Read ovoski.pdf text version

Sodræina

2 VOVED 3 4 6 8 10 BOLESTI Krastavost na jabolkoto (Venturiainaequalis) Pepelnica na jabolkoto (Podosphaeraleucotricha) Krastavost na kruite(Venturiapirina) Monilija na cvet(Monilinialaxa)

12 ZA©TITA NA JABOLKOTO OD BOLESTI 13 Sostav na programata za prskawe 16 17 20 22 24 26 28 30 32 34 35 38 38 44 45 ©TETNICI Jabolkov svitkuvaË(Cydiapomonella) Lisni voki na jabolkoto(Aphididae) Crven ovoen pajak(Panonychusulmi) Miner na kruæni mini(Leucopteramalifoliella) SvitkuvaËi na pokoæicata na plod Jabolkova osiËka(Hoplocampatestudinea) ©titesti voki (Coccina) ObiËna krukova bolva(Cacopsyllapyri) ZA©TITA NA JABOLKOTO OD ©TETNICI Sostav na programata za prskawe KOSKETO OVO©JE Praska, kajsija, vina, crea PLEVELI ZA©TITA NA POVE¨EGODI©NITE NASADI OD PLEVELI

48 IZBOR NA PREPARATI ZA ZA©TITA NA OVO©NITE NASADI

Voved

Proizvodstvoto na ovoje pripaÛa vo zemjodelskite granki so najgolemi pobaruvawa. Ovotarite se izloæeni na brojni barawa, koi vlijaat na nivnata uspenost. Poradi otvorenosta na svetskiot pazar, domanoto ovotarstvo e izloæeno na potekotii poradi uvezenoto, a nasproti toa se otvaraat moænosti za izvoz na domanoto ovoje. Vo javnosta se po izrazito se primetuva potrebata za integrirano proizvodstvo na ovoje, poradi to zatitata na ovonite nasadi stanuva po kompleksna. Subvenciite za integrirana zatita na ovonite nasadi bi pridonele da naprednite ovotari postignat po ekonomiËno proizvodstvo. Vo ovotarstvoto zatitata od bolesti, tetnici i pleveli e samo eden od uslovite za osiguruvawe na proizvodstvo na kvalitetno ovoje i ekonomiËno proizvodstvo, sekako tokmu ovotarite najËesto iskaæuvaat potreba za kvalitetni soveti vo oblasta na zatitata. Pred vas e broura koja ednostavno i jasno gi iznesuva kluËnite podatoci za najvaænite bolesti i tetnici vo ovonite nasadi, kako i preporaki za upotreba na sredstvata za zatita na rastenijata vo ovotarstvoto na naËin koj garantira uspena i prifatliva zatita za Ëovekot i okolinata. PreporaËanite sredstva i progrmi za prskawe reËisi celosno se vklopuvaat vo naËelata na integrirano proizvodstvo na ovoje (tamu kade to ne e taka e posebno navedeno). Brourata e zbir na bogati iskustva na firmata Syngenta, koja nastana so zdruæuvaweto na firmite Novartis i Zeneca, i vo svetski razmeri e nesporedlivo najgolem snabduvaË so kvaligetni proizvodi za zemjodelieto (sredstva za zatita na rastenijata i semiwa).

Bolesti

Krastavost na jabolkoto

Venturia inaequalis

stadium formiraat pluta i se raspukuvaat. PoËetniot period na najjakite zarazi (primarni zarazi) trae pribliæno dva meseci, pribliæno do krajot na prvata dekada na juni. Od peritecite koi se formiraat na opadnatite listovi vo tekot na zimoto na prolet masovno izleguvaat askospori koi veterot gi raznesuva. Rteweto na sporite zapoËnuva koga ¸e padnat na mokra povrina na listovite. Hifata prodira pod samata povrina na kutikulata i formira stroma od koja se razvivaat konidiofori. Konidioforite sozdavaat konidii, koi gi priËinuvaat sekundarnite infekcii. Od infekcijata do vidlivite znaci na bolesta pominuvaat 9-17 dena, zavisno od temperaturata, vlaænosta i vremetraewe na vlaæeweto.

Krastavosta e najopasna bolest na jabolkoto. PriËinuva golemi teti bidej¸i vlijae na koliËinata i sekako na kvalitetot na plodot. Bolesta se pojavuva vo odredeni klimatski uslovi, a stepenot na teta vo razliËni reoni i zemji e razliËen. Ako zarazite se mnogu Ëesti i jaki, so nesoodvetna zatita moæe da se sluËi defolijacija (otpaÛawe na listovite), to zanaËajno go oslabuva rasteneto. Biologija na bolesta: Krastavosta moæe da go zarazi listot, cvetot, plodot no i zelenite letorasti. Na poËetokot na listot se pojavuvaat rÛavo crni okrugli damki so nejasni rabovi, a podocna tkivoto pod damkata odumira. Pri jaki zarazi se pojavuvaat golem broj damki na listovite, koi lesno se zabeleæuvaat. Listot zakrælavuva, ne moæe da asimilira i otpaÛa. Fakt e deka poslednite est listovi se najpodloæni na infekcija. Na plodot se pojavuvaat sliËni damki, koi vo posledniot

Krastavost na plod i list Jabolko

Vlijanie na okolinata na razvojot na bolesta. na list Za rteweto na askosporite potrebno e listot da bide vlaæen, a za sekundarnite zarazi dovolna e relativna vlaænost na vozduhot od 95%. Vremeto potrebno za rtewe na askosporite se prodolæuva so starosta na listot i zavisi od temperaturata; pri 6OS okolu 21 Ëas, pri 16 do 24OS okolu 9 Ëasa, a pri temperatura nad 30OS zaraza ne e moæna. Zatita: Najuspena zatita od krastavosta e preventivnata, zatoa e vaæno da se zapoËne so programata za zatita ute vo stadium na gluvËii ui--, a do krajot na primarnite zarazi treba da se prska vo redovni vremenski intervali od 7 do 9 dena. Vo vreme na sekundarnite infekcii intervalite moæat da bidat pogolemi (10 - 12 dena, najmnogu 14 dena). Redovno prskawe vo podocneænite stadiumi ne e bitno samo poradi zatita od krastavosta, tuku so nego se zatituvaat plodovite i od skladini zaboluvawa. Za da ne se razvie otpornost na priËinitelite, potrebno e da se koristat fungicidi od razliËni hemiski grupi, anilinopirimidini (Chorus 75 WG) triazoli (Score 250 EC ) i strobilurini. Najdobri rezultati vo R. Makedonija se dobieni koga ovie preparati se primenuvaat vo blok tretirawa po istiot redosled kako to se nabreoeni pogore.

Krastavost

Pepelnica na jabolkoto

Podosphaera leucotricha

skata rezidba, bidej¸i imaat po otvoreni vrvni delovi od koi "yirkaat vnatrenite livËiwa. Miceliumot na prolet razviva konidii, koi ovozmoæuvat rani primarni infekcii na mladite listovi (koga listovite se stari nekolku denovi ve¸e ne se podloæni na zarazi). Koga konidiite rtat, hifata ja prerasnuva lisnata povrina. Gabata go iscrpuva listot, koj poæoltuva, od rabovite poËnuva da se sui, a onie postarite nabrzo otpaÛaat. Od primarno zarazenite letorasti i socvetija podocna se razvivaat ute pove¸e sekundarni zarazi. Zarazite koi priËinuvaat poæoltuvawe na plodot se javuvaat tri nedeli pred i tri nedeli posle cvetaweto. Konidiite moæat da rtat pomeÛu 10 i 22OS, a optimalno pri 20OS. Ako listovite se premnogu vlaæni, opasnosta od zaraza e namalena, zatoa doædovite go zadræuvaat razvojot na bolesta.

Pepelnica na list

NajËesto e na listovite i plodovite na jabolkoto i Pepelnica na kruata. Sekako, tetata koja ja predizvikuva na plod i list jabolkoto e pogolema otkolku na kruata. Napadot - Jabolko na pepelnicata zavisi od klimatskite uslovi i osetlivosta na sortite. Biologija: Na listot gabata se pojavuva kako belopepeliva prevlaka koja postepeno go prekriva celiot list. Zarazenite listovi se potesni i svitkani. Gabata isto taka gi zarazuva i letorastite i socvetijata. Ako se zarazat cvetovite tie ve¸e ne moæat da se razvijat vo plod. Na zarazenite plodovi pri jaki zarazi, prezimuva vo rodnite papki, koi moæat da se zabeleæat pri zim

Zatita: Mnogu e vaæno smaluvawe na ranite primarni zarazi, a so toa i podocneænite zarazi na listot, plodovite i letorastite. Zarazenite letorasti e potrebno da se odstranat za da se namali pritisokot na bolesta. »esto pati vo toa vreme ve¸e e potrebno da se izvri prskawe, a bidej¸i vo toa vreme ovokata ima malku lisna masa, fungicidite treba da se primenuvaat so dodavawe na sredstva za podobro lepewe. Vo pokasnite tretirawa, koga ima dovolno lisna masa se koristat triazoli (Score250EC,Topas100EC) , a na kraj strobilurini vo intervali od 7 - 10 dena. Vo poËetnite fazi koga se koristat preparati na baza na anilinopirimidini (Chorus75 WG), za podobro dejstvo vrz pepelnicata treba da se dodade preparat na baza na sulfur (Thiovit Jet80WG).

Krastavost na kruata

Venturia pyrina

zavisat od vremenskite uslovi otkolku primarnite zarazi so askospori. Psevdoteciite se razvivaat vo tekot na zimoto na opadnatite listovi, a na prolet dozreanite askospori se raznesuvaat so vetrot. Askosporite poËnuvaat so rtewe koga ¸e padnat na vlaæni mladi listovi. Otkako¸e otpadnat veneËnite livËiwa, damkite od krastavosta moæat da se pojavat i na malite plodovi, od koi bolesta moæe da se proiri i na raËkite od plodovite i listovite. Takvite plodovi otpaÛaat predvremeno. Vlijanie na okolinata vrz razvojot na bolesta. Za rtewe na askosporite listot mora da bide vlaæen, a podocna dovolno e prisustvo na 95% vlaænost vo vozduhot za da ja podtikne zarazata. Vremeto potrebno za rtewe na askosporite, se prodolæuva so stareeweto na listovite i zavisi od temperaturata; pri 7OS potrebni se okolu 24 Ëasa, a pri 24OS okolu 10 Ëasa. Vlaænewe so orosuvawe ja zabrzuva zarazata. Zatita: Najuspena e preventivnata zatita od krastavosta, zatoa e vaæno da se zapoËne so programata za zatita ute vo faza na gluvËii ui--, a do krajot na primarnite zarazi treba da se prska vo redovni intervali od 7 do 9 dena. Vo vreme na sekundarnite zarazi intervalite moæat da bidat podolgi (10 do 12 dena, najmnogu 14 dena). Redovnoto prskawe vo podocneænite stadiumi ne e vaæno samo za zatita od krastavosta tuku so toa plodovite se titat i od skladini bolesti. Koga stebloto e zarazeno so krastavost, teko e da se uniti bolesta. Za spreËuvawe na pojavata na otpornost potrebno e da se koristat fungicidi od razliËni hemiski grupi: anilinopirimidin (Chorus 75 WG), triazoli (Score 250 EC) i strobilurini i kontaktni sredstva.

Krastavost na list

Krastavosta e bolest koja na proizvoditelite im priËinuva najmnogu potekotii. Biologija: Bolesta e sliËna so krastavosta na jabolkoto. Osven listovite, cvetovite i plodot, bolesta moæe da gi zafati zelenite letorasti. Zarazenite delovi na letorastite se pokrivaat so pluta, dobivaat ugav· izgled, a podocna tie mesta se jak izvor na zarazi so konidii. Konidiite se sozdvaat mnogu rano vo prolet, vo neposredna blizina na papkite, zatoa moæat lesno da gi zarazat listovite koi se ve¸e formirani vo papkite. Podocna toa se zabeleæuva kako temni nadolæni lenti po sredina na listot. Ovie vrsti na zarazi pomalku

Krastavost na plod - Krua

Monilija na cvet

Monilia laxa

Monilija na plod (Monilia fructigena)

Gabata prezimuva vo zarazenite plodovi od minatata godina, koi se suat i ostanuvaat na stebloto (t.n. mumii·). Plodovite gi inficira preku ranite od krastavost, jabolkov svitkuvaË, grad i sliËno. Bolesta od inficiraniot plod preminuva na sosedniot, so koj se dopira pri to rana ne e potrebna. Zatita: Ovokite treba da se prskaat pred cvetawe i vo vreme na cvetawe so preparatot Chorus75WG. Ako za vreme na cvetaweto doædovniot period e podolg, potrebno e posle 7 dena da se izvri i treto prskawe. Indirektna merka - sobirawe i unituvawe na mumiite--.

Plamenica (Erwinia amylowora)

Monilija na cvetot e pred se bolest koja gi napaÛa koskestite ovoja i vo doædovni proletni uslovi reËisi redovno se pojavuva. MeÛutoa moæe da gi napadne i jabolkite, pri to gi napaÛa samo plodovite. Bolesta se doseluva na cvetovite, koi podocna se suat i ostanuvaat da visat na granËiwata, kade moæat da se zabeleæat grupacii na sivkasta muvla. »esto pati se napadnati celi granËiwa koi se suat. Kaj koskestite ovoja gabata najËesto gi zarazuva otvorenite cvetovi. Konidiite koi so pomo na veter ili insekti doaÛaat na cvetnite organi pri dovolna vlaænost rtat. Zarazata moæe da nastane i ako vodata gi razredi ekskretite na tolËnikovata brazda, koja go spreËuva rteweto na konidiite. Zarazata na zatvoreni cvetovi e retka, a onaa na otvoreni e reËisi redovna pojava. Otkako cvetot ¸e se zarazi, prvo pocrnuva tolËnikot, pranicite i vnatrenite delovi na cvetot. Podocna preku cvetnata drka zarazata se iri na granËiwata i na drugite cvetovi.

10

Monilija na cvet i granËiwa

Momentalno najopasna bolest na jabolËestoto ovoje. PriËinitelot e bakterija, a bolesta e karantinska. Zasega nema efikasno hemisko sredstvo, a inficiranite stebla koi se zafateni pove¸e od 60-70% , zadolæitelno mora da se iskornat i zapalat. Simptomi: Za vreme na cvetaweto inficiranite granËiwa i cvetovi pocrnuvaat, svisnuvaat i se suat, takada granËeto izgleda kako zafateno od plamen. Istovremeno na inficiranite delovi se pojavuva bakteriski eksudat - sluzesti kapki polni so bakterii. Inficiranite stebla postepeno propa|aat. Bolesta najmnogu ja irat pËelite, a se iri i so drugi insekti, veter, ptici i alat (pribor za rezidba), a osobeno e intenzivna pri vlaæni uslovi za vreme na cvetawe. Merki za borba: Samo preventivni merki. SeËewe 20-30 sm pod inficiraniot del i unituvawe na zarazenite delovi, dezinfekcija so 70% alkohol na priborot za rezidba, prskawe so bakarni preparati do fenofaza gluvËi ui: Prvoto prskawe posle berba po opa|awe na 1/3 od lisnata masa; Vtoroto prskawe po celosno otpa|awe na lisnata masa, vo periodot na miruvawe koga toa go dozvoluvaat vremenskite uslovi; Tretoto prskawe pred poËetok na vegetacija vo fenofaza babrewe na pupki do gluvËi ui.

11

Zatita na jabolkoto od bolesti

Sostav na programata za prskawe

Od site ovoni vidovi kaj nas najgolemo znaËewe ima jabolkoto. Najopasni bolesti kaj jabolkoto se krastavosta (Venturia ineaqualis) i pepelnicata (Podosphaera lecotricha), no ne smee da se zanemari i znaËeweto na skladinite bolesti, iako so soodvetna zatita od krastavosta i pepelnicata vo golema mera se zatituvaat i plodovite od skladini bolesti. Pri sostavuvaweto na programata za prskawe treba da se obrne vnimanie na slednovo: · Vo programata mora da se zastapeni podednakvo preparati od razliËni hemiski grupi, bidej¸i samo taka pri preterana upotreba na odredeni fungicidi nema da se pojavi otpornost na bolesta kon istite. Vo predloæenata programa se primeneti naËelata FRAC (Fungicide Resistance Action Comitee) (Akcionen Komitet za Rezistentnost na Fungicidite) · Upotreba na preparatot (vreme na prskawe) koga nivnata efikasnost e najgolema, to zavisi od temperaturata, naËinot na prenesuvawe na poedinite fungicidi vo samoto rastenie, spektarot na deluvawe i drugo. · Soodvetnosta na preparatot za integrirana zatita. · EkonomiËnost. Opto govoreno vaæi praviloto deka najsiguren program za preventivno suzbivawe na bolestite e onoj vo Ëij sklop prskawata se izveduvaat vo intervali od 7 do 10 dena, to zavisi od prirastot na lisna masa, koliËinata na voden talog i dejstvoto na fungicidite. Zatoa e mnogu vaæno da se zapoËne pravovremeno so programata za prskawe. Za predproletno prskawe preporaËuvame upotreba na preparati na baza na bakar. So nego gi titime nasadite od najranite zarazi na krastavost, a voedno i od bakteriska plamenica. Blok 1. PreporaËuvame prvoto redovno prskawe da se izvri vo fenofaza roze papaka. Vo toa vreme temperaturite se se ute niski. Pri niski temperaturi najdobro dejstvo imaat fungicidite od grupata na anilinopirimidini. Zatoa vo toa vreme preporaËuvame 3 prskawa so preparatot Chorus 75 WG vo koncentracija od 0,03% (30 g na 100 l voda) koj izvonredno deluva na krasta-

1

1

vosta (kako preventivno taka i kurativno). Koga oËekuvame intenziven napad na pepelnica na Chorus 75 WG mu go dodavame Thiovit Jet 80 WG. Intervalot pome|u prskawata vo toa vreme za nai uslovi e 8 - 10 dena. Chorus75WG vo tekot na edna vegetacija moæeme da go upotrebime najmnogu 4 pati. NajËesto ovoj interval vo nai uslovi postignuva dobri rezultati. Vo odredeni godini koga ima prodolæeno cvetawe, a mislej¸i deka Chorus 75 WG vo cvetawe e najdobar, go upotrebuvame 4 pati. Blok ema na programata za zatita na jabolkoto od bolesti . Razvojni stadiumi na jabolkoto spored BBCH skalata. Za prviot blok potrouvaËkata na rastvor po hektar treba da e od 1000 l/ha za intenzivni nasadi (niskostebleni), do 1200 l/ha za ekstenzivni nasadi (visokostebleni). Blok ema na programata za zatita na jabolkoto od bolesti Razvojni stadiumi na jabolkoto siored VVSN skalata

53 54 55 57 59 63 69 72 77

i zatoa negovata upotreba e najkorisna vo periodot na buen porast na letorastite. Se odlikuva i so najdolgo kurativno dejstvo za fuzikladiumot od site fungicidi. Dobro deluva i na pepelnicata na jabolkoto, me|utoa ako se oËekuva pojak napad na pepelnica se preporaËuva dodavawe na preparatot Topas 100 EC vo doza od 0,3 l/ha. Intervalot na prskawa vo toj period treba da bide 10 -14 dena. Intervalite se pokratki ako vremeto e vlaæno i doædlivo, odnosno ako uslovite za razvoj na bolesta se povolni. Score 250 EC moæe da se upotrebi vo tekot na edna godina najmnogu 4 pati. Za Vtoriot blok na prskawa poradi intenzivniot porast na letorasti i pogolema lisna masa, koliËinata na rastvor treba da bide okolu 1500 l/ha. Blok 3. Posle blokot prskawa so Score preporaËuvame upotreba na strobilurini. Strobilurinite se mnogu efikasni fungicidi koi imaat specifiËen naËin na premestuvawe (ne se sistemici, a se premestuvaat na sosema razliËen naËin od kontaktnite fungicidi). Se premestuvaat mnogu pobavno od sistemicite (triazoli), i zatoa ne davaat dobra zatita vo vreme na bujniot porast kako nekoi sistemici. Poradi posebniot naËin na premestuvawe strobilurinite dobro go zatituvaat plodot od krastavost. Vo toj period intervalite me|u prskawata treba da bidat 14-21 dena (zavisno od vremenskite uslovi). So strobilurinite moæe da prskame najmnogu 3 pati vo tekot na edna godina. Ako ima problem so pepelnica na strobilurinite im se dodava nekoj preparat za pepelnica. Za Tretiot blok na prskawa potrouvaËkata na rastvor e 1500 l/ha.

BAKAR

CHORUS + THIOVIT

SCORE + TOPAS

strobilurini

Blok 2. Posle blokot na prskawa so Chorus 75 WG, preporaËuvame upotreba na fungicidot Score 250 EC vo koncentracija 0,013-0,015% (13-15 ml vo 100 l voda). Za Score e vaæno toa to kako sistemik dobro se premestuva

1 1

©tetnici

Jabolkov svitkuvaË

Cydia pomonella

Jabolkoviot svitkuvaË e najrasprostranet tetnik na jabolkoto. Gi napaÛa i kruite, orevite, a ponekoga i praskite i marelite. Go ima sekade vo svetot kade se odgleduvaat jabolki, a brojot na generacii e razliËen. Negovite larvi predizvikuvaat crvlivost na plodot. Vo Makedonija e redoven tetnik. ©tetite koi gi predizvikuva od godina vo godina variraat, a ponekoga moæe da oteti i pove¸e od 50% od plodovite, koi so toa ja gubat pazarnata vrednost. Zaradi toa zatitata od jabolkoviot svitkuvaË bara potpolna budnost i znaewe. Kaj nas redovno ima dve generacii. Gasenicite prezimuvaat vo belite zaperci pod korata na

1

Larva na jabolkoviot svitkuvaË vo plod

1

stebloto i debelite granki. Vo april i maj se kukli, a peperutkite od prvata generacija obiËno se pojavuvaat pri krajot na Maj

(vo uslovi na Prespa). Æenkite od prvata generacija poËnuvaat da nesat jajca (preteæno na listovite) vo poslednata nedela na maj ili vo prvite denovi na juni. Ispilenite gasenici vedna se vbuuvaat vo plodovite, kade to se hranat 3-4 nedeli, a potoa go naputaat plodot i se zapreduvaat i kuklat vo puknatinite na korata. Gasenicite koi go zavrile razvojot do krajot na juli izletuvaat kako peperutki na vtora generacija. Tie najËesto polagaat jajca na plodovite, koi so toa se zagrozeni do krajot na avgust, no glavnata opasnost prestanuva kon sredinata na avgust. Posle zavreniot razvoj gasenicite na vtorata generacija se zapreduvaat i prezimuvaat vo zapercite. Letot na prvata generacija obiËno trae do krajot na prvata tretina na juli,

1

Imago na jabolkoviot svitkuvaË

a ponekoga i do sredinata na juli ili podolgo. Peperutkite na vtorata generacija moæat da se pojavat (letaat obiËno vo vtorata polovina na juli, a moæat i do krajot na avgust ili duri do prvite denovi na septemvri) duri i pred prestanokot na letot na prvata generacija. Toga velime deka generaciite se preklopuvaat. Vo proizvodstvoto za pazar, jabolkoviot svitkuvaË treba redovno da se suzbiva, i toa sekoga preventivno bidej¸i otetenite plodovi se bez pazarna vrednost. Najvaæno e pravilno da se odredi vremeto na prskawe. Za odreduvawe na vistinskiot rok za prskawe se primenuvaat pove¸e metodi, kako na primer odreduvawe na brojot na zapredoci, lov na peperutki so feromonski mamci, pratewe na veËernite temperaturi i pratewe na sumata na efektivni temperaturi. Vrz baza na tie metodi zemjodelsko-sovetodavnata, odnosno prognozerska sluæba dava preporaki za vremeto na prskawe. Opto, vaæi praviloto deka prvata generacija neto porano se suzbiva so insekticidi od grupata koja go spreËuva razvojot na insektite (Match050EC). ObiËno tie insekticidi se primenuvaat do krajot na prvata tretina na juni, odnosno do vremeto koga sumata na efektivni temperaturi e okolu 250OS. Rokot za upotreba na kontaktni, najËesto organofosforni, insekticidi (Basudin600EW ili Ultracid40WP) obiËno e vtorata tretina na juni odnosno koga sumata na efektivni temperaturi e okolu 300-350OS. Za vtorata generacija se primenuvaat insekticidi koi go spreËuvaat razvojot na insektite (Match050EC) vo sredina na juli, a organofosfornite vo poËetokot na poslednata tretina na juli. ObiËno e potrebno da se izvri i treto prskawe kon sredinata na avgust. Zatita: Prvata generacija treba sekako da se suzbiva so insekticidi koi go spreËuvaat razvojot na insektite (Match 050 EC) do krajot na prvata tretina na juni odnosno spored najavata na prognozerskata sluæba. Match deluva mnogu dolgo, zatoa e najdobro da se primeni porano otkolku predocna. Za suzbivawe na vtorata generacija moæe da se upotrebi povtorno Match, a dokolku e potrebno podocna organofosforen insekticid (Basudin 600 EW ili Ultracid 40 WP) spored izvestuvaweto na prognozerskata sluæba. Po potreba, se prska i vo sredina na avgust. Ako se prska tri pati, insekticidite od ista grupa se koristat najmnogu dva pati, za da ne se razvie otpornost na tetnikot.

1

Lisni voki na jabolkoto

Aphidina

Lisnite voki se Ëesti tetnici na kulturite, na koi so cicawe na sokovite predizvikuvaat teti. Osobeno se problematiËni onie vrsti Ëii izlaËuvawa gi deformiraat listovite, letorastite i plodovite. Za vokite e tipiËen golem broj na generacii vo edna godina (1-15). Jabolkova zelena voka (Aphis pomi) Ima zelena boja, so krukoviden oblik i e najËesta tetna vrsta na jabolkoto. Vo zima na ednogodinite letorasti moæat da se zabeleæat svetlikavi crni jajca. Vokite gi naoÛame na dolnata strana od listot i na vrvovite od letorastite, kade vo brojni kolonii cicaat sokovi. Letorastite zaostanuvaat vo razvojot (se deformiraat), litovite se svitkuvaat i pri pojak napad moæat da se isuat. Najgolemi teti vokata pravi na mladite stebla. Pragot na tetnost e pred cvetaweto 10-15 kolonii na 100 letorasti, posle cvetaweto 8-10 kolonii na 100 letorasti. Suzbivaweto se izvruva ako e probien pragot. Jabolkova siva voka (Dysaphis plantaginea) Najtetna voka koja brzo i obilno se razmnoæuva i predizvikuva brojni otetuvawa na plodovite, lisjata i letorastite. Sivo-sini do crni po boja voki se pojavuvaat pred kraj na

0

cvetaweto. Poradi cicaweto na zametnatite plodovi podocna se pojavuva silna deformacija na istite. Pragot na tetnosta e 1-2 kolonii na 100 letorasti. Jabolkova voka ikarica (Dysaphis devecta) PriËinuva golemi i vidlivi teti. Zarazenite listovi se deformiraat i dobivaat silno purpurno-crvena boja. Pragot na tetnosta pred cvetaweto opfa¸a 3-5 kolonii, a posle cvetaweto 5-8 kolonii na 100 letorasti. ObiËno se javuva vo zaputeni nasadi. Jabolkova zelena voka Jabolkova krvava voka (Eriosoma lanigerum) Koloniite na voki izgledaat kako pamuk, a priËinuvaat golemi teti formiraj¸i tvorbi vo oblik na rak rani. Krvavata voka ima mnogu efikasen priroden neprijatel - osiËkata Aphelinus mali, koja e osetliva na poniski temperaturi i Ëesto pati ja gubi bitkata poradi brzoto razmnoæuvawe na vokata. Aficidite ne e teten za taa osiËka. Krvavata voka najsilno se razmnoæuva ute od rana prolet (od mart i april pa natamu), vo leto nejziniot razvoj e zabaven, a na esen povtorno se intenzivira. Zatita: Se javuva obiËno vo gusti ovoni nasadi so slaba provetrenost i vo godini so obilni vrneæi od grad. Se locira na napravenite rani na rastenieto. Koga lisnite voki (zelena, siva i ikarica) premnogu¸e se razmnoæat, ovokite se prskaat so insekticidi kako to se Actara25WG, Basudin600EW. Korisno e predproletno prskawe vo faza na "gluvËi ui", so mineralni masla ili so oleofosforni preparati (Oleoultracid 100 EC). Protiv krvavata voka da se prska so pogolema koliËina na voda i so insekticidot Basudin600EW,Ultracid40WPiliPirimor

25WG.

Jabolkova siva voka

Jabolkova voka ikarica

Jabolkova krvava voka

1

Ovoni pajaci

Crven ovoen pajak Panonychus ulmi

Crveniot ovoen pajak e redoven tetnik, koj poradi Ëesto i prekumerno razmnoæuvawe predizvikuva teti na nasadite so jabolki, krui, praski, crei, ribizli i dr. kulturi. Vo godini koga ima pogodni uslovi za negov razvoj, silno gi otetuva listovite, na Ëie lice prvo se zabeleæuvaat fini svetlikavi damki, potoa listot dobiva sivo-æolta do yiyakovo-kafena boja, se svitkuva, sui i otpaÛa. Poradi namalenata fotosinteza zagrozen e kvalitetot i koliËinata na plodot. Bidej¸i adultite se mnogu mali (0,3-0,5 mm), potrebno e mnogu vnimatelno da se sledat. Se preporaËuva upotreba na lupa. Pajakot ima crvenkasto-kafena boja i jajcest oblik. Larvite i adultite predizvikuvaat teti so cicawe na rastitelen sok od listovite. Razvojot od jajca do adulti trae 15-40 dena. Zavisno od vremenskite uslovi, kaj nas ima 6-7 generacii. Vo esen æenkite gi polagaat zimskite jajca koi prezimuvaat na ednogodinite i dvogodinite granËiwa pored papkite, kade moæat da se zabeleæat kako crveni grupacii. Zavisno od brojot na jajca po dolæen metar, se donesuva odluka za zatita (pragot na tetnost e 1000 jajca na dolæen metar pregledani letorasti). ObiËno vo prvata tretina na april od zimskite jajca poËnuvaat da se pilat larvite, koi vedna se selat na mladite listovi (razvojna faza od balon do polno cvetawe, 57-65 spored BBCH). Najpogodno vreme za zatita e koga ¸e

Crven ovoen pajak

se ispilat 30-50% od jajcata. Populacijata na crveniot ovoen pajak obiËno go dostignuva prviot vrv vo maj, a vtoriot vo juli i avgust. Vo leto na opaËinata od listot moæe da se zabeleæi golem broj na pajaci od site stadiumi. Vo iskluËitelno topli denovi æenkite preoÛaat na liceto od listot, iako tuka ne gi polagaat jajcata. Pojavata na nova generacija e pratena so pojava na golem broj na sveæo poloæeni jajca. Pri sledeweto na generacijata potrebno e da se znae deka pajacite vo poËetokot na vegetacijata se naoÛaat vo dolnite listovi i na rozetite, a podocna se selat na livËiwata od dolnata tretina na letorastot, vo juli i avgust se ve¸e vo gornata tretina na letorastite. Crveniot ovoen pajak ima mnogu prirodni neprijateli; predatorski griwi, stenici, nekoi bumbari, zlatici i dr. So upotreba na insekticidi no i fungicidi koi ne pripaÛaat vo integriranata zatita, znaËajno se namaluva populacijata na prirodnite neprijateli na pajakot. Od site tetnici na ovonite nasadi za crveniot ovoen pajak nadzorot nad populacijata e najuspeen so pomo na prirodnite neprijateli. Tokmu poradi toa dobro uskladena integrirana zatita za ovotarite ima golemo ekonomsko znaËewe, posebno vo zatitata od crveniot ovoen pajak. Ako odnosot na brojnost pomeÛu predatorskite griwi i pajakot e pomal od 1 : 10, obiËno ne e potrebno prskawe. Zatita: Ako pri zimskiot pregled na nasadot otkrieme pove¸e od 1000 zimski jajca po dolæen metar, ovokite gi prskame so akaricidot Vertimec018EC vo doza 0,75 l/ha so dodatok na belo maslo (2,5 l/ha), i toa otkako se ispilat 30-50% od larvite. Ova prskawe e osobeno vaæno, bidej¸i moæe da se oËekuva deka posle uspena zatita vo toj period populacijata na crveniot ovoen pajak nema da go probie pragot na tetnost. Merilo za prekoraËuvawe na pragot moæe da bide i slednovo: vo maj 3-4, juni 4-5, juli 68, avgust 12-15, a vo septemvri pove¸e od 20 griwi po list. Vertimec 018 EC se odlikuva so dolgotrajno dejstvo na site razvojni stadiumi na crveniot ovoen pajak osven na jajcata. Vo vegetacija se prska so 60 ml/ha za Panonychus ulmi, a za Tetranychus urticae 80 ml/ha.

Miner na kruæni mini

Miner na kruæni mini Leucoptera malifoliella

mini od vnatre kon nadvor. Pod epidermisot se vidlivi kruæni mini i temen izmet na gasenicite. Gasenicata posle 20-25 dena go naputa listot niz gornata strana i se kukli na korata pomeÛu listovite. Poradi nepravilnoto pojavuvawe na ovoj tetnik, Ëesto moæe da se pojavi nenadejno vo prenamnoæena populacija. Vtorata generacija, koja obiËno pravi najgolemi teti, se pojavuva kon krajot na juni i poËetokot na juli. Prvin zabeleæuvame peperutki koi letaat vo karakteristiËen cik-cak let okolu steblata na jabolkoto. So povnimatelen pregled na opaËinata od listovite moæeme da gi zabeleæime snesenite jajca. Najsigurno dejstvo postignuvame so prskawe vo vreme na polagawe na jajcata. Suzbivawe na podocneænite stadiumi na minerot e oteænato poradi izumrenoto tkivo nad minata koe go spreËuva dejstvoto na insekticidot. Drugi mineri koi go napaÛaat jabolkoto se: miner so zmijoliki mini (Lyonetia clerkella), miner so toËkesti mini (Lithocolettis blancardella), miner so vre¸asti mini (Lithocolletis corylifoliella) i quqest miner (Stigmella malella). Zatita: Mnogu dobro dejstvo ima insekticidot Match050EC. ZnaËajno e da go upotrebime dovolno rano (polagawe na jajca). Match ima mnogu dolgo dejstvo, pa zatoa e podobro da se primeni porano otkolku predocna, bidej¸i dejstvoto i vo poranata primena ¸e bide mnogu dobro. Pri suzbivaweto na nekoi drugi tetnici so Actara 25 WG i Basudin600EW (lisni voki, jabolkov smotavec) moæeme da oËekuvame i dopolnitelno dejstvo na minerite. So istovremena upotreba na Match i Actara (so dozi namaleni za pribliæno 1/3 ) moæe da se postigne dobro dejstvo na minerite. So ovaa kombinacija moæeme da oËekuvame odliËno dejstvo na celiot spektar tetnici osven na crveniot pajak, krvava voka i titesti voki.

Dejstvo na insekticidot Match050EC

Kruæniot miner e najopasen vid za zemjodelieto, bidej¸i ako mnogu se namnoæi, moæe da predizvika golemi teti. ©tetnikot najËesto se pojavuva na jabolkoto, poretko na krua, crea i sliva. ©tetite se vidlivi kako kruæni mini koi imaat dijametar do 12 mm i pri jak napad pokrivaat pogolem del od listot. Minerot e srebreno-siva peperutka so golemina 5-6 mm. Ima 2-3 generacii godino. Peperutkite od prvata generacija se pojavuvaat vo poËetokot na maj (letot trae do sredina na juni) i poËnuva da polaga jajca na opaËinata od listot, obiËno pored nervite. Za polagawe na jajca izbiraat listovi vo rozetata ili blisku do vrvot na lanskite letorasti. Gasenicata se vbuuva vo listot neposredno od jajceto i formira kruæni

Miner na kruæni mini

SvitkuvaËi na pokoæica na plod

SvitkuvaË na pokoæica na plod (Adoxophyes orana) Kafeav ovoen svitkuvaË (Archyps podana) Æolt ovoen svitkuvaË (Pandemis heparana)

puknatinite od korata prezimuvaat gasenici od 2 i 3 stadium. Vo april ili maj gi zapreduvaat ili jadat cvetovite i papkite. Na napadnatite delovi na ovokite voedno i se kuklat, a posle 10-15 dena e letot na peperutkite. Prvata generacija obiËno ima let kon krajot na maj i poËetokot na juni. Æenkite obiËno polagaat jajca na opaËinata od listovite. Od sredinata na juni do sredina na juli gasenicite prvin go jadat listot vo zapredocite na vrvovite od letorastite, a potoa ja otetuvaat pokoæicata na plodot. Od sredinata na juli gasenicite se kuklat, a do krajot na juli i avgust i septemvri letaat peperutkite od vtorata generacija. Æenkite gi polagaat jajcata na listovite i plodovite, a ispilenite gasenici pred da odat na prezimuvawe pravat dupki od 2-3 mm vo pokoæicata na plodot. Suzbivawe na svitkuvaËite na pokoæica na plodot se sproveduva vrz baza na pregled na nasadite, bidej¸i ulov na feromonski mamci samo go potvrduva letot na peperutkite. Pregledot opfa¸a: a) informativen pregled pred cvetawe i glaven pregled posle cvetawe (prag na tetnosta e 5-10 gasenici na 100 socvetija). b) Pregled od sredina na juni do sredina na juli (prag na tetnost 5-6 gasenici na 100 letorasti) c) Pregled kon kraj na avgust (voglavno se utvrduva uspenosta na zatitata so broewe na oteteni plodovi). Zatita: Prskawe se izvruva samo ako e prekoraËen pragot na tetnosta. Moæeme da upotrebime organofosforen insekticid Basudin 600 EW ili regulator na razvojot Match 0505 EC.

Za svitkuvaËite na pokoæicata na plodot e vaæno da se spomene deka gi napaÛaat pove¸eto ovoni kulturi i nekoi umski vidovi. Najopasni se za jabolkoto. Site tri vida imaat srazmerno sliËen razvoen ciklus. Kaj nas ekonomski e najznaËaen Adoxophyes orana. SvitkuvaËot na pokoæica na plod ima dve generacii godino. Gasenicite priËinuvaat teti vo tek na tri godini vremiwa. Vo

Otetuvawa predizvikani od jabolkoviot svitkuvaË na pokoæicata

Jabolkovata osiËka

Hoplocampa testudinea

vovlekuvaat vo zemjata, kade prezimuvaat vo zapredok, a se budat vo prolet. Najgolemi teti jabolkovata osiËka nanesuva na nasadi blizu uma, zaradi to vo takvi nasadi treba da se suzbivaat reËisi sekoja godina.

Otetuvawa predizvikani od jabolkovata osiËka

Jabolkovata osiËka pripaÛa vo osite listarici. Do neodamna bee Ëest tetnik, a vo poslednite godini e redoven gostin vo intenzivnite nasadi na jabolkoto. OsiËkite se so golemina 6-7 mm i letaat meÛu cvetovite na jabolkoto (kraj na april i poËetok na maj) i polagaat jajca vo cvetnite Ëaki. Posle 6 - 18 dena se ispiluvaat larvite, koi buat tesni i dolgi kanali pod pokoæicata na plodot. Ovie kanali podocna obloæeni so pluta moæat da se zabeleæat pri berba. Podocna pagasenicite se vbuuvaat vo vnatrenosta na malite plodovi koi obiËno otpaÛaat. Edna pagasenica moæe da uniti 3-4 plodovi. Koga plodovite ¸e padnat, pagasenicata gi naputa i se

Otetuvawa predzvikani od jabolkovata osiËka

Zatita: Suzbivaweto e vtemeleno na preËekoruvaweto na pragot na tetnosta. Letot na osiËkite go sledime so beli leplivi ploËi (35 h 20 cm). Ako se ulovat pove¸e od 30 osiËki, pragot e prekoraËen. Koga ¸e padne 80% od cvetnite livËiwa obiËno e vreme za suzbivawe na jabolkovata osiËka. Za toa se pogodni insekticidite Actara 25WG i Basudin600EW,Ultracid40WPi Karate.

©titesti voki

Coccina

pojavuvaat kon krajot na maj i vo juni. Tie se razdviæuvaat pod titot na majkata ili ednostavno ostanuvaat pod nego. So prskawe vo toj period postignuvame najdobri rezultati vo suzbivaweto bidej¸i podocna vokata e dobro zatitena so titot. Vtorata generacija larvi se pojavuva kon krajot na juli i avgust, a tretata kon kraj na avgust i vo septemvri, pa i vo oktomvri. Zapirkasta jabolkova voka Lepidosaphes ulmi nareËena po oblikot na svojot tit koj izgleda kako zapirka. NajËesto vo kolonii gi napaÛa jabolkite i kruite no i reËisi site ostanati ovoki, vkluËuvaj¸i ja i maslinkata. Ima samo edna generacija godino. Larvite obiËno se pojavuvaat Kaliforniska pred larvite od kaliforniskata titesta voka, titesta voka i toa kon krajot na april i maj. Togae e i najdobroto vreme za prskawe. ©titestite voki imaat i prirodni neprijateli - predatori (bubamari, zlatooki, stenici) i paraziti (osi), iako e so voveduvaweto na integriranata zatita i smalenata upotreba na silni insekticidi zabeleæana pogolema pojava na titesti voki. Bidej¸i titestite voki se irat i so sadniot materijal, potrebno e da se bide posebno vnimatelen so zatitata od ovie tetnici vo rasadnicite, kade e dozvolena upotreba na pojakite preparati koi ne se pogodni vo integralnata zatita. Zatita: Za predproletno prskawe vo nasadi koi ne se vo integrirano proizvodstvo moæe da se upotrebat preparati na baza na mineralni masla i organofosforni insekticidi(Oleoultracid100EC), dodeka vo integralnata zatita vo toj period upotrebuvame samo Ëisto mineralno maslo vo pogolema koncentracija. Podocna, vo vreme na let na prvata generacija, za suzbivawe na podviænite stadiumi se primenuva Basudin 600 EW ili Ultracid 40 WP (vo koncentracija 0,15%). Se preporaËuva upotreba na pogolema koliËina voda.

1

©titestite voki se sitni tetnici na koi obrnuvame vnimanie duri koga se namnoæat premnogu i so svoite titovi gi prekrijat grankite, a ponekoga i plodovite. Æenkite se sekoga fiksirani za isto mesto, a maæjacite se podviæni i nemaat usten aparat, pa ne moæat da se hranat. Larvite vo prviot stadium se podviæni, a potoa se fiksiraat i ostanuvaat vo edno mesto. Kaliforniska titesta voka Quadraspidiotus perniciosus e donesena vo naite kraevi pred okolu 60 godini i mnogu brzo se rasprostranuva so nanesuvawe na golemi teti. Kaliforniskata titesta voka napaÛa brojni rastitelni vidovi, a najmnogu parazitira na jabolko, krua, praska, sliva, marela i ribizla. Kaj nas ima voglavno dve generacii. Larvite na prvata generacija obiËno se

0

Kaliforniska titesta voka na plod

ObiËna kruova bolva

Cacopsylla pyri

boja, temno kafeav so po nekoja crna i portokalova toËka). Moæeme da gi zabeleæime na ednogodinite letorasti, na koi se hranat. Koga ¸e zapoËne otvaraweto na papkite, æenkite polagaat jajca na vrvovite na lastarite i vrvnite livËiwa. Larvite na prvite tri stadiumi se hranat na opaËinata i na mladite vrvËiwa dodeka larvite od poslednite dva stadiuma se selat vo lisnite pazuvi. ©tetata e dvostrana, a nastanuva od cicawe na listovite, lastarite, socvetijata i plodovite, a i od obilnata medena rosa na koja se naseluva gabata Ëadlivka. Prviot jak napad na kruovata bolva se javuva najËesto vo sredinata na maj (a moæe i porano). Kaj nas obiËno ima 4-5 generacii godino. Letniot oblik na adulti e posvetla boja od zimskiot. Pojavata na kruovata bolva zavisi od bujnosta na letorastite (pogolema bujnost go podpomaga napadot) i prisutnosta na prirodnite neprijateli (predatorski stenici). Sledniot bran napadi se pojavuva za vreme na letniot porast na letorastite, koga efikasno suzbivawe e spreËeno poradi blizinata na berbata. Zatita: Bolvata ja suzbivame na baza na pregledi na nasadite (so lupa). Ve¸e vo periodot na miruvawe (januari i fevruari) moæeme da suzbivame zimski oblici na bolvata. Bidej¸i vo toa vreme seute nema korisni insekti, moæeme da koristime piretroidi (Karate), na koi im dodavame belo maslo. Podocna, koga e prekoraËen pragot na tetnost (10% lastari zafateni so bolva), najsigurno e prskawe so Vertimec 018 EC. Potrebno e da mu se dodade belo maslo i da se prska so pogolema koliËina voda (1500-2000 l/ha). Pri pojaki napadi pred prskawe medenata rosa treba da se ispere so golema koliËina voda i detergent.

ObiËna kruova bolva

ObiËnata kruina bolva predizvikuva golemi teti vo intenzivnite nasadi od krui. Larvite poedineËno ili vo kolonii, cicaat sokovi od letorastite i obilno laËat medena rosa. Letorastite, listovite i socvetijata se mnogu oteteni od cicaweto. ©tetite se zabeleæuvaat i vo slednata godina, koga rodnosta moæe mnogu da se namali. Na plodovite oteteni so medena rosa se naseluva gabata Ëadlivka, koja ja namaluva pazarnata vrednost na plodovite. Pri pojaki napadi napadnatite ovoki poradi gabata se zabeleæuvaat mnogu lesno. Prezimuvaat adultite (zimskiot oblik e potemna

ObiËna kruova bolva

Zatita na jabolkoto od tetnici

Sostav na programata za prskawe

Jabolkoto, naiot najvaæen ovoen vid, go zagrozuvaat golem broj tetnici. Pravilniot izbor na preparati i nivna navremena uptreba e vistinskiot naËin za sproveduvawe na integralnata zatita, a voedno i garancija za uspena zatita od tetnici. Pri sostavuvaweto na programata za zatita treba da se vnimava na slednovo: · vo programata mora da bidat ramnomerno zastapeni preparati od razliËni hemiski grupi bidej¸i samo taka moæe da se spreËi pojava na rezistencija kon nekoi insek ticidi koi se upotrebuvaat obilno. · Vo programata za prskawe preparatite treba da se smestat na ona mesto (vreme na prskawe) na koe nivnata efikasnost ¸e bide najgolema, bidej¸i tokmu toa obezbeduva navremeno i uspeno smaluvawe na populacijata i taka da izbegneme dopolnitelni prskawa odnosno upotreba na preparati koi ne pripaÛaat vo integralnata zati-ta. · Pogodnost na preparatite za integralna zatita · EkonomiËnost Za potrebata na predproletno prskawe najlesno odluËuvame vrz baza na pregled na primeroci od granËiwa koi gi sobirame vo zime. Ako vo integralnata zatita e potrebno predproletno prskawe se preporaËuva samo Ëisto mineralno maslo odnosno, uslovno, kombinirani preparati na baza na mineralni masla i diazinon (ako e preËekoren pragot na tetnost za kaliforniska voka i jajca na crveniot ovoen pajak). Ako e preËejkoren pragot na tenost za crveniot ovoen pajak, se izvruva prskawe so akaricidot Vertimec 018 EC (0,75 l/ha), so istovremena upotreba na 2,5 l/ha mineralno maslo vo faza na balon pa se do faza pred otvarawe na cvetovite (57-59 po BBCH). Ova prskawe e izvonredno vaæno bidej¸i moæeme da oËekuvame deka so uspeno prskawe vo toa vreme populacijata na crven pajak podocna nema da go preËekori pragot na tetnost. Ako pragot sepak bide preËekoren, Vertimec moæe da se upotrebi ute najmnogu edna vo sezonata, inaku treba da se koristat drugi akaricidi. Od paÛaweto na veneËnite livËiwa pa do zametnuvawe na plodovite

(67-71 po BBCH) za suzbivawe na jabolkovata osiËka i lisnite voki koristime Actara25WG (180200 g/ha). Ovoj preparat moæeme da go upotrebime po potreba i podocna vo sezona za suzbivawe na lisni voki. Vo vreme koga pove¸eto plodovi se 10-30 mm (7173 po BBCH), za suzbivawe na kruæniot miner i svitkuvaËi na pokoæicata na plodot se prska so Match050EC vo doza 1 l/ha.

Razvojni fazi na jabolkoto spored skalata na BBCH. 54 57 63 69 72 77 79

2. redovno prskawe protiv jabolkoviot svitkuvaË treba da se izvri vo sredina na juni (vo nekoi kraevi i porano) so insekticidot Basudin 600 EW ili Ultracid 40 WP. Ova prskawe e vaæno bidej¸i so Basudin se suzbiva i kaliforniskata titesta voka, a i drugi tetnici (krvava voka, svitkuvaËi na pokoæicata na plodot, mineri). 3. redovno prskawe protiv jabolkoviot svitkuvaË treba da se izvri kon krajot na juni ili poËetokot na juli so insekticidot Match 050 EC (1 l/ha). Toj deluva mnogu dolgo, zatoa e podobro da se primeni malku porano otkolku docna. 4. redovno prskawe protiv jabolkoviot svitkuvaË treba da se izvri kon krajot na juli ili poËetokot na avgust so insekticidot Basudin600EW ili Ultracid40WP. Ova prskawe e vaæno bidej¸i so Basudin se suzbiva i kaliforniskata titesta voka, a i drugi tetnici (krvava voka, svitkuvaËi na pokoæicata na plodot).

Jabolkov svitkuvaË SvitkuvaËi na pokoæicata na plodot Jabolkova osiËka Ovoni lisni mineri Lisni voki Krvava voki Kaliforniska titesta voka Crven ovoen pajak

MATCH, BASUDIN MATCH, BASUDIN ACTARA, BASUDIN MATCH, ACTARA masleni preparati ACTARA, BASUDIN, PIRIMOR BASUDIN, PIRIMOR masleni preparati masleni preparati VERTIMEC BASUDIN

PreporaËuvame da se izvri prskawe za lisni mineri ako minatata godina kruæniot miner bil problem. 1.redovno prskawe protiv jabolkoviot svitkuvaË treba da se izvri kon krajot na maj ili prvite denovi na juni, odnosno vo vreme na polagawe na jajca do pilewe na larvite so preparatot Match 050 EC (1 l/ha). Toj deluva mnogu dolgo, zatoa e mnogu podobro ako se primeni malku porano otkolku docna.

KOSKESTO OVO©JE ©tetnici

PRASKA, KAJSIJA, VI©NA, CRE©A

Crna praskova voka - Anuraphis persicae Prezimuva vo jajca, a od mart do april se pilat larvite. Ima 4-5 generacii godino. Praskova lisna voka - Myzus varians Po boja e svetlo zelena. Prezimuva vo oblik na larva, osnivaËki æenki se javuvaat od april pa do maj; larvite ostanuvaat na ovokata i cicaat sokovi i pravat deformacija na listot. Kon krajot na oktomvri vokite raÛaat voki od dvata pola i tie nosat jajca za prezimuvawe. Se prska zimsko ili rano proletno prskawe koga ¸e se najdat 3-5 jajca po zemen primerok za analiza. Zelena lisna voka - Myzus persicae Moæe da prezimi i vo letni formi koga temperaturata ne e pod -12OS. Naprolet moæe ute vo fevruari da se javi prvata generacija. NapaÛa preku 400 vidovi na rastenija. Edinstven vektor na prenos na virusni zaboluvawa - preku 22 bolesti. Molec na papkite - Recurvaria nanella Ima edna generacija. Prezimuva vo nerazviena gasenica vo bela kokona. Vo vreme pred cvetawe se budat i pravat teti, buej¸i gi papkite, a tie ne se razvivaat, no ostanuvaat celi. Praskov molec - Anarsia lineatella Ima dve generacii godino, prvata vo tek na maj i juni, a prezimuva vo prv stadium na larva. Vtorata generacija e vo avgust i tie davaat generacija za prezimuvawe. NapaÛa letorasti i gi unituva (3-4 letorasti).

Praskov svitkuvaË - Lasperesia molesta Prezimuva vo stadium gasenica vo svilena kokona, a kon krajot na proletta preminuva vo kukla i posle toa izleguvaat peperutki koi nesat po 100200 jajca. ©tetite se na letorastite i plodovite, a na izbuenite letorasti se javuva smola. Ima 4-6 generacii godino i sekoja trae okolu eden mesec. Napadot na plodovite e kon kraj na juniavgust, zatoa toa e vremeto da se tretira. Lisna voka na crea- Myzus cerasi Prezimuva vo oblik na jajca. Vo mart-april se formiraat osnivaËkite voki koi formiraat kolonii. Gi napaÛa vrvovite na letorastite. Na creata ima 3-4 generacii, a vo juni - juli poËnuvaat da migriraat na preodni doma¸ini, razni zeljesti rastenija na koi se razvivaat ute 2-3 generacii, a vo Septemvri se vra¸aat na creata sekundarnite oblici i polagaat jajca. Crna creova voka - Myzus pruniavium Ista biologija kako Myzus cerasi. Creova osa - Caliroa limacine Prezimuva kako vozrasna larva vo kokona vo zemja. Rano naprolet preminuva vo kikla, a od krajot na april i vo tekot na maj doaÛa do izletuvawe na imagoto. Æenkata polaga do 50 jajca i toa poedineËno vo epidermot na listot. Inkubacijata trae 10-15 dena, a larvite se hranat so epidermot od listot, a moæe da ostanat samo nervite od listot. Razvojot trae 25-50 denovi. Potoa larvite sleguvaat vo zemja i se zaËauruvaat. Eden del od populacijata preminuva vedna vo kukla i vo tekot na juli izleguva imago, dodeka ostanatiot del ostanuva vo stadium na larva do narednata godina, taka da do esen se razviva ute edna generacija. NapaÛa crea, vina, sliva, kajsija.

Bolesti

Creova muva - Rhagoletis cerasi Creovata muva leta od maj do krajot na juli. Muvata moæe lesno da se zabeleæi na listot pri toplo i sonËevo vreme. Imagoto se hrani so slatkite sekreti od ælezdite na listot, a 1015 dena podocna poËnuva so nesewe na jajca na plodovite vo vreme koga dobivaat æolta boja i poËetok na crvena. Sekoja æenka nese vo prosek 60-80 jajca. Larvite izleguvaat za vreme od 6-12 dena, a dodeka plodovite se na drvo larvite izleguvaat od plodovite i paÛaat na zemjata i se vovlekuvaat nekolku santimetri, pravat kokona i preminuvaat vo kukla i tuka ostanuvaat da prezimat. Idnata prolet se izleguvaat imagata. NapaÛa crea i vina osobeno podocnite sorti. ©tetite se pogolemi dokolku proletta e topla i suva, a moæe da dostigne i do 80% napadnati plodovi. Æilogriz - Capnodis tenebrionis Imagoto e so golemina 1-3 sm, nad vratot e sivkast so crni damki, a teloto so crna boja i na kraj zaileno. Se javuva od maj do avgust. Æenkata gi polaga jajcata na zemjata okolu stebloto, a larvite kako se pilat vleguvaat vo poËvata i go buat korenot. Napadot go zabeleæuvame so poËetok na suewe na vrvovite na oddelni granki. Jak napad doveduva do suewe na celoto steblo. Vozrasna larva moæe da e dolga do 8 sm, so mala glava i crna boja, a okoluvratniot tit e aren dodeka ostanatite delovi od teloto se potenki i potenki. Razvojot na larvata trae 2 godini. Prezimuva vo imago, a isto taka i kako larva. Ako se naoÛaat na stebloto i nenadejno gi voznemirime, vedna preminuvaat na drugata strana. Pareweto i neseweto jajca se vri na temperaturi nad 26OS. Edna æenka nese 100-600 jajca. Monilija na cvet i plod - Monilia laxa - Monilia fructigena NapaÛaat na cvetot, lastarot, granËiwata i plodot. Napadnatiot cvet se sui, a bolesta se iri na granËeto. Plodot go napaÛa bolesta za vreme na zreewe, transport ili Ëuvawe. Ako e na granka postepeno go zafa¸a cel plod i poËnuva da se sui do mumificirawe i ostanuva na samoto drvo. Zaboleniot plod se poznava po koncentriËni krugovi na povrinskoto tkivo sostaveni od micelium, organi za razmnoæuvawe. Gabata prezimuva vo vid na micelija na plodovite i granËiwata, a vo povolni uslovi naprolet obrazuva konidiski stadium. Dolgite vlaæni periodi vo prolet ovozmoæuvaat formirawe na konidii, nivno seewe, rtewe i zarazuvawe na cvetovite i granËiwata, a potoa i plodovite. Otetuvawata od insekti, mehaniËki povredi doprinesuvaat za pointenziven razvoj na bolesta. Kadravost na lisjata - Taphrina deformans Go napaÛa listot, a poretko i letorastite, cvetot i plodot. Listot go napaÛa vedna po poËetokot na vegetacijata i poËnuva da go deformira, gubi hlorofil i æoltee, a so stareeweto na listot toj dobiva qiqakovo-yiyakovo-crvena boja, a kon kraj se sozdava i sivkasta praina od askusi i askospori, a na kraj listot se sui i odpaÛa. Primarnite zarazi se so spori koi rtat vo kapka voda na papkite i dokolku vremeto e poladno i povlaæno toga i zarazata e pogolema. Dve prskawa igraat znaËajna uloga vo zatitata od kadravosta. Prvoto prskawe e vo esen koga poËnuva paÛaweto na lisjata i so zadaËa da gi uniti sporite koi prezimuvaat. Vtoroto prskawe e vo vreme na poËetok na vegetacija t.e. vo fenofaza B1-B2, i potrebno e da se izvri oboeno prskawe da ne ostane nitu edno granËe neprskano.

1

0

Pepelnica na praska - Sphaerotheca pannosa Gi napaÛa listot, lastarot i plodot koi moæat da bidat delumno ili celosno pokrieni so beluzlava pepelasta prevlaka. Plodovite se najosetlivi od zavrzuvaweto do golemina na orev. Prezimuva vo forma na micelium, a so poËetok na vegetacijata i miceliumot se razviva i ve¸e so razvojot na papkata se javuvaat i prvite konidii. Gabata parazitira na praska i kajsija. ©uplikavost na listot - Clasterospium carpophilum NapaÛa praska, kajsija, crea, vina, sliva, badem. Kaj praskata i kajsijata gi napaÛa najmnogu plodovite i lastarite, a kaj vinata i creata najmnogu gi napaÛa listovite, a pomalku letorastite i plodovite. Prezimuva vo stadium na micelija, a so poËetokot na vegetacijata pri temperaturi nad 6-7OS i 70% relativna vlaænost, doaÛa do sporulacija i pojava na prvite konidii. So prvite doædovi i zarazata se iri. Vo pogled na ireweto na parazitot najvaæni se dva perioda i toa : vo esen posle opaÛaweto na listot doaÛa do infekcija na lastarite dodeka vo proletniot period parazitot go inficira listot i plodot. Vo esen zaradi poniskite temperaturi inkubacioniot period trae 15-20 dena dodeka vo prolet pri optimalna temperatura od 15-23OS, inkubacijata e pokratka 5-6 dena. Posle napadot na granËiwata se javuva smolotoËina. Pri jak napad na plod toj moæe da opadne, a bolesta napaÛa i list i granËiwa. Na listot simptomite se javuvaat vo oblik na okrugli temnocrveni damki, oiviËeni so temna boja, a posle toa nekrotiraat i paÛaat taka da posle toa toj del izgleda upliv. Na plodot simptomite se razliËni, no na mlad plodovi

tie se smeæurani i sosueni, a na docni zarazi se sozdavaat vdlabnatini kako nermnomerno rastewe na mezokarpot. »esto pati tie vdlabnatini se do koskata. Na granËiwata se pojavuvaat damki sliËni na onie na listot. Gabata navleguva dlaboko i sozdava rani sliËni na rak rani i na tie mesta poËnuva smolotoËewe. Potrebni se 3-4 prskawa : prvo esensko koga opaÛaat lisjata i toa so bakarno sredstvo, vtoro vo poËetokot na vegetacijata do cvetawe, treto 10-15 dena posle cvetawe i Ëetvrto vo faza na zavrzani plodovi. Sipanica na listot kaj vina i crea - Blumeriella jaapii (Coccomyces hiemalis) Gabata prezimuva vo padnatite lisja vo askusi, a od niv izleguvaat askospori. Askusite vrat primarna zaraza najËesto vo faza na precvetuvawe ili porano ako periodot na cvetawe e prodolæen i vrneæliv. Infekcijata nastanuva koga ¸e ima sledni uslovi: Zreli askospori, razvieni listovi, dovolna vlaænost i soodvetna temperatura. Askosporite rtat vo temperaturen dijapazon od 530OS, a optimalno 20OS. Posle primarnite infekcii i pojavata na simptomite konidiite to se formiraat na opaËinata na listot vrat sekundarni zarazi.

Pleveli

Zatita na pove¸egodini nasadi od pleveli

Sostavuvawe na programata za prskawe Vrz kvalitetot na prinosot na ovokite sekako deka vlijaat i plevelite, bidej¸i go smaluvaat snabduvaweto so voda i hranlivi materii, ovozmoæuvaat povolni uslovi za pojava na bolesti i ja oteænuvaat upotrebata na sredstvata za zatita na rastenijata. Upotrebata na herbicidi vo pove¸egodini nasadi, pred se vo redovite, sekako e opravdana. Zatita: PreporaËuvame upotreba na Touchdown 4 LC. Dozvolena e negova upotreba vo integralnata zatita. Toa e sistemiËen herbicid koj deluva preku listovite. Aktivnata materija e sulfosat so isti dozi kako i glifosatite, no po brzo penetrira vo rastenijata i pobrzo deluiva. So dodavawe na amonium sulfat ili ovlaænuvaË dozata moæe da mu se namali do 25%. PreporaËuvame upotreba na Touchdown 4 LC vo doza 2-7 l/ha, zavisno od zaplevenosta; 2-3 l/ha ako ima samo ednogodini pleveli, 4 l/ha za pove¸egodini pleveli kako pirej, taveq i gluvarËe, 5-6 l/ha protiv palmida i div sirak, a 7 l/ha za slaËec i troskot. Opto pri meovita zaplevenost bez slaËec 4-5 l/ha, a ako ima slaËec ili troskot 7 l/ha. So Touchdown na prolet se prska vo doza 4-7 l/ha. Ako e izvreno esensko prskawe so Touchdown, pove¸egodinite pleveli na prolet ¸e bidat mnogu mal problem, odnosno proletno prskawe moæe da nema ili da bide neto podocna otkolku ako nemame esensko prskawe. Site dozi se odnesuvaat na vistinski isprskana povrina.

Zatita na vina crea

0 -3 55 59 61 69 75 77

Gniewe na cvet i lastari (Monilia laxa) Pegavost, uplikavost (Coccomyces, Clasterosporium) Gniewe na plod (Monilia fructigena) Zimsko prskawe Lisni voki (Aphididae) Surla (Rhynchites) Creova muva (Ragoletus)

Chorus, Switch Topas 100, Topas C, Score, kontaktni Chorus, Switch Oleo Ultracid Actara, Chess, Basudin, Ultracid Basudin, Ultracid Basudin, Ultracid

Izbor na preparati za zatita na ovonite nasadi

CHORUS75WG - NEZAMENLIV ZA PRVITE PRSKAWA PROTIV KRASTAVOST

Chorus 75 WG e preparat koj vrvno deluva na krastavosta i cvetnata monilija. Pokraj toa ima i dopolnitelno dejstvo na pepelnica na jabolkoto. Prvite zarazi so zimski spori na krastavosta se sluËuvaat rano-pribliæno od poËetokot na vegetacijata pa do sredinata na april. Ako sakame da ja spreËime zarazata na krastavosta, listovite i plodovite vo vremeto na opasnost treba da se prekrieni so fungicidna prekrivka. Vo vreme pred cvetawe Ëesto ima niski temperaturi, koi gi popreËuvaat obiËnite fungicidi vo svoeto dejstvo. Chorus 75 WG, nasproti toa, vo takvi uslovi pokaæuva polna efikasnost. Aktivnata materija ciprodinil (grupa anilinopirimidini) ima tokmu poseben naËin na premestuvawe vo rastitelnoto tkivo i na povrinata na listot i delumno svojstvo na sistemik kako to se triazolite (premestuvawe niz sprovodnite sadovi), a delumno i na strobilurinite (efikasno premestuvawe po povrinata na listovite i vo gornite sloevi na lisnoto tkivo) i praktiËno ne se izmiva od doædovi. Za ciprodinil velime deka se odnesuva umno bidej¸i negoviot ritam na premestuvawe niz rastenieto e vo zavisnost od vremenskite uslovi uskladen so ritamot na razvoj na krastavosta i taka, bez ogled na vremenskite uslovi, negovata koncentracija i raspored vo rastenieto so ogled na razvojot na krastavosta optimalen. Ciprodinil ima kurativno dejstvo no neto pokratko od najdobrite triazoli i ima mnogu dobro i dolgo preventivno dejstvo. Ciprodinil deluva na potpolno nov naËin vo sporedba so postoeËkite fungicidi (triazoli, strobilurini).

Zatoa meÛu ciprodinil i tie fungicidi nema nakrsna rezistentnost. Za poËetnite prskawa protiv krastavosta na jabolkoto preporaËuvame 2-3 prskawa so fungicidot Chorus 75 WG vo koncentracija 0,020,03% (20-30 g/100 l voda). Chorus 75 WG ima sporedno dejstvo na pepelnicata na jabolkoto. Za spreËuvawe na cvetna monilija (Monilia laxa) kaj koskestoto ovoje se prska neposredno pred cvetawe i ute edna vo cvetaweto. Ako se prodolæi periodot na cvetawe i ako ima Ëesti vrneæi vo toj period, prskaweto treba da se povtori. Se primenuva vo koncentracija 0,02% (20 g na 100 l voda).

SCORE250EC - FUNGICID SO NAJDOBRO KURATIVNO DEJSTVO NA KRASTAVOSTA

Score250EC nesomneno e prifaten kako triazolen fungicid so najdobro dejstvo na krastavost. Triazolnite fungicidi se tipiËni sistemici koi mnogu brzo se premestuvaat vo rastenijata. Aktivnata materija na Score e difenkonazol, koj za razlika od ostanatite triazoli, postepeno se premestuva i zatoa e mnogu ramnomerno razmesten vo rastenieto. Edna od posledicite na toa e da od site triazoli Score 250 EC ima najdolgo preventivno dejstvo. Dejstvoto na Score na sporite od krastavosta vo vreme na rtewe i vo vreme na prodirawe na miceliumot vo tkivoto e pomalku izrazeno, no zatoa toj mnogu silno deluva na miceliumot na krastavosta koj se iri pod povrinata na listot, no i podocna, koga gabata sozdava sporonosni organi. Tokmu poradi toj naËin na dejstvo Score meÛu triazolite ima priznato najdolgo i najsigurno kurativno dejstvo na krastavosta. Zarazite so krastavost vo maj poradi vremenskite uslovi se najsilni. Toa e voedno i vreme na buen porast, pa zatoa vo toj period e najdobra primena na

0

sistemik koj moæe da go sledi prirastot i da pruæi najdobra zatita. Zarazite vo toa vreme Ëesto moæat da iznenadat, taka da vo programot na zatita e potrebno da se upotrebi fungicid so podolgo kurativno dejstvo. Svojstvata na Score optimalno se vklopuvaat vo tie uslovi. Vo toj period temperaturite moæat znaËajno da variraat. Temperaturnite promeni deluvaat na efikasnosta i primaweto na Score mnogu pomalku otkolku na drugite triazoli. Ova vaæi i za poniski temperaturi bidej¸i Score neznatno isparuva na povrinata i vo gornite sloevi na listot sekoga ostanuva odredena koliËina na aktivna materija koja osiguruva odliËna zatita na listot i pri poniski temperaturi. Score odliËno deluva i na krastavosta na kruata i go preporaËuvame vo isti dozi kako i kaj jabolkoto. Isto taka dobro deluva i na pepelnicata. Upoteba: PreporaËuvame upotreba na fungicidot Score250EC vo koncentracija 0,013-0,015% (13-15 ml na 100 l voda), so dodavawe na kontakten fungicid vo mnogu vlaæni uslovi (primer na baza na Kaptan). Povisokite dozi se potrebni pred se zaradi kurativnoto dejstvo.

TOPAS100EC- SPECIJALIST ZA PEPELNICA NA JABOLKOTO

Topas e poznat preparat koj osven deluvawe na krastavosta pred se dobro deluva na jabolkovata pepelnica. Pred se e fungicid so izvonredno dejstvo na pepelnicata kaj ovokite i vinovata loza. Brojni opiti toa go potvrdija i vo Makedonija. I pokraj toa to vo Germanija, Italija, Avstrija i ©vajcarija ve¸e niza od godini se upotrebuva protiv pepelnicata, seute nikade ne se zabeleæani znaci na rezistentnost. Aktivnata materija penkonazol spaÛa vo triazoli i se odlikuva so svoeto sistemiËno dejstvo. Brzo se prima vo rastitelnoto tkivo i po samo dva Ëasa od prskaweto doædovi ne go ispiraat.

1

Za zatita na jabolkoto go upotrbuvame vo koncentracija 0,033% (33 ml na 100 l voda) odnosno 0,5 l/ha. PreporaËuvame da ute vo aprilskoto prskawe na nasadite koi vo prethodnata godina bile jako zarazeni so pepelnica na Chorus 75 WG mu se dodade Topas100EC (polovina na osnovna doza - 0.25 l/ha).

BASUDIN600EW - NOVA FORMULACIJA NA SIGURNIOT INSEKTICID

Basudin e sigurno sredstvo za zatita na ovonite nasadi od tetnici kako to se jabolkoviot svitkuvaË, lisni voki, titasti voki, ovoni svitkuvaËi, ovoni osiËki. Novata EW formulacija (koncetrirana emulzija - maslo vo voda) za korisnicite e mnogu po pogodna, a biolokata efikasnost na preparatot e potpolno soËuvana. Za suzbivawe na jabolkoviot svitkuvaË, lisnite voki, ovonite osiËki, svitkuvaËite na pokoæicata na plodot preporaËuvame upotreba na Basudin 600 EW vo doza 1,3 l/ha. Za suzbivawe na titestite voki i krvavata voka e potrbna povisoka doza 1,5 l/ha. Basudin 600 EW e eden od malubrojnite organofosforni insekticidi koj ima uslovna dozvola za upotreba vo integriranata zatita (koga se primenuva protiv titestite voki odnosno krvavata voka). vo sluËaj na upotreba na Basudin vo miks so fungicidi, treba da se znae deka ne se mea so Kaptan poradi pojava na fitotoksiËnost.

Ultracid40WP-GI SUZBIVA I NAJTVRDOKORNITE©TETNICI

Ultracid 40 WP ve¸e pogolem broj godini se primenuva so golem uspeh za suzbivawe na tetnicite

vo ovotarstvoto. I denes toj ima znaËajno mesto vo zatitata na ovonite nasadi osobeno koga imame problemi so otporni tetnici ili pak e potrebna brza i efikasna zatita. Ima dolgotrajno i odliËno stomaËno i kontaktno dejstvo, a deluva i dlabinski vo tkivata na rastenieto so to gi suzbiva i onie tetnici koi se skrieni ili vbueni i poteko se suzbivaat. Kaj jabolkoto suzbiva pogolem broj tetnici, a moæe da se upotrebi pred cvetawe, koga se ute nema korisni insekti, ili posle cvetaweto ako ne e izvreno prskawe so ovoj preparat pred cvetaweto. Uspeno gi suzbiva: kaliforniska titesta voka (Quadraspidiotus perniciosus) vo doza od 1,5 kg/ha; svitkuvaË na papkite (Spilonota ocellana), jabolkov crv koi vo prethodnata godina bile jako zarazeni so pepelnica na (Laspeyresia pomonella), siv svitkuvaË na papkite (Hedia nubiferana), jabolkov cvetojad (Anthonomus pomorum), jabolkova lisna voka (Aphis pomi), lisna voka ikarica (Dysaphis plantaginea, Dysaphis devecta), krvava voka (Eriosoma lanigerum). SvitkuvaË na pokoæicata na plodot (Adoxophyes reticulana, Archips podanus, Pandemis heparana), Lisni mineri (Leucoptera scitella, Phyllonirycter blancardela, Stigmella malella, Lyonetia clercella, Lithocoletis corylifoliella) vo doza od 1 kg/ha. Kaj kruata suzbiva: kruova bolva (Psylla piri), kruov crv (Carpocapsa pyrivora) i dr. vo doza od 1 kg/ha. Uspeno suzbiva i golem broj na tetnici kaj koskestoto ovoje i toa: praskova titonosna voka (Lecanium persicae), slivova titesta voka (Lecanium corni, Pseudaulapsis pentagona), praskova lisna voka (Myzus persicae), praskov molec (Anarsia lineatella), praskov crv (Laspeyresia molesta) i dr. vo doza od 1 kg/ha.

MATCH050EC - INSEKTICID PRIFATLIV ZA EKOLOGIJATA

Match 050 EC e insekticid koj deluva kako regulator na razvojot na insektite (IRI), osobeno jabolkoviot svitkuvaË, svitkuvaËite na pokoæicata na plodot, i lisnite mineri. Deluva na jajcata, a æeludeËno i na site stadiumi na larvi. Za regulatorite na razvojot na insektite najvaæno e nivnoto larvicidno dejstvo. Match 050 EC voedno ima i odliËno ovicidno dejstvo na najvaænite tetnici (jabolkoviot svitkuvaË, svitkuvaËite na pokoæicata na plodot, i lisnite mineri). Preparatot ja spreËuva sintezata na hitin. Bidej¸i hitinot go sozdavaat samo poniskite stadiumi na insekti, Match050EC ne deluva na adulti. Match 050 EC od site insekticidi pogodni za integralna zatita ima najdolga perzistentnost i e otporen na ispirawe. NaËinot na deluvawe (larvicidno i ovicidno) i visokata perzistentnost mu ovozmoæuvaat pogolema prilagodlivost vo vreme na prskaweto (pomala moænost za greka) i dolgo dejstvo. Match ima mnogu povolni eko-toksikoloki karakteristiki, to go pravi eden od kluËnite insekticidi vo integriranata zatia na rastenijata. Dozata na Match050EC za suzbivawe na jabolkoviot svitkuvaË, svitkuvaËite na pokoæicata na plodot, i kruænite mineri iznesuva 1 l/ha.

Deluva na mnogu irok spektar tetnici, a poradi poinakviot naËin na dejstvo ne pokaæuva znaci na vkrstena rezistentnost so najgolemiot broj iroko upotrebuvani insekticidi. Actara ima iskluËitelno dobro poËetno kontaktno dejstvo. Izrazenata sistemiËnost gi osiguruva na Actara dolgo i sigurno æeludeËno dejstvo. Actara mnogu brzo se prima vo rastenieto. Mnogu dobro se rasporeduva vo rastenieto bidej¸i e sistemik koj vo rastenietio se premestuva akropetalno po sprovodnite sadovi. Dva Ëasa posle prskaweto doædovi ne ja ispiraat. Vo rastenieto Actara sporo se razlaga, zatoa ima dolgo dejstvo. Upotrebata na insekticidot Actara potpolno e bezopasna za korisnite insekti, pa zatoa e pogoden za vkluËuvawe vo programite na integralna zatia na ovojeto. Actara odliËno gi suzbiva najotpornite vrsti voki kako na primer zelena jabolkova voka (Aphis pomi), jabolkova siva voka (Dysaphis plantaginea) i jabolkova ikarica (Dysaphis devecta) i jabolËna osiËka (Hoplocampa testudinea). PreporaËuvame doza 0,2 kg/ha koga e prekoraËen pragot na tetnosta. Actarana kruite osven lisnite voki gi suzbiva i obiËnata kruina bolva (Cacopsylla pyri) i minerite iako za niv treba pogolema doza 0,24 kg/ha.

KARATEZEON5SC- VODE»KI PIRETROID VO SVETOT

Karate e vo svetot najpoznat insekticid od grupata piretroidi. Deluva na iskluËitelno irok spektar tetnici vo golem broj kulturi. Efikasen e vo mnogu niski dozi. Vo proizvodstvoto na ovoje pogoden e najve¸e za rano suzbivawe na obiËnata kruova bolva (Cacopsylla pyri) i toa vo doza 0,25 l/ha, so dodatok na 2,5

ACTARA25WG - MALI DOZI, GOLEMA SILA

Aktivnata materija tiametoksam i pripaÛa na vtorata generacija neonikotinoidi i e golem Ëekor napred vo zatitata od tetnite insekti.

l/ha mineralno maslo. Efikasen e iza golem broj drugi tetnici vo ovonite nasadi za koi preporaËuvame drugi preparati koi se po pogodni za vklopuvawe vo programite za integralna zatita na rastenijata.

VERTIMEC018EC- ISKLU»ITELEN AKARICID

Vertimec 018 EC e priznat insekticid/akaricid. Aktivnata materija abamektin e eden od proizvodite na zemjinata bakterija Streptomyces avermitlis, koj ima iskluËitelno jako insekticidno i akaricidno dejstvo. Poradi svojstveniot naËin na dejstvo odliËno deluva na najotpornite tetnici kako to se kruovata bolva i crveniot pajak. Aktivnata materija prodira vo listot, kade sozdava zaliha koja postepeno se osloboduva, to mu ovozmoæuva na Vertimec prodolæeno dejstvo. ©tetnicite koi doaÛaat vo kontakt so Vertimec ili go vnesat vo organizmot preku hranata stanuvaat nepodviæni i za 2-4 dena umiraat. Za toa vreme ne se hranat, i sekako ne priËinuvaat teti. I pokraj golemata efikasnost, Vertimec e pred se pogoden vo integralnoto proizvodstvo na ovoje, bidej¸i mnogu slabo vlijae na populacijata korisni insekti vo nasadite so ovoje. Aktivnata materija abamektin na listot pod dejstvo na svetlinata mnogu brzo se razgraduva, zatoa ima samo kratkotrajno kontaktno dejstvo na korisnite insekti. Najdobri rezultati se postignuvaat so Vertimec ako ovokite se prskaat rano vo vegetacijata i vo poËetokot na razvojot na populacijata tetnici. Vertimec 018 EC e najsigurno sredstvo za suzbivawe na kruovata bolva, koja stanuva se po otporna na ostanatite insekti-

cidi. PreporaËuvame prskawe so doza 1,25 l/ha so pogolema potrouvaËka na voda, 1500 l/ha, so dodatok na mineralno maslo. Vo nasadite vo koi ¸e pronajdeme zimski jajca od crveniot pajak preporaËuvame prskawe so Vertimec koga ¸e se ispilat 30-50% od jajcata. Dozata e 0,75 l/ha, so dodatok na mineralno maslo. Podocna se prska pri preËekoruvawe na pragot na tetnosta.

OLEOULTRACID100EC- IZVONREDEN MASLEN INSEKTICID

Oleoultreacid e insekticid vo forma na koncentrat za emulzija, vrz baza na aktivna materija Metidation 100g/l. Uspeno gi suzbiva prezimuvaËkite formi na tetnite insekti i akarini vo ovotarstvoto. Kaj jabolËestoto ovoje gi suzbiva : kaliforniska titesta voka (Quadraspidiotus perniciosus), zelena jabolkova lisna voka (Aphis pomi), crven pajak (Panonychus ulmi), kruova lisna bolva (Psylla pyri), kruov cutojad (Anthonomus pyri), krvava voka (Eriosoma lanigerum) i crveniot svitkuvaË na ovonite pupki (Tmetocera ocellana) vo koncentracija od 0,3%. So podgotvenoto sredstvo za prskawe ovokite treba dobro da se iskapat. Tretiraweto se vri vo razvoen stadium C-E1. Kaj koskestoto ovoje suzbiva lisni voki (Aphididae), akarini (Acarinae), slivova titesta voka (Lecanium corni), praskov molec (Anarisia liniatella) i praskov svitkuvaË (Cydia molesta) vo koncentracija od 0,3%. Tretiraweto se vri vo razvojniot stadium C - D. Ovokite za vreme na tretiraweto treba dobro da se iskapat so sredstvoto.

TOUCHDOWNsystem4 NAJEFIKASEN TOTALEN SISTEMIK

Totalen neselektiven sistemiËen herbicid koj vo gradinarstvoto moæe da se upotrebuva samo pred setva, odnosno rasaduvawe ili posle zavretokot na sezonata. Ne deluva preku poËvata, no samo preku zelenite rastitelni delovi, taka da nema ograniËuvawa za setva i rasaduvawe posle tretiraweto. Aktivnata materija na TOUCHDOWN system 4 e sulfosat, so ist mehanizam na deluvawe kako drugite herbicidi od grupata glifosati. Prednosta na TOUCHDOWN system 4 nad drugite glifosati e specijalnata formulacija koja obezbeduva pogolema efikasnost ovozmoæuvajki pobrz prodor i translokacija. Poradi zgolemenata efikasnost se koristat na pomali dozi za 20% (2-7 l/ha) to ovozmoæuva ekonomiËno koristewe na ovoj herbicid. Dozata zavisi od vrstata na pleveli koj gi suzbivame: 2-3 l/ha za ednogodini pleveli 4 l/ha za pirevina, gluvarËe, kiselec 5 l/ha a div sirak, osjak= 7-8 l/ha za troskot,povivka, poponec, palamida, kapina. Prvite simptomi na deluvawe se javuvaat za 4-7 dena kako poËetno æolteewe i povenuvawe, a najkasno za 10-15 dena plevelite nekrotiraat i celosno propagaat. Po tretirawe na pove¸egodini pleveli so rizomi i dlaboki koreni, povrinata ne smee da se obrabotuva 3 nedeli, period potreben da se unitat kompletno i podzemnite organi. Plevelite se najosetlivi vo fenofazata na buen porast i zgolemeno sokodviæenie, a posebno posle vrneæi ili navodnuvawe. Plevelite so rizomi i dlaboki koreni moæe da se prskaat i vo

pokasni fazi (po cvetawe i formirawe seme) koga rastitelnite sokovi gi prenesuvaat rezervnite materii od lisnata masa vo podzemnite organi. Ova se koristi za zgolemena translokacija na pogolemi koliËini aktivna materija vo rizomite i kompletno unituvawe na povekegodinite pleveli. Poradi neselektivnosta na TOUCHDOWN system 4 treba strogo da se pazi da pri i posle prskaweto ne dojde vo kontakt so gradinarskite kulturi. Poradi toa ne smee da se prska vo blizina na gradinarski posevi po æeko i vetrovito vreme koga moæe da dojde do isparuvawe i driftzanesuvawe i nivno otetuvawe.

FUSILADEFORTE - SELEKTIVEN ZA SITE GRADINARSKI ULTURI

SistemiËen selektiven herbicid - graminicid za unituvawe edno i pove¸e godini trevni pleveli vo mnogubrojni irokolisni kulturi. Sodræi aktivna materija fluazifop -P- butyl koja deluva folijarno preku lisnata masa i se translocira niz celoto rastenie. Deluva folijarno preku zelenite rastitelni organi i se prska po niknewe na plevelite, najdobro vo faza na buen porast i visina od 10-30 sm. Specijalnite dodatoci vo formulacijata t.n. "izolink", go podobruvaat deluvaweto i efikasnosta na herbicidot: ja zgolemuvaat brzina i intenzitet na vnos i translokacija na aktivnata materija vo rastenieto, obezbeduvaat sporo ispirawe, kako i selektivnost i kompatibilnost so drugi herbicidi. Dozata na upotreba se dviæi od 0,8 -2,0 l/ha, zavisno od vrstite plevelite koi se prisutni. Pogolemi dozi se primenuvaat za unituvawe na pove¸egodinite pleveli (troskot, pirevina, div sirak), poradi potreba za unituvawe na podzemnite organi (rizomi). Poniskite dozi 0,8-1 l/ha se koristat za unituvawe na ednogodinite plev

eli, povekegodinite pleveli niknati od seme, kako i za samoniknato æito vo postrni kulturi (zimska zelka, kromid srebrewak). Potrebno e da se koristi vo vitalni fazi na buen porast (intenzivno dviæewe na sokovi) na razvoj na plevelite, koga herbicidot pobrzo se usvojuva i sistemiËno translocira vo rizomite. Prskaweto so Fusilade, posle navodnuvawe ili vrneæi koga ima intenzivno dviæewe na sokovi vo plevelite i kasno popladne ovozmoæuva da se apsorbiraat pogolemi koliËini aktivna materija preku no¸ta i distribuiraat niz celoto rastenie.

GRAMOXONE50EC-HEMISKA MOTIKA

PraktiËna primena naoÛa vo korekcija na poniknatite pleveli pri poslaboto dejstvo na prethodno primenetite poËveni rezidualni herbicidi vo uslovi na sua. Se koristi 1-2 pati porano naprolet (mart-maj) za unituvawe na ednogodinite pleveli, a pokasno (juni-avgust) so Touchdown se suzbivaat i pove¸egodinite. Gramaxone se koristi i za desikacija - unituvawe na lisnata masa.

Preparati za zatita na ovonite nasadi

0

1

FUNGICIDI

Chorus75WG · sodræi ciprodinil, 750 g/l · zatita od krastavost (0,02-0,03%) vo poËetok na vegetacija i zatita od cvetna monilija pred i vo vreme na cvetawe kaj koskestoto ovoje (0,02%) Score250EC · sodræi difenokonazol, 250 g/l · zatita od krastavost i pepelnica vo vreme na naj jaki zarazi (0,013-0,015%) od cvetawe do kraj na primarnite zarazi. Topas100EC · sodræi penkonazol, 100 g/l · zatita od pepelnica na jabolkoto (0,033%)

Basudin600EW · sodræi diazinon, 600 g/l · suzbiva jabolkov svitkuvaË, lisni voki, svitkuvaËi na pokoæica na plod, ovoni osiËki, (1-1,3 l/ha) i podviæni formi na kaliforniska titesta voka (1,5 l/ha). Ultracid40WP · Sodræi aktivna materijametidation 40 % · protiv jabolkov crv, lisni voki, mineri, svitkuvaËi na pokoæica 1kg/ha, titesti voki 1,5 kg/ha. KarateZeon5SC · sodræi lambda-cihalotrin, 50 g/l · suzbiva kruina bolva (0,25 l/ha) vo vreme pred vegetacija

HERBICIDI

TouchdownSystem4 · sodrxi sulfosat, 480 g/l · suzbiva ednogodini pleveli 2-3 l/ha, prskana povrina · pirej, tavey i gluvarËe 4 l/ha · palmida i div sirak 5-6 l/ha · slaËe¤ i troskot 7 l/ha FusiladeForte · sodræi Fluazifop-P butil 150g.l · suzbiva ednogodini i pove¸egodini tesnoloisni pleveli · se upotrebuva vo dozi od 0,8 - 2 l/ha vo zavisnost od vidot na plevelot - pomala doza za ednogodini, a pogolema za pove¸egodini pleveli - troskot, pirej, kotan. Gramoxone · sodræi Parakvat 20 g/l · suzbiva ednogodini i pove¸egodini pleveli - totalen herbicid · deluva mnogu brzo - za 3-5 dena se suat · ne ostanuvaat rezidui vo poËvata

INSEKTICIDI

Match050EC · sodræi lufenuron, 50 g/l · suzbiva jabolkov svitkuvaË, kruæen miner, svitkuvaËi na pokoæica na plod na jabolko i svitkuvaË na praska (1 l/ha) Actara25WG · sodræi tiametoksam, 250 g/kg · suzbiva jabolkova zelena voka, jabolkova siva voka, jabolkova voka ikarica i jabolkova osiËka (0,2 kg/ha), lisni voki na krua (0,2 kg/ha). Vertimec018EC · sodræi abamectin, 18 g/l · suzbiva kruova bolva (1,25 l/ha) so dodatok na 2,5 l/ha belo maslo, crven pakjak (0,75 l/ha) so dodatok na 2,5 l/ha belo maslo. Oleoultracid100EC · sodræi Metidation, 100g/l · suzbiva prezimuvaËki formi na insekti i akarini kajjabolËesto i koskesto ovoje (3 l/ha).

Za site ponatamoni informacii obratete se na:

HROMOS-PESTICIDI d.o.o.

Skopje, ul.: Dame Gruev 5/3 Tel.: 02 3113 292 Faks: 02 3115 061

e-mail:[email protected]

Information

33 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

780956


You might also be interested in

BETA