v katerem bo le-ta brez strahu in zadrzkov sporocal svoje potrebe, zelje in pricakovanja. Za to je poleg ostalih dejavnikov pomembno tudi poznavanje teorije komunikacije. Znani komunikolog P. Watzlavick (Haber J, Price HP, Leach A, 1987, po Gorse Muhic, 1999) v svoji teoriji komunikacije podaja nekatere ugotovitve, ki pomagajo, da bolje spoznavamo nekatere zakonitosti komunikacije in odnosov med ljudmi: - vedenje slehernega posameznika pogojuje vedenje drugih okrog njega in prav tako je njegovo vedenje pogojeno z vedenjem drugih; - clovek ne more nekomunicirati. Takoj, ko se znajdemo v medosebni situaciji, se znajdemo v komunikaciji; - vsaka komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik;

8

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

- vsaka komunikacija ima komplementaren ali dopolnjujoc in simetricen odnos, kar pomeni komuniciranje na enaki ravni. Avtor Reusch (Haber J, Price HP, Leach A, 1987, po Gorse Muhic, 1999) pa v svoji teoriji govori o terapevtski komunikaciji. Komunikacijo je opredelil kot »vse tiste procese, s katerimi ljudje vplivajo drug na drugega«. Terapevtska komunikacija omogoca pri bolniku pozitivne izkusnje in osebnostno rast. Nekaj znanih teoreticark na podrocju zdravstvene nege vkljucuje medosebno komunikacijo med kljucne vidike stroke zdravstvene nege (Powell, 1992, po Gorse Muhic, 1999). »Model medsebojnih odnosov«- Hildegard Peplau obravnava zdravstveno nego kot znacilen terapevtski in medosebni odnos, kot instrument edukacije in podpore, ki temelji na vzpodbujanju clovekove individualnosti. Velik poudarek daje nebesedni komunikaciji, ki vkljucuje empatijo in govorico telesa. Komunikacija mora biti jasna, predvsem pa neprekinjena (Gorse Muhic, 1999). »Model interakcij«- Ida Orlando vidi zdravstveno nego kot podporo ali pomoc bolniku pri zadovoljevanju potreb skozi proces svetovanja in pogovora. Medicinska sestra spoznava bolnikovo besedno in nebesedno izrazanje, odkriva nove potrebe, ki jih skupaj z bolnikom potrdi (Gorse Muhic, 1999). »Model odprti sistem«- Imogene M. King predstavlja zdravstveno nego kot proces medsebojnih odnosov med medicinsko sestro in bolnikom. Pri tem gre za obojestransko zaznavanje in sprejemanje. Skozi komunikacijo postavljamo cilje, preucujemo okolje in pridobivamo pristanek bolnika za sodelovanje pri doseganju ciljev (Bohinc, Cibic, 1995, po Gorse Muhic, 1999). Pomen teorije komunikacije za delo medicinskih sester je povsem ociten ­ ucinkovite zdravstvene nege brez ucinkovite neposredne komunikacije preprosto ni (Gorse Muhic, 1999).

9

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Ucinkovita komunikacija ima danes v praksi zdravstvene nege vedno vecji pomen. Zaradi hitrih sprememb in vecje zahtevnosti v praksi zdravstvene nege se pojavlja vecja potreba po ucinkovitejsi komunikaciji z bolniki in sodelavci (Northouse, 1997).

3.2 KOMUNIKACIJA IN NJENI ELEMENTI Poseben izraz clovekove individualnosti in osebnosti je govor. Clovek ga uporablja kot podobo svojega notranjega sveta ter kot ustvarjalno in zdravilno moc. Govor omogoca posamezniku, da se obraca na okolje in z njim vzpostavlja razmerje, gradi stike in jih neguje. Izgovorjava, kontrola govora in melodija omogocajo verbalno komunikacijo. Za komunikacijo v prvi vrsti uporabljamo govor, ki je osnovni nacin sporazumevanja med ljudmi. Z besedami dajemo in prejemamo informacije. Vcasih se zgodi, da nam zmanjka besed. V takih primerih si pomagamo z govorico telesa ali uporabo simbolov. Na govor vpliva vrsta dejavnikov: biofizioloski, telesni, dusevni in duhovni, socialni in kulturni dejavniki ter dejavniki okolja. Govor je povezovalno sredstvo med oddajnikom, sprejemnikom in vsebino. S popolno komunikacijo imamo opravka, kadar v njej nastopajo vse nastete komponente. Ce ni vsebine, ostane samo govoricenje. Ce ni sprejemnika, nastane monolog. Ce ni oddajnika, ni vsebine in tudi ne vpliva na sprejemnika. Govor je sredstvo za prenos informacije, vendar prenos ne poteka izolirano, ker pri njem sodeluje tudi dodatni kanal telesne govorice. Telo ne laze. Lahko sicer prenehamo govoriti verbalno, vendar nikoli ne prenehamo govoriti s telesom. Neverbalna (telesna) govorica se zazna precej hitreje od govornega signala. Telesne govorice se lahko do neke mere naucimo, vendar jo je treba predvidevati. Kljub nevarnosti, da bolnikove telesne signale napacno razumemo, so ti za medicinsko sestro zelo pomembni. Bolniku s telesno govorico dajemo signale, enako kot jih on daje nam (Filipic, 1998).

10

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

3.3 TIPI KOMUNIKACIJE Intrapersonalna komunikacija To so notranji procesi komuniciranja, pri cemer ima odlocujoco vlogo nas pojem jaza. Prek jaza se zrcali nas notranji svet. Vsako komuniciranje je predstavitev sebe. V skladu svoje predstave o sebi ocenjujemo druge, socustvujemo na svoj poseben nacin, razsojamo o zivljenjskih situacijah, nastopamo v vlogah, razmisljamo o tem, kako bi bili boljsi, se usklajujemo z okoljem... Lahko recemo, da funkcioniranje nasega jaza bistveno vpliva na nase komuniciranje (Trcek, 1998). Interpersonalna (medosebna) komunikacija Interpersonalna medosebna komunikacija je oblikovanje vzajemnih odnosov, ki trajajo dalj casa, so poglobljeni in z daljso ciljno usmeritvijo: - skozi medosebne odnose pridobivamo povratne informacije o sebi in drugih osebah; - utrjujemo in gradimo vzajemne odnose; - resujemo probleme in medosebne konflikte; - osebnostno rastemo in se razvijamo; - pomagamo drugim, da osebnostno rastejo in se razvijajo; - oblikujemo skupne cilje (Kristancic, 1999). Ze iz starogrske filozofije poznamo definicijo, da je clovek socialno in druzbeno bitje (Trcek, 1998, po Gorse Muhic, 1999). Komunikacija je najpomembnejsi proces socialne interakcije. Njegovo bistvo je izmenjava informacij med dvema ali vec osebami. V procesu interakcije ali medosebnega odnosa s pomocjo komunikacije premagujemo razlike med ljudmi in vzpostavljamo vezi na beseden in nebeseden nacin. Ta proces pa lahko daje tudi obratne rezultate, tako da posameznike oddaljuje od skupnega cilja, ce niso na isti valovni dolzini oziroma ce so si v nasprotju ali ce nimajo skupnega interesa za isti cilj (Nastran Ule, 1994, po Gorse Muhic, 1999).

11

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Uspesna medosebna komunikacija je v veliki meri rezultat ucenja v zgodnjem otrostvu. Mnogi pa te osnove v otrostvu niso razvili, zato je potrebno vec napora, da se pozneje naucijo uspesno komunicirati. Za mnoge ljudi je spretnost komuniciranja sestavni del njihove poklicne dejavnosti. Tudi v poklicu medicinske sestre je komuniciranje integralni del njenega dela. Pri tem nista pomembni le rocna spretnost in strokovnost, ampak tudi celovito sprejemanje cloveka v skladu z vsemi njegovimi fizicnimi, psihicnimi in socialnimi potrebami, ki mu dajejo zavest, da v svoji fizicni in psihicni bolecini ni sam. Za uspeh zdravljenja je pomembno tudi vzpostavljanje pristnega medosebnega odnosa med bolnikom in medicinsko sestro (Gorse Muhic, 1999).

3.4 NACINI SPREJEMANJA INFORMACIJ Ce zelimo olajsati navezovanje medsebojnih stikov in omogociti ucinkovito sporazumevanje, moramo doseci, da bolniki vso pozornost posvetijo nasim besedam. V mozganih imamo tri komunikacijska sredisca: vizualno, aditivno in kinesteticno. Pri vsakem cloveku prevladuje eno izmed njih, na osnovi tega pa locimo tri tipe ljudi: - Vizualne, ki svojo okolico dozivljajo prek besed. Slike si priklicejo z besedami: »Poglejte si to... Predstavljajte si...« To pomeni, da sprejemajo nas obraz in obrazno mimiko. - Akusticne/avditivne, ki uporabljajo besede, povezane s tem, kar slisimo: »Pa poslusajmo, kaj bos povedal!« Tak clovek v mislih govori, poslusa sume in glasove. Podrobnosti so zanj nepomembne. Ljudi poslusa, a tezko caka na trenutek, ko bo se sam lahko spregovoril. Osredotoci se na nas glas. - Motoricne/ kinesteticne, ki govorijo bolj pocasi. Taksni so tudi njihovi gibi. Stvari dojemajo custveno: »Ali obcutis, kaj mislim?« Pri govorjenju radi gestikulirajo, ne poslusajo natancno. Kadar govorimo, opazujejo predvsem nase kretnje in se osredotocijo na obcutenje (Dermol Hvala, 2001). Povsem razumljivo je, da se bomo s clovekom, ki sodeluje z nami ali raziskuje in dela podobne stvari kot mi, pogovarjali drugace kot pa z mladim, ki se na nase delo ne spozna. A nobenega bolnika ne smemo podcenjevati. Vsak ima pravico vedeti, kako bo

12

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

potekalo zdravljenje in kaksen naj bo zivljenjski slog, ki zdravljenje spremlja. Tako ima bolnik moznost, da se sam odloci za sodelovanje in sprejema posledice svoje odlocitve (Ule, 1998).

4 KOMUNIKACIJSKI PROCES Beseda komunikacija izvira iz latinske besede »communicare« in pomeni sporociti, deliti kaj s kom, vprasati, pogovoriti se o cem, biti v medsebojni zvezi. S komuniciranjem izmenjujemo znanje, informacije, izkusnje, se sporazumevamo, prepricujemo in na razlicne nacine sodelujemo med seboj. Zato lahko recemo, da je komuniciranje proces prenasanja informacij z medsebojnim sporazumevanjem (Mozina, Florjancic, 1990, po Gorse Muhic, 1999). Sestavni elementi komunikacijskega procesa so posiljatelj, prejemnik, kanal in sporocilo. V ta proces vkljucimo tudi kodiranje in dekodiranje sporocila, kar preprosto predstavlja uporabo jezika, simbolov, nacina, pravil, ki omogoca razumevanje sporocila na enak nacin, tako pri posiljatelju kot pri prejemniku.

Slika 1: Sporocilo med posiljateljem in prejemnikom

Vir: Gorse Muhic M. Komunikacija v zdravstveni negi. Ljubljana, 1999.

13

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Komunikacijski proces razumemo torej kot prenasanje sporocil med posiljatelji in prejemniki po razlicnih poteh ali kanalih. Izredno pomembne so povratne informacije. To so v bistvu informacije, ki se od prejemnika vracajo k posiljatelju in mu povedo, kako so bile sprejete in razumljene. Le jasno in razumljivo sporocilo omogoca ustrezen odgovor in le ustrezen odgovor spodbuja k nadaljnjim jasnim sporocilom. Da smo sposobni prenasati sporocila in jih tudi razumeti, moramo imeti po Lamovcevi (1991, po Gorse Muhic, 1999): - perceptivne (zaznavne) sposobnosti ­ videti, slisati, otipati, vonjati; - kognitivne sposobnosti ­ spoznanje, zmoznost tocnega presojanja; - vedenjske sposobnosti ­ kaj reci in storiti v dani situaciji; - emocionalne sposobnosti ­ ustrezno custveno reagiranje, empatija. V procesu medosebne interakcije clovek oblikuje svoje mnenje o drugem na podlagi mnogih informacij: besednega sporocila, druzbene situacije in raznovrstnih nebesednih znakov. Na osnovi tega skusa prepoznati svojega sogovornika, njegovo trenutno razpolozenje in druge dejavnike, ki kasneje vplivajo na njuno interakcijo (Gorse Muhic, 1999). Komunikacijski proces lahko na preprost nacin izrazimo z besedami: Kdo pove kaj, na kaksen nacin, komu in s kaksnim namenom? Kdo..........................................................Nasa predstava o sebi ­ samopodoba. Pove kaj...............................................Sporocilo, kakor ga razume sprejemnik. Na kaksen nacin........................Verbalno, neverbalno (informacije, custva, akcija). Komu..................................................................Nasa predstava o drugih. S kaksnim namenom.....................Skladnost verbalne in neverbalne komunikacije.

14

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Na poti od posiljatelja sporocila do sprejemnika lahko naleti sporocilo na mnoge ovire in pasti, ki preprecujejo prenos prave vsebine. Ker so v komunikacijo vkljuceni razlicni ljudje, ker so prisotna tudi njihova custva, se tem oviram ne moremo povsem izogniti. Sporazumevanje bo bolj uspesno, ce jih bomo znali prepoznavati in se trudili, da jih vsaj sami ne bi vnasali v komunikacijo. Take ovire so lahko: Razlike v zaznavanju........................................Pozornost je usmerjena na eno od treh prioritet pri zaznavanju: informacije, na custva in akcijo. Razlike v predstavah (osebni filtri).........................Predstave so rezultat dolgotrajnega procesa in so povezane z osebnostjo. V njih se zrcali preteklost, vplivi okolja, vzgoje in dejavnosti. Mehanske ovire......................................Ropot, sumi, mraz, vrocina, blizina drugih ljudi, svetloba, tema, vonji... Pomenske ovire.......................................Raba tujk in strokovnih izrazov, raba narecja, pogovor v tujem jeziku... Psiholoske ovire.......................................Strah, pogum, tesnoba, napetost, negativna custva, osamljenost, depresija... Za lazje razumevanje komunikacijskega procesa se posluzujemo modelov, kot so: - linearni (sporocilo potuje od A do B); - izmenicni (sporocilo potuje od A do B in nazaj do A); - kontekstualni (sporocilo potuje od A do B in nazaj v znanem okolju z dolocenim namenom). Takemu modelu pravijo nekateri tudi krozni model s pridobivanjem povratne informacije. Uspesnost komunikacije merimo po stopnji dosezenega sporazuma. Ta pa je odvisna od vseh sestavnih delov komunikacije, od osebnosti ljudi, ki so vkljuceni v njen proces, njihovega znanja in spretnosti (Flajs, 2003 b).

15

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

4.1 ZAKAJ KOMUNICIRAMO? Odlocitev za vzpostavitev medsebojnega stika sprejme vedno posameznik. Pri tem ga vodijo razlicne potrebe: - Osebne: ce zelimo kaj zvedeti ali povedati, navezemo stik s posameznikom ali skupino in tako zadostimo svojim osebnim potrebam. Vcasih se sprasujemo, zakaj prihaja do nesporazumov in zapletov pri delu z ljudmi? Zato, ker ima tudi nas sogovornik enake potrebe, vendar drugacna pricakovanja od nas. Za primer lahko vzamemo bolnika, ki isce pomoc v bolnisnici. Njegova osebna potreba je, da pove, kako se pocuti in izve, kako se lahko iz tega pocutja resi. Njegova pricakovanja so lahko skromna, lahko pa so zelo obsezna. Morda se bo zadovoljil ze s prijaznim pozdravom medicinske sestre, ki ga bo sprejela, povsem mozno pa je, da bo poleg tega pricakoval se vrsto drugih stvari: da bo takoj sprejet in da mu bo osebje namenilo svoj cas in pozornost. Morda bo pricakoval natancno razlago in precizna navodila za terapijo. Morda bo ocenjeval strokovnost osebja, urejenost in cistoco ambulante, odnos osebja do drugih pacientov, pomoc pri pregledu... (Flajs, 2003 b). Na drugi strani imamo medicinsko sestro, ki takega bolnika sprejme. Tudi ona ima svoje potrebe in pricakovanja. Njena potreba je, da izve cimvec podatkov od bolnika in tako opravi svoje delo strokovno in v odmerjenem casu. Njena pricakovanja so tudi lahko razlicna. Morda pricakuje, da bo bolnik hitro in natancno odgovarjal na njena vprasanja. Morda pa pricakuje, da bo potrebno previdno naceti pogovor in najprej sprostiti napetost in strah bolnika, da bo potrebno ugotoviti, kako naj mu zastavlja vprasanja, da jih bo razumel in kako naj mu da navodila in pojasnila, da pri zdravljenju ne bo naredil napak (Flajs, 2003 b). Uspeh njunega srecanja bo vecji, ce se bosta v zacetni komunikaciji (ob prvem stiku) dovolj odprla drug drugemu, da bosta ustvarila ozracje zaupljivosti in odprtosti. Pri tem nam lahko pomaga ze prijazen pozdrav in nasmeh. Postavlja se vprasanje, kdo od njiju je tisti, ki bo naredil prvi korak. Grobo povedano ima bolnik v tem odnosu pravice, medicinska sestra pa dolznosti. Bolnik se lahko naslanja na svoje potrebe in uveljavlja

16

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

svoja pricakovanja, medicinska sestra pa se sme ravnati po svojih osebnih merilih. Njena osebna merila se morajo na delovnem mestu podrediti sluzbenim, ki opisujejo njene dolznosti. Med njimi je prijaznost, vzpostavljanje stika, ustvarjanje sproscenega ozracja, pomoc in empatija, strokovnost... Nikdar si ne dovolimo, da bi se o nas siril glas: »Njeno znanje je obcudovanja vredno, le skoda, da ni malo bolj prijazna in dostopna...«. Osebne potrebe posameznika oblikujejo tudi osebna merila za obnasanje v komunikaciji z drugimi ljudmi. Ce so nasa osebna merila podobna sluzbenim, se nam ne bo treba truditi, da bi se prilagodili in bomo z lahkoto vzpostavljali stik z drugimi ljudmi. Kadar pa so nasa osebna merila zelo drugacna (ohlapnejsa) od sluzbenih, bo potrebno vlagati veliko energije v prilagajanje ali pa bomo nosili breme neuspesne komunikacije (Flajs, 2003 b). - Socialne: clovek je druzabno, socialno bitje in ne more ziveti sam. Blizina drugih je zanj pomembna in od nekdaj se je potegoval zanjo in jo branil pred vsiljivci. Clovek se v skupini, ki ji pripada, dobro pocuti, ce se pocuti varno. To velja za skupine kot so: druzina, soseska, delovni kolektiv ali katerakoli druga skupina, ki jo povezujejo skupni interesi. Ce taki skupini grozi nevarnost od zunaj, se clani skupine se bolj povezejo med seboj in postanejo nezaupljivi do zunanjega okolja. Komunikacija med skupino in zunanjimi sogovorniki je otezena in zahtevna (Flajs, 2003 b). - Ekonomske: ce hocemo preziveti, moramo biti ves cas na prezi. S komunikacijo vseh vrst (pisno, govorno, govorico telesa) se ves cas trudimo, da bi sebi in svojemu okolju zagotovili prezivetje. V zdravstvu imamo opraviti z ljudmi, ki so v stresnem stanju in so zelo ranljivi. Njihov prag strpnosti je zelo nizek ze zaradi zdravstvenih tezav. Ce temu dodamo se ogrozeno ekonomsko ali socialno varnost, ali celo obe skupaj, lahko pricakujemo, da bomo v prihodnosti potrebovali veliko vec komunikacijskih spretnosti, kot smo jih do sedaj. Zdravljenje je veliko bolj uspesno, ce zdravstveno osebje in bolnik dobro sodelujeta.

17

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Dobro sodelovanje pa je mozno samo, ce med njima poteka dobra komunikacija (Flajs, 2003 b). - Upravljanje z lastno voljo: cloveku je lastna potreba po sprejemljivosti in uveljavitvi. Od tod izvira tudi neustavljiva zelja po svobodi upravljanja z lastno voljo, po svobodi izrazanja samega sebe, kar je ena od elementarnih clovekovih potreb. Globoko v sebi si tudi ljudje, ki so na zunaj pasivni, odmaknjeni, samotarski in se nocejo ali ne morejo uveljaviti v okolju, zelijo priznanja za svoje delo, poglede, ideje. Vsak med njimi pricakuje ali si zeli, da ga bo kdo opazil, ali da bo lahko komu izrazil svoje zelje, nacrte, poglede. Ce nam okolje ali razmere ne dopustijo, da bi se izrazili (da bi upravljali z lastno voljo), se cutimo ogrozene in zapuscene. Tudi v tem primeru postane clovek do drugih nezaupljiv in previden pri vzpostavljanju medcloveskih stikov. Komunikacija takega cloveka je polna predsodkov, stereotipov in drugih ovir in posledicno tudi neuspesna (Flajs, 2003 b). Osebne, socialne, ekonomske potrebe in potreba po izrazanju samega sebe so enake in skupne za vse ljudi. Ni pomembna starost, niti spol. Nanje ne vpliva kulturno okolje. Kadar se ljudje pocutijo ogrozeni, postanejo previdnejsi, nezaupljivi, tezje vzpostavljajo stik z drugimi ljudmi, njihov prag strpnosti je nizek in pogosteje zahajajo v konfliktne situacije (Flajs, 2003 b).

4.2 KAKO KOMUNICIRAMO? Raziskave so pokazale, da so besede v komunikaciji se najmanj pomembne, saj je glas vsaj petkrat pomembnejsi za sporazumevanje kot besede. Z glasom besedam vdahnemo custva in razpolozenje. Postanejo nam prepoznavne v svojih odtenkih. Z glasom lahko popolnoma spremenimo pomen istih besed. Niti zavedamo se ne, da s spremenjenim glasom obicajno zavzamemo tudi drugacno drzo, da pospremimo izgovorjeno besedo vsaj s pogledom, ce ze ne z gibom ali kretnjo, da med pogovorom spreminjamo tudi

18

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

razdalje med ljudmi in se nekaterih celo dotikamo. Zavedna raba besed, glasu in govorice telesa pripomore k boljsemu sporazumevanju. Opazovanje in poslusanje sogovornika, vzivljanje v njegovo custveno stanje, priznavanje pravice do drugacnosti pa nam po drugi strani zagotavlja lahkotno prilagajanje. Ideje, dejstva in mnenja se neprestano spreminjajo v besede in jih v vsakem pogovoru, tudi najbolj preprostem, podajamo drug drugemu. Nebesedni znaki, kot so drza, geste, kretnje, pogledi, ton glasu, spremljajo vsak pogovor. Ta tok informacij, nizanje podatkov in izmenjava signalov predstavljajo proces komunikacije. Podatki sami, ali bolje receno, sporocila so lahko analogni ali digitalni znaki. Analogni znaki so neposredni, slikovni in jih predstavlja pretezno govorica telesa. Digitalni znaki pa so zapleteni, abstraktni in jih predstavljajo pretezno besede. Analogni znaki vnasajo v sporazumevanje takojsnje povezave in dolocajo odnose. Digitalni znaki pa natancneje pojasnjujejo odnosno raven in dolocajo vsebino. Znaki vsebinske in odnosne ravni se lahko ujemajo (so skladni) ali pa tudi ne (izpodbijajo drug drugega). Kadar so skladni, smo prepricljivi. Neskladje zbuja nelagodne obcutke, ki povzrocajo nastajanje psiholoske megle. Ta pa je pogosto vzrok za napacna sklepanja in dejanja. Skoraj nikoli ne pomislimo, da je vzrok za mnoge nesporazume, ki jih vsak dan dozivljamo, v nasi slabi komunikaciji. Mislimo, da znamo komunicirati, ce znamo govoriti. Pravimo, da smo dobri poslusalci, ce mirno sedimo, gledamo govorcu v oci in se nagibamo naprej. Ob vsem tem pa vsak trenutek slisimo in izgovarjamo stavke: - Ze stokrat sem ti razlozila! - To je sicer lep izdelek, vendar sem jaz mislil nekaj drugega! - Oprostite, najbrz sva se narobe razumela! Vse to nam dokazuje, da je bila komunikacija neuspesna. Sele, ce se poglobimo v bistvo komunikacije, se zavemo, kako kompliciran proces je to in kako tezko je razviti spretnosti in znanja, ki vodijo k sporazumu (Flajs, 2003 b). V profesionalni komunikaciji je pomembno, da medicinska sestra poleg znanja in teorije zdravstvene nege pozna samo sebe. Razumevanje sebe in skladnost lastnega

19

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

dozivljanja z dozivljanji drugih sta osnova za uspesno interakcijo z njimi. Ucenje in razmisljanje o samopodobi omogoca medicinski sestri ustreznejse ravnanje in prilagodljivost pri odzivanju na zahteve ljudi, s katerimi prihaja v stik (Crncec, Lahe, 2001).

4.3 USKLAJENOST BESEDNE IN NEBESEDNE KOMUNIKACIJE Gorse Muhic (1999) opisuje, da je temeljna znacilnost uspesnega neposrednega komunikacijskega odnosa povezanost in usklajenost besednega in nebesednega sporazumevanja. Obe obliki sporazumevanja sestavljata celoto in se praviloma dopolnjujeta. Ce nista usklajeni, je informacija nejasna, njena sporocilna vrednost je majhna, zato nam povzroca negotovost. 4.3.1 Besedna komunikacija Je zelo pomembna za vse ljudi, za zdrave in bolne. Skozi besedno komunikacijo oseba poskusa deliti del sebe s stevilnimi drugimi ljudmi. To je najvisja oblika komuniciranja. Sredstva verbalne komunikacije so besede, govorjene ali pisane. Besedna komunikacija sama po sebi lahko natancno in ucinkovito posreduje dejanske informacije, manj pa je ucinkovita za posredovanje obcutkov ali pomenskih odtenkov. Ce je medicinska sestra dobra poslusalka, bo slisala oboje, vsebino in obcutke, ki so bili posredovani besedno. Pogoj za uspesno komunikacijo je upostevanje kontaktne kulture: takojsnja pozornost do sogovornika, izraz dobrodoslosti, predstavitev, vikanje, upostevanje intimne vrednosti osebnega imena, pozorno poslusanje, odsotnost polemicnosti, ustvarjanje sproscenega vzdusja, zagotavljanje mirnega okolja... (Trcek, 1998, po Gorse Muhic, 1999). 4.3.2 Parajezikovna komunikacija Jezikovni znaki zajemajo glasovne posebnosti, kot so nacin izgovora, trajanje pogovora, ritem, intonacija, poudarki, premori, sumi, nepovezani nebesedni glasovi, kot so smeh, jok, nelagodno pokasljevanje in glasovi oklevanja (hm, oh), glasovi vzdihovanja in stokanja (o, au, joj) ter vzkliki (juhu, fuj). To so pomembni izrazi custev in so lahko

20

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

mocna sredstva za posredovanje informacij. V zdravstvu je parajezik neposredna pot do diagnoze, do stanja zavesti, do ugotavljanja uspesnosti posegov... (Gorse Muhic, 1999). 4.3.3 Nebesedna komunikacija Je zelo pomembna in je nepogresljiv del nasega komuniciranja z drugimi. Obsega vse, kar ne zajema govorjene ali pisane besede. Poteka lahko sama ali skupaj z besedno komunikacijo. Ton glasu in govorica telesa podpreta besedo, iz vsega tega pa govori nasa notranja naravnanost. Ta raven komuniciranja je pogosto podzavestno motivirana in lahko bolj natancno kot besede, ki jih je izrekel, izrazi tisto, kar je nekdo hotel posredovati. Tomori (1990, po Gorse Muhic, 1999) poudarja, da je telo za sporazumevanje med ljudmi pomembno vsaj toliko kot besede, za majhne otroke in motene osebe pa celo najpomembnejse. Z zavedanjem pomena in moci govorice telesa in govorice telesa drugih lahko postane sporazumevanje med ljudmi jasnejse, stik med njimi pa boljsi. Za dober stik med dvema osebama je pomembno, da je posameznik uglasen tako sam s seboj kot z drugim. Poznamo razlicne oblike nebesedne komunikacije: sporocanje z gibi telesa (kinesteticna komunikacija), z uporabo prostora kot medija (proksemicna komunikacija), z dotikom (taktilna komunikacija), komuniciranje prek uporabe predmetnega okolja, molk, cas (kronemicna komunikacija) (Gorse Muhic, 1999). 4.3.4 Kinesteticne komunikacije Kinesteticne komunikacije imenujemo vse vrste sporocil, ki jih posredujemo prek razlicnih gibov telesa, od obrazne mimike do telesne drze. Kinesteticna sporocila so poleg uporabe besed najpomembnejsa in najbolj mnozicna (Trcek, 1998, po Gorse Muhic, 1999). 4.3.5 Obrazna mimika Obrazna mimika ima veliko sporocilno moc. Izraza custveno razpolozenje in njegovo intenzivnost. Sogovornika vedno gledamo v obraz in na ta nacin lahko ugotovimo, koliko ga zanimamo ter na enak nacin sporocamo svoje misli. Najpomembnejsi in najintimnejsi organ obraza so oci. Oci so zrcalo duse, razkrivajo clovekovo notranjost, so okno telesa. Nas pogled ima nesteto sporocil in odtenkov in je vedno vkljucen v

21

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

socialni odnos ter je specificen glede na razmerja med ljudmi. Obstoja cela vrsta nenapisanih pravil o tem, kako, kdaj in koliko casa naj gledamo sogovornika v oci. Vsekakor gledamo sogovornika tudi z namenom, da ugotovimo njegovo odzivanje in da dobimo povratno sporocilo ­ se strinja z nami, kaj ga zanima, o cem se zeli pogovarjati (Gorse Muhic, 1999). 4.3.6 Kretnje, drze S kretnjami izrazamo custva, stalisca, osebne lastnosti, lahko nakazujemo stopnjo telesne vzburjenosti... Poleg obraznega izrazanja je najpogostejsa govorica nasih rok. Pri tem igrata vlogo tudi socialna moc in polozaj. Najbolj mnozicna je uporaba rok ob pozdravu, srecanju in slovesu. S kretnjami rok lahko izrazimo povabilo, nestrinjanje, obrambo, sprejetost... Kretnje cloveka, ki se zna sprostiti in na primeren nacin uveljaviti, so sproscene, izraz obraza je naraven in odziven. Tudi s telesno drzo izrazamo stalisca do osebe, ki je udelezena v komunikaciji. Pomemben je nagib telesa proti sogovorniku, prostorska blizina, dotikanje in usmerjenost pogleda. Z drzami izrazamo tudi svoje notranje pocutje ter dusevno razpolozenje. Vemo, kaj pomeni sklonjena glava ter upognjen hrbet ali pa pokoncna in sproscena drza. Na osnovi telesne drze lahko ocenjujemo osebnostne lastnosti. Sproscenost nakazuje samozavest, toga drza pa izraza psihicno togost. Medicinske sestre z govorico telesa bolniku sporocajo, kako ga dozivljajo in koliko so zanj pripravljene storiti. Bolnik hitro ugotovi, ali ga ljudje, ki zanj skrbijo, spostujejo ali ne (Gorse Muhic, 1999).

V vsakdanjem zivljenju uporabljamo veliko obicajnih kretenj, na primer: - kimati / odkimavati z glavo ­ strinjanje / ne strinjanje; - hitro odkimavati z glavo ­ jeza; - drgniti dlani ­ pricakovanje; - pomezikniti / pomigniti ­ pridi k meni; - razsiriti roke ­ povabilo; - skomigniti z rameni ­ ne vem / ravnodusnost (Read, 1997).

22

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

4.3.7 Dotik ­ taktilna komunikacija Je mocno orodje oziroma pripomocek za komuniciranje. Dotik je prva clovekova komunikacija po rojstvu in pogosto tudi zadnja, ko umirajocega drzimo za roko. Dotik je izjemnega pomena za clovekov normalni razvoj. Z dotikom clovek sprejema in daje sporocila v skladu z izkusnjami, ki jih ima v medosebnih odnosih ze od zgodnejsih obdobij svojega zivljenja naprej. Ljudje blizino z drugimi zelo razlicno dozivljamo. Razlicno jo prenesemo, razlicno jo dopuscamo, potrebujemo in zelimo. Nekatere ze najmanjsa blizina spravi v stisko, nelagodje in tesnobo. V odnosih, ki imajo za cloveka se poseben pomen, pa ima dotik, ceprav se tako bezen in rahel, svojo sporocilno vrednost. Odziv, ki ga sprozi v custvih in cutih, ni toliko odvisen od dotika samega, kot od celotnega dozivetja, iz katerega izvira (Tomori, 1990, po Gorse Muhic, 1999). Za dotik velja, da mora biti dovoljen, dotik brez pristanka pa pomeni vdor v intimnost drugega. Pomena dotika se moramo se posebej zavedati pri izvajanju zdravstvene nege. Uporabljati ga moramo preudarno. Rokovanje je pomembno ob prvem stiku z bolnikom, s tem mu pokazemo pozornost in cas, kar ugodno vpliva na bolnikovo pocutje. Bolniki, ki so obcutljivi na blizino, lahko ze bezen dotik obcutijo kot vdor v njihovo osebnost ali pa kot vabilo k intimnosti. Po drugi strani pa je lahko nevsiljiv nezen dotik bolnika pri zdravstveni negi veckrat pozitiven, zmanjsa strah in napetost, pomirja in vpliva na zaupanje. Ce izvajamo postopke, pri katerih je potreben telesni dotik, to bolniku natancno in pravocasno pojasnimo, da preprecimo negativno reakcijo in upostevamo bolnikovo sramezljivost (Gorse Muhic, 1999). 4.3.8 Proksemicna komunikacija Prostor kot medij komunikacije predstavlja se eno pomembno sredstvo za ugotavljanje narave odnosa in ima neomejene sporocilne moznosti. Med komunikacijo ima vsak udelezenec svoje mesto v prostoru. Prostorsko obnasanje v okviru interakcije predstavljajo: vzdrzevanje dolocene razdalje do drugih udelezencev, polozaj, ki ga zavzamejo drug do drugega, in odnos ljudi do prostora, v katerem se nahajajo. Razdalja

23

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

oziroma blizina govori o odnosu med udelezenci komunikacije. Poznamo naslednja prostorska obmocja: - Intimni prostor je od 15 do 46 cm. Ta prostor omogoca maksimalno medosebno cutno stimulacijo. To je tisti prostor, ki ga clovek varuje kot svojo lastnino. Le tisti, na katere je oseba custveno navezana, smejo prestopiti mejo intimnega prostora. Ravno ob vdiranju nezazeljene osebe v nas intimni prostor se v nas porodi najvec nelagodja in celo negativnih obcutkov. Zaradi tega moramo biti medicinske sestre, ki zaradi narave dela pogosto vdiramo v ta prostor, pri tem zelo previdne, obzirne in moramo upostevati prizadetost in obrambno vedenje bolnika. - Osebni prostor je od 46 do 120 cm. V tem prostoru se zadrzujemo z ljudmi, ki so nam blizu. - Socialni prostor obsega od 120 do 360 cm. To obmocje je manj osebno in manj odvisno. Obsega nase vsakodnevne stike z znanci, sodelavci, predpostavljenimi, ta razdalja pogosto poudarja podrejenost. - Javni prostor sega prek 360 cm. Uporabljamo ga pri javnih nastopih in drugih javnih priloznostih. Poznamo se druge prostorske parametre, ki so pomembni za medosebne odnose ­ od mesta, ki ga sogovornik zavzame v prostoru, do poudarjanja lastninske pravice do dolocenega prostora. Ce se medicinska sestra vsega tega zaveda, lahko oblikuje ustrezno medsebojno okolje, kjer bo upostevana in spostovana bolnikova potreba po dovolj velikem osebnem prostoru in fizicni razdalji, ki je zanj se udobna (Gorse Muhic, 1999). 4.3.9 Kronemicna komunikacija Kronemicna komunikacija pomeni nacin uporabe casa pri komuniciranju. Cas je pomemben tako za zdrave kot za bolne ljudi. Vse zivljenje je determinirano s casom. Cas pa ima v razlicnih kulturah razlicne pomene, kar moramo pri komuniciranju upostevati. Medicinske sestre s kronemicnim dejavnikom dokazujejo svojo pomembnost. Takojsnja pozornost, ki jo medicinska sestra nameni bolniku, pomeni vljudnost in spostljiv odnos. Cakanje, da bo medicinska sestra izpolnila svojo obveznost oziroma obljubo, pa bolnik dozivlja kot podcenjevanje in ignoranco. Ce zeli medicinska sestra z bolnikom

24

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

vzpostaviti terapevtski odnos, mora biti posebej pozorna tudi na cas in ga bolniku ne sme jemati (Gorse Muhic, 1999). 4.3.10 Olfaktorna komunikacija Olfaktorna komunikacija pomeni izrazanje posameznika prek vonja ­ gre tako za telesno higieno kot uporabo disavnih sredstev. Celotni zunanji videz medicinske sestre lahko pri bolniku vzbuja zaupanje ali narobe, ce je medicinska sestra neurejena ali zanemarjena (Gorse Muhic, 1999). 4.3.11 Komunikacija prek predmetnega okolja Nasa komunikacija vedno poteka prek vec kanalov in pri tem uporabljamo vsa sredstva, ki so nam na voljo, ne le besedni in nebesedni jezik. Tudi sirse in ozje predmetno okolje sluzi za komuniciranje. Tako komuniciramo z obleko, s katero nekaj povemo o sebi, s predmeti, ki jih nosimo s seboj ali na sebi ter z uporabo vsega fizicnega okolja, v katerem smo. Te predmete ljudje pogosto izbirajo zavestno, zato lahko manj natancno posredujejo informacije kot druge oblike nebesedne komunikacije (Gorse Muhic, 1999). 4.3.12 Molk Je mnogopomenski in govorimo tudi o porocanju z molkom (Tomori, 1990, po Gorse Muhic, 1999). Z molkom izrazamo nas odnos do drugega in razlicno stopnjo pripravljenosti za pomoc. Te stopnje so lahko izrazanje ljubezni, spostovanja, empatije, tudi ignorance, jeze, zaskrbljenosti in provokacije v komunikaciji. Obvladovanje molka je posebnega pomena v zdravstvu, kjer morajo biti informacije premisljene. Komunikacija se v zdravstvu vkljucuje v doktrino, je del terapije, pri kateri moramo upostevati celotno osebnost bolnika in v kateri je molk se posebej obcutljiva vrsta komunikacije. Za uspesno komunikacijo se je potrebno nauciti tudi molcati. Medicinske sestre, ki najvec casa prebijejo skupaj z bolnikom, lahko brez besed, z molkom in drugimi nebesednimi sporocili, povedo bolniku tudi tisto, cesar ne bi smele (Trcek, 1998, po Gorse Muhic, 1999).

25

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Poleg teoreticnih znanj in ob upostevanju psihodinamike je pomembna tudi intuicija medicinske sestre, saj je vcasih tezko doloceno telesno govorico pripisati dolocenem custvenem razpolozenju. Razen tega, da medicinska sestra reagira na bolnikovo nebesedno vedenje, mora vidike tega vedenja preudarno vkljucevati v svoje delo. Zadnje, na kar je potrebno opozoriti v zvezi z nebesednim komuniciranjem, je, da se medicinska sestra ne zaveda le bolnikovih nebesednih sporocil, ampak tudi svojih. Z nebesednimi sporocili lahko posredujemo zanimanje, spostovanje ter iskreno skrb in odgovornost za bolnika in druge, s katerimi prihaja v stik, lahko pa tudi ravnodusnost, vzvisenost, pomanjkanje spostovanja in neoseben odnos (Gorse Muhic, 1999). 4.3.13 Prirojeni, podedovani, nauceni in privzgojeni znaki Vprasanje, ali so nejezikovni znaki prirojeni, nauceni, podedovani ali pa pridobljeni na kak drug nacin, so ze veckrat raziskovali in o njem razpravljali. Raziskave so pokazale, da so nekatere kretnje lahko razvrscene v vsako od kategorij. Tudi to, ali se kretenj naucimo v nekem kulturnem okolju in smo se jih navadili, ali pa so dednega izvora, je se vedno polemicno. Ugotovili so, da so osnovni custveno pogojeni izrazi na obrazu prirojeni, velik del clovekovih osnovnih nejezikovnih navad pa naucenih. Pomen mnogih gibov in kretenj pa doloca kulturno okolje (http://ales.ledina.org).

4.4 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE Verbalna in neverbalna komunikacija imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. 4.4.1 PREDNOSTI VERBALNE KOMUNIKACIJE Prednosti verbalne komunikacije so: - poteka hitro, - istocasno lahko sodeluje vec ljudi, - z ljudmi imamo neposredni kontakt, - zapisane besede so dokument (trajnost) (Flajs, 2003 b).

26

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

4.4.2 POMANJKLJIVOSTI VERBALNE KOMUNIKACIJE Pomanjkljivosti verbalne komunikacije so: - vsak clovek ima svoje predstave, zato poslusa skozi lastne filtre, - informacije so pogosto popacene zaradi razlik v razumevanju (halo efekt), - povrsnost v izgovorjavi, nedokoncani stavki, posplosevanje, hitrost govora vnasajo v komunikacijo negotovost in dvome, - razlike v razumevanju posameznih besed (narecja, tuji jeziki, tujke), - slabo poslusanje (upadanje v besedo, slisimo samo del celote, precenjujemo ali podcenjujemo sogovornika) (Flajs, 2003 b).

4.4.3 PREDNOSTI NEVERBALNE KOMUNIKACIJE Prednosti neverbalne komunikacije so: - razlaga verbalno komunikacijo, - pojasnjuje besede, - dodaja pomen besedam in ga natancno doloca, - vkljucuje custva, ki se kazejo na obrazu, v glasu, v kretnjah, drzi, pri hoji, v urejenosti, obvladovanju prostora..., - povezuje (skladnost besed in govorico telesa), - razkriva besedno komunikacijo (prihaja korak pred besedami), - zbuja asociacije, - nakazuje obcutke simpatije ali antipatije (Flajs, 2003 b).

4.4.4 POMANJKLJIVOSTI NEVERBALNE KOMUNIKACIJE O pomanjkljivostih neverbalne komunikacije tezko govorimo, saj nam vecinoma sluzi kot pomoc na poti sporazumevanja. Vsaka njena prednost pa se v trenutku, ko jo v odnosu do neke druge osebe uporabimo na napacen nacin, sprevrze v pomanjkljivost. Izredno pomembno je, da se ne zaziramo samo vase, temvec, da imamo vedno pred

27

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

ocmi cloveka s katerim komuniciramo. Nasa osnovna naloga je, da odkrivamo potrebe in se jim skusamo cim bolj priblizati. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti nase, zato se ne bomo v komunikaciji nikoli podrejali, ampak samo prilagajali (Flajs, 2003 b).

5 KAKOVOST KOMUNICIRANJA V ZDRAVSTVENI NEGI Komunikacija se pricne z osebo, katera ustvari sporocilo, ki temelji na lastnem zaznavanju. Ta oseba je posiljatelj, katera prenese sporocilo z uporabo besed, dejanj, telesne govorice. Pomembna sta se ton glasu in izraz obraza. Sporocilo se prenese do prejemnika, ki si razlaga in vrednoti sporocilo, upostevajoc vse besede in signale (Zerwekh, Claborn, 2000). Tako pridemo do treh pogojnih elementov vsake komunikacije, to je izvora informacije, prenosa in sprejema (Slika 2).

IZVOR

PRENOS

SPREJEM

Slika 2: Pogojni elementi komunikacije

Vir: Videcnik V. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi bolnika. Maribor, 2003.

28

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Zaradi zahtev po sistematskih metodah preucevanja smo dobili pri komuniciranju najpomembnejsi element sistema, to je povratno zvezo ali povratni vpliv na zacetek ali na posredovalca informacije. Prav element povratne zveze stopa v ospredje, saj je prava komunikacija dosledno interakcija, povratna zveza je bistvo interakcije (Videcnik, 2003). (Slika 3).

IZVOR

PRENOS

SPREJEM

POVRATNA ZVEZA FEEDBACK

Slika 3: Povratna zveza (feedback)

Vir: Videcnik V. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi bolnika. Maribor, 2003.

Komunikacija je v zdravstveni negi postala bolj aktualna z razvojem stroke, z uveljavljanjem sodobnih metod dela, ki aktivno vkljucujejo bolnika (Videcnik, 2003).

5.1 PRAVILA KOMUNICIRANJA

29

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Pravila komuniciranja obsegajo: - jasno opredeljen cilj; - jasno in razumljivo sporocilo; - razumevanje osebe, ki ji je sporocilo namenjeno; - razumevanje lastnega ravnanja med komuniciranjem (Pajnkihar, 1999). Da bi se znali poslusati in pogovarjati in da bi v tem uzivali, poglejmo nekaj osnovnih pravil, ki jih moramo upostevati, ko navezujemo stik z drugo osebo: 1. Svojemu sogovorniku glejmo vselej v oci. 2. Med razgovorom se ne ukvarjajmo z nicemer drugim, ne vstajajmo od mize, ne obracajmo se in ne oddaljujmo od sogovornika. 3. Ne segajmo mu po nepotrebnem v besedo; dovolimo, da izrazi svoje misli in obcutja. 4. Nasa vprasanja naj bodo kratka, razumljiva, taktna in spodbudna. 5. Njegove odgovore sprejmimo z nedolocnim pritrjevanjem (»Tako vi mislite in cutite. Upostevam vas taksnega kot ste. Izhajam iz vasega polozaja. Dopuscam vaso razlago. Jemljem vas resno.«). 6. Vzdrzimo se kakrsnihkoli ocitkov ali moralnih sodb! Ne postavljajmo se nad cloveka! 7. Na morebitno agresivnost ne odgovarjajte z agresijo, ker se tako zmanjsa moznost za konstruktiven razgovor! 8. Morebitna nestrinjanja usmerite na njegova stalisca, nikakor pa jih ne usmerite proti njemu kot osebi. 9. Ustvarite vzdusje iskrenosti in medsebojnega zaupanja, navzocnost »tretjih« oseb zato v stiku dveh ni zazeljena, prav tako ne vmesni telefonski pogovori. 10. Nasa neinformiranost o predmetu pogovora, predsodki, preuranjeno zakljucevanje, prehitre ali celo dokoncne, sodbe, onemogocajo resitev tezav. Pustimo vse moznosti odprte, vzivimo se v tuj polozaj in pri iskanju resitev ne vztrajajmo trmasto pri svojem mnenju (Rakovec Felser, 1997).

30

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Slaba komunikacija ima velik vpliv na koncen rezultat zdravljenja. Poskusajmo se izogniti slabim rezultatom zdravljenja z upostevanjem naslednjih pravil: 1. Poslusaj pacienta. 2. Dajaj cimbolj preprosta navodila. 3. Posreduj jasna in natancna navodila glede rezima zdravljenja. 4. Poskusaj vkljucevati v sistem zdravljenja tudi njegove svojce. 5. Pacientu posreduj dovolj informacij z navodili in nasveti. 6. V pogovoru ne uporabljaj tujk, pogovor naj poteka v preprostih stavkih. 7. Med pogovorom se izogibaj medicinskim izrazom. 8. Dajaj natancne in dovolj podrobne informacije o stvareh, ki ga zanimajo. 9. Poskusaj pacientu zagotoviti dovolj informacij o diagnozi in vzroku nastanka bolezni. 10. Raje zavzemaj prijateljsko, kot poslovno ­ prakticno vedenje (Dexter, Wash, 1995).

6 KOMUNIKACIJA V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE Raven, nacin in obseg komuniciranja v procesu zdravstvene nege so odvisni od vseh udelezencev. V odnosu zdravega in bolnega cloveka, je medicinska sestra tista, ki se mora prilagajati. To velja za vodenje komunikacije, nacina govora, obsega informacij in uporabe posameznih sredstev. Standardni negovalni cilji, ki jih pri tem zasleduje, so: - vzdusje, v katerem se razvija komunikacija, - podpora in pomoc pri komunikacijskih motnjah, - nadomestni prevzem manjkajocih funkcij v komunikacijski verigi. V komunikaciji z bolniki je treba biti pozoren in se izogibati nekaterim pogostim motnjam. Te motnje lahko nastopajo tako na strani oddajnika kot sprejemnika, pri cemer medicinska sestra in bolnik nastopata v obeh vlogah (Filipic, 1998).

31

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Ucinkovita komunikacija je danes velik izziv prakse zdravstvene nege. Pridobitev dobrih komunikacijskih spretnosti zahteva veliko prakse in pogosto samovrednotenje. Neuspesna komunikacija, na katerem koli podrocju dela medicinske sestre, velikokrat povzroci nepotrebne stiske pri bolnikih in njihovih druzinah. Rezultat zdravljenja je v veliki meri odvisen od uspesnosti komunikacije z bolnikom in s sodelavci (Webb, 1999).

6.1 NAJPOGOSTEJSE MOTNJE V KOMUNIKACIJI Nepopolno razumevanje in slabo izjavljena sporocila so glavni vzrok za motnje v komunikaciji. Vzroki za nepopolno razumevanje so pomanjkanje jasnosti in natancnosti pri izgovorjavi besed, slabo izbrane besede, zargon, nespretno oblikovani stavki, prehiter ali prepocasen govor... Besede imajo lahko pri razlicnih ljudeh razlicen pomen. Zapleti v komunikaciji se prav tako pojavijo, ko so sporocila predolga, prevec zapletena in ko posiljatelj uporablja besede, katerih prejemnik ne razume (Tomey, 2000). Motnje pri oddajniku Oddajnik sporocila sta lahko medicinska sestra ali bolnik, motnje lahko nastopijo pri obeh (Filipic, 1998). Motnje pri medicinski sestri kot oddajniku: - narobe razumljena navodila, - lastna negotovost, - strah pred vprasanji bolnika, - brezbriznost, - podcenjevanje pomena informacij za bolnika, - napacne predstave (saj ne razume), - neurejeno in nejasno govorjenje, - pomanjkanje stikov, - casovni pritisk.

32

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Motnje pri bolniku kot oddajniku: - nezmoznost, da bi se izrazil, - skrite izjave, - strah pred odgovarjanjem, - napacno pricakovanje, - strah pred avtoriteto, - sram, - obcutki krivde, - obcutki dolznosti, - depresija, - agresija. Motnje pri sprejemniku Medicinska sestra in bolnik sta lahko oba tudi sprejemnika sporocila (Filipic, 1998). Motnje pri medicinski sestri kot sprejemniku: - brezbriznost, - pomanjkanje casa, - neustrezen odnos, - stereotipni odgovori, - neodkritost, - neustrezno odzivanje, - jemanje poguma s kretnjami in mimiko. Motnje pri bolniku kot sprejemniku: - okvara sluha, - duhovna pasivnost, - emocionalni polozaj (upanje, strah, jeza), - pomanjkanje pozornosti, - neprijetno okolje (hrup), - neposlusnost, - napacne predstave,

33

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

- strah pred sprasevanjem. Za kulturo odnosov med medicinsko sestro in bolniki ni dovolj le hotenje, potrebna sta tudi znanje in prilagodljivost. Zdravstveni delavci naj bi uporabljali bolj razumljiv jezik z manj latinscine in tujkami, pri komuniciranju z otroki pa tudi dialekt in zargon, ki ga otrok razume. Nekatere raziskave kazejo, da bolniki ne razumejo celo 50 odstotkov tistega, kar jim zdravstveni delavci pripovedujejo (Trcek, 1994, po Filipic, 1998). Zaradi vedno vecje casovne stiske in uporabe aparatur so osebni stiki omejeni na minimalni cas, kar se bolj bremeni odnose v zdravstvu. Znacilno za naso zahodno kulturo je tudi, da ne znamo poslusati in biti pozorni, kar bolnika zelo obremenjuje. Dolgo je ze znano dejstvo, da se bolnik med zdravstveno ustanovo s toplim odnosom in osebnim spostovanjem ter strokovno vrhunsko, a v odnosih bolj hladno ustanovo, raje odloci za prvo. Empatija, to je sposobnost vzivljanja v polozaj bolnika, je zato ena temeljnih potreb poklicne usposobljenosti v zdravstvu (Filipic, 1998). Profesionalni zargon pa tudi ponavljanje stereotipnih odgovorov, kot so: »Vi se pocutite« ali »Vi ste rekli...«, so ovira za ustrezno komunikacijo. Vsak strokovnjak lahko sam izpopolni razlicne fraze, ki mu pri prakticnem delu lahko pomagajo. Te so lahko: - »Ce sem vas prav slisala...«; - »To pomeni, da se vi pocutite...«; - »Vam se zdi, da...«; - »To za vas pomeni...«; - »Pravkar cutite, da...«; - »Obcutek imam,...«; - »Pogosto mislite, da...«; - »To, kar pravite, da cutite, je morda...«; - »Ce se vam zdi tako...«; - »Vrsta custev, ki jih...« (Kristancic, 1995).

34

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

7 TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA V komunikaciji z bolnikom je pomembno, da medicinska sestra spostuje temeljne clovekove pravice in uposteva vsa eticna nacela, se posebej je pomembno spostovanje bolnikove osebnosti in dostojanstva, avtonomije, enakosti in pravicnosti ter sodelovanja, ki vsebuje tudi nacelo partnerstva. Vse to so vrednote v zdravstveni negi, za katere je pomembno, da jih medicinska sestra osvoji in jih vgradi v koncept svojih lastnih vrednot. Ena izmed najpomembnejsih nalog medicinske sestre je zadovoljevanje bolnikovih potreb s pomocjo terapevtske komunikacije, odnosa in interakcije z njim. Terapevtska komunikacija z bolnikom se zacne takoj, ko bolnik vstopi v sistem zdravstva. Komunikacija z bolnikom je veliko vec, kot samo prenos sporocila od oddajnika do sprejemnika, je srecanje enega cloveka z drugim. Na vsakega od njiju gledamo, kot na celoto; vsak od njiju je prinesel v ta odnos svoje obcutke, strahove, vrednote, pricakovanja, sposobnosti in omejitve (Kobentar, Kogovsek, Skerbinek, 1996). Vsak clovek je edinstven s svojimi stalisci, vrednotami, jezikom in kulturo. Cim vec vemo o izkustvenem polju posameznika, tem blizje smo mu. Terapevtska komunikacija omogoca bolniku pozitivne izkusnje. Vsako sporocilo je izbrano namerno za zadovoljevanje bolnikovih potreb in osebnostno rast. Na zacetku srecanja z bolnikom je cilj vzpostavitev odnosa in ustvarjanje varnega, neogrozujocega okolja. V naslednji fazi je poudarek na identifikaciji potreb, na razjasnitvi ciljev in pricakovanj. Zavedanje ciljev na katerikoli stopnji pomaga vzdrzevati k cilju usmerjeno komunikacijo (Gorse Muhic, 1999).

35

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

7.1 ZNACILNOSTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE Zaupanje Odnos med medicinsko sestro in bolnikom se tezko razvija brez zaupanja. V terapevtskem odnosu ga pridobimo s spostljivim sprejemom obcutja bolnika, z jasno in razlocno komunikacijo, empaticnim poslusanjem, z lastno doslednostjo in spostljivostjo do bolnikovega vedenja (Gorse Muhic, 1999). Sprejemanje Sprejemanje ne pomeni, da medicinska sestra vse vidike vedenja obravnava kot ustrezne. Kljub temu bolnika sprejme taksnega, kar je in kakrsen je. Ne zahteva, da se mora spremeniti oziroma da mora biti popoln. Nepopolnost je sprejeta skupaj z napakami in slabostmi. Medicinska sestra, ki ne obsoja, ampak samo sporoca, kar vidi, ima veliko vec moznosti, da pomaga bolniku, ki se neprimerno vede, da se tega zave in se nauci primernejsega vedenja (Gorse Muhic, 1999). Empatija Visoka stopnja empatije je eden izmed najucinkovitejsih dejavnikov v doseganju sprememb in ucenja, je tudi ena izmed najbolj prefinjenih in mocnih poti, ko razdajamo sami sebe. Empatija vkljucuje vec kot le razumevanje tistega, kar bolnik misli. Vkljucuje tudi dovzetnost medicinske sestre za bolnikove sedanje obcutke in njeno sposobnost, da to razumevanje uporablja kot pomoc pri delu z bolniki (Gorse Muhic, 1999). Spostovanje Je notranje stalisce medicinske sestre, ki ga bolniku izraza po nestetih majhnih poteh. Pomeni izkazovanje pozornosti in pomembnosti bolnika, priznavanje bolnikove

36

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

vrednosti in dostojanstva. To dosezemo s prijaznostjo, vljudnostjo in upostevanjem bolnikove drugacnosti (Gorse Muhic, 1999). Samorazkrivanje V terapevtski komunikaciji je samorazkrivanje bolnika namenjeno doseganju uvida v njegove probleme, obcutke in vedenje. Samorazkrivanje medicinske sestre ni primerno, ker lahko bolniku povzroci dodaten stres (Kobentar, Kogovsek, Skerbinek, 1996). Zaupnost Pogovor z bolnikom mora biti zaupne narave, kar ne velja za dolocene informacije, pomembne za ostale zdravstvene delavce, kadar je to v dobro bolnika (Trcek, 1998). O bolniku se medicinska sestra pogovarja le v ustanovi, kjer dela, na sestankih zdravstvenega in negovalnega tima. Medicinska sestra ne sme dajati informacij o bolniku po telefonu, prav tako ne obiskovalcem, ki bolnika le bezno poznajo (Gorse Muhic, 1999).

7.2 TEHNIKE TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE Pomoc bolniku pri besednem izrazanju je ena izmed pomembnih nalog medicinske sestre. Kar bolnik pripoveduje o sebi, svojih custvih, so bistvene informacije, ki pomagajo medicinski sestri oceniti njegove potrebe, oblikovati negovalne diagnoze in izvajati zdravstveno nego po procesu. Tehnike komuniciranja, ceprav na prvi pogled preproste, so v resnici zahtevne. Njihova uporaba zahteva vajo in zavestno razmisljanje o njih. Tehnike, ki vzpodbujajo bolnika h komuniciranju, so: - poslusanje, - uvodni stavki, - postavljanje vprasanj, - besedna vodila, - tisina.

37

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

7.2.1 Poslusanje Poslusanje je bistveno, ce hocemo doseci kakrsnokoli razumevanje bolnika. Samo bolnik lahko medicinski sestri pove, kaj obcuti, o cem razmislja in kako gleda na samega sebe in na svojo ozjo in sirso okolico. S poslusanjem bolnika lahko medicinska sestra vstopi v njegov svet in vidi stvari, kot jih vidi sam. Torej je prva vloga terapevtskega odnosa poslusanje bolnika. To je osnova, na kateri gradimo vse druge metode terapevtske komunikacije. Resnicno poslusanje je tezko, saj gre za aktiven in ne pasiven proces. Pomembno je, da medicinska sestra posveti bolniku vso svojo pozornost in se ne ukvarja sama s seboj. Izkljuciti mora razmisljanje o svojih izkusnjah in problemih ter svoje osebno mnenje o bolniku. Poslusanje je znak spostovanja do bolnika in pomembno vzpodbudno sredstvo. Medicinska sestra s poslusanjem vzpodbuja bolnikovo pripravljenost na pogovor, brez katere v odnosu ne more biti napredka (Gorse Muhic, 1999). Ce bi se radi naucili aktivnega poslusanja, moramo vaditi kar nekaj stvari: - Bolniku ne vpadamo v besedo in mu ne dokoncujemo stavkov. Ko poslusamo, molcimo in demonstriramo pozornost (drza, gibi, kretnje, pogled, spodbudne kratke besede). - Bolniku omogocimo sproscenost, pokazemo mu, da zelimo poslusati. Odstranimo motnje in ne delamo drugih stvari (iskanje dokumentov, pospravljanje instrumentov...). - Opazujemo bolnikovo govorico telesa. Pozorni smo na spremembe v glasu. Poskusamo se vziveti v njegovo custveno stanje, ki ga tudi odsevamo (opisemo, posnemamo). - Bodimo potrpezljivi. Bolniki se razlikujejo. Nekateri govorijo hitro, drugi pocasi, nekateri govorijo glasno, drugi komaj slisno. Nekateri na dolgo in siroko razlagajo, drugi se ne potrudijo niti dokoncati zacetih stavkov.

38

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

- Pomagajmo jim z vprasanji in pojasnili. Ni potrebno, da se strinjamo ­ pomembno je, da se razumemo. - Obvladujmo svoje vedenje. - Ce je pogovor daljsi, prevzamemo v predahih besedo, povzamemo vsebino in preverimo razumevanje. - Kadar poslusamo, varcujemo s kritiko, ocenjevanjem in dokazovanjem. Ce zelimo, da nas drugi razumejo, jim moramo dati moznost za to (Flajs, 2003 a). - Umetnost poslusanja je torej enaka umetnosti govorjenja (Skari, 1996). V anketi M. Ule (1998) so anketiranci na vprasanje, kaj je v odnosu med bolnikom in zdravnikom najpomembnejse, na drugo mesto (za strokovnostjo) postavili zdravnikovo poslusanje (»da me poslusa«) in prijaznost. 7.2.2 Uvodni stavki Vprasanja kot so: »Je kaj posebnega, o cemer bi se radi pogovarjali danes?« in podobno, dajejo bolniku moznost, da lazje pricne govoriti o tistem, kar ga tezi. 7.2.3 Postavljanje vprasanj Pomemben nacin, s katerim medicinska sestra olajsa bolniku izrazanje, je postavljanje vprasanj. To omogocajo predvsem odprta vprasanja. Zaprta vprasanja pa so primerna za okoliscine, ko je potrebna takojsnja informacija, ali v primeru, da potrebujemo jasna mnenja, stalisca, prepricanja. 7.2.4 Besedna vodila So nevtralni izrazi, ki opogumijo bolnika, da nadaljuje z govorom.

39

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

7.2.5 Tisina Tisina je spretnost odzivanja, ki omogoci tako bolniku kot medicinski sestri, da komunicirata brez besed. S tisino lahko bolniku omogocimo, da se zbere, uredi svoje misli in se zave svojih problemov. Tisina lahko pomaga izraziti mocna custva. Lahko pa tisina upocasni interakcijo med medicinsko sestro in bolnikom. Na splosno velja pravilo, da bolniku dovolimo, da prekine tisino, kadar je on tisti, ki je umolknil. Pri tem je pomembna obcutljivost medicinske sestre. S svojim nebesednim vedenjem naj bolniku sporoca zanimanje in pripravljenost za pomoc (Gorse Muhic, 1999).

7.3 TEHNIKE ZA BOLJSE RAZUMEVANJE Poznamo tudi nekatere tehnike, ki jih medicinska sestra lahko uporabi za boljse razumevanje bolnikovega izrazanja. Med temi so pomembnejse naslednje: - ponavljanje in odsevanje - osvetlitev -potrditev (Gorse Muhic, 1999). Ponavljanje in odsevanje Medicinska sestra lahko bolniku pokaze razumevanje s tem, da natancno ponovi tisto, kar je rekel. Pri tem uporablja tudi njegove besede. Na ta nacin doseze, da se bolnik zave svojih besed, ko jih ponovno slisi. Odsevanje pa je nacin, ko medicinska sestra pove, kako je ona razumela bistvene stvari, vendar to pove s svojimi besedami. Osvetlitev To metodo uporabi takrat, kadar se pojavi nejasnost in ko zeli doseci vecjo natancnost pri razumevanju bolnika.

40

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Potrditev Ko medicinska sestra razume pomen bolnikovega sporocila, to potrdi. To pomeni, da pove svojo interpretacijo sporocila in skupaj z bolnikom preveri, ce ga je razumela pravilno. Medicinska sestra je v najtesnejsi komunikaciji z bolnikom, prva je z njim ob sprejemu, zadnja daje nasvete ob odpustu. Obvladovanje razlicnih tehnik terapevtske komunikacije ji omogoca, da vstopi v bolnikovo okolje in vzpostavi terapevtski odnos. S terapevtsko komunikacijo medicinska sestra zaznava in uposteva bolnikovo edinstvenost in se nanjo odziva. Pogovor med bolnikom in medicinsko sestro mora biti dialog in ne monolog. Ce zelimo, da bo pogovor ucinkovit, zagotovimo cas zanj, odstranimo motece dejavnike, govorimo razlocno in v bolniku razumljivem jeziku ter upostevamo njegovo zeljo glede komuniciranja. V zdravstveni negi pricakujemo sodelovanje bolnika, zato moramo storiti vse, da ne prihaja do okoliscin, ki ovirajo terapevtsko komunikacijo. Splosno je znano, da bolniki rajsi izberejo tiste zdravstvene delavce, pri katerih dozivijo topel sprejem in odnos ter obcutijo osebno spostovanje (Gorse Muhic, 1999). Ne obravnavajmo bolnikov kot stevilke, sprejmimo jih kot vsakokratno neponovljivo osebo. Pazimo, da ne gledamo mimo, ampak v oci. Pogled je poleg besede najmocnejsi dotik. Nasmehnimo se, kajti s tem lahko bolnika spodbudimo, da spregovori. Nihce ne potrebuje smehljaja tako nujno kot tisti, ki ga sam ne zna dati (Zupancic, 1994).

41

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

8 EMPIRICNI DEL 8.1 NAMEN RAZISKAVE Namen raziskave je ugotoviti, kako uspesna je komunikacija med bolnikom in medicinsko sestro v praksi psihiatricne zdravstvene nege. Z diplomskim delom zelimo predstaviti, kako pomembna je dobra komunikacija med medicinsko sestro in bolnikom, ki je osnova za kakovostno psihiatricno zdravstveno nego. 8.1.1 CILJ RAZISKAVE Cilj raziskave je porocati clanom negovalnega tima o rezultatih raziskave ter na osnovi rezultatov ankete izboljsati komunikacijo med medicinsko sestro in bolnikom v praksi psihiatricne zdravstvene nege. 8.1.2 HIPOTEZE H1: Predpostavljamo, da ima vecina medicinskih sester tezave pri komunikaciji z bolnikom zaradi preobremenjenosti. H2: Predpostavljamo, da vecina medicinskih sester ne posreduje bolniku dovolj informacij zaradi pomanjkanja casa. H3: Menimo, da si medicinske sestre zelijo pridobiti nova znanja in izkusnje o pomenu komunikacije.

42

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

8.2 PREISKOVANCI IN METODE Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprasalnikom, ki sem ga sestavila sama. Vprasalnik je bil zaprtega tipa. Zajemal je enaindvajset vprasanj. Prva stiri vprasanja so bila splosna (spol, starost, delovna doba, stopnja izobrazbe), z ostalimi sedemnajstimi vprasanji, smo zeleli ugotoviti, kako uspesna je komunikacija med varovancem in medicinsko sestro, v praksi psihiatricne zdravstvene nege. Anketni vprasalnik je bil anonimen. Podatke smo obdelali, s pomocjo statisticnega programa Mikrosoft Excel. Rezultate smo prikazali v obliki tabel. Anketo so izpolnjevali zdravstveni tehniki, visje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre Zavoda Hrastovec-Trate. Vzorec je zajemal sestdeset oseb, ki so zaposlene v Zavodu Hrastovec-Trate.

43

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

8.3 REZULTATI RAZISKAVE Graf st. 1: Spol anketirancev

12%

ZENSKE MOSKI

88%

Med anketiranci je bilo 88% zensk in 12% moskih.

44

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 2: Starost anketirancev

27%

2%

23%

20 - 30 LET

31 - 40 LET

41 - 50 LET 51 - 60 LET

48%

23% anketiranih je bilo starih med 20-30 let, 48% anketiranih je bilo starih med 31-40 let, 27% anketiranih je bilo starih med 41-50 let in 2% anketiranih je bilo starih nad 51 let.

45

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 3: Delovna doba anketirancev

28%

2%

20% 0-10 LET 11-20 LET 21-30 LET 31-40 LET 50%

20% anketiranih dela v zavodu od 0-10 let, 50% anketiranih dela v zavodu od 11-20 let, 28% anketiranih dela v zavodu od 21-30 let, 2% anketiranih dela v zavodu od 31-40 let.

46

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 4: Izobrazbena struktura anketirancev

ZDRAVSTVENI TEHNIK

3%

7%

3%

VISJA MEDICINSKA SESTRA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA DIPL. MED. SES. Z UNIVERZITETNO IZOBRAZBO

87%

87% anketiranih ima srednjesolsko izobrazbo, 3% anketiranih so visje medicinske sestre, 7% anketiranih je diplomiranih medicinskih sester, 3% anketiranih so diplomirane medicinske sestre z univerzitetno izobrazbo.

47

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 5: Priloznost za pogovor

0% 48%

7% 45%

VEDNO POGOSTO REDKO NIKOLI

7% anketiranih ima vedno dovolj priloznosti za odkrit in dobronameren pogovor s stanovalci, 45% anketiranih ima za tak pogovor pogosto dovolj priloznosti, 48% anketiranih ima za taksen pogovor redko priloznost. Nihce od anketiranih ni mnenja, da na nasem delovnem mestu ne bi nikoli imeli dovolj priloznosti za odkrit in dobronameren pogovor s stanovalci.

48

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 6: Preobremenjenost-storilnost anketirancev

37%

60% DA NE OBCASNO

3%

60% anketiranih ima pogosto obcutek, da zaradi preobremenjenosti naredijo za stanovalca manj kot bi lahko, 3% anketiranih tega obcutka nima. 37% anketiranih ima obcasno obcutek, da zaradi preobremenjenosti naredijo za stanovalca manj kot bi lahko.

49

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 7: Preobremenjenost-pogovori

58%

35%

DA NE OBCASNO

7%

35% anketiranih meni, da se zaradi preobremenjenosti pogosto izogiba dolgih pogovorov s stanovalci, 7% anketiranih taksnega mnenja nima. 58% anketiranih se pogovorov izogiba le obcasno.

50

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 8: Obcutek psihicne izcrpanosti

32%

68%

DA NE

68% anketiranih ima pogosto obcutek, da so psihicno izcrpani, 32% anketiranih tega obcutka nima.

51

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 9: Cas za posredovanje informacij

48%

0% 5%

47%

VEDNO POGOSTO REDKO NIKOLI

5% anketiranih ima vedno dovolj casa, da stanovalcem posreduje toliko informacij, kot jih potrebujejo, 47% anketiranih ima za posredovanje informacij pogosto dovolj casa. 48% anketiranih ima redko dovolj casa za posredovanje informacij. Nihce od anketiranih ni mnenja, da nikoli ni dovolj casa za posredovanje potrebnih informacij.

52

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 10: Pomoc pri razumevanju svoje bolezni

2% 3%

57% 38%

VEDNO POGOSTO REDKO NIKOLI

3% anketiranih ima vedno toliko casa, da pomaga stanovalcu razumeti svojo bolezen, 38% anketiranih ima za to pogosto dovolj casa. 57% anketiranih ima redko dovolj casa, pomagati stanovalcu, da bi razumel svojo bolezen, 2% anketiranih meni, da za to ni nikoli dovolj casa.

53

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 11: Motivacija stanovalca pri resevanju njegovih problemov

0% 2%

48% 50%

VEDNO POGOSTO REDKO NIKOLI

2% anketiranih ima vedno dovolj casa, da z vzpodbujanjem motivira stanovalca za resevanje njegovih problemov, 50% anketiranih ima za to pogosto dovolj casa, 48% anketiranih pa ima redko toliko casa, da bi lahko z vzpodbujanjem motiviral stanovalca za resevanje njegovih problemov. Nihce od anketiranih ni mnenja, da za vzpodbujanje nikoli ni dovolj casa.

54

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 12: Zaljive pripombe in kritike stanovalcev

2% 48% 50% DA NE OBCASNO

2% anketiranih je mnenja, da jih zaljive pripombe in kritike stanovalcev odvracajo od pogovora z njimi, 50% anketiranih meni, da jih zaljive pripombe in kritike ne odvracajo od pogovora, 48% anketiranim se to zgodi obcasno.

55

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 13: Potreba po umirjanju agresivnih stanovalcev s pogovorom

43% 0%

57% DA NE OBCASNO

57% anketiranih ima taksno delo, da morajo s pogovorom pogosto miriti agresivne stanovalce, 43% anketiranih meni, da je to potrebno le obcasno. Nihce od anketiranih nima taksnega dela, da s pogovorom ne bi bilo potrebno miriti agresivnih stanovalcev.

56

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 14: Miritev stanovalca s pogovorom

38% 0%

62% DA NE OBCASNO

62% anketiranih je mnenja, da so stanovalca s pogovorom ze veckrat pomirili, 38% anketiranim je to uspelo le obcasno. Nihce od anketiranih ni mnenja, da s pogovorom stanovalca se ni pomiril.

57

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 15: Pocutje stanovalca po pogovoru

3% 40%

0% 57% VCASIH POGOSTO REDKO NIKOLI

57% anketiranih meni, da se stanovalec po odkritem pogovoru vcasih pocuti pomirjeno in sprosceno, 40% anketiranih meni, da se to zgodi pogosto. 3% anketiranih meni, da se je stanovalec po odkritem pogovoru redko pocutil pomirjeno in sprosceno. Nihce ni mnenja, da se stanovalec po pogovoru se nikoli ni pocutil pomirjeno in sprosceno.

58

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 16: Pomirjujoc vpliv delovne obleke

32%

50% DA NE OBCASNO

18%

50% anketiranih meni, da delovna obleka deluje pomirjujoce na stanovalca in je kontakt z njim lazje vzpostaviti, 18% jih meni, da delovna obleka na to nima vpliva. 32% anketiranih meni, da delovna obleka samo obcasno deluje pomirjujoce na stanovalca in je kontakt z njim lazje vzpostaviti.

59

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 17: Razumevanje med medicinsko sestro in stanovalcem

27%

50% MEDSEBOJNO ZAUPANJE SPOSTOVANJE PRIJAZNOST

23%

50% anketiranih je mnenja, da je medsebojno zaupanje najpomembnejse, za razumevanje med medicinsko sestro in stanovalcem, 23% anketiranih meni, da je najpomembnejse spostovanje, 27% jih meni, da je za razumevanje najpomembnejsa prijaznost.

60

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 18: Vpliv komuniciranja na pocutje stanovalcev

37% 3%

60%

DA NE OBCASNO

60% anketiranih meni, da se stanovalec lahko izogne osamljenosti, brezciljnemu dozivljanju zivljenja in obcutku odrinjenosti, ce z njim ustrezno komuniciramo. 3% anketiranih meni, da kljub ustreznemu komuniciranju to ni mogoce, 37% jih meni, da je to mogoce le obcasno.

61

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 19: Uspesnost komuniciranja s stanovalci

65%

35%

DA NE OBCASNO

0%

35% anketiranih je prepricanih, da so v komuniciranju s stanovalci dovolj uspesni, 65% vprasanim se zdi, da so uspesni samo obcasno. Nihce od vprasanih ni mnenja, da v komuniciranju s stanovalci ni uspesen.

62

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 20: Ucinkovitost komuniciranja s stanovalci

45% 0%

55%

DA NE VCASIH

55% vprasanih zeli, da bi bili v komuniciranju s stanovalci bolj ucinkoviti, 45% vprasanih si to zeli samo vcasih. Nihce od vprasanih ni odgovoril, da ne zeli biti v komuniciranju s stanovalci bolj ucinkovit.

63

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Graf st. 21: Zelje po dodatnem izobrazevanju na podrocju komuniciranja

47% 5%

48%

DA NE VCASIH

48% vprasanih potrebuje dodatna znanja in izkusnje na podrocju komunikacije, 5% vprasanih dodatnih znanj ne potrebuje. 47% vprasanih bi dodatna znanja in izkusnje potrebovali samo vcasih.

64

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

8.4 RAZPRAVA RAZPRAVA K 1. HIPOTEZI H1: Predpostavljamo, da ima vecina medicinskih sester tezave pri komunikaciji z bolnikom zaradi preobremenjenosti. Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da ima kar 97% vprasanih pogosto ali vsaj obcasno obcutek, da zaradi preobremenjenosti naredijo za stanovalca manj, kot bi lahko, 3% vprasanih tega obcutka nima. Na vprasanje: »Se zaradi preobremenjenosti, pogosto izogibate dolgih pogovorov s stanovalci?«, je kar 93% vprasanih odgovorilo da ali obcasno, 7% vprasanih pa se zaradi preobremenjenosti pogovorom ne izogiba. Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili z anketo, lahko potrdimo prvo hipotezo. RAZPRAVA K 2. HIPOTEZI H2: Predpostavljamo, da vecina medicinskih sester ne posreduje bolniku dovolj informacij zaradi pomanjkanja casa. Rezultati ankete kazejo, da ima kar 52% vprasanih vedno ali pogosto dovolj casa, da stanovalcem posredujejo toliko informacij, kot jih potrebujejo, 48% vprasanih ima za posredovanje informacij redko dovolj casa. Za pomoc stanovalcu, da bi razumel svojo bolezen, ima 41% vprasanih vedno ali pogosto dovolj casa, 59% vprasanih ima za to redko dovolj casa ali ga sploh nima. Na vprasanje: »Imate dovolj casa, da z vzpodbujanjem motivirate stanovalca za resevanje njegovih problemov?«, je kar 52% vprasanih odgovorilo, da ima za to vedno ali pogosto dovolj casa, 48% vprasanih ima za resevanje problemov redko dovolj casa. Na podlagi rezultatov ne moremo potrditi druge hipoteze, saj prvo in tretje vprasanje ne potrdita nase domneve.

65

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

RAZPRAVA K 3 HIPOTEZI H3: Menimo, da si medicinske sestre zelijo pridobiti nova znanja in izkusnje o pomenu komunikacije. Zdi se nam, da smo v komuniciranju s stanovalci dovolj uspesni, je odgovorilo 35% vprasanih, 65% anketiranim se zdi, da so v komuniciranju dovolj uspesni samo obcasno. Na vprasanje: »Bi zeleli biti bolj ucinkoviti v komuniciranju s stanovalci?«, je 55% vprasanih odgovorilo da, 45% vprasanih si to zeli samo vcasih. Dodatna znanja in izkusnje na podrocju komunikacije potrebuje 48% vprasanih, 47% potrebuje dodatna znanja in izkusnje samo vcasih, 5% vprasanih je mnenja, da dodatnih znanj in izkusenj ne potrebujejo. Na podlagi rezultatov lahko potrdimo tretjo hipotezo.

Za dobro komunikacijo je pomembno, da medicinska sestra: - pozna in se zavzema za konstruktivno, uspesno komunikacijo; - se zave, da je dobra komunikacija cilj medsebojnih odnosov; - se zaveda pomena in teze izrecenih besed (uci se odgovornosti za izrazanje svojih misli); - uci se holisticnega pogleda na cloveka; - prizadeva si za ugodne odnose; - prepozna ovire pretogih pravil v komunikaciji in razume potrebo po pravilih, ki naj bodo prilagodljiva; - se uci poslusati; - se uci samozaupanja in spostovanja samega sebe; - dojame pravico do drugacnosti; - se uci poslusati drugega in govoriti drugemu; - razume destruktivnost negativne komunikacije; - hoce biti ljudem blizu; - v komuniciranju z ljudmi s posebnimi potrebami je strpna in spostljiva;

66

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

- si prizadeva za uspesno, odprto in dvosmerno komunikacijo; - razume celostno dozivljanje in dojema cloveka kot celoto; - si prizadeva za spontan in strokoven odnos; - razume pomen vzpodbude in si prizadeva za pozitivno motivacijo; - prepozna lastne komunikacijske vzorce in si prizadeva za uspesno komunikacijo; - razume bolnikovo potrebo po tisini, da lahko razmisli in se umiri (http://www.mszs.si, 2003).

67

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

9 SKLEP Iz rezultatov, ki smo jih dobili z anketo, se je pokazalo, da imajo medicinske sestre v Zavodu Hrastovec-Trate tezave pri komunikaciji s stanovalci zaradi preobremenjenosti. Menijo, da imajo za posredovanje informacij stanovalcem dovolj casa, zelijo pa si pridobiti nova znanja in izkusnje o pomenu komunikacije.

Sposobnost komuniciranja je na vsakem podrocju medcloveskih dejavnosti velikega pomena. Dejansko je komunikacija edina aktivnost, ki je vsem skupna. Prednosti ucinkovite komunikacije so prestevilne, da bi jih lahko nasteli, ker izboljsajo vsa zivljenjska podrocja, od osebnih do poklicnih. Sposobnost komuniciranja je nepogresljiva za vsak uspeh.

»Clovek je toliko ziv, kolikor lahko komunicira«. L. Ron Hubbard

68

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

10 ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici Klavdiji Trifkovic-Cucek, vis. med. ses., prof. zdr. vzg. in somentorici mag. Danici Zeleznik, vis. med. ses., prof. zdr. vzg. za pomoc, prijaznost in razumevanje. Posebej se zahvaljujem direktorju Zavoda Hrastovec-Trate g. Josipu Lukacu in ge. Ivanki Braznik, dipl. med. ses., vodji zdr. nege in oskrbe za zaupanje in podporo. Prav tako se zahvaljujem vsem sodelavcem v zavodu za sodelovanje pri izvedbi ankete. Iz srca se zahvaljujem mami in Borisu za vzpodbude in podporo, ki sta mi jo nudila ob vsakem trenutku. Za pomoc se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi diplomskega dela.

69

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

11 LITERATURA Crncec M, Lahe M. Posebnosti starostnika s poudarkom na komunikaciji. Obzor Zdr N 2001; 35: 51-5. Dermol Hvala H. Pomen govorjene besede pri delu zdravstvenih delavcev. Obzor Zdr N 2001; 35: 45-9. Dexter G, Wash M. Psihiatric nursing skiles a patient- centred approach. Published by Chapman&Hall. Second edition, 1995. Filipic I. Komunikacija v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 221-5. Flajs N. Komunikacija na delovnem mestu. V: Kaucic BM (ur.), Lahe M (ur.). Zbornik predavanja s strokovnega seminarja za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Maribor: Drustvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003. (a) Flajs N. Pomen samopodobe v medosebni komunikaciji. V: Kaucic BM (ur.), Lahe M (ur.). Zbornik predavanja s strokovnega seminarja za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Maribor: Drustvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003. (b) Gorse Muhic M. Komunikacija v zdravstveni negi. V: Kogovsek B (ur.), Kobentar R. (ur.). Prirocnik psihiatricne zdravstvene nege in psihiatrije: za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Psihiatricna klinika, 1999: 15-26. Havelka M. Zdravstvena psihologija. Jastrebarsko: Naklada Slap, 1998. Kobentar R, Kogovsek B, Skerbinek AL. Komunikacija ­ komunikacija v timu, z varovanci in komunikacija s starostniki. Obzor Zdr N 1996; 30: 13-9. Kogovsek B, Skerbinek AL. Zdravstvena nega bolnika z dusevnimi motnjami. Ljubljana: Tehniska zalozba Slovenije, 2002.

70

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Kristancnic A. Svetovanje in komunikacija. Zdruzenje svetovalnih delavnic Slovenije. Ljubljana, 1995. Kristancic A. Individualna in skupinska komunikacija. Zdruzenje svetovalnih delavnic Slovenije. Ljubljana: AA Inserco, 1999. Kroselj Naumov S. Ucinkovitost komunikacije med clani negovalnega tima v bolnisnici. Obzor Zdr N 1996; 30: 109-17. Skerbinek AL. Oris zgodovine in razvojne perspektive psihiatricne zdravstvene nege. V: Kogovsek B (ur.), Kobentar R (ur.). Prirocnik psihiatricne nege in psihiatrije: za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Psihiatricna klinika, 1999: 7-10. Northouse LL. Communication and Nursing Practice. In: Oermann HM (eds.). Professional Nursing Practice. Copyright by Appleton A Simon Lange Schuster Company. 1997: 139-63. Pajnkihar M. Teoreticne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena sola, 2002. Rakovec Felser Z. Medicinska psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena sola, 2002. Read GS. Psychiatry in learning disability. W.B. Saunders Company Ltd, 1997. Skari I. V iskanju izgubljenega govora. Ljubljana: Pravljicno gledalisce, 1996: 41-8. Tomey MA. Nursing management and leadership. A Harcourt Health Sciences Company, 2000: 3-24. Trcek J. Medosebno komuniciranje ­ kontaktna kultura. Ljubljana: Korona Plus, 1998. Ule M. Komunikacija med zdravniki in bolniki. Zdrav dih za navdih 1998; 1:18-9.

71

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

Videcnik V. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi bolnika. V: Kores Plesnicar B (ur.). Funkcionalno izobrazevanje iz psihiatricne zdravstvene nege in psihiatrije. Maribor: Pohorski Dvor, 2003. Webb P. Nursing Practice. Hospital and Home. In: Alexander FM, Fawcett NJ, Runciman JP (eds.). Harcour, Publishers Limited. 1999: 757-69. Zerwekh AJ, Claborn CJ. Nursing Today. Transition and trends. W.B. Saunders Company. Edition 3. 2000: 141-75. Zupancic Z. Mali vedez retorike: vescina javnega govorjenja in nastopanja. Ljubljana: Pravljicno gledalisce, 1996: 41-8. Internetne strani: http://www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi%202003/slo/solstvo/ss/programi/Ssi/teh_zd r_negeSI/KZ_etika_komunik.htm http://ales.ledina.org/projekti/timsko/govorica/Neverbalna_komunikacija.html

72

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

12 PRILOGE VPRASALNIK Pozdravljeni! Sem Maja Gosaric, absolventka Visoke zdravstvene sole v Mariboru. Predlozena anketa mi bo v veliko pomoc pri izdelavi diplomskega dela z naslovom: POMEN KOMUNIKACIJE V PSIHIATRICNI ZDRAVSTVENI NEGI. Vljudno Vas prosim, da natancno preberete vsako vprasanje in obkrozite crko pred ustreznim odgovorom. Vprasalnik je anonimen. Za sodelovanje se Vam ze v naprej iskreno zahvaljujem. 1. SPOLNA STRUKTURA a) zenski spol b) moski spol 2. STAROSTNA STRUKTURA a) od 20 do 30 let b) od 31 do 40 let c) od 41 do 50 let d) od 51 do 60 let 3. DELOVNA DOBA a) od 0 do 10 let b) od 11 do 20 let c) od 21 do 30 let d) od 31 do 40 let 4. IZOBRAZBENA STRUKTURA a) zdravstveni tehnik b) visja medicinska sestra

73

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

c) diplomirana medicinska sestra d) medicinska sestra z univerzitetno izobrazbo 5. MENITE, DA JE NA VASEM DELOVNEM MESTU DOVOLJ PRILOZNOSTI ZA ODKRIT IN DOBRONAMEREN POGOVOR S STANOVALCEM? a) vedno b) pogosto c) redko d) nikoli 6. ALI IMATE POGOSTO OBCUTEK, DA ZARADI PREOBREMENJENOSTI NAREDITE ZA STANOVALCA MANJ, KOT BI LAHKO? a) da b) ne c) obcasno 7. SE ZARADI PREOBREMENJENOSTI POGOSTO IZOGIBATE DOLGIH POGOVOROV S STANOVALCI? a) da b) ne c) obcasno 8. ALI IMATE POGOSTO OBCUTEK, DA STE PSIHICNO IZCRPANI? a) da b) ne 9. IMATE DOVOLJ CASA, DA STANOVALCEM POSREDUJETE TOLIKO INFORMACIJ, KOT JIH POTREBUJEJO? a) vedno b) pogosto c) redko d) nikoli

74

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

10. ALI IMATE TOLIKO CASA, DA POMAGATE STANOVALCU, DA BI RAZUMEL SVOJO BOLEZEN? a) vedno b) pogosto c) redko d) nikoli 11. IMATE DOVOLJ CASA, DA Z VZPODBUJANJEM MOTIVIRATE

STANOVALCA ZA RESEVANJE NJEGOVIH PROBLEMOV? a) vedno b) pogosto c) redko d) nikoli 12. VAS ZALJIVE PRIPOMBE IN KRITIKE STANOVALCEV ODVRACAJO OD POGOVORA Z NJIMI? a) da b) ne c) obcasno 13. ALI JE VASE DELO TAKSNO, DA MORATE S POGOVOROM POGOSTO MIRITI AGRESIVNE STANOVALCE? a) da b) ne c) obcasno 14. STE MNENJA, DA STE STANOVALCA S POGOVOROM ZE VECKRAT POMIRILI? a) da b) ne c) obcasno

75

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

15. SE JE STANOVALEC PO ODKRITEM POGOVORU POCUTIL POMIRJENO IN SPROSCENO? a) vcasih b) pogosto c) redko d) nikoli 16. MENITE, DA DELOVNA OBLEKA (NAMESTO UNIFORME), DELUJE POMIRJUJOCE NA STANOVALCA IN JE KONTAKT Z NJIM LAZJE VZPOSTAVITI? a) da b) ne c) obcasno 17. KAJ JE PO VASEM MNENJU NAJPOMEMBNEJSE ZA RAZUMEVANJE MED MEDICINSKO SESTRO IN STANOVALCEM? a) medsebojno zaupanje b) spostovanje c) prijaznost 18. ALI MENITE, DA SE STANOVALEC LAHKO IZOGNE OSAMLJENOSTI, BREZCILJNEMU DOZIVLJANJU ZIVLJENJA IN OBCUTKU ODRINJENOSTI, CE Z NJIM USTREZNO KOMUNICIRAMO? a) da b) ne c) obcasno 19. SE VAM ZDI, DA STE V KOMUNICIRANJU S STANOVALCI DOVOLJ USPESNI? a) da b) ne c) obcasno

76

GOSARIC M. Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

20. BI ZELELI BITI BOLJ UCINKOVITI V KOMUNICIRANJU S STANOVALCI? a) da b) ne c) vcasih 21. ALI MENITE, DA POTREBUJETE DODATNA ZNANJA IN IZKUSNJE NA TEM PODROCJU? a) da b) ne c) vcasih

77

Information

Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi

81 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

417624


You might also be interested in

BETA
Pomen komunikacije v psihiatricni zdravstveni negi
Microsoft Word - SEST.zbornik.DVA[1].doc