Read sazda.indd text version

Selo Orah - Suv Ora

Sazdo Vasilkov Cesmadziski

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

1

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

2

PREDGOVOR

Idejata za pisuvanje monografija, za seloto Ora i za negovoto istorisko minato, razvoj i segasnost, kaj mene postoji poodemna. Poseben interes se javi otkako se zapoznav so staro - turskite zapisi - defteri od XVI - tiot vek, vo koi se izneseni. podatoci za postoanjeto na seloto Ora; negoviot ekonomskiot razvoj semejstvata - zitelite na seloto i nivnite licni imenja, tituli i nazivi, zadolzenija kon Carstvoto i slicni podatoci. Selanite Orasani, kako i drugite od sosednite sela, vo potraga za poubav materijalno - ekonomemski i urbalen zivot gi zemat branot na migracijata selo - grad. Vo prvite godini odea poedinecno, a od 1964 i deneska odat se pomasovno, celi semejstva. Vo ovoj - 20·godisen period seloto Ora, ga napustija, se preselia poveke od 60 semejetva so svoite clenovi. Vo seloto ostanaa da zivea samo lica postari od 50 i 55 godini selo Ora poleka, ama sigurno ostanuva bez mladi luge - zapustuva. Eden od motivite za pisuvanje na mografijata e skolata i skolskite deca orasani. Vo moeto detstvo vreme koga gi ucev prvite oddelenija. Skolata rabotese so prekini, deca - ucenici ima, -ucitel nema. Denes ucitel ima, - deca nema. Migracijata gi odnese vo gradskite centri; Kumanovo, Skopje i novo izgradenite prigradski naselbi okolu gradovite. Skolata vo selo Ora e pred zatvaranje. So ovaa monografija nemoze da se opise se sto se slucuvalo vo seloto, maalata i semejstvata, vo granicite na svoite moznosti, ke se obidam na selanite , Orasani sto ostanaa i ste go napustia seloto, da im go prikazem i ostavem kako traen spomen, zivotot, razvojot i padanjeto na seloto Ora, koga imalo svoi ubavi prijatni, teski i tazni vreminja, na koi site nie Orasani so pocit i gordost, treba da se seavame.

Pogled na selo Suvi Ora

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

3

Selo Orah - Suv Ora

Seloto Ora se navodja na 20 km. severoistocno i od grad Kumanovo od dvete strani na drumski pat Kumanovo - Kriva Palanka, na 600 metri visina vo podnozjeto na ridsko ­ planinskiot Kozjacki masiv. So sosednite sela i gradovi seloto Ora e povrzano so patista za zaprezno kolski i tovaren soobraaj i toa: Kon istocna strana do drum - dzade vo dve nasaki, istocno kon selata: Rugince, Stracin, Rankovce i Kriva Palanka, i jugoistocno kon: Rugince, Konjuh, Dimonce i Sopsko Rudare. Kon juzna strana vo tri nasoki: Jugoistocno kon selata: Beljakovce so Manastir Beljakovce, Dovezence i Murgas. Juzno kon selata: Oblavce, Strezovce, Jacince, Klecevce, Zubovce i Kosmatac ottuka so drum za Sveti Nikole, i jugozapadno so kolski pat do drum kon: Makres, Vojnik, Mlado i Staro Nagoricane i Kumanovo. Kon zapadnata i severnata strana so selata: Kanarevo, Makres, Dobraca, Dragomance po dolinata na reka Pcinja kon selo Pelince i manastirot ­ Prohor Pcinjski ­ Sveti otac Kon sevorozapadnata i severnata strana vo dve nasoki: kon selata: Kanarevo, po dolinata na reka Petrosnica so selata: Cvilance, Bresko, Alince, Bajlovce, Zeljuvino, Dejlovce i Dlabocica i so patot kon Manastirot ­ Karpino so selata: Drenak, Gulince, Stanca, Pakliste , German i Trgoviste.

Karta na Kumanovska okolija so seloto Suva Ora

Reljef

Atarat na seloto Ora go socinuvat: Ramnicarski teren polje so nadmorska visocina okolu 600 metri, padini pomedju brda i ridovi i drugi ramni povrsini. Brda i ridovi koji polukruzno se postaveni okolu seloto. Od jugoistocnata strana: Vlajkovski rid, mesnosna Dzivusa, ridot Glavica so padinata - Ruginski Krst ­ go cinat granicniot reon so selata: Oblavce, Beljakovce i Rugince. Od istocnata stana visoko se izdiga ridot ­ Velja strana so 811 metri. Preslap so visoka: stenovita karpa ­ Kukurus i ridot ( padinata ) Medvedica go ciinat granicniot reon pomedju: selata; Rugince i Stracin maalata Karadak. Od severoistocnata strana se izdiga Manastirska korija so preslap - Turska ornica - najvisokiot vrv -0vcarov Grob - so 940 - metri i ridat Lukovica go cinat granicniot reon pomedju selata; Drenak - Alince i Stracin. Od severezapadnata strana ridot Lipova Cuka, razmninata Brateseve njive ridot Nepci, do 838 metri

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

4

- visina, preku mesnosta, Gornja i Dolna vrteska; Preslap - Ajkovicke Ploce ridot - Koviljica visok 780 metri, Koviljicki preslap, stenoviti karpi potesot Locke, Cucules i Kanarevski kamen, Brtve so Ljuti Dol, go cinat granicniot reon so selata; Alince i Kanarevo. Od jugozapadnata strana preku ramninite: Rapilica, Mel, Stanin Krst, Plocetine,Oblavski cukar, Kavgalija i Derven go cinat granicniot reon so selata: Kanarevo i Oblavece. Sredisniot teren go sacinuvaat visokite goli ridista, Srednji Rid, koj blago se spusta kon nizinata i, zavrsuva so mosne kosi duri i strmi strani, koi go cinat kanjonot na Golem - Dlaboki dol. Ridovite: Ramadanica so Krivuljica, preku Mal i Golem preslap Gjubrista, Crveni Kamen, Milinini Usi zavrsuvaat so Palancanska korija I padinata Gornje njive vo podnozieto na Nepci. Ridot Gradiste preku kamenita strana Zabel i Bela Poljana so suvodolinata Bulinica zavrsuva so ridot Aracinski Cukar, koj od istocna strana go cini mosne dlabok kanjonot na potokot - Izvor. Ridot Dabov Del od juzna so svoi visoki karpi go cini kanjonot kaj utokata na Manastirski -_ Cerov Dol vo potokot Liske ­ Izvor, koj od tuka nizvodno od mestoto Dzivusa se vika Golem - Dlaboki Dol, a od Dzivusa do utokata vo Kriva Reka se vika Dzivuski Dol. Dabov Dol severno i severnoistocno do podnozieto na Manastirska korija sozdal ramnini: Pavliniski avlii, Manastirski nivi, lozja i pasiste Sarkova korija. Visokite ridovi imaat, ramni strmi strani, koi gi imaat ovie nazivi: Stranata pomedju Koviljica, Dolna Vrteska i Pesterski karpi se vika - Ajkovica. Juznata strana od ridot Kovicljica se vika - Taskove njive, Padinata pomedju Ramadanica I Krivuljica se vika Derepka i Rovine. Padinata pomedju Lipova Cuka i Nepci se vika Brateseve njive. Padinata pomedju Koviljica i redica ridista Milinini Usi , Crveni Kamen, Gjubrista, Preslapi i Krivuljica se vika; Dlga livada - Dzajkinski nivi, Selska Iivada, Janjine njive, Mitreve njiva, Dve Dubice, Atanasova njiva i Petreve njive ili cetiri dubice. Niz ovaa padina tece suvodolina - Ljuti Dol. Ramnicarskiot teren, - polje e sostav od crno - siva smolnica od poslab kvalitet i bonitet, ta e razvrstana od IV do VI - klasa po posledniot katastarsko-geodeoski premer. Ovoj teren e razporeden vo povee katastarski potezi so slednite nazivi; Rainica e ramna padina: pomedju; Oblavski cukar, Plocetina, Stanin Krst, selskiot pat, zapadna strana na Vlaski Dol , Drum - dzade i Kavgalija. Katastarski potes - Cuma po ridot Mal, Bele liske, Rapilica, Gereni, do selskiot pat - od Suljevska maala kon Vlaski Dol. Katastarski potes - Pod Gradiste - istocno od potesot Cuma, istocno od Vlaski Dol, po dolinata na Murtin Dol, selskiot pat kon Kameniticka maala. Katarskiot potes - Bugarinica - istocno od potesot Pod Gradiste - po ridot do Camusovski kui. Katarskiot potes - Sipk od Camusovci, Vlaski Dol do brdoto Straza, istocno do Golem - Dlaboki Dol i juzno do drum. Katarskiot potes - Preot juzno od Sipk do korito na Golem - Dlaboki Dol. Katarskiot potes - Kopila, Kotlina i Okolista se navodjaat istocno od Golem - Dlaboki Dol. Vo ovie potesi spada i Suvodolska padina. Pomeu visokite ridista vo padinite se vrezale, dolovi, potoci i suvi dolini koi gi imaat slednite nazivi; Izvorskite i atmosferskite vodi od ridovite: Lukovica, Lipova Cuka, Padinata Brateseve njive, istocnata strana od ridot Nepci go sozdavaat potokot Liske. Nazivot Liske sekako dovaa po mesnosta niz koja potokot tece. Visoki stenoviti karpi od dvete strani - istocno Crni kamen i zapadno Bratesev kamen. Ovoj potok nizvodno po 200 - 300 metri se vika Izvor. Imeto dovaa po redica izvori voda, vo voda koja veke tece vo koritoto. Potokot ima i naziv ­ Smokva po drvo smokva koe viree vo korpa, pokraj koja izvira topla voda, vo koj selanite od sosednite kui perat ves. Izvorskite i atmosferskite vodi od juznata i zapadna strana na Manastirska korija go sozdavaat manastrirskiot potok, koj se vika i Cerov dol. Ovaj potok vo kanjonot pod Dabov Dol se soedinuva vtecuva vo potokot Liske - Izvor i go sozdavaat Golem - Dlaboki Dol. Potokot Golem - Dlaboki Dol nizvodno od zapadna strana gi prima oborinski vodi od suvodolinite: Kentracki Dol, Bulinica i Krivi Dol. Ovaj potok e kratok od Doslaci, ima izvorska voda. Od istocnata strana gi prima atmosferskite vodi od suvodolinite: Suvi Dol i Drezga.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

5

Vlaski Dol e potok so izvorska voda. Ne presusuva i vo najsusni periodi vo godinata. Vo atarot na selo Oblavce se vleva vo korito na Golem Dol, koj tuka se vika ­ Dzivuski dol. Vlaski dol gi prima atmosferskite vodi od Murtin Dol. Golite neposumeni brda, ridovi, padini i drugi povrsini osven ­ teren na Manastirska korija, se mosne pogodni pasista za napastuvanje stada ovci posebno vo proletnite i rano esenskite meseci. Trevata e mosne pitoma ­ prisojna, koja vo suvite i topli letni meseci se isusava, a so prvite esenski dozdovi iznika tuva nova zelena treva, a suvata omeknuva, ta dobitokot ja pase novata i starata meka treva. Pasistata se pogodni za napastuvanje na goveda od domasna rasa - Busa i konji od domasna rasa. Terenite - pasistata se mnosne suvi bes izvorska i bunarska voda. Stadata sto se napasuvaat na ovie tereni na povisokite ridista, za vodepoj se vodat na slednite potoci: Liske i Izvor bogati so bistra izvorska voda, a vo nekoi. migovi i na Manastirsko ezero, koe e na mosne visoko plato. Ezeroto se navodja vo podnozieto na vrvot - Ovcarov Grob na oko 900 - metri visocina. Ezeroto ima elipsoviden oblik - dalgo okolo 150 metri a siroko okolu 50 do 100 metri. Pogolem del od ezerskata povrsina e pokriena so trska - sevar. Za vodopoj se koristi priobalnata povrsina, vo koja ima mosne golem broj pijavici i drugi vodozemci pa duri i zmii. Kako vodopoj vo ovoj teren se koristi i potokot Gradsnica, koj vo izvornoto mesto se vika - Sopa, a vo sredisniot tek ima poveke nazivi kako; - Studeni kladenec, Lamnija, Konjski Vir i drugi nazivi, koi selanite ovcari od selo Ora gi koristat kako vodopoj na dobitokot. Ovoj potok tece niz atarot na selata Alince i Kanarevo. Vo letnite susni i topli meseci, koga napastuvanjeto.na dobitokot se vrsi na ramnicarskiot teren-poleto napastuvanjeto na dobitokot se vrsi na bunari vo kameni i drveni korita. Za resavanje so problemot so riapojuvanje na dobitokot sekoe domakinstvo ima iskopan svoj bunar za napojuvanje na dobitokot i za polivanje mali povrsini - bavci zasadeni so gradinarski bilki: piperka, patlidzan, praz , nekoj koren zelka,i razni cvekinja za domasna potreba,

Divi sumski zivotini vo atarot na selo Ora

Vo atarot na seloto Ora se sretnuvaat, zivele i zivat divi sumski zivotini, volkot i lisicata sekogos gi imalo, a vo poslednite godini se poveke gi ima. Se kotat vo dupki na stenovite karpi na Dabov Dol, Redovati Kamen ( istocna strana od ridot Nepci ), Miliini Usi, Medvedica i Dzivusa. Jazavecot sega malko go ima, kako da isceznal. Kako dokaz deka go imalo, na ridot Koviljica od istocnata stana postojaat.karpi so - dupki, koi se vikaat - Jazavacke Dupke. Beljka i veverica ima samo vo Manastirska korija i Dabov Dol. Vo Manastirska korija se sreava, zivee i se razmnozuva srnata i divata svinja. Srnata kako redok divec e zabraneta za lovenje, a divata svinja se lovi no mosne tesko. Zajakot go imalo i ima vo site tereni, nezavisno od visinata na terenot. Se koti vo proletno - letniot period, vreme na lovostajot. Pokraj ulovot mosne strada od paraziti: krlezi, padavici - krpelji, koi vo susniot period preku trevata go napadjaat dobitokot i zajakot vozrasniot okotot. Erebicata ja ima i dvata vrsta, - kamenjarkata selanite Orasani ja vikaat - Gosterka ubavicata na terenot. Nejziniot peecki glas - cetr - pet i ubaviot sivo - crven vrat i gradi se navistina ubav dar na prirodata. Kamenjarkata se gnezdi vo niski zbunasti trnoviti rastenija: glog, draka, pod nekoja skrisna kamena ploca i slicno. Vede od 8 - 10 pilenca. Pokraj ulovot, strada od poveke stetnici. Covekot so zadovolstvo gi zema jajcata od Gosterka posebno okolu Veligdanskite praznici. Strada od lisicata, jasatrebot sokolot - pticar i vlekacite; zmijata i zoltiot smok, koj gi golta jajcata i uste malite pilenca. Ovaa erebica zivee isklucivo vo ridskiot kamenit teren, vo poslednite godini ima se pomalku jata kamenjarki. Mala - polska erebica zivee, se gnezdi i vede vo ramnicarsiot teren - pole, poradi sto selanite ja vikaat polska erebica. Se gnezdi i vede vo zbunesti trnoviti rastenia, buseni od treva, glusina i drugi korov. Vo vreme na zetva, ima slucaj da se najdat jajca pa i mali pilenca pod nekoj polog ozneano zito ili snop. Pokraj visokiot ulov i ovaa erebica strada od istite stetnici kako i kamenjarkata. Siviot vrabec - dzivdzan. go ima na sekade, no najpoveke okolu domasnite dvorovi, ambari so zito, slama i slicno. Svrakata - strackata, cavkata, gugutkata i drugi sumski ptici gi ima poveke. Preselnite ptici: kukavicata, pupunecot, lastovicata, grlicata i drugi gi ima vo proletno letniot period no najkasno do krajot na septemvri. Preleten divec - ptici vo atarot na selo Ora nema.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

6

Orelot, sur - kartalj i crno bel, - zeljkar , do kaj 1950 godina go imase okolu 10 - tina ptici, dodeka vo povoniot period od 1950 godina orelot kako da icezuva, go ima edvaj nekolku ptici. Orelot se gnezdi i vede po visokite karpi i drvja, posebno brestovoto drvo. Vlekacite, zmijata sarka selanite ja vikaat ­ Pepeljusa ja ima vo site tereni, sekako poveke vo ridskiot kamenit teren, koj pomalku e poseten od luge. Pokraj zmijata sarka mosne retko se sreava edna druga vrsta zmija - konjusterica. Ova zmija e dolga okolu 120 sm. po debela od sarka, ima kusa zadebelena - opaska, niz grbot ima crna linije i, mosne e otrovna. Ovaa zmija se srekava vo mosne neprirodni mesta od kamenite ridovi. Prisastvoto na ovaa zmija se cuvstvuva po zvukot ­ pss - koj go ispusta zmijata, taa so toa covekot i dobitokot se pretpazluva na sostojba. Ovaa zmija e viduvana na ridot Gubrista i Bojkove nive, kaj Stree vo atar na selo Kanarevo. Vo atarot na selo Ora ima mesto - Zmijarnik. Gusterite - zelenba i siv, gi ima na sekade vo atarot. Zeleniot - guster e uste pogolem i poopasen od siviot. Zelkata ja ima glavno vo poleto. Edno mesto od desnata strana na Vlaski Dol, se vika ­Zeljarnik, poradi zelkini jajca i zelki. Vo podlabokite virovi na Vlaski Dol, Golem Dlabok Dol se sretniva barska zelka, koja e pomala od polskata i ima jasno vidliva opaska. Pijavicata ja ima skoro vo site dolovi i virovi, posebno e vidliva vo letniot susen period. Ovaa vrsta pijavica e parazit. Govedata, - piejki voda po barite, navaaat i pijavici, koi se zalepuvaat za usnata od vnatresnata strana, sisaat krv od zivotnoto, sami otpadjaat koga ke se napolnat so krv ili stopanot gi kine, otkako ke vidi deka zivotnoto krvari na usta. Kaj konjot pijavicata se lepi za mekite delovi okolu nozete. Gluvcite i polski krtovi gi ima na sekade i najvisokite mesta. Skraplja i serazlicni bubacki i muvi gi ima nasekade.

Podnebje ­ klima

Po svojot geo - polozaj seloto Ora se navodja pomedju rekite: Pcinja od severozapadnata i Kriva Reka od istocnata strana. Od juznata strana pak se dvete reki kako edna - Pcinja. Ovaj troagolnik od goli kameni ridista, selani go vikaat - sredorek Ovaj teren ima mosne suvi i topli leta, a umereno studeni zimi, so prijatni umereni proletni i esenski vriminja, sto se karakteristika za umereno kontinentala klima. Umereno do studeni zimski denovi, snezni padavini i goIomrazici. Koga temperaturata se spusta i do minus 20 -25 stepeni. Vo letniot susen period juli ­ avgust dnevnata tempetura dostiga i do 30 - 35 stepena, i nad nulata, vo ladavina. Nokiite se posvezi do studeni. Vo ovoj region ­ Sredorek - vrnezite se slabi. Rano proletnite i kasno esenskite dozdovi voglavnom dovaaat od severozapadnata strana, ta se studeni, sitni i tivki bes poroi. Prolnetno - letni dozdovi sto dovaaat od jugozapadnata strana se blagopijatni topli no zatoa parojni. Proletno letni dozdovi sto dovadjaat od severo - istocnata strana se mosne studeni,.poroani i gradobijni. Naapogodni se proletnite dozdovi sto padaat do prvata polovina na juli. Po ovie dozdovi smolnicavoto pole na seloto Ora dava najubavi prinosi. Psenicata dava 5 - 6 grama od snop. Ubavo rodi pcenkata, lebnite i krmnite zita, okopavinite I drugi zemjodelski kulturi i nasadi. Livadite imaat ubava socna treva. Vo vakvi priliki treva za kosenje ima i vo najvisokite ridista; se kosi treva vo Pesterski livadi, Bratosevi njivi, Nepci i drugi ramni povrsini. Kako sto dovadjaat dazdovite, taka duvaat.i vetrovite. Severozapadniot veter ne e tolku silen i student, bidejki od severnata, strana seloto e zakloneto so visokite ridista. Severnoistocniot veter e student, no retko duva. Juzniot veter ne e student, no mosne silen udar ima, ta nanesuva materijalna steta, posebno slama, seno I pokrivi od zgradi. Ovaj veter najcesto donesuva topli blagoprijatni dozdevi, koga zapocniva rano esensko oranje.

Tip - sela

Seloto Ora e od razbiet maalski tip sela, sto e karakteristika za site Podkozjacki i poveke makedonski sela.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

7

Seloto go socinjuvaat maali : Suljevska, Kameniticka, Orasaninska, Suvodolska, Dolna maala, Camusovci i Pavlinsko - Karpinski teren. Maalite gi socinuvaat semejni dvorovi, zagradeni so suvozidini do 1 metar visocina. Vo sekoj dvor ima : Stambena zgrada za ziveenje luge, edna ili povee zavisno od semejstvata sto zivejat vo dvorot. Stopanski zgradi: trla,.kokosarnici, kocini, ambari na zito, kosevi za pcenka - mumuruz, plevnji za seno i slama, povrsina gumno za vrsidba i drugi slobodni povrsini. Zgradata za ziveenje na luge ­ kua sekogas e postavena so vleznata vrata kon izgrev na sonceto. Kuata e zidana so kal i kameni oskovite so posebno delkan kamen. Vnatresnite dzidovi iprostorii se kaljosani ­ vid malterisani. Nadvoresnite dzidovi nese malterisani. Kuite ­ stambeni zgradi gradeni do 1912 godina bile pokrieni so slama. Retko koja bila pokriena so mala crna ­ keramida. Selanite ja vikaat ­ Ciganska, ovie kuki po 1912 a posebno po 1918 godina se prepokrieni, slama e zamaneta so crvena industrijska keramida. Zgradata na ziveenje na luge ­ kua, skoro sekoja ima prizemje i polukat. Prizemniot del ima: Vizba. Nekoi semejstva ja upotrebuvaat kako - stala za ­ uvanje dobitok. Neki ja upotrebuvaat kako podrum - ostava za cuvanje hrana i drugi potrebstini. Gorniot del ima najmalku 3 - tri odelenija. Edna pogolema prostorija ja za pricekuvanje gosti po povod: domasna slava, svadba, krstevanje i strig na deca. i drugi domasni prigodi. Pomala ili pogolema odaja sto zavisi od brojot na clenovite vo semejstvoto za celodneven prestoj na semejstvoto. Vo ovaa odaja ima umbet na drva za zatopluvanje vo studeni eseski - zimski denovi. Vo ovaa prostorija - odaja semejstvoto obeduva: ruca i vecera. Obeduvanjeto se vrsi na edna ili poveke trpezi sto zavisi od brojot na clenovite i nivnata vozrast. Vozrasnite mazi i momcinja so nad 16 godisnna vozrast, sedat i jadat za edna trpeza ­ maska. Majki so mali deca, mladi zeni I devojki jadat za posebna trpeza. Trpeza e okrugla drvena masa, izrabotena od rezana ili delkana bukova ili brestova. stica, vo precnik okolu ,- 120 sm.postavena na cetiri nogari visoki okolu 50 ­ 60 sm. Okolu , trpezata se sedi na drveni tronozni stolici. Domakinot gi sam izrabotuva stolicite od sekakov drven materijal. Nekoi domakini izrabotuvaat stolici so cetiri nogari so prodolzenie za naslonjac na teloto. Ovie stolici gi vikaat - Sandalija. Vo odajata za gosti pokraj zidot ima drvena klupa i drvena masa astal vo razliciti dimenzii i golemini. Vo odajata - rabotna prostorija ( selanite ja vikat ­ kua ) se navaaat predmeti za sekojdnevna upotreba i toa: ogniste, ogradeno so kameni parapeti vo dimenzija 120 ­ 20 sm. vo pravoangolana forma koji se vikaat prekladnik. Iznad otvorenoto ogniste, vertikalno se izdiga odzak niz koj izleguva dim. Vo odzakot e postavena drvena oblica, na koja se nametnati verige ( metalen lanac so kua na krajot ) za koja se zakacuvat sadovi koi visat nad ognot. Pokraj ognisteto na zemja ima postavena kamena ploca 1 x1 m. Kamenata ploca, metalen troagolnik ­ sadzak i metalna kupolasta sprava ­ vrsnjik, oni sluzaat za pecenje: dzuvec ­ garnirano jadenje, meso, krompir, oriz i drugi zacini za pecenje vo tepsija na sukani i drugi vrsti testenini jadenja. Kod pecenje leb vo tepsija, na plocata so pomos na pogolema ­ plitka zemjana posuda ­ crepnja, se pece leb, - posna pogaca. Procesot na pecenje e mosne slozena rabota. Vrsnikot na ogonot se zagreva do usvituvanje. Po stavanjeto vrz sadzakot so jadenje za pecenje, se pokriva so vzestena pepel i zar, koja se vika zarovnica. Dodeka ne bide ispeceno jadenjeto, vrsnikot moze da se dogreva, na ogon koj gori se dodava nova zarovnica vrz vrsnikot i pod sadzakot i sadot, so sto se postignuva ramnomerno pecenje. Varenite corbasti jadenja se sipuvaat vo eden zemjen sad ­ kalenica, od kaja jadat - srkaat site, sto se okolu trpezata. Garniranite sukanite i drugi testa i drugi testani jadenja se jadat od eden, - istiot sad vo koi se prigotveni za jadenje. Za corbasti jadenja se upotrebuva, - drvena lazica, a za garnirani jadenja ­ viljuska. Vo rabotnata prostorija ­ kua, ima drveni predmeti, koi se upotrebuvaat sekojden i to: sandak ili kovceg vo koj se cuva lebno brasno. Sanduk ­ kovceg, za cuvanje gotov pecen leb i testenini. Kovceg ili nve za mesenje leb. Trpeza, sukalki, bakarni kalaisani sadovi, kotli, golemi i mali, tava, tepsii i saani, drugi sadovi. Prostoriite za celodneven prestoj na semejstvoto, nekoi domakinstva gi koristat i kako prostoriji za nokevanje - spienje. Ovie semejstva, spijat na slamena - pletena ragoza, koja sekoja domakinka ja izrabotuva

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

8

od dobro vo voda natopena rzena trska - cukarica. Za spienje, ragozata se postela; pokriva so konopna ili volnema cerga. Rano sabajleto ragozata se svitkuva, iznesuva nadvor, ta prostorijata so svoja golemina pak se upotrebuva od site clenovi. Vo nekoi domakinstva sekoja bracna dvojka so svoi deca ima posebna prostorija ili zgrada, koja se vika - kosara. Vo kosarata potesnoto semejstvoto cuva svoi licni predmeti: obleka, alista, postelnina i drugi predmeti. Vo kosarata postoi iIi ne, zaednicki lezaj - drven krevet - tronj. Na dusemeto od tronjot se stava sitina rzena slama, pletena ragoza, i konopna ili volnena cerga. Vozglavnica e domasno tkaena pernica, polneta so slama. Kako predmeti za pokrivanje se upotrebuvale kozuvi. Ubavo stavena i obrabotena ovcija koza, cergi volneni i konopni i drugo. Vo toplite letni denovi, cesto selanite spijat nadvor pod otvoreno nebo ili nekoj cardak. Vo ovie denovi se upotrebuva ragozata. Do pocetokot na XX ­ vek starosedelcite Orasani ziveele vo mosne mali ­ ednoodelenski kuki, so niski zidovi i visoki i strmi pokrivi od slama, bez odzak i badza. Otvorenoto ogniste bilo edinstveno mesto za greenje, pecenje i prigotvanje na hrana. Vo vakvite kuki so lugeto ziveel i dobitokot: volovi, konj i magare so koi domakinot raboti. Stara selska kua, pomosni zgradi i drugo kako sredstvo za zatvaranje vrati ­ od vnatresna strana imaat surma - pravoagolna drvena gredica 100 x 15 sm, vmetnata vo dupka vo zidot vo visina po sredinata na vratata, so moznost za podviznost napred - nazad. Za zatvaranje od nadvoresna strana metalna sprava, kentra pricvrstena za vratata, - regast i kriloto, so otvori da se stava katanec i slicno. Vo site izminati vreminja - vekovi-pa i danes kako sredstvo za osvetluvanje selanite upotrebuvale; borina ­ borovi, tenki drvca - golemina na svea. Kandila, limenka ili mal zemjan sad, vo koj se stavala svinska topena mast i pamucen konec - fitilj, se pali kako sveka i gori - fitilot i masta. So pojavata na petrolejet ­ gazie, se napusta borinata i kandiloto - mast i fitilj. Se kupuva: metalna limena posuda - videlo, vo koe se naleva gazie i voveduva fitilj i taka gazijata gori, osvetluvajki ja prostorijata. Vo 1920 - tite godini se pojavuva industriska staklena sprava vo stakleno sise - koe selanite go vikaat - Lamba, a pokasno kombinirano so staklo i lim se vika ­ fenjer. Fenjerot e mosne prakticen za nadvoresna upotreba veterot nemoze da go zgasne. Ovie sredstva lambata i fenjer so fitilj i gazie i denes se upotrebuvaat. Seleto nema elektricna struja. Po Vtorata svetska vojna posebno od 1950 do1960 dina vo seloto nastanaa mosne znacajni progresivni promeni, se razbiva patrijarhalnoto - vise semejno zajednicko ziveenje. Jadenje na edna trpeza; srkanje od edna kalenica, uvec, tepsija. Spienje vo edan tronj, vo soba na ragoza i slicni dolgogodisni naviki. Selanecot kupuva industriska stoka za domakinstvo: zelezni - federni kreveti, duseci, jorgani, i kebinja i druga postelina: Kupuva i vnesuva industriski sporet na tvrdo gorivo, emajlirani i porcelanski sadovi: Tendzerinja, cinii i metalni lazici i viljuski. Ima i pogolem broj tranzistorski radio priemnici.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

9

Naselenie

Vera, obicaji i kultura

Selanite od selo Ora ispovedaat hristjanskata ­ istocnopravoslavna vera. Pogolem broj od domakinstva za domasnata slava ja imaat Sveti Nikola, a nekolku domakinstva slavat Sveti Rangel. Pokraj domasnata slava seloto Ora kako selska slava gi praznuva i slavi ovie verski praznici: Voznesenie Hristovo ­ Spasov dan, koj sekogas e vo cetvrtok, a selanite Orasani go slavat i vo petokot. Vo seloto postoji star mosne debel kamen krst na mesto vikano - Spas. Ovoe mesto go posetuvat selanite so plenje sveki I drugi prigodi, ako e prisuten I parohiskiot pop, pee prigoden trpar za ovoj den. Vo petokot selanite primaat gosti, svoji bliski i prijateli od sosednite i podalecnite sela. Po rucok do zadislnce se odrzuva selski sobor vo mesto vikano ­ Zleb kade ima prigoden beleg ­ Krst. Sekoj cetvrtok od Velikden do Spasov Den, selanite go vikaat ­ Spasovdenski cetvrtok, ne rabotat polodelski raboti vo polje od strav ­ ke tepa grad. Ovoj obicaj se odrzuva i vo danesno vreme barem do rucok, a popladne se odi vo pole i raboti. Selanite Orasani go pocituvaat i slavat denot Vovedenie Gospodnje ­ Golema Bogorodica 28. august. Za ovoj den se odrzuva i petnaest dneven post. Ovoj praznik e primien kako slava na crkvata Sveta Bogorodica vo manastirot - Karpino. Na ovoj den vo manastirot se odrzuva golem sobor, na koj dovadjaat selani od Kumanovska, Kratovska i Krivo Palanacka okolija. Vo seloto Ora se praznuva kako selska slava so sobor Raspust koj se odrzuva vo mesto vikano - Dzivusa Ovoj praznik e peti den po - Mratinjak odnosno - 1. dekemvri sekoja godina. Praznikot se obicai bidejki od toj den selskata crkva - Sveti Nikola divecot; volkot, lisicata i drugi stetnici se raspusteni, - slobodni, ustata - odvrzana da go napadaat dobitokot. Za selanecot obvrska da go pazi dobitokot, bidejki nokite se dolgi i tamni. Selanite od selo Ora kako i drugite hristjanski sela so posebni obicai i prigidi gi praznuvaat verskite praznici. Radjanjeto Hristovo ­ Bozi go pricekuvaat so post koi trae 6 ­ nedeli, i sekogas biva na den 7. januari. Kolede e den pred Bozi. Na ovoj den maski deca od 10 do 15 godini na vozrast, se sobiraat vo tajvi od maaloto, opremeni so koledarki ( drven predmet so dve ednakvi pracki, na koi se nizat mali lebovi pogaci). Koledarite odat od kua do kua peejki prigodni pesni za kolede - Deda sedi na stolicu pa si plete rukavicu. Rukavica. pade deda paru dade. Domakinot so pari emis prigotven za Bozi i mali leb krvaji go daruva koledarot, sto e nadomest za ispeaanata pesna. Vecer pred Bozi se vika - Badnji vecer. Ovaa vecer sekoj domakin vo kuata vnesuva dabova granka so lisja koja ja vikaat ­ Badnjak. Grankata Badnjak se stava ­ na posilen oganj vo otvorenoto ognjiste da gori i pregori. Pred stavanjeto na ogan, se izveduvaat slednite rituali: domakinot, badnjakot go prevrluva so zito, go preliva so vino, izgovarajki zborivi - Ovakoj da se krsti zito beriket vo pole. Ovakoj da se preliva vino i rakija. Ovakoj da se krstat deca po kuu. Po ovoj obicaj se cita molitva - Oce nas, deca ucenici vo domakinstvoto. Po toa site prisatni clenovi gi raspetluvaat svoite opinci i na: komanda od domakinot, ja sobuvat obukata izgorovajki zborovi: piv, piv, kvak, kvak sto simbolizirat veselost kaj zivinata i pticite. Ostatcite od pregoreniot badnjak, domakinot gi cepka na sitno, od niv pravi mali krstovi, koi utroto den mladi momcinja gi vrzuvaat po rodni drvja: jabolki, krusi, slivi i slicno, vo znak deka ke rodi poveke od lani. Za ovaa vecer sekoja domakinka, mesi i pece posebno, malo, presno krvajce, vo koje se stava nekakva para ( pozelno e stara srebrena ili zlatna ­ ako se ima ).

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

10

Krvajceto se deli na site clenovi od semejstvoto, prisatni ili ne, a se ostava del za kua. Vo kogo se najde parata, toj se smeta za sreknik vo semejstvoto. Za vecerata na badnji vecer i trite dena bozicni praznici se postavuva posebna sofra ­ trpeza Masi i stolici se isklucaavat od upotreba se sedi i jade na ragozi i cergi - poslati na patos, ispod koi e postavena slama. Ovaa trpeza go simbolizira simbolizira Hristovoto detstvo vo pekina i slama. Na denot Bozi od sekoje domakinstvo, maz i zena odat vo crkva nosejki prigodno jadenje. Selanite se pozdravuvat sa - Hristos se rodi. Odgovara se - Voistina se rodi. Selanecot orasanin.- toa, go izgovara kratko ­ vaka - Ristos se rodi, - Vajstina se rodi. Sirova e obicaj koj se odrzuva sproti stara nova godina. 13 / 14 januari. Deca do 15 godina vozrast idat preko den peajki prigodni pesni - cestitajki nova godina. Vozrasti od 30 i poveke godini odat noke, vleguvajki vo sekoja kua, ja cestitaat novata gadina so prigodna zelba - Kolku klincinja, tolku sincinja. Sirova, borovo, sve po kua veselo. Za cestitanata nova godina, domakinot im dava produikti za hrana, od koja sirovarite spremaat zaednicki pojadok i rucok, koj se vika Gosevaljka, so pesna i igra do zajdisonce. Dzamala e obicaj. Koj se izveduva od Bozi do - Sv.Jovan - Krstevanje Hristovo. Ovie denovi selanite gi vikaat - Nekrsteni Denovi. Odenjeto na dzamalaarite go simbolizira progonivanjeto na zlite duhovi, so izveduvanje na humoristicni igri. Dzamalata ja izveduvaat mazi od 18 do 25 godisna vozrast pa i postari. Dzamalaarite se maskirani - preobleceni vo maska i zenska narodna nosnja, sto zavisi koj kakva uloga ima vo dzamalata. Mlado momce - ergen sekogas e devojka, koja so roditelite - tatko i majka odi na selski sobor. Drugite ucesnici dzamalari obleceni so kozusi polneti so slama, ja napadjaat devojkata, roditelite je branat, udarajki gi napadjacite - dzamalari so drveni ­ krosna, ta so toa se odviva mosne ubava humoristicna igra. Dzamalarite odat od od kua do kua ­ izveduvajki ja igrata, popratena so klopanje na zvonci i tropatala. Za izvedenata igra, domakinot so produkti za hrana gi nagraduva dzamalarite, koi po zavrsena igra prigotvuvaat zajednicki rucok, segi i smeja, pesna i igra do zajdisonce. Vodice i vodicarki e obicaj koj se izveduva na 19 - ti januari - Bogojavlenie. Vodicarki se mladi devojki od 15 do 25 godini obleceni vo ubava narodna nosnja, podeleni vo grupi od po 3 ­ 4 pejacki so slican glas I poznavanje na pesnata. Peejki; prigodni pesni vodicarkite odat od kua do kua, peejki ja opstata zaednicka pesna - Sluzila je Jana Svetoga Jovana -. Vo kuite kade - ima mali maski deca, ili ergeni se peeat prigodni pesni kako - Brazdu brazdi musko dete, brazdu brazdi pod ragozu, za ergenite sekako sleduva pesna so ljubovna sadrzina, merak za mlada devojka i slicno. Domakinkite so produkti za hrana gi daruvaat vodicarkite, koi po zavrsenata poseta na kuanite, prigotvuvaat zaednicki. rucek, a potoa se igra i pee do zajdisonce. Vrlanje i vadenje krst od voda, e obicaj koj se izveduva na den Sv.Jovan 20. januari. Selanite se sobiraat kaj crkvata - Sv. Nikola vo selo Ora. Se upatuvaat kon potokot Golem - Dlaboki Dol vo podlabok vir go vrlat krstotot, sto go simbolizira krstevanjeto - kapenjeto Hristovo vo rekata Jordan. Selanecot koi sto ga vadi krstot od voda, toj biva - Kum na narednata godina, a so toa zema obvrska da go organizira narednoto vrlanje i vadenje krst od voda. Trivun ­ e na 12 februari, se obicaii so odenje vo lozja, kade se vrsi kroenje ­ rezanje na dve ­ tri lozi, a po toa sa komsiite se ispiva po nekoja casa vino i rakija a nekade - kade ima povee luge sviri i muzika Procka - Bele poklade - e den nedela, koga zapocnuva postenje za - Velikden - voskresenie Hristovo, sekogas zapocnuva vo ponedelnik, koj selanite go vikaat - Cist ponedelnik. Vo nedelata pedvecer selanite palat - mali kupovi slama koi gi vikaat - Kalavesnici. Ognovite gi preskaat deca i mladinci pa i nekoj postar covek. So pepelot decata se crnat po lice i racete, te so toa izveduvaat humoristina zabava i igra. Bidejki seloto Ora e na sootvetna visocina, od kade ubavo se gledaat ognovi - kalavesnici, sto gi palat selanite od selata: Oblavce, Makres, Staro i Mlado Nagoricane, Klecevce, i Orasac.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

11

Ovoj den se vika - Procka - poradi obicajeot, da se oprostat greskite i navredite pomedju lugeto naneseni i izgvoreni vo godinata. Procka se dava i zema pomedju domasnite pocnuvajki od najstariot clen pa do najmaliot, koj moze i umee da gi izgovara zborovite - Prosti mi -, odgovor - Neka ti je prosto. Ovia zborovi se izgovaraat tri pati ­ obostrano. Se slucuva kaj decata, pa i nekoj postar covek da go pogresi redosledot na zborovite ta i padja kako samo toj da dava ili zema procka, pri sto nastanuva mala sega i smeja. Procka se dava i zema pomedju bliski komsii i ako ne se vo blisko krvno srodstvo, a imaat dobri covecki odnosi. Kaj roditelite za procka dovadjaat erki mazeni pred dve i povee godini. Mlada nevesta dojdena vo kuata vo godinatata, ne dava i ne zima procka, niti odi kaj - roditelite za procka, bidejki so mazenjeeto - povadjajki od doma taa zema procna od domasnite - roditelite. Todorica - Todorova sabota e prva porana sabota po - procka. Ovaj den se obicai so toa sto site mladi nevestite dojdeni vo seloto, svekrvite gi vodat vo vo Crkva ubavo obleceni vo nevestinska obleka. Ovoj den se obicai i so toa: Domakinkite nosat vo Crkva pogaca ­ leb, koi popot gi cita so prigoden tropar ( ako je prisaten ). Lebot se vraa doma, vecerno vreme se nosi vo stala kai volovite, so koi se ore i se podava na eden da ja grizne ­ nacne pogacata. Na volovite se palat svei na rogovite, vo znak na blagodarnost za rabotata i berietot. Mladenac - 22 mart se obicaj kako den na - mladosta, bidejki si se podmladuva razdvizuva posle zimata. Mladite bracni dvojki, ovoj den go proslavuvaat kako svoj praznik. Domakinot rano utroto gi podsecuva saeto kaj pcelite vo kosari. Na vratata kaj govedata pali Iepeska - balega. Gi nabljuuva kako lezat govedatata, go prognozira letoto i berietot. Lazareva subota i Cvetnica - se obicaji vo sabotata pred Cvetnice mladi devojcinja do 15 godisna vozdrast ubavo obleceni vo nova narodna nosnja odat - od kua do kua, peejki pesni za Lazara. Vo nedelata Cvetnica postari luge sto dostojno go izdrzale postot i malite deca i mladinci odat vo Manastirot Karpino vo crkvata - Sveta Bogorodica - Zalna, da bidat pricesteni, bidejki popot parohijan vo manastirskata crkva pee - vadi pricesnja za povee sela: Ora, Rugince, Stracin - Karadak maala, Drenak i Alince. Na vraanje doma selanite go berat prvoto proleno cvee; jaglice, kaunce, zdravac i drugi sumski bilki. Cetvrtak pred Velikden selanite go vikat - Velicetvrtak. Sekoj cervrtak e pazaren den vo Kumanovo, a ovoj - Veli cetvrtak e poseben den, so prisastvo na mosne golem broj mladi luge momcinja i devojki, koi dotogas mozda nikogas ne bile vo Kumanovo na Pazar. Mladite na Velik cetvrtak ne odat na pazar vo Kumanovo da kupat nesto novo ( industrijsko ) : samivce, koncani corapi, pa duri i crevje - konduri, nesto crvilo i belilo za predstojniot praznik - Velikden, tuku idat so cel i namera, da vidat i begendisat za svoj merak, - momce ili devojce, so kogo e se sreavaat na selskite sobori preko letoto, pa duri i za zenidba se misli. Voskresenije Kristovo - Veligden e sekogas vo nedela. Selanite svecano obleceni odat vo Crkva, nosejki. prigotveno jadenje i crveni jajca, kako simbol na praznikot Velikden. Selanite se pozdravuvaaat so - Ristos vajskrs - odgovor o - Vajstinu vaskrs -, bidejki selanecot od selo Ora vaka gi izgovara ovie zborovi namesto - Hristos voskrese - Vo istinu voskrese. Ovoj praznik se praznuva tri dena. Vo nedelata se odi na golem selski sobor vo selo Kanarevo kaj Crkvata. Vtoriot den se odi na gosti. kaj rodnini i prijateli i se precekuvaat gosti - bliski i prijateli. Selski sobor se odrzuva na mesto - Zljeb - kade ima kamena trpeza od 10 - tina metri krst. Soborot trae do kvecerinata. Decata i starite kljucaat crveni jajca na zemanje, mladite igraat i se zabavuvaat. Gjurgev den - 6 maj, sekoja godina. Vo ovaa -1985 godina Gjurdjev den bese na 9 - ti maj, sto spored Biblijata se slucuvalo ednas vo 365 godini. Sproti ovoj den, mladite momcinja i devojki berat novo - proletno cvee, razcvetena vrba, treva debelika, kopriva i drugi trevki, gi zakituvaat vratite od kuata za ziveenje, kosaarite ambarite, trlata, za pcelite - kosari pletat - zelen venac. Na denot rano sabajleto, domakinot kole

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

12

mlado godisno jagne. Ovcarot gi prv pat gi muze ovcite. Decata pa i pomladite se mijat so studena voda, vo koja ima potopena kopriva, a potoa se trljaat so beli i crveni Veligdenski jajca, da se beli i erveni. Se opasuvaat so trava debelika, da se debeli. Se kakituvaat so zdravec, da se zdravi i veseli. Postarite odat kako gosti kaj rodnini i prijateli vo selo Kanarevo, a pomladite na selski sobor vo istoto selo. Eremija e proleten praznik. S proti ovoj den postara zena ili mlado momce, udirajki vo metalna lopata so klesti, ja obikoluva kuata i dvorot, so sto se sozdava klopotarenje so cel od zgradite i dvorot da se ispadat glodarite: gluvci, molci, zmii i drugi stetnici. Praznicite: Petrovden, Sv. lija, Sv.Petka, Mala Bogorodica, Krstovden i drugi se pocituvaat - praznuvaat sa poseta kaj rodnini i prijateli vo sosednite sela, koi gi slavat praznicite.

Obicai zasnovani na verska predrasuda

Leunka - rodilka po porouvanjeto se postaruva da lezi vo postela poleta so slama pokraj ognot vo otvorenoto ogniste. Postelata - legloto se zaobikoluva so jaze, glavica luk i predmeti sto imaat cuvstvitelna mirizba. Vo ogonot se stava da gori - posebno noe - kozen opinok, koj siri mosne losa mirizba. Ovea oprema simbolizira odbivanje zli duhovi od novoroenceto i lenkata. Novoroenceto prvoto kapanje go ima vo voda, vo koja se dosipuva voda - Molitva - sto ja peel pop so prigoden topar. Prvoto podojuvanje na novoroenceto go vrsi zena od semejstvoto ili komsika, koja doji svoe dete. Ovaa zena se vika - Zadojaljka . Zadoenoto dete koga porasna, zenava ja vika - majka, a decata sto cicale mleko od edno doenje se vikaat braa i sestri. Obicaji sto pocituvaat kako pravilo za pocituvanje i resavanje na sporovi pomeu lugeto. Kletva norma - obicaj. Onoj sto dokazuva sprotivno ili bara promena na polozbata, dolzen e da se kolne vo svite deca i dobra koi gi ima. Kletvata se prevzema i so odredeni dejstvija. Taj sto bara izmena, dolzen e na vrat - sija da prenese bisage so zemja, do onoa mesto, do kade predlaga - trazi da se pomeri medjata. Vo kolko odbile da prenese zemja na sija, baranjeto se smeta neopravdano, ne donesuva promena. So nekolku primeri za krivokletstvo i tragicnite slucai po primenata kletva, - ovaj obicaj stanal opsto pravilo. So ovie dva primera - slucai se dokazuva i - potvrduva, psihickoto optovaruvanje za krivokletstvoto. Slucaj koj sum go cul od moi stari, dedo, baba i cicovci - Trajko Cuculski vo nekoj spor okolu nekoi drvja bresje se kolnel vo dva vola, sto gi imal, bidejki nemal sinovi, ne pominalo dolgo vreme istiot den, deca - selski govedari izvikale, - Dedo Trajko - tvojot vol go ubija selski goveda. Vo selo Makres se slucilo uste potezok slucaj - Selanec optazan za ubistvo - na zena. Na sudenjeto pred sudot se zakolal - Eden sin imam ako jas sum ja ubil zenata, - sinot ziv da ne doceka Velikden. Sudenjeto bilo nekolku dena pred Veligden. Se slucilo cudo; sinot ­ mu umrel vo sabotata pred Veligden. Vo eden spor okolu medja na niva selanec od selo Ora koj baral, da se ispravi medjata, Se otkazal od baranjeto koga mu bilo predlozeno - Prenesi bisage so zemja na siju dokade mislis da e tvoe, ispravi ja medjata. Potki se - belezi za zabrana koi sopstvenikot na..nivata - livadata I drugi imot, - gi postavuva vo rano - proletni meseci, so koi gi predupreduva - selanite cuvari na dobitok, deka mestoto e pod zabrana za napasuvanje na dobitok ili premin. Ureim - zalog e pravilo za pocituvanje, - zaemobaracot, na zaemodavacot mu otstapuva niva, livada ili drug imot, bez pravo na naknada za vreme koristenje, dodeka ne mu gi vrati pozajmenite pari ili - zlatnici, selanite najcesto gi pozajmuvale okolu svadbi - zenidba na sin i slicno. Rabus - e drven predmet na koj so recki, se zabelezuva i priznava deka nekoj covek dal nekakev predmet kaj nekoj na cuvanje, prerabotka iii dorabotka. Rabus se primenuva kaj: vodenicarite - doneseno zito za

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

13

meljanje, kaj valjavicarite dadeni klasnje, jambolii i drugi.predmetf za valjanje - kaj bojadziite, dadeno predeno za bojadisuvanje i slicno. Garancija e daden zbor od prodavacot - na dobitok za rabota ili priplod, so koj stopaninot - prodavac garantira deka prodadeniot vol ili konj e zdrav, ne moca krv, ne napadja, bode ili kasa i rita luge, deka e levak ili desnak; deka ne e arun - ne udara nazad, deka tovar nosi dobro - ne go uriva samarot,- ne predizvikuva. pretovaranje i slicni negativni osobini. Vo kolku se sluci prikrivanje na negativnostite, kupuvacot go vraa kupeniot dobitok. Prodavacot gi vraa parite i biva esnavski posramoten.

Svadbarski ­ obicaji

Roditeli koi imaat sin za zenidba, podolgo vreme sa interesiraat za devojki od svoe ili drugo sosedno selo, koja im se bendisuva, da ja zemat za svojot sin. Od kako se opredelat za nekoja - devojka; tie povikuvaat obicno svoj covek ili komsija - dobar, cesen i razumen covek, go ispraaat kaj , roditelite od aresanata devojka, da prasa, dali devojkata ke se mazi i dali do sega ne e nakade pogodena. Odkako isprateniet covek se vrati so odgovor so da, - ili ne. Roditelite, razgovaraat so sinot ili devojkata, dali pristanuvat, - sakat da se zenat, eden za drug, i ako do togas ne se sretnale i videle. Odkako - se dobie - soglasnot od dvete strani, zapocnuvaat pregovori i spogoduvanja vo smisol sto bara devojka - idnata nevesta, sto baraa - roditelite od momceto. Kolku pari, bara tatkoto za devojkata, kakov nakit - kovan gerdan - bara devojkata. Kakvi darovi baraat svekorot i slicno. Odkako ke se usoglasat, - spogodat, roditelite od momceto po namernikot - vodjata - ipraaat - kondir so rakija i ubava - golema crvena jabolka, zakitena so razlicni pari a cesto pati i nekoja, zlatna ili srebrena stara para. Po brojot na vtisnatite pari vo jabolkoto, nevestata znae kolku clena ima semejstoto vo koe odi i kolku i koi darovi i trebaat. Devojkata po vodjata - namernikot ispraa svoi darovi za momceto idniot mladozenec, roditelite i drugi clenovi vo semejstvoto. Ovoj cin se vika - Piena rakija, Razmeti darovi, Devojkata piena. Tuka veke nema vraanje nazad. Retko koga da se slucilo - razmeneti darovi da se vratat. Toa e tezok udar i bol za mladicot cii darovi se vrateni. Preku - posrednik vodjata - domakinite ugovarat - den za svadba, kolku dusi prstendzii domakinot svekor moze da povede i slicno. Vo seloto svadbite maski redovno se pravat vo nedela. Svekorot so svoi gosti po devojka odi vo.sabotata navacer nezavisno od toa kolku selata se oddaleceni edno od drugo. Edna nedela pred - denot ugovoren za svadba domakinot ispraa svoi luge - so kondir rakija, da gi pokat rodninite i prijatelite da dojdat na svadba. Svekorot odreduva koj od pokanetite gosti, ke. go vodi vo prsten - kaj tatkoto od devojkata, a koj da dojde samo za svadba - vo negoviot dom. Kanadzijata obavezno mu ja soopstiva pokanata na pokanetiot, kako ne bi doslo do zabuna... Prstendzii i prstenovanje e posebe nastan i dozivuvanje od edna selska svadba. Gostite sto vo sabotata navecer odat po devojka - vo selo Ora gi vikaat prstenSazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

14

dzii. Po pristiganjeto na - prstendziite vo kuata na domakinot, svekorot gi rasporeduva svoite gosti, koj kade ke sedi vo trpezata. So prstendziite odat`svekrva so edna, dve i i povee zeni i site gi vikaat svekrvi. Deverot isto taka odi od vecer so prstendziite. Doveduvanjeto na devojkata - nevestata pred svekorot, prstendziite, roditelot i domasnite gosti, se izveduvat vo nedelata vo ranite utrinski casovi, sto e posebno ubav obicaj. Grupa mladi devojki od maaloto i selato, so nekoja skoro dojdena nevesta, se oddeluvaat po glas i umeenje, da gi pejat prigodnite svadbarski pesni, i zapocnuva obicajot propraten so pesna. Pejackite prvin so pesna gi pozdravuvaat dojdenite gosti. Pesnata otprilika ima ovkov pocetok: - Dobro dosle kiteni svatovi. Dobre dosle domakinski dvori. Kako ste mi putom putuvale? Domakinska kua pristignale, u trpezu redom zasednale. Po ovaa sleduva pesmata za svekrvata: - Stani,stani ti stara, svekrvo pa si pojdi redom niz trpezu, izozemi od staroga svekra, starog svekra, kuma i starejka i svi gosti redom niz trpezu. Pa si dojdi izmedju devojke, da si najdes tvoju milu snavu, da si najdes i da gu darujes. Dodeka svekrvata zema izn od svekorot, kumot i gostite. Pejackite so pesna go povikuvaat deverot. - Oj deverce kiteno neverce. Koj mi te belo promenija, promenija kitka zakitija. Koj mi ti e konja opremijai i na konja kacija. Koj mi te e ovde ispratija? Po ova prasalna pesna, pejackite pevat pesna, odgovor. - Sestra me e belo promenila, promenila kitka zakitila. Brate mi e konja opremilo, opremilo na konj me kacilo. Brate me e ovde ispratilo, da mu trazu sliku i priliku, da mu trazu i da mu odvedu. Po pesnata stanuva deverot, se upatuva kon devojkite. Na nevestata i podava cevli da obuva. Na rakata prsten da i stavi. Ovaj momenat pejackite ja povikuvaat devojkata so pesna - Vrljaj metaj burme i prstenje, ne obuvaj tugje crne crevje, tija ke te od kuku odeliv, stari tatko i od staru majku, i od braka i bratanci. Od kako se zavrsi cinot prstenuvanje i daruvanje, pejackite so pesna ja karaat svojata drugarka, deka bila neverna. - Lele Jano neverna drugacko. Kako smo se sino zareknale tugjo tate, tate da ne reces, tudja majka, mamo da ne reces, tudjo brate, bate da ne reces, tudja sestra dado da ne reces. Ti ne ceka zora da zazori, tugo tate. Ti tate go rece, tugja majka, ti mamo ja reca, tugja majka, tugjo brate ti bate go rece. Pesniite se mosne emocionalni, ta kaj gostite i domakinite se javuvaat solzi radosnici. Po prstenuvanjeto nastapuva pozdravuvanje i cestitanje pomegju domainot, svekorot i gostite, Potoa svekorot so svite gosti i domasnite odat vo devojacka - nevestina kosara da gledat darovi - sejovi. Pri povaanjeto od domot na roditelite nevestata gi daruva i uzima darovi od gostite i domasnite od koji se deli. Potoa so bela krpa ja kiti vratata od tatkovata kua i uzima procku. Po ovoj cin pejackite ja pejat pesnata - Zele Jano neverna drugacko - za ovoa vreme prstenzijite se spremaat za odlazak. Koga svadbenata povorka veke nabluzuva kon domot na svekorot, se prijavuvaat gosti - konjanici, koji imavat konj za trka, da ucestvuvat vo trkata za corapi. Corapite se pobenicki trofej na trkacot i konjot koji pobedi vo trkata. Trkacot vo seloto go vikat - Ustrcnjak toj e i predvesnik, deka svadbenata povorka ide - nablizuva. Pokraj trofejot corapi pobednikot od domasnite dobiva i kondir rakija so koja gi precekuva odstanalite, gosti - svadbari. Prvice e svadbarski obicaj koj se izveduva nekolku nedeli po svadbata.Toa se vzaemni gosti od dvete rodninski strani. Prvo dovagjaat roditelite od nevestata, a po toa odat roditelite od momceto.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

15

Kultura

Narodna nosnja

Seloto Ora - Suv Ora kako i site podkozjacki sela od Pelince do Stracin i od Stepance do Cetirce i Klecevce go karakterizira - narodnata nosja vo crno bela boja, za dvata pola i site vozrasti. Selanite Orasani nosijata - oblekata sami racno ja izrabotuvaat od: volna, pamuk - babakerno, konoplja i mesano predeno. Do kaj 1920 godina se nosela bela kosula od domasno pamucno - babakerno platno so dolgi i siroki rakavi. Od 1920 do kaj 1935 - 36. godina se nosi bela kosula so dolgi rakavi na krajot - zglob na rakata tesni, so vezen kolir na rakavite, vratot i gradite. Nagusnjak e ubava vezeno kupovno platno dagmar ili sifon, koj se se nosi okolu vrat pod kosula, samo vo proletno - letno - esensko vreme; so sto kosulata se zacuvava od potenje i drugi nadvoresni udari. Mladi momcinja - ergeni i zeneti vo proletno - letni sveceni prigodi: selski sobori, svadbi i drugo nosat ubavo vezena siroka kosula vo struk nadiplena - armonika, vo seloto ja vikaat ­Toska. Toska se nosi slobodno ­ preko beli gaki. Tumane, gae i pantalone se maska obleka izrabotena od domasno volneno tkaeno koe se vika Klasnje ili za gae.Tumane i gae se maska obleka od turski model, koi se nosele vo vreme na Tursko. Pot balkanskite vojni posebno po Prvata svetska vojna tumane i gae se zamenuvaat so pantalone. Razlikata pomedju tumane i gae od pantalone e vo slednovo : Tumane i gae nemaat slic, se vrzuvaat so ganik - uckur - koj se proveduva niz -posebno izraboten otvor okolu pojasot. Maska gorna obleka se: Elek, sekogas bez rakavi, dolama - kratka obleka so rakavi, optocena - ukrasena so gajtan po gradite i rakavite. Gunja kako gorna obleka se nosi preku dolama ili elek, postavena so krzno - : ovca koza, Jakata kragna se opsiva so ovca, a nekoi i so koza od volk. Kusljak so kapuljaca e gorna nametka, dovolno siroka, da moze da se nosi i preku: dolama, elek i gunja, zavisno od vremenskite uslovi. Corapi se volneni racno pleteni, so mosne raznobojni ubavi narodni sarki, najcesto vo crno, belo - crvena boja. Kapa kupovna: sapka, sajkaca, sesir, kasket. Se pojavata na masina za pletenje od 1930 godina se nosi crna kapa pletana od volna. Od ovoa vreme zapocnuva da se nosat - dzemperi bez i so rakavi. Selanite go vikaat ­ Faneli . Ovaa obleka poleka no sigurno od sekodnevnato nosenje ja zamenuva belata vezena kosula kaj dvata pola i vozrasti. Obuvki se kozni opinci od susena svinjska ili govedska koza. Opincite kupeni od pazar sekogas se beli ed stavena koza, a domasnite od nestavena sirova koza. So pojavata na industrijata - Bata od Borovo, selanecot kupuva gumeni opinci i cevli so gumen gjon, gumena cizma, i drugi vid obuvki.

Zenska oblaka e posebno ubava sarana crno - bela boja. Kosula - do pojas tesna uz telo, so dolgi siroki rakavi, okolu vrat i gradi ­ vezena. Od struk do peti dolga i siroka, vezena so volnen ili kupen muline konec vo crno - crvena i razni boi. So pojavata na trukeraj okolu 1935 / 36 godinu se napusta stari vez - nastan, a zapocnuva da se veze trukeraj - razni cvetovi i ruzi. Elek sa i bez rakavi izraboten od seten ili kadifen - somot od ubava pastelna boja.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

16

Saja e gorna ebleka bez rakavi, so tesni skutovi, a sirok i ubavo vezen ili mozaik modeliran grbni del. So upetrebata na trukerajot i sajata dobiva nov izgled. Se Gradskite terzii i abadzii ja izrabotuavaat sajata i prodavaat kako gotov proizvod ili poracka, ovoj posebno za svadba koga se kupuva nevestinska oprema i darovi, Skutaca e gorna dekorativna obleka. Se izrabotuva racno od domasno predeno - od cista runska volna, boena vo razlicni boi, sto sekako zavisi od tip i sara na skutacata, za posebno svecani i drugi prigodi se nosi i sootveten tip - model skutaca. Za vencavanje nevestata nosi ubava sarena skutaca - Edinicarka. Za Sobori, gosti i slicno se nosi skutaca - Samijarka, za sekojdnevni i drugi prigodi se nosi skutaca - Prekosa i drugo. Corapi ; se nosat slicno kako i maskite, no ne se tolku sarani, povee ednobojni. So pojavata na idustriskata koncena carapa, mladinata ja napusta volnenata corapa, samo za posveceni prigodi. Obuvkite se isti kako i kaj mazite. Za zenite ( devojkite i nevrestite ) se izrabotuvaat opinci od svinska koza ukraseni so kozicki od cevli, koi se vikaat - Zapki. Samija e nametka za glava, se nosi vo razni pastelni boi: bela, zolta,zejtinlija, petrolej boja i crna. Crna samija voglavnom nosat stari zeni, vo slucaj na smrt na clen od semejstvoto, site zeni vo semejstvoto nosat crna samija vezana pod gusa. Calma e ubava svilena marama. Se nosi od mladi nevesti i svekrva, za da odat kako gosti: - prvicari i drugi prigodi. Calma se nosi preku samija, svitkana vo krug okolu glavata. Vo selo Ora, calmata se nosela, koga nevestata .odela kaj starejko so darovi. Nekoja nevesta vo toj mig ne nosela calma. Od togas domasnite od taa - maala selanite gi vikaat - Sutarci. Vo 1935 / 36 godina vo trgovijata se pojavuva industriska modra kasava boja, koja ne odmastuva. Selanite ja upotrebuvaat za bojadisanje i prebojadisavanje na pamucni tkanini: platna i kosuli, pamucno - predena predja. Se tkae novo sareno plavo - belo platno, od koe se izrabotuvaat lesni letni - alista gai i kosule, a za zenite fusti, so sto belata vezena kosula se zamenuva vo svakodnevna upotreba. Obleka za decata e slicna kako i za vozrasnite.

Govor

Govor - narodniot govor e posebna karakteristika na Podkozjackoto naselenie pa i za selanite od seloto Ora - Suv Ora. Narodniot govor se karakterizira so kratki, bez akcenat ostro izgovoreni zborovi so koi se oznacuva nekakvo dejstvie, naredba, opis na izvrsuvanje ili neizvrsuvanje, opis na nekakva sostojba i znacenje, sto se ogleda vo slednite primeri: zborot - sk, znaci vednas, zborot - idi, znaci naredba - zamini ili odi. Zborot - guzacki - oznacuva dvizenje nanazad - rikverc. Zborot - urvi, urvamo se oznacuva izvrsuvanje na dejstvie, slegov, slegovme i slicno.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

17

Vakvito kusi bez akcenat zborovi vo sklop na recenica go opredeluvaat svoeto znacenje na primer ­ sk e dojdu - oznacuva izvrsuvanje. Sk , eve odma - oznacuva neizvrsuvanje ili odlaganje. Zborot - guzacki cesto se upotrebuva, koga se zboruva za nekoj, nedovolno komunikativen covek pa se vika - Ama naguzljiv covek - i slicno. Narodnata pesna, kako i govorot se karakterizira so poseben ton, selanot go vikat - Rekan - so pojako i podolgo izdrzuvanje na samoglasnicite, primer; - Sedi Marko s majku da vecera -. Selanite Orasani do 1911 godina kako narodni pesni na svoj rekan gi peale epskite pesni od - kosovskiot boj - pesnite za Krale Marko, aducko - komitski, za nekoi dramatski, humoristicni nastani od selskiot zivot slicno. Narodnote ora vo tursko vreme se igrale odvoeno mazi od zeni, ta gi vikale - maski i zenski ora. Po Turskiot a posebno po Balkanskite vojni - se igralo mesano oro mazi i zeni vo edno oro. Po Prvata svetska vojna i zenata kolo - oro vodi. Tancerot - selani go vikaat Tancovoa. Vo seloto Orah se igralo zensko oro proprateno so pesna, bez muzika od bilo kakov instrument. Muzicki instrumenti, bile i se: surla, truba, gajda, kaval, duduk, supelka - kako duvacki i kemane, cungur kako gudacki. Selanite Orasani nemaat sviraci so surIa i truba, a imaat mosne dobri sviraci na gajda, kaval, duduk, supelka kakvi bile: Vlade, Borko, Spiridon Ilijin, Mite Dokin, Trajko Denkev, Stojca Petrevski i drugi. sviracite vo seloto.

Obrazovanie - pismenost

Mosno mali broj od selanite Orasani do 1940 godina zavrsile nekoja skola ramna na densno sredno obrazovanie. Vo povoeniot period do denes decata.na selanite od selo Ora zavrsile site mozni stepeni od obrazuvanjeto, ta site profili na kadri: lekari, inzineri, pravnici, uciteli - prosvetni rabotnici i slicno. Vo selo Orah denes moze da se cue nekoj od priznatite svetski jazici, zato dokazuva i potvrduva, - Deteto rodeno vo selo Ora ne e glupavo no roditelot nema moznost da go uci - skoluva. Selanite rodeni do 1890 godina - uglavnom se nepismeni so isklucok na, 10 - tina lica koi ja posetuvale manastirskata skola vo Karpino kade ucele azbuka, da citaat i pisuvaat. Ovaa skola rabotela so prekini od 1892 / 93 - do kaj 1900 godina. Kako poznati uciteli bile: Atanas i Jordan od Veles, Djordje Skopjance i Stefan od Kocani ( Podatoci dobieni od Stojan Popovski ucitel od Kumanvo ). Manastirskata skola ja posetuvale: brakata Arsa i Milan Petkovi, Spasa Iliin, Milan i Vasiljko Vlajkovski, Denko i Milan Sutarski, Josim i Milan Kicoglavski i drugi momcinja na vozrast od 15 do 18 godisna vozrast. Ucitelot Djordji Skopjance se spomenuva i kako srpski cetovodja so Jovan Dovezenski ta pokraj ucenjeto citanje i pisuvanje momcinjata gi poducuval, vo borba protiv - otomanskoto carsvo i srbizmot. Orasani rodeni do 1895 godina stasani za skola okolu 1903 / 04 godina, isto taka mal broj deca posetuvale skola, vo ovoa vreme skolata bila vo stara zgrada kaj crkvata Sv. Nikola vo seloto. Vo ovaa skola ucele: braa Milan i Bogdan Kicoglavski, Vasiljko Milkov, Donco Dzajkinski, Vanko Manasijin, Jovan Vrginski, Blaza Partarski, Denko Cesmadziski, Bogdan Petrovski - Barca i drugi. Vo 1908 godina imukniot selanec David Nesevski, dobil dozvola od Turska uprava da gradi duan no toj zapocnal i izgradil skolska zgrada so prizemje i kat koja i denes postoi samo prizemje ( kat izgoren na 30 april 1944 godina ).

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

18

Vo novata skolska zgrada ucele: Bogatin Todorovski, Denko Krstin, Stojko Arsin, Spiridon Iliin, Vlade Bojkov, Stojca Spirin, Kole Cokljinski, Gjordje Baliski, Ilija Camusovski, Jordan Vlajlovski, Trajko Dosljacki i drugi. Ovaa generacija deca rodena od 1905 do kaj 1908 godina. Orasani deca rodeni do 1912 godina stasani za skola okolu 1918 / 19 godina. Po zavrsuvanje na Prvata svetska vojna redovno odat vo skolo. Prv ucitel vo selo Ora bil Obrad od Kragujevac. Ovoj ucitel ostanal vo selo Ora do ucebnata 1923 / 24 godina, a potoa zaminal. Po zaminuvanjeto na Obrad, vo ucebnata 1924 / 1925 godina ucitelj vo selo Ora - bile Stevan Pripuska od Kratovo i Mile Kicoglavski, koj porano bil pop pa stanal ucitel. Od ucebnata - 1927 do 1931 godina vo selo Ora, skolo i deca ima - ucitel nema. Nikoj ne sakal da dojde. Od ucebnata 1931 / 32 do 1936 / 37 ucitel vo Ora e Simo Vesevi - Crnogorac od Lijeva Reka. Od ucebnata 1937 / 38 do aprilskata vojna 1941 godina ucitel e Spira Stosi od selo Biljaca. Od ucebnata 1941 do 1943 godina ucitel vo selo Ora e Slavejko Tornev od Lovec - Bugarija. Od ucebnata 1945 - 46 po obnovuvane na skolskata zgrada po pozarot vo 1944 godina ( do kraj na ucebnata 1982 / 1983 ) skolata raboti neprekinato so Makedonski nastaven jazik, sa mosne mal broj deca. Od ucebnata 1983 / 84 godina , skolata e zatvorena, ne raboti, nema ucenici - deca. Migracijata selo grad gi odnese decata vo gradskite centri: Kumanovo, Skopje i niz cela Jugoslavija.

Zanimanja

Selanecot Orasanin - kako i drugite selani gi vrsaat site mozni raboti vo domakinstvoto, poleto i okolu dobitokot. Vo slobdnite casovi i denovi, obavuvat i raboti vo vid na zanimanja, sto ne se svrzanai so domasno - poljodelskite aktivnosti. Da se razdelat dolznostite i zadacite pomedju aktivnite clenovi od semejstvoto, od sledniot prikaz mozeme da utvrdime: koi clenevi, kakva rabota vo domakinstvto so, dolzni da izvrsuvaat i izvrsuvaat. Aktivno rabotno sposobni mazi gi izvrsuvaat ovie domasni raboti: najstariot clen domakinot - glava od semejstvoito rakovodi i upravuva so imotot, dobitokot i drugite dobra sto gi ima domakinstvoto. Pazari - kupuva potrebi za domakinstoto i semejstvoto. Prodava dobitokot, zito i drugi podviznosti i nekretnini. Izvrsuva obvrski prema, pobaruvacite: danoci, zaemi i drugo. Go predstavuva i zastapuva domakinstvoto vo slucaj na sporovi. Maskite lica se grizat za snabdevenost na semejstvoto so drva za ogrev, meljava zito vo brasno. Obrabotuvanje na zemja: Oranje, sejanje, kosenje, nosenje :seno i snopje za vrsidba. Odrzavanje i izrabotuvanje novi predmeti i spravi vo vrska so izvrsuvanje na raboti: popravka na rala, brani, kosi cuvanje - pasenje dobitek - posebno ovci vo letniot peried, koga ocvata noke pase, a denje planduva, molzenja evci i drugi raboti. Zenata domakinka pokraj negata i odgoj na decata gi izvrsuva ovie raboti; Mesi, pece, sauka, i gotvi jadenja za site clenevi vo semejstvoto.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

19

Rakuva i go prerabotuva mlekoto vo mlecni proizvodi, se grizi za nivneto odrzuvanje. Mesoto i mesnite prerabetki, ja prerabotuva volnata; pere, vlaci, prede, bojadidisuva, snove i tkae. Istite raboti gi obavura gi obavuva so pamucnoto predenje - predjata i konopot. Plete, sije - izrabotuva novi i odrzuva stari - noseni alista i obleka. Decata od, 6 - 7 do 17 godisna vozrast gi izvrsuvat ovie raboti; cuvanje ­ na ispasa dobitok, ovci, kozi, goveda, konji i svinji. Pomagat na majkata okolu deca, ceslanje i predenje volna i site raboti okolu izrabotuvanje darovi ceiz - za vremeto na mazenje. Za site clenovi vo semejstvoto zajednicki raboti se; sobiranje poljodelski proizvodi, zetva, vrsidba, okopavanje na psenka, bostan, grav i drugi kulturi. Nega i vospituvanje na malite deca se odviva preku rabota i rabotni naviki, prikazni i bajki koi voglavnom gi raskazuvaat starite; babi, dedovci i drugi clenovi. Prikaznite so voglavnom so prakticno vospiten karakter, na primer - Slivi za djubre, kade se zboruva za selanec koj ima sin za zenidba. So kos slivi posel vo selo i izvikal - Prodavam slivi za djubre od soba - kua. Selskite momi nosole djubre i dobivale slivi, a prodavacot pomnel koja moma od koja kua kolku djubre donela. Bajkata za Mira i Marika - nalik na Pepeluska, ima socijalno - human vospiten karakter. Prikaznata za neukiot sin sto ne znae da ja popravi kolata, a posel vo planina po drva. Koga kolata se rasipala vo pomes ja povikal - Nevoljata, taa se odazvala - ehoto, no pomosta ne dovadja, togas sam popravil kolata. Pouki svrzani so slucaji vo zivotot. Koga se jade ne treba da se sviri i pee, ke se zeni ciganka. Kuceto ne se javuva. Ke prdne, nemoze da se porasne - i drugo. Sviranjeto so jadenje moze da dovede do zadusuvanje, kuceto moze da kasne, sto ke do ostavi bolna traga, i slicni pouki. Pokraj opisenite raboti za mazite, tie gi obavuvaat i izvrusuvaat kako dodatni raboti vo vid na zaneati.

Zanaetcistsvo

Mite Todoorovski od selo Ora - Suljevska maala e edinstveniot kovac vo selo Ora. Ne proizveduva - kove novi predmeti i alati, tuku poprava - klepa stari istupeni od rabota: Sekiri, tesli, motiki, kopaci, ralnici i drugo. Raboti vo duan so najstari sredstva: alat i duvalo - kombinurano koze - drvo, kameni tocila sto se dvizat racno i drugo. Kovacki zanaet izucuval vo 1938 / 39 godina vo Kumanovo. Kiro Stojcevski e sivac za maska obleka od domasno volneno tkaeno - klasnje, gae, platno i slicno. Zanaetot go izucuval vo selo Melenec - Banat okolu 1926 / 30 godina. Nema duan - raboti doma. Sivacki zanaet ucele: Stoje Dosljacki, sega umren, Stojman Stojkov i Dojcin Bogdanov - Cesmadziski, sega ne rabotat. Kralja Stojmanovski - Tutko, bil sivac - abadzija. Siel racno samo klasneni alista: tumane, gae, dolame i kusljaci. Djordji Dilkin ucel - stolarski - tislerski zanaet nekade vo Srbija ( kako dete na zaginat ratnik vo Prvata svetska vojna ) Zanaetot go raboti po licna potreba, ne vrsi usluge na selanite. Stojco Petrevski - Cepolejka ucel kolarski zanaet vo Kumanovo. Raboti povremeno nekoi positni opravki, na drvena kola.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

20

Vasiljko i Bogdan Cesmadziski, Vasiljko, Kralja i Bogatin Todorovski, bile vodenicari vo svoja vodenica i zemana pod naem. ( Bogatin ). Davit Nesinski i Petrus Palancanski imale svoi vodenici potocari vo Golem - Dlaboki dol. Melele svoe i tudje zito za uem. Vasiljko i Antonija Cesmadziski, Vasiljko Milkov obavuvale - rabotale na albatski - zanaet samo za svoj dobitok, potkovuvale volovi i konji, so materijal koj go kupuvale. Donca Dzajkinski, Vasilko Milkov, Bogatin Todorovski, Vlade. Bojkov, Orde i Saltir Dzajkinski, Stanisko Cuculski, Petre i Vanko Stankovi i drugi od Suljevska maala bile dobri majstori kameno rezaci. Spomenative - majstori kamenorezaci se site od Suljevska mala, ne poradi umesnosta vo zanaetot, tuku poradi terenot - kamenata masa, koja voglavnom se navodja okolu ovaa Suljevska maala - Majstorite kamenorezacj od kamena masa koja ubavo se sece i delka, - izrabotuvaat samo po poracka. Site vidovi nadgrobni spomenici, obicni i parapet - krstovi, kovcezi i drugo. Korita za perenje golemi i mali za napojuvanje na dobitok. Grlii za bunari, kaci za zidani kazani, parapeti - kolobrani za mostovi, delkani kamenja za zidanje kui kosnici i site vidovi i golemini kameni ploci. Rekov samo po poracka, bidejki izrabotenite predmeti se dobro plateni, ta se izvor na prihodi na domakinstvoto. Spasa i sinovite :Vasiljko i Antonija i vnukot Trajca Cesmadziski, Djurko Stankov se zanimavale i vrsele trgovija so ziva stoka:ovci, goveda, svinji i drugi dobitok. Kupuvale, i preprodavale i plaale - za prodadeno. Ovakva trgovska dejnost vrsel i Denko Krstin Ivanov. Trgovijata ja vrsele vo selo Orah i sosednite sela. Kupenata ziva stoka - dobitok, go prodavale na pazarot vo Kumanovo po slobodno dogovoreni ceni. Davit Nesinski i negoviot zet Stojman imale trgovski duan - an na mesto - Zljeb. Kade i denes postoi trgovski duan vo Opstetsvena sopstvenot. Rod Sutarci vo dolna maala na selo Ora imale svoj trgovski duan - an, ta pokraj nadimakot ­ Sutarci ovoj rod go vikaat i - Andzinci.

Zemjodelstvo i stocarstvo

Selanite Orasani kako osnovno zanimanje go imaat i vrsat obrabotuvanjeto na zemja i cuvanje na krupen i siten dobitok: Goveda, konji, nekoe magare, ovci, kozi, svinji i kokoski. Oranje - esensko i proletno pod ralo i pod brana, se izvrsuva so ziv zaprezen dobitok volovi, a mosne retko so konjska zaprega. Za oranje na zemjata se upotrebuvalo i denes se upotrebuva drvenoto ralo so jaramot i privojot koi predstavuva edna celina vo koja se vpregnuva zevgar civt volovi. Drvenoto ralo kako sprava gi ima ovie delovl: drvena gredica dolga 120 -150 sm, debela 15-20 sm. se vika - Plas. Plas ima drska dolga okolu 120 sm blago poviena nanazad ( pozelno e da bidat edna celina ). Drskata moza da bide nasadena - vmetnata i vo rupa koja se busi na zadniot kraj na plastot. Plast se busi na sredinata so rupi 10 -15 sm. Vo rupata se vmetnuva drvena ustica so ista dimenzija - velicina kako rupata, dolga okolu 50 sm. ovaa stica se vika - Brdica koja vo gorniot del ima nekolku dupki, koi sluzat za regulisanje dlabina na oranjeto.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

21

Plast na vrvot e zasecen klinasto pomedju brdicata i vrvot se dupki za pricvrsuvanje - usi, koi se od drvo so dva ednaki kraka nanazad usmereni, a klinastiot del vo ista golemina kako plast sluzi za nametnuvanje zelezni - pozelno celicen ralnik. Drskata i brdicata gi soedinuva zacvrstuva drvena oblica dolga okolu 4 metri i se vika Gredelj . Gredeljot na vrvot ima povee dupki za regulisanje dolzina na zapregata - goleminata na volovite sto se vpregaat za oranje. Jaramot e drvena oblica so dupki na sredinata i kraistata. Srednata sluzi za vmetnuvarije zelezni alki - krugovi koi se vikaat - Privoji koi se spojuvaat ralote - gredelj so jaramot. So drvenoto ralo oranjeto - zemjata se korne, cepka i padja od dvete strani od brazdata. Oranjeto se vrsi so svrtuvanje po istata brazda, vo sto e osnovnata razlika od oranjeto so plug, koga izoranata zemja segogas padja na desnata strana. Selanecot Orasanin od 1965 godina raloto go zamenuva so traktor i plugovi so edna, dve duri i tri brazdi odednas. Strmno - kamenitite nivi oralija, selanite i denes gi orat so staroto dobro drveno ralo. Brana e drvena sprava sostavena od edna stica dolga okolu 150 sm. siroka okolu 40 sm. , na kraistata ima dupki, niz koi se vmetnati - racki za upravuvanje, i srazmerno so sredinata so vmetnati racki koi se piricvrsteni za gradelj, koj kako i kaj raloto so privojot i jaramot gi vlece zevgar volovite. Branata se upotrebuva za drobenje usitnuvanje na zemjata i pokrivanje na semeto koga se see pod brana. Branata ima i lesa pletena od trnica koja pricvrstena za sticata socinuva edna celina za rabota ( opisana vo prethodnite dva reda ). Seidba - seenjeto na site vrsti zita se vrsi racno - omaska. Zasejanata povrsina se vika zasevnica. Sirinata na zasevnicata zavisi od kolicinata seme stianata vo rakata na sejacot, a gustinata na rasprsnatoto seme, zavisi od umesnosta - vestinata na sejacot. Oranjeto so plug i raloto se razlikuva po toa, sto plugot ore podlaboko, brazdata e cista i siroka, zemjata sekogas padja od desnata strana i ravnomerno ja pokriva prethodnata brazda. Oranje so plug se izvrsuva na dva nacina, na slap - koga se ore od sredinata kon kraistata, a na razdel od kraistata kon sredinata na parcelata, koja predhedno se razmeruva vo pravoagolen oblik zaradi ednakva povrsina. Lebnite zita: pcenicata, surskata i rztas se sejat so esenskoto oranje pod ralo. Oranjeto se vlaci zaradi polesna zetva jacmen se see kako esensko i prooletno kako i oveset, graorot, urovot, prosoto i drugi krmni kulturi. Pcenkata - mumuruz se sadi vo sekoja treta brazda. Dvete ostanuvaat prazni i sluzat za okopavanje, za grnuvanje na korenot so sto strakot - korenot podobro ja koristi vlagata i podnesuva susata.

Sredstva za prevez i saobraaj

Selanecet Orasanin kako - tovarno sredsto za transport na: ozneenoto, zito - snopje, seno, pcenka - mumuruz, drva i site - drugi proizvodi od pole do doma i podaleku gi prevezuva so zaprezna volavska i konjska zaprega. Za prevoz na drva - drugi materijali vo ridsko planinskiot tereni selanecot upotrebuval zaprezna kola so dva trkala - so kratko, a siroko i dlaboko kujme, sto se vika - kolesnik. Kolesnik se upotrebuval i vo ramnicarskiot teren se do kaj 1920 godina i podocna, Od ovoj period, posebno po prvata svetska vojna selanite upotrebuvaat drvena kola so cetiri trkala podolgo, siroko a plitko kujme - prostor za smestuvanje na tovar. Ovaa kola se vikaat - Cetvere. Ceza se kombinirana zelezno - drvena kola, so dve trkala, federi i ruda ( ram ) za vlecenje od eden konj. Se upotrebuva za vozba na luge - dvaica do najpoveke troica. Moze da se upotrebi i kako transportno sredstvo za pomaala kolicina i tezina - teret.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

22

So kupuvanjeto traktor za oranje, selanecot go koristi i kako transportno sredstvo vo site tereni i za site potrebi, posebno za prevaz na drva od planinite, i vrska so gradovitite. Od 1980 godina vo seloto ima i motorni vozila: kamioni, malecki koli i motori. Ima i velosipedi.

Ovostarstvo

Seloto Ora nema planski kalemeni ovosni nasadi. Ima poedinecni - drvja, kalemeni trnovaca krusi, vo: blagun, zolta - zetvarka krusa, no najpovee ja ima samoniklata - trnovaca sitna krusa. Ima mosne mal broj stebla kalemena jabolka. Ima samonikla jabolka petrovaca. Sliva dzanka ja ima nasekade. Kalemena modra sliva skoro i da nema,.bidejki nekolku stebla se mal broj.

Lozarstvo

Seloto Ora do kaj 1920 godini imalo dosta povrsini pod lozja od stara sorta, koja lesno ja unistila bolest - filoksera. Ovoj dokaz go potvrduvaat nazivi na poodelni mesta kaka sto se; Petrevo lozje, Staro lozje, Grandzino lozje, Dosljacki lozja, Manastirsko lozje i drugi. Selanite - orasani vo 1955 godina imaat kompleks lozovi nasadi od astalska sorta grozje vo atarot na Derven - Vlaski Dol. Ovie nasadi se pred unistuvanje.

Stocarstvo

Selanecot Orasanin do kaj 1950 godina cuval i razmnozuval krupen i siten dobotok i zivina. Govedata se od domaasna rasa ­ Busa koja po svojata anatomska struktura gradja e najpodesna rasa goveda za brdsko - ridski kameni tereni kakov e atarot na selo Ora. Krava - Busa selanecot ja cuva za priplod, tele, pokasno vol za oranje i zaprega. Vo isklucitelno teski potrebi smrt na zena doilka za podojuvanje na malo dete. Deneska kravata se molze, kako i sekoja druga krava. Ovaa krava se teli edas vo dve godini i dava po edno tele. Selanecot cuva ergela, od 5 - 10 konja od domasna rasa. Ovaa rasa sporedena so rasata - Bosanec e slicna po site osobini. Podnesuva ridsko kamenite zemjiste, izdrziv na vremenski priliki: zima i gorestini. Dobro nosi tovar. Dobar e za javanje poubaviot sloboden od - Eskim, dovolno e brz za svadbarski trki za carape. Mosne izdrzliv za vreme vrsidba, vrsi i po 10 dena bez odmor. Magareto, isto kako i konjot so slicni osobini na izdrzlivost, e mosne upotreblivo kako tovaren dobitok, a po potreba i javanje, no ne i za trka. Magareto ne se upotrebuva vo vrsidba bidejki sekoe domakinstvo ima dovolen broj konji. Ovca e od domasna rasa - lesno ja podnesuva ridsko kamenito zemjiste, pase vo najmalna cista povrsina i okolu kamenjata i trnovitite zbunasti rastenija ( koi najcesto i ja zemaat -kubat volnata pasejki okolu niv vo ranite proletni meseci ) taa rasa ovca dava mosne dobar kvalitet jagne, koe vo vreme na doenjeto prihranuvanje dostiga tezina i do 20 kg. Mlekoto e mosne dobro - polnomasno, vkusno bogato so beIkovini. Od 2,5 do 3 litre mleko se dobiva 1 kgr. belo sirenje od mosne ubav kvalitet. Mlecnost, laktacija trae 7 - 8 meseci smetano od objagnuvanjeto. Ovaa rasa ovca dava runo volna do 2 kg volnata, za industriska prerabotka e od poslab kvalitet sto bese pricina za slab otkup vo poranesnite godini: Od domasnata volna zenata selanka so procesotot na prerabotka izrabotuva site volneni proizvodi i obleka

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

23

za sebe i semejstvoto. Procesot na merinizacija, zapocnat okolu 1960 godina e napusten od povee pricini, a podobren e kvalitetot na domasnata rasa ovci. Koi vo poslednite godini masovno se cuvaat i proizveduvaat. Nekoi semejstva imaa stada od nad 200 glavi ovca. Svinja cuva sekoe domakinstvo krdo od 10 do 15 glavi. Svinata e osnoven izvor na meso, mast i mesni prerabotki, vo ishranata na semejstvsto. Pogolemi broj clenovi semejstva godisno kolat po dve I poveke svinji za meso i mast a kozata kako porano rekov za opinci. Svinjata se prasi ednas do dva pati vo godinaata od 8 do 10 prasinja vo prasenje. Vo posledni desetina godini, starata rasa svinja e zameneta so nova rasa koja ima pogolem rendeman meso, dostiga pogalema tezina i nad 200 kgr. So edno prasenje dava nad 10 prasinja, ta e mosne dohodovna vo domakinistvoto. Zivina. Selanite Orasani, cuvaat, vedat i hranat golem broj kokoski za meso i jajca, kako osnoven produkt vo ishranata. Do okolu, 1970 godina., selanecot Orasanin retko prodaval jajcata na pazar vo Kumanovo, nesto poradi oddalecenost i slabi soobraaani sredstva, a najpovee zaradi poslaba nosivast na kokoskite, pobrojniite semiejstva, a, so toa i pogolema domasna potrosuvacka. Pokraj kokoskata selanite cuvaat misirki, poveke za pazar odkolku za domasna licna potreba. Misirkata ima mosne ubavo kvalitetno meso, ta i pazarska ubava cena e povisoka. Misirkata najcesto se prodava na komad, kako i ostanalata zivina. Vo zivo retko se prodava ziva mera - na kilo.

Postoenje i istoriskiot razvoj na selo Ora - Suv Ora

Nema pisani zapisi od koga postoi seloto Ora - Suvi Ora. Selalanite orasani veruvaat deka najstari naselbi, maali vo seloto se: Orasanska - Kentraci i Pavlinska maala, - sega opustena. Ovoa veruvanje - pretpostavka ima svoja opravdanost vo toa, sto i dvete maali se navodjaat vo neposredna blisina na postoekite stari Manastirsko - crkveni objekti. Orasaninska maala se navodja istocno od stara crkvena zgrada, koja e posvetena na dvaica svetiteli - Sv. Nikola i Sv. Gjorgji. Crkvata ima dva oltara, po dve vlezno izlezni vrati. Izleznata vrata od del na Sv.Gjorgi pokasno se zatvoreni - zazidani. Okolu crkvata se navodjaat selskite grobista, koi se edinstveni vo seloto. Pavlinsaka maala se navogjala vo neposredna blizina na Manastirot - Karpino i crkvata Sv. Borodica - Strasna ( selanite ja vikaat Zalna ). Starosta na navedenite maali posebno orasaninskata se potvrduva i dokazuva so vladeenje na zemjisni posedi - nivi oralija, koi se navogjaat vo potesot - Cuma i potesot Gradiste, vo neposredna blizina na maaloto - Suljevac, sto dokazuva deka naselbata - maala - Suljevac, e podocna naselena. Vo drugite maala: Kamenitacka, Suljevska, Suvodolska, Camusovska i Dolna maala, ziveele rodovi - familii so isto vreme na starost kako i Orasanincite, i imaat nivi - oralija vo blizina na maalata, ta edinstveno po toa moze da se zakluci koj od denesnite rodovi vo seloto e postar i pokasno naselen.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

24

Starite registrirani, - neotkrieni i neisrazeni lokaliteti od naselbi okolu - Vlaski Dol selanite gi vikaat Gremade, Drezga i Medvedica, sekako ke dadat odgovor za starost na seloto i naselbite. Za postoenjeto i starosta na Manastirot Karpino i Crkvata Sv.Bogorodica - Strasna postojat povee pisani podatoci i belezi i toa: 1. Vo dzidot od oltarot na Crkvata postoi vgraden kamen - ploca na koj na crkveno slovenski stoi zapisano - Vzobnoven 1892 godina. Sozdaden vo 1100 godina Ovoj zapis go videl i avtenticno zapisal Stojan Popovski, ucitel od Kumanovo, vrsejki istrazuvanja za postoenjeto i rabotata na Manastirskata skola. 2. Barajki dokazi za vremeto od 1100 godina, - Narodna Enciklopedija S.H.S. - od prof.St.Stanojevi, ( kniga 1 od A do Z , na strana 42 i 43 ) stoi zapisano - Aleksije I Komnin na vizantijski prestol od 1081 do 1118 godina. Bil pobozen i strogo pravoslaven -. Sporeduvajki go ovoj podatok, so zapisot od plocata 1100 godina, so soznanieto deka vladetelot bil pobozen i strogo pravoslaven, da veruvame, deka Crkvata ili kako crkveno verski beleg postoii - datira od toa vreme. 2. Bugarskiot pisatel Jordan Ivanov vo knigata - Severna Makedonija - od 1906 godina, Sofija na strana 410 pisuva - Sled propagjaneto na Konstantin pod Turcite, mozda e mozno da e postoel Karpinski manastir vo 1100 godina - i prodolzuval da postoi. 1592 godina se sretnuva vo edno pisano Evangelie i Molitvenik. 3. Vo knigata - Narodna Enciklopedija S.H.S. od prof.St. Stanojevi ( kniga 1 od A do Z na strana 572 i 573 ) stoi zapisano - Arhiljevica v. Karpino Manastir. Vavedenja - Sv.Bogorodice. Sevastokrat Dejan sazidal crkvu posveenu Bogorodici (Vavedenje) 1349 godina. -Pod imeto Dejanovii stoi zapisano - Dejan Sevastokrat 1346 zena Teodora, kerka Stevana Decanskog, a sestra Cara Dusana. Bio je gospodar Kumanovske oblasti i nadziveo Dusana. 4. Dr.Slavko Dimovski vo knigata, ­ Crkvena istorija na Makedonskiot narod - 1965 na strana 65 pisuva - Nekoja vlastelica gospozda Danica vo 1337 godina go obnovila Manastirot Sv.Nikola - vo selo Ljubance - Skopska Crna Gora, a Sevastokrat Dejan osnoval vo svoja bastina Zegligovo Manastir Arhiljevica ( Vavedenie Gospodnie ). 5. Manastirot Karpino so crkvata - Sv.Bogorodica - Strasna se spomenuva vo knigata prva od Istorijata na Makedonskiot narod na str. 300 i 311 pisuva. lkonostasot vo crkvata bil obnoven vo 1870 godina i toga bile otkrieni najdeni mali ikoni so Cin i Friz od druga slikarska raka, sto dokazuva deka Crkvata e mnogu postara od poslednite dve obnovi vo XVI - ti i XIX - ti vek. 6. Dr.Jovan Trifunovski vo knigata - Kumanovska oblast ( od 1974 godina) pisuva - Manastirot podignat, a crkvata obnovena od Sevastokratot Dejan Zarkovi, koj upravuval so Zegljigovo. 7. Postoi veruvanje, deka po bitkata kaj Velbuzda, srpska vojska vodena od Stefan Dusan, odmarala i se lekuvala kaj Crkvata crkven beleg i Kladenec bistra izvorska voda za pijenje. Vo cest na toj nastan, bile obnoveni Crkvata i Manastiot - Karpino. Manastirot Karpino i Crkvata Vavedenie Gospodnie - Sv.Bogorodica, seloto ja praznuva kako Golema Bogorodica, ima svoja slava 28 avgust sekoja godina. Za ovoj den selanite izdrzuvaat 15 - to dneven post. Sproti denot na slavata vo Manastirskite konaci se sobira narod od sosednite sela od Kumanovska, Kratovska i Krivo Palanecka opstina. Soborot trae do utroto den do kvecerinata. Manastirskite stari drveni konaci od severnata i jugozapadnata strana gi zapali i unisti Germanska vojska pri povlekuvanjeto od Makedonija na den; 30 septemvri 1944 godina. Konacite ni do denesen den ne se obnoveni. Stojat i svedocat za edno tesko minato vreme. Bilo ne povtorilo se.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

25

Manastirot - Karpino vo svoeto povee vekovno postoenje, ima svoe vreme na bogatenje i siromasenje, kako i sekoe domakinstvo, zavisno od vremeto koga kakvo bilo. Raspolagal i upravuval so zemja - oralija vo posebni parceli nivi vo povee sela. Vo selata Makres i Kanarevo imal i stopanski zgradi i zgradi za ziveenje na civciite. Vo selata se poznati kako Manastirski civlci vo selo Kanarevo na reka Petrosnica. Vo seloto Kanarevo na reka Petrosnica, Manastirot ima svoja vodenica od dva kamena. Zemjisniot posed nivi - oralija vo selata i dvata civlika - vo Makres i Kanarevo - so agraarnata reforma vo 1946 godina odzemeni se od Manastirot i podeleni na selenite civcii i drugi bezzemjasi. Vo sopstvenost na Manastitot ostanaa nivi - parceli okolu manstirot, koi sluzat kako pasista. Dobitocniot fond krupen i siten dobitok goveda, konji, ovci i kozi e unisten - rasprodaden. Manastirot sega ima mal broj ovci, no i tie nema koj da gi cuva - ovcarite gi zavati bran na migracija selo - grad, go napustia svoeto ogniste pa i Manastirot. Vo Manastirot Karpino kako opstestveno dobro, ziveele, rabotale i upravuvale so imotot; igumeni, kalugeri i popovi, kako i selani so postojana rabota vo manstirot. Pomedju kalugerite i popovite, poznat e Boris, kogo po bela brada i kosa, selanite go vikaa - Bel Pop. Ovoj kaluger - pokasno pop celiot svoj zivot go pominal - vo Manastirot, kade i umre okolu 1925 godina. Pogreban - e vednas do Crkvata.

Manastir Karpino - Crkvata

Igumenot Julija po - narodnost Rus, roden vo Ukraina, okolija na Kiev, kako mladik bil odveden na skoluvanje vo Sveta Gora vo Grcija. Posle Revolucijata vo Rusija dovaa vo Jugoslavija. Od Vladikata Skopski Josif biva upaten na rabota vo Manastirot - Karpino, okolu 1921 / 22 godina, kade ostanal se do negovo ubistvo ­ streljanje, od Bugarite vo oktomvri 1943 godina.

Za svoeto vreme - upravuvanje so Manstirot i imotot Igumenot Julija izvrsil adaptacija na Konacite od severnata strana - izgradena nova zgrada od tvrd materijal so kamen, koja edinstvena ostana ne izgorenata od pozarot na 1944 godina. Podigna mosne ubav asortiman jabucar - nasad, koj i denes postoi. Manastirskata rabotnicka Dokija so mazot Tonca bea dolgogodisni Manastirski kuvari-maari, tuka i umrea. Site ovie manastirski ziteli se pogrebani nadvor od Manastirskiot dvor od zapadna strana - Orasacka porta. Tuka e pogreban sinot na Dokija, - Ranko, koj zaginal kako cetnik Drazevac vo borba so bugarska policija na den ­ 9. Xl.1943 godina vodena vo selo Ora.

Prvite pisani zapisi za postoenjeto seloto Ora - Suv Ora, poteknuvaat od vremeto na Turskiot period od

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

26

XVI ­ tiot vek. Se spomenuvaat podatoci za - Izvrsen popis na semejstva vo 1519 godina, koga selo Ora imalo 39 domakinstva, site bile risjanski, nemalo muslimanski domakinstva. Bile evidentirani 6 semejstva vdovici so jatim - siraci deca. So popisot na domakinstvata izvrsen vo 1573 godina, bile registrirani - popisani 79 semejstva od koi edno edino muslimansko, ( podatoci po knigata na M.Sokolovski, izdadena vo 1976 godina ). Istotiskiot arhiv na Makedonija vo 1980 godina izdade kniga vo koja objaveni turski dokumenti za istorijita na Makedonskiot narod - Opsirni popisni defteri od XVI - ti vek za Kustendilskiot sandzak, Tom V kniga II na strana 520, 521 i 522 se izneseni podatoci za seloto Ora - Suv Ora, koe spaa kon - Nagoric nahija stoi zapisano. Na Ciflik na Velko Papos vo race na Deli Naus, bastina na na Jovan Vladislav ( ovakvi bastini imalo osum ). Se naveduvaat poedinecki licni iminja na prz Milko Milan - martoloz, Petko uro, Jon Petko, Mihail Nove, Radoslav Milos, Petre Radoslav, Stevan Petre, Melo Marko i drugi slicni iminja, sekako od sekoe domakinstvo po edno ime kako nositel, glava od domakinstvoto. Vakvi i slicni iminja se zapisani za licata ergeni nezeneti, koi plaale ergenski danok, vkupno 84 lica. Vo knigata se vneseni podatoci kolku i kakov vid danok naselenieto - rajata trebalo da plati i toa:

istenis od 71 semejstvo istenis od 84 nezeneti istenis od 8 bastini psenica 56 tovara nemesano zito 100 tovara graor tri tovara lea eden tovar Usur od sira vino 50 vedra Usur od grozdober Usur od umkopo Usur od bostan Usur od 1 kosena livada Usur od len za slamarina Usur od spremeno vino Taksa za slava na Bozi Usur od orasi Taksa za svadbi i slavi Taksa od selo Rugince sto ore Orasacka zemja

71 x 25 84 x 25 8 x 25 56 x 23,214 100 x 15 3 x 30 50 6

od 1775 akci od 2100 akci od 200 akci od 1400 akci od 1500 akci od od od od od od od od od od od 90 akci 50 akci 40 akci 20 akci 75 akci, 60 akci 15 akci 15 akci 10 akci 15 akci 59 akci 30 akci

od 300 akci

od 120 akci

Vkupno: 8004 akci Vo knigata se vneseni licni iminja so nazivi na odredeni tituli na primer Petko Melo bastina na Ilija ore sokolar so carski beret. Vo star defter e registriran kako sokolar Voja Ilija. Cvetko Mihail bastina na Stojan Jovan so carski beret. Licata sokolari, so carski beret i vdovicite uzivale povlastici vo plakanjeto porezi i drugi drzavni davacki. Selanite od selo Ora bile zadolzeni na Ferid da mu davaat - timar. Ferid kako istaknat carski vojnik - heroj se zdobil so pravo na - timar, sto znaci odredeno selo na toj carski vojnik, da mu cuva i predava ergela konji. Korisnikot na timar bil zadolzen - ogranicen vo prihodite od timarot. Ako vkupniot dohod od timarot iznesuval - 20.000 aspri, a godisniot dohod iznesuval 3.000 aspri,

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

27

uzivatelot na timar bil dolzen na Carot da mu dade svoj sin, so opremeni konji da sluzi carska vojska, a samiot uzivatel na timarot da ucestvuva vo vojna, ako za toa stane potreba. Iminjata spomnati vo turskite defteri ako gi sporedime so iminjata na narodite, sto ziveele na ovie prostori vo poranesnite vreminja i vekovi, sporedeni so iminja na srpskite vladeteli: Stevan Nemanja, Stefan Decanski, Stefan Dusan - Car Dusan i slicni moze da se zakluci, deka selanite imale slicni iminja so staroslavjanskite srpski iminja. Iminjata: Jon Petko, Mihail Nove, Marko Melo i slicno moze da se zakluci, deka vo seloto ziveele i Vlasi. Ovaa pretpostavka moze da se potvrdi i so postoenje na potok koj se vika - Vlaski Dol - istite iminja, ako se sporedat so denesni romanski iminja na primer Jon. Poznata drzavna politicka licnost vo Romanija se vika Georgi Jon Maurer, eden sportista od Romanija se vika Jon i drugi primeri. Civlk sajbijata na seloto Ora se vika - Velko Papos, se cini deka liceto e od grcka narodnost. Poznato e deka vo Kumanovska opstina vo selata; Kokino, Malotino i Zeljuvino vo Tursko vreme, selanite ispovedale risjanska veroispovest, propovedana od popovi, sto gi rakopolozila Grcka pravoslavna crkva. Ovie domakinstva i denes vo selata gi vikaat - Grci. Imeto na Velko ostanalo da se spomenuva i vo denesno vreme po mosne staro i debelo brestovo drvo koe oddudarase so svojata starost i debelina pomedju drugite redica brestovi drvja vo toa mesto vikano - Baksini bresja. Ovoj brest bese debel nad 150 sm. vo precnik. Posecen i unisten od pred desetina godini. Ovoj brest Selanite go vikaa - Velkov Brest. Stopanot sto ja ima nivata i brestot se vika Velko, sin na Pesa - Dudinski, no nemoze da se sporedi so starosta i debelinaita na drvoto, Kako toj dalgo odgledal - porasnal ovoa brestovo drvo, ta imeto sekako doslo - se zacuvalo po stariot Velko - civlik sajbijata na selo Ora. So, ogled na toa deka iminjata spomnati vo Turskite defteri, so nisto nemozeme da gi sporedime so iminjata naselanite od selo Ora, sto ziveele i denes ziveat vo seloto, a so cel sto poavtenticno da gi prikazam rodovite - domakinstvata vo seloto od XIX - ti i XX - tiot vek, pokraj licnoto ime i prezime na najstariot predhodnik, gi upotrebuvam i nivni - nadimak, vo seloto go vikaat - Prezime. Za poarnoto prikazuvanje na rodovite - domakinstvata i nivnite sledbenici, sum koristel pomos poznavanje na licata od najstarite selani od selo Ora. Sledbenicite od rodovite so koi sum imal moznost za kontaktiranje i svoe licno poznavanje, i sekavanje na razgovori so starite selani Orasani. Kako sto porano navedov, selo Ora e od razbien maalski tip sela, ta ima lica so isto ime i prezime, se opredeliv za prikazuvanje na rodovite - domakisntvata po maali.

Vo Suljevska maala ziveele i ziveat:

Rod Suljinci, sekako najstar rod po koj i maalata dobila naziv. Nepoznato vreme koga ovoj rod se odselil vo Gorna Pcinja reon Trgoviste - Ristovac. Rod Vuckovci sekako po licno ime. Sledbenici od ovoj rod se; Manasija koj nema sledbenici i Spasena mazena za Ilija Cuculski (vidi rod Cuculci). Rod Boskovci sekako po licno ime. Ovoj rod zapustel nema poznati sledbenici. Ostanale tragi od zgradi. Bile komsii so Vuckovci. Rod Dogrizci, sekako prekor - nepoznato nivno postoenje na sledbenici. Bile komsii so Vuckovci i Boskovci. Rod Drencani - se pretpostavuva deka ovoj rod gi nasledil Dogrizci. Drencani, nepoznato koi a i kade zaminale. Nivnite dvorovi i zgradi, nivi - oralija gi kupil Atanas Todorovski. Ovaa pretpostavka se dokazuva so dve nivi - vo neposredna blizina na dvorovite i zgradite koi gi vikaat

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

28

- Drencke njive. Rod Iliin se braa po tatko: Marko i Stevan. Stevan nema sledbenici - nezenja. Ziveel i umrel kaj komsija Ilija Cesmadziski. Umrel vo 1926 godina. Marko so zena Petrija od rod Bozadziski selo Ora - izumren, ima kerka Cveta mazena za Angel Todorovski. Rod Cuculci - prekor. Ovoj rod postarite selani go vikaat Nedeljkovci. Nedeljko imal sin Nikola. Nikola imal sinovi Ilija i Trajko i kerka Persa. Ilija i zena Spasena imaat sin Stanisko i kerki: Simijonka, mazena vo selo Bajlovce i Dana mazena vo selo Ora. ( vidi rod Krcinci ­Petkovi ) Stanisko i zena Gajta od selo Ora - Camusovci imaat kerki:Trajanka mazena vo selo Ora ( vidi rod Guklevci ) i Tala - Natalija mazena vo selo Bajlovce, sega zivee vo grad Krizevci - Hrvatska. Sin Borko so zena Stajka ima sinovi Dragi i Acko i dve kerki i vnuci. Go napustil seloto vo 1950 godina i zivee so semejstvoto vo Kumanovo. Trajko -Cuculski imal sinovi: Janko i Tasa i kerki Draga i Trajka. Janko umrel mlad - nema sledbenici. Draga nepoznato sto stanalo so neja.Tasa bil ozenet, imal sin, umren kako malo dete. Tasa zaginal kako srpski vojnik na Kolubara vo 1915 godina. Zenata - vdovicata se preomazila. Trajka omazena vo selo Bajlovce - ima deca. Vo ovoj rod ziveel Petre - Cuculski. Nema sledbenici. Petrevo ime se spomenuva po nivi - oralija vo blizina na maaloto so nazivi - Petreve njive vo Ljuti Dol, Petrevo lozje - ispod Suljevska maala i drugo. Ovoj imot sega go imaat sledbenici na Bogdan sin Mladenov. Postoi veruvanje deka Petre -samohran starec, se pridruzil so Bogdan na cuvanje, te mu go ostavil svojot imot. rod Boskovci - Kostinci Kosta i zena mu Mara imaat sinovi: Jovan, Bozin i Davit. Jovan ima sina Janju i kerki: Savka i Pena. Bozin ima sin Karavilj, koj zaginal kako srpski vojnik vo 1915 godina. Davit umrel mlad - nema deca. Janja i zena mu Mitrana imaat sinovi: Stojko i Jordan i kerka Nikoleta, mazena vo selo Ora (vidi rod Kavacevci). Stojko i zeni Pena i Petkana ima kerki: Milica i Stojna. Milica dovela domazet Milan Ristovski od selo Ora. lma sin koj zivee vo selo Marino - Skopsko. Stojna mazena vo selo Stepance ima deca i zivee na selo. Jordan i zena Roska imaat sinovi: Novko, Blaza i Tomislav i kerka Ljubica, mazena vo selo Drenak ­ Duzmanica, sega zivee vo Kumanovo, ima deca. Sinovite ziveat vo selo i imaat svoi semejstva. Vo ovaj rod se spomenuva Lazar i zena mu Taska. Nepoznato da li se imale deca. Samo se spomenuva Lazarova njiva i Taskina gradina, sto spada vo sopstvenost na rodot Kostinci.

Rod Velkov - Duruvela Velko ima sin Jovan. Jovan so zena Kara vikana Baba Kara ima sinovi: Bogdan, Stojman i Nikola i kerka urda - nepoznato kade e mazena. Stojman umrel mlad - nema deca. Nikola zaginal kako srpski vojnik 1914 godina. Bogdan so zeni Krstana i Bogdana ima kerki: Spaska, Gorka, Milica i Verka. Spaska i Gorka umreni nemaat deca, Milica e posvoena vo selo Beljakovce, mazena ima deca kerka - mazena vo selo Staro Nagoricane, ima deca. Gorka dovela domazet Simo koj posle smrt na Gora gu napustil kuku.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

29

Ovoj rod vo selo Ora zapustel imotot i zgradite gi koristi Mite Pesi, koj bil posvoen od pokojniot Bogdan. ( vidi rod Mladenov-Dudinci ).

Rod Stevcevi ­ Mitrevi Stevco doselen od selo Mlado Nagoricane -Trendafilovska maala. Nepoznato kako e dojden vo selo Orah, domazet ili doselen. Ima sin Mitre. Mitre ima sin Krsta. Krsta ima sinovi: Bojka i Milana. Bojko so zena Bogdana imaat sinovi :Vlade i Radov i kerki: Vela i Rotka. Vela mazena vo selo Koince ima deca. Rotka mazena vo maaloto (vidi rod Todorovci - Coljanci) Vlade i zena Rada imaat kerki: Borka, Nadica i Danica. Site se rnazeni i imaat deca. Vlade so semejstvoto, bil koloniziran vo Vojvodina vo - l946 godina. Se vratil i sega zivee so kerka Borka i zet Vlade vo Kumanovo. Radov i zena Dena imaat sinovi: Zivko i Boris i kerka Mirsa. Zivko i Boris so svoi semejstva ziveat vo Kumanovo. Mirsa mazena za Tode Dzajkinski zivee vo Kumanovo. Radov i Dena ziveat vo selo Ora. Milan i zena Jordana imaat sin Slavko i kerki: Stoja i Stanika. Dvete se mazeni imaat deca. Stoja e mazena vo selo Zeljuvino, Stanika vo selo Rugince. Slavko i zena mu Spaska imaat deca. Rod braa Dmca - Dimca i Stojan. Odseleni vo selo Makres. Imotot so dvor i zgradi go kupil Ilija Jovanov Cesmadziski, kade sto denes ziveat negovite sledbenici.

Rod Angelovci. Nepoznato koga preseleni vo selo Rugince, kade i sega ziveat. Rod Dzajkinci - doselen od Dumanovce. Bogdan ima sinovi; Stojan, Ivan i Sava. Stojan ima sin Stevan. Ivan ima sin Trajko. Sava ima sin Stojca, koj je posinet kaj Stojko Kalenicarskl. Steva ima sinovi: Manasiju, Mite, Aleksa i ora i kerke: Dana, Doka, Evka i Todora. Doka mazena za Arsa Manolinski od selo Mlado Nagoricane, brat Bogdanin, zena na Spaso Ilijin Cesmadziski. Doka ima kerki; Lena i Jovanka mazeni vo selo Mikuljane. Evka e omazena selo Ora, za Radeta Camusovskog - Micevi . Za Danu i Todoru nepoznato kade e mazena. Kerkite na Manasija i Neranza Dzajkinski mazeni se: Sanda mazena vo selo Bajlovce ima deca. Darinka mazena za Vane - zmijar vo selo Strezovce ima deca. Poznat sin Vule. Cveta mazena za Ariton Petkov -Djarinski vo selo Kanarevo. Dena mazena za Jordan Pesi ( vidi Dudinci -Pesa).Vitorka mazena vo selo Bajlovce, ima deca Jordan i zena Stojna imaat kerki: Verka i Ratka mazena vo selo Mlado Nagoricino ­ Putinci. Verka umrena ­ nema deca. Jordan streljan od Bugari vo 1943 godina. ora umrel mlad - nema deca. Aleksa zaginal kako srpski vojnik vo 1915 godina. Mite i zena Kita - Nesinska - Galcova, imaat kerki: Nada mazena vo selo Beljakovce, Stojanka mazena za Mladen od selo Drenak sin na Dokija i Tonca maari - kuvari vo Manastir Karpino i Desanka mazena za Toma Bojin ( vidi rod Bojkovcl ­ Docko ) Trajko ima sinovi: Petrus, Ivan i Milan i kerka Sevda. Nepoznato kade e mazena kerkata. Petrus i zena mu Vela imaat sinovi: Jakov, Denko i Saltir i kerka ura mazena za Jordan (vidi rod Tutkovci ). Jakov i zena Vekija imaat kerka Sanda, mazena za Vlade Culjko, nema deca. Jakov e streljan od Bugari vo 1943 godina. Saltir i zena Sovka imaat sin Ilija, ozenet i ima deca. Zivee vo selo Ora. Denko nema sledbenici -umren nezenet. Bil invalid bez noga od 1914 godina.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

30

Ivan ima sin Orde. Orde so zena Petra ima sinovi: Spasa, Dimitrija i Stoe site se ozeneti imaat svoi semejstva ziveat vo Kumanovo. i kerki Olga, Marica i Cveta. Olga e mazena vo selo Orasac, zivee vo Kumanovo. Marica e mazena za Radivoja vo Zarabotci ( vidi rod Zarabotci ), kerka Cveta e umrena. Milan i zena Dilka imaat sinovi : ori i Ranko i kerka Dena mazena vo selo Rugince. Milan zaginal kako srpski vojnik 1915 godina. Dilka se preomazela za Zavir Kovacevski. Ranko posinet od Zavir, zenet, ima svoe semejstvo. Zivee vo selo Ora - Kovacevski. ori posinet vo rod - Vrginci od Jovan i Bogdana. Zenet so Sibinka, ima sinovi i sledbenici. Zivee na imot - tatkovina od Bogdana - Spasa Derepski.

Rod Mladenov ­ Cesmadzija Site postari Mladenovi sledbenici - vnuci veruvaat i dokazuvaat deka Mladen bil roden vo selo Strezovce, maala Lokustovo. Po ubistvoto na nekoj Turcin, go napustil Strezovce se naselil vo selo Ora - Seliste denes mesto vikano - Bulinica . Nikoj od ovoj rod ne znae, koga Mladen se preselil od Seliste - Bulinica, pa se naselil vo denesna Suljevska maala, kade sto ziveat negovite naslednici - vnuci. Nikoj ne znae kolku i koi zeni imal so koja zena koi deca imal. Se znae deka imal cetiri sina a dali imal ili ne kerki, nikoj toa ne go znae. Sinovite Mladenovi se vikale Stoilko, Bogdan, Todor i Jovan. Po dovaenjeto vo Suljevska maala sinovite Mladenovi : Stoilko, Bogdan i Todor go napustile tatko si, so svoite semejstva - ziveele odvoeno. Mladen ostanal da zivee so Jovana kaj kogo i umrel. Mladen bil dobar majstor zidar i kamenorezac. Gradel cesmi i bunari i gi zidal, poradi ovoj zanaet Turcite a po toa i selanite go vikale Cesmadzija. Ovoj prekor ostanal i za sinot Jovan - Cesmadzija, koj do denesen den se upotrebuva kako semejno prezime na naslednicite Jovanovi. Bogdan i zena Stojna od selo Ora - Bozadzinci - ( sestra Petrijna omazena za Marko Iliin) imaat sinovi.: Petko i Dimitrija i kerka Stojna mazena vo selo Mlado Nagoricane - ( Prkinska maala za Mladen Prkinski ). Petko i zena Milka imaat sinovi: Arsa, Milan i Velicko i kerki Nasta i Elena. Arsa i zena Sovka imaat sin Stojko i kerki: Zvezda, Rosanda i Persa. Stojko i zena Mitka imaat sinovi: Stojman, Dusan i Svetozar i kerka Blagojka, mazena vo selo Arbanasko, sega zivee vo Rajkova kua - naselba kaj Kumanovo, ima deca. Stojman so zena Sevda ima sin Dojcin, koj ima svoe semejstvo, zivee vo Skopje. Dusan i zena Petrija imat sinovi: Sreko, Trajco i kerka Dobrila, site se omazeni i imaat svoji semejstva. Ziveat vo Kumanovo. Svetozar i zena Verka imaat deca, koi rabotat i ziveat vo Skopje. Stojman i Svetozar so zeni ziveat vo selo Ora. Milan i zena Stana imaat sin Mirca i kerki: ura, Milja i Julijana - Jule. Mirca so zeni -Velka i Milica ima sin: Dragoljub i kerki Stojanka i Mare. Dragoljub ima svoe semejstvo, zivee i raboti vo Kumanovo. Stojanka i Mare se omazeni, imaat svoi semejstva. Ziveat vo Kumanovo. ura omazena za Boris vo selo Strezovce ima sinovi: Dusan i Stojan, ziveat vo Kumanovo. Milja mazena za Kole Kentracki ima kerka. Jule mazena vo selo Jacince ima deca, sin i kerka. Velicko i zena Doka imaat sin Sande i kerki: Trajanka, Ljuba i Ikonija, ( koja umrela kako devojka ) i dvete so mazeni vo selo Rugince, imaat deca. Sande i zena Gena imaat sinovi: Mitre i zivejat i rabotat vo Skopje. Imaat svoi semejstva. Imaat i kerki mazeni, koi imaat svoi deca Sande i Gena ziveat vo selo Ora. Kerkite na Arsa i Sovka, Zvezda mazena za Milan vo selo Klecevce ima deca. Rosanda mazena prvo vo Mlado Nagoricane vo Buzinci, a kako vdovica mazena vo selo Dimonce - Matrapasci. Persa mazena vo selo Alince. Site imaat deca. Dimitrija i zena mu - ?, imal sin - ?, koj zaedno so tatka si Dimitrija se udavil vo nabujala Petrosnica, - na vraanje od Kumanovo za selo Ora. Dimitrija imal kerka mazena za Josim Sapkin vo selo Allnce. Ima deca. Ovoa semejstvo vo rod Mladenov go vikaat Stojninci po baba Stojna zena Bogdanova. Stoilko i zena Duda, imaat sinovi: Ivan, Pesa i Jakim.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

31

Ivan i zena Stanika imaat sinovi: Manasija, Bojko, Nikola i Krsta i kerki: Ratka i Bozura. Ratka mazena vo selo Beljakovce, ima deca. Bozura mazena vo Kumanovo, nema deca. Manasija i zena Jovanka imaat sinovi: Vanko i Aleksa i kerka Magda mazena vo selo Beljakovce, ima deca, Manasija, streljan od Bugari vo 1943 godina. Vanko i zena Jovanka imaat sinovi, Done i Zika, i kerki: Stanika i Trajka. Stanika mazena za ori Dosljacki ( vidi rod Dosljaci -Todorovi ). Trajka e mazena, ima deca i dvete ziveat vo Kumanovo. Done i zena mu Savka, Zika i zena Stoja imaat svoi semesjtva. Done zivee vo selo Ora, a Zika vo Kumanovo. Vanko streljan od Bugari 1943 godina. Aleksa i zena Doka imaat sin Trajca i kerki: Darinka i Ikonoja ­ Kona ( i Danica ). Darinka mazena vo selo Dovezence. Ikonija -Kona mazena vo selo Vlae - Skopsko, kade zivee i Darka. Imaet svoi semejstva. Trajca i zena Vela imaat sinovi: Pera, oko, Cedo i Race i kerki: Jagoda i Zagorka. Site se mazeni i imaat deca, ziveat i rabotat vo Skopje. Trajca i Vela ziveat vo selo Ora. Bojko i zena Magda, imaat sin Stojca i kerki: Bojka i Julijana, i dvete se mazenl vo selo Mlado Nagoricane vo Policajska i Penkovska maala. Imaat deca. Stojca so zeni Stojanka i Ljuba ima sinovi: Dimitrija i Dusan i kerki: Natalija ­Tala, Venka, Cveta i Lozana mazena ( vidi rod Kostinci ) Cveta mazena vo selo Vucji Dol -Skopsko. Lozana mazena vo selo Drenak Stojca i Ljuba ziveat vo selo Orah Nikola so semejstvo od 5 clena, za nekolku dena site umrele od kolera. Krsta so zena Petrija ima sinovi: Denko i Spasa i kerka Smiljana mazena za Gerasim Popovski vo selo Kanarevo. Denko so zena Mirsa ima sinovi :Trajan, Josko i Ranko. Josko i Ranko so svoi semejstva zivejat vo selo Vucji Dol - Skopsko. Denko i Trajan so svoe semejstvo zivee vo selo Ora. Spasa i zena Darinka imaat sin Jordan i kerki: Kana, Kuka , Rosena ­ na rabota vo Germanija Kana mazena za Stoje Dzajkinski. Jordan so zena Anica, sin i snaa zivee vo selo Ora na Zljeb. Ovoa semejstvo po preseluvanjeto na Zljeb, poradi crna boja na liceto,selanite go vikaat Crnci. Pesa i zena Zovka imaat sinovi: Velko i Seravin. Saravin nemal deca. Velko so zena Roska ima sinovi: Jordan i Mite i kerki: Vaska, Cveta i Petrija. Vaska omazena vo selo Cvilance za Jakim - Sutak. Cveta omazena vo selo Bresko, imaa deca. Petrija nemazena -umrena nema deca. Jordan so zena Dena - Dzajkinska ima sinovi Milan i Stoje i kerka Blagica, omazena vo nekoe Skopsko selo. Milan so svoe semejstvo raboti i zivee vo Kumanovo. Stoje se doImazetil vo selo Mirkovce Skopsko, kade zivee so semejstvoto. Stanika ima sinovi i kerki, site se omazeni i imaat svoi semejstva. Zivejat vo prigradski naselbi na Kumanovo i Skopje. Mite i zena Stanija ziveat vo selo Ora na imot, dvor i zgradi na Velkovski Bogdan - Duruvela, kaj kogo e posvoen - posinet. Jakim i zena Jovka imaat sin Spira i kerki: Stevana i Kadivka.Nepoznato kade e mazena Stevana. Kadivka e mazena vo selo Oblavce ­ Nikolajci, ima sinovi i vnuci. Spira i zena Mita i Masa ima sinovi: Stojca, Ilija i Slavko, i kerka Gorka - mazena za Kiro Stojcevski (vidi rod Stojcevski ). Stojca i zena Jovanka imaat sinovi: Mladen, Dobre i Pera ( i Bosko ) kerka Blagojka, mazena vo selo Cetirce ­ Dencii sega so semejstvoto zivee vo Kumanovo. Mladen i Pera so majka Jovanka i svoite semejstva rabotat i ziveat vo selo Bedinje i Kumanovo. Stojca e streljan od Bugari 1943 godina. Ilija -Ile so zena Stojna imaat sin Stanko i kerka Gina mazena vo selo Cetirce za Tomislav. Zivee vo Kumanovo. Nema deca. Ilija ­ lle i Stojna so sin Stanko i negovo semejstvo zivee vo Kumanovo. Slavko so zena Dana ima deca sinovi i kerki, zivee vo selo Ora na imot od tatka si Spiru. Ovoa semejstvo vo rod Mladenovi go vikaat Dudinci po baba Duda. Todor i zena Magda, imaa sinovi: Atanas, Milko, Maksim, Petre i Angel i kerka ura Atanas i zena Nasta imaat sin Stanko, koj so zena Nasta ima sinovi: urko , Petre, Vanko i Saltir i kerka Stojanka rnazena vo selo Dovezence ima semejstvo.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

32

urko i zena Solumka imaat sinovi:Tomislav i Stojman i kerka Stojnica. Stojnica mazena vo selo Makres ima deca, zivee vo Kumanovo. Tomislav i Stojman so svoi potesni semejstva ziveja vo selo Ora, zaedno so tatko urko i vtora majka Nikoleta. Petre i zena Rotka - Bojkova imaat sinovi Trajce, Slavko i Dobre i kerki Jagoda i Olga. Kerkite se omazeni imaat svoi semejstva i ziveat vo Kumanovo. Sinovite Trajce i Dobre so svoi semejstva zivejat so roditelite vo selo Ora. Slavko umrel vo 1942 godina posle operacija od slepo crevo vo Kumanovo. Vanko i zena Danka imaat sin Ilija - Ile ozenet ima svoe semejstvo. Gi napustil roditelite, se preselil vo nova kua vo prigradska naselba na Kumanovo - Ajducka Cesma Vanko i Danka ziveat vo selo Orah. Kerki Verka i Vinka odadeni i imaaat semejstva. Saltir i zena Riza imaat kerka Trajka, omazena so semejstvo zivee vo naselba Ajducka Cesma kaj Kumanovo. Ovoa semejstvo vo rodot go vikaat - Coljanci - po defekten prst na dedo Atanas. Milko i zena Gena imaat sinovi: Vasiljko i Trajko. Vasiljko i zena Stojna od Camusovci imeat kerki: Mitka i Stanka, i sinovi Milivoj. Mitka so maz domazet Vlade, (vidi rod Bojkovci ) ima sin Zivko i kerki Cveta, Verka i Sunka. Cveta e mazena za sin na ore Dzajkinski - zivee na Derepski imot. Mitka i Vlade ziveat so sin, snaa i vnuci od sin, na imot vo selo Orah. Verka i Sunka so mazeni i imaat deca. Stanka mazena vo rod Despodovci, so rnaz i semejstvo zivee vo nasleba - Banovo Trlo, kaj Kumanovo. Trajko i zena Boja imaa sin Boris, i kerka Darka. Boris so svoe semejstvo raboti i zivee vo Kumanovo. Darka umrena mlada. Maksim i zena Masa imaat sinovi, Stojman i Kralja i kerki Dana i Todora. Dana omazena vo selo Bajlovce za Bogatin ( Bozin ) Pavlovski. Ima svoe semejstvo. Todora umrela nemazena bila defektna ­ kratovida. Stojman i zena Cena imaat kerka Gorka, omazena vo selo Bajlovce zaToma. Ima sinovi i kerki, zivee vo Kumanovo. Kralja i zena Stanika imaat sin Dragutin - Gute i kerki; Desanka i Vronka, mazeni se vo selo Rugince i Alince, imaat svoji semejstva. Dragutin - Gute, zivee na imot vo selo Ora. Petre i zena Doka imaat sinovi; urko i Mite i kerka Milja, mazena za Mile vo selo Oblavce, ima sinovi, Kira i Zivko. Kira so semejstvo zivee vo selo Oblavce, Zivko vo Skopje. urko i zena Janka imaat sinovi; Tomislav, Blagoja, Giso i Simeon. Tomislav so semejstvo raboti i zivee vo Skopje. Blagoja so semejstvo zivee vo selo Oblavce, kaj ambulanta, Giso na rabota vo Cehoslovacka se ozenil i ostanal da zivee kaj zena. Simeon bil posinet kaj Blazo Korijaski vo selo Rugince, sega so semejstvo zivee i raboti vo Kumanovo. Mite i zena Todorka - Dorka od selo Dovezence, imaat sinovi; Tripko, Dragi i Acko, site so svoi semejstva rabotat i zivejat vo Skopje. Mite so vtora zena zivee vo selo Ora, se zanimava so zemjodelia i kovacki zanaet. Angel so zeni Cveta Markova rod Iliin i Kata - Zagorka - Hrvatka imaat sinovi; Bogatin i Mijalko i kerka Stojna od Cveta, sin Mika i kerka Angelina - Angela so Kata. Bogatin i zena Sovka imaat sin ordi, so zena Janka imaa sinovi Mitre, Bore i vnuci, zivejat vo selo Orah so dedo Bogatin. Mijalko so zena Rujna ima sinovi; Blagoja, Dicko i Rista i kerki; Ljubica i Pena. Kerkite se mazeni, imaaat svoi semejstva, zivejat vo naselbi pokraj Kumanovo. Sinovite so svoi semejstva i roditelite zivejat vo naselba Ajducka Cesma - kaj Kumanovo, kade imaat izgradeni novi kui. Dvor so zgradi i imot vo selo Orah sami go odrzuvaat. Mika nemal deca, zagina na Sremski Front 1945 godina, telo ne pronajdeno. Angelina mazena vo selo Alince za era Duracki - streljan kako cetnik - Drazevac 1943 godina. Ima sinovi. Preomazena za Mika Nikolinski vo selo Kanarevo, nema deca. Ovoj semejstvo gi vikaat Todorovci po dedo Todor. Jovan Cesmadzija Cesmadzija e prekor, nadimak po tatka Mladena. Ovoj prekor denes go nosi kako licno prezime, Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

33

semejstvoto potomstvo Jovanovo. Jovan i zena Stojanka imaat sin Ilija i kerki: Sovijanka i Dosta. Sovijanka mazena za Aleksu Kolarskoga vo selo Cvilance, ima sin Petko, a Petko ima sin Dimca, koj bil maloumen i pocinal bez semejstvo. Dosta mazena za Ivan Dodanski vo selo Kanarevo ima sin Bogdan. Bogdan ima sin Donca Bogdanov Ivanovski - Dodanski. Donco ima sin Borko. Site ziveat vo selo Kanarevo. Ilija i zena Kata kerka Bojkova, od selo Kanarevo ( Nikolinska maala ) imaat sinovi: Spasa, Stojman, Angel i Bogdan i kerka urda, mazena za Petrus ocinski vo selo Cvilance Petrus so zena urda ima sin Naka. Naka ima sin Bogatin, koj so semejstvo zivee i raboti vo Kumanovo. Stojman i Angel umrele mladi nezeneti. Spasa i zena Bogdana, kerka na Lazar Manojlinski od selo Mlado Nagoricane imaat sinovi : Denko, Vasiljko, Antonija, Dimca, Spiridon i Kralja i kerki: Stojka, Kocana, Smiljana i Stana, - bliznakinje. Stojka omazena za Cane Stojanov vo selo Mlado Nagoricane, ( maala Vladinci ) ima sinovi:Trajca i Boris - Borko i kerki: Ljubica, Verka i Ivanka koi imaat svoi semejstva vo Kumanovo i Skopje. Smiljana, mazena za Angel Bozinov ­ Buzinski, vo Mlado Nagoricane, ima sinovi: Dragan, Simijon i Kira i kerki: Ljubica i Slavka. Sinovite i Slavka imaat svoi semejsiva. Ljubica nema deca, ne e mazena. Stana mazena za Blagoja Mikailov vo selo Kanarevo ­ Dzambasci, ima sin Slavko koi so zena Gordana ima deca. Zivee vo Skopje. Kerka Pavlinka mazena za Gija ima sin Sran i kerka, zivee vo Kumanovo. Kocana i Dimca umreni kako mali deca. Sinovite : Denko i zena Marija, -Mica, Antonija i zena Velika, Spiridon i zena Aleksana nemaat deca. Vasiljko i zena Stojanka, kerka na Kana i Postol Jovanov - Dosljacki, imaat sinovi: Sazda, Dusan i Trajca i kerki: Tala, Gorica, Lozana i Marica. Tala i Lozana umreni mladi Tala na 13 godini i Lozana na 40 dena. Gorica omazena za Mite Mitevski od selo Otosnica, zivee vo Skopje ima sinovi: Borislav - Borko i Race. Marica mazena za Pano Anusev od Kavadarci, zivee vo Skopje, ima sin Antonije -Toni i kerka Viktorija -Viki. Sazda so zena Ratka, kerka na Stanko i Kata od selo Gorni Kozji Dol ­Trgovisko. So premazena majka ziveela omazena od selo Makres imaat sinovi: Metodija i Radovan - Race i kerki Tovka i Ljubica. Metodija i zena Ljiljana Vukajlovi od Cacak, imaat sin Oliver. Radovan - Race i zena Ljiljana ­ Lile, kerka na Svetozar -Tozo Ilievski od selo Murgas i Vera Singerka od Kumanovo, imaat kerka Marta. Radovan so vtora zena Suzana, kerka na Dobrila i Trajko ori od Kumanovo, ima sin Alek. Tovka so maz Svetislav - Cene Stojanovi od selo Dolna Lakosnica - Leskovac, imaat kerki Maja i Ana. Ziveat vo Skopje. Ljubica so maz Miroslav - Mirko, sin na Cveta i Denko - Velickovski - Kacija, ima sin Aleksandar, -Saso i, kerka Biljana. Sazda so semejstvoto zivee vo Kumanovo. Dusan so zena Nada, kerka na Vasko od selo Dovezence, imaat sin Vitomir i kerka Mirjana. Vitomir so zena Mirjana kerka na Dragica od Zagreb - Zagorka, imaat sin Tin i kerka Ivana. Mira so maz Zeljko Sabol od Zagreb imaat sin Ivan. Dusan so semejstvoto zivee vo Zagreb. Trajca so zena Blagojka od selo Ajlince - Musici, ima sin : Stojmir ­ Mirce, i kerki: Bogorotka - Roce, Mirjana i Divna. Stojmir ­ Mirce, so zena Jadranka, kerka na Bogdan od selo Kanarevo ­ Kuravci, ima sinovi: Miki i Sran. Zivejat vo selo Ora. Bogorotka - Roce so maz Kiro ima deca, zivee vo Skopje. Mirjana so maz ore ima deca, zivee vo Skopje. Divna so maz Slobodan ima deca, zivee vo Skopje. Kralja so zena Radmila ­ Rada, kerka na Vana od grad Sveti Nikole ima sin Vlasto i kerki: Dragoslava

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

34

- Dragica i Ljiljana - Lile. Vlasto so zena Gajtanka ima sin Nikola i kerka Kralja. Dragica so maz Zvonko ima sinovi: Kostadin i kerka Zaklina. Lile so maz Icko ima sin Tose i kerka Konkina. Kralja i Rada so semejstvoto ziveat vo Skopje. Bogdan i zena Stojna kerka na Sanda, rod Ana vo selo Karlovce so premazena majka za Karavilj vo so Koince od kade e dojdena - omazena, ima sinovi: Dojcin i Petre i kerki: lkonija, Petkana, Ruza i Venka. Petkana umrena kako malo dete. Ikonija mazena za Gerasim Spirov - Gjiorgovski vo selo Mlado Nagoricane, - ima sinovi; Vlade, Gjori i Branko i kerka Suncica. Vlade, Branko i Suncica, so svoi semejstva zivejat vo Skopje. ori so semejstvo i roditeli zivee vo selo. Ruza mazena za Milan od selo Rankovce - Kortopelski, ima kerki; Branka i Beti zivee vo Skopje. Venka mazena za Slavko Trajcevski od selo Dimonce ima sinovi; Viktor i Marjan, koi imaat svoi semejstva, ziveat vo Kumanovo. Dojcin so zena Rotka od selo Konjuh, - Drzavci ima sinovi; Milorad i Tripko i kerki, Ljubica i Danica, so zena, Stojka ima kerka Anita. Tripko umren nema deca. Milorad i sestrite imaat svoi semejstva, site zivejat vo Skopje. Petre so zena Simka od selo Kojilce ima sin Mome i kerka Suzana. Ziveee i raboti vo Skopje, selo Lisice. Kerkite na Manasija i Neranza Dzajkinski mazeni se ; Sanda mazena vo selo Beljakovce ima deca, Darinka mazena za Vane - zmijar vo selo Strezovce, ima deca. Poznat sin Vule. Cveta mazena za Ariton ­ Petkov Dzorinski vo selo Kanarevo. Dena mazena za Jordan Pesi ( vidi Dudinci - Pesa), Vitorka mazena vo selo Bajlovce ima deca Pokraj Orasanskite, rodovi vo Suljevska maala, sekako da postoele i drugi rodovi - domakinstva, sto bile ili ne bile vo nekakvo srodstvo so opisanite rodovi - domakinstva. Ovoa pretpostavka ja izveduvam po nazivite na nivi - parceli i stebla drvja, sto i denes se spomenuvaat vo - maalata i se svrzani so iminja i toa; vo pole ­ potes, pod Gradiste postoi brestovo drvo, koe go vikaat - Atanasov Brest, - vo dolinata na Ljuti Dol postojat nivi, - parceli - oralija do kaj 1930 godina koi se vikaat Azeva niva, Atanasova njiva i Taskove nive. Ovie, nivi do kaj 1930 godina gi oral i sejal Atanas Todorovski. So ogled na toa deka Atanas Todorovski e vnuk Mladenov, koj bil doselen od selo Strezovce i prvovremeno ziveel vo Seliste - Bulinica, ta ne e mozno Atanas Todorovski vnuk Mladenov nivite da gi razraboti i ore, a brestot da go neguva i rasne. Tuka sekako postoel, i ziveel drug Atanas, Tasko ili nekoj si Aze. Mladenovi sinovi i vnuci do 1955 / 60 godina se pojavuvaat kako suvlasnici, na nivi - oralija vo padinata - Brateseve njive, - Baba urdina niva, na samiot vrv na Nepci, od zapadnata strana, kako i nivata - oralija na samiot preslap na ridot Nepci. Nevedenite nivi Mladenovi vnuci od sinovite; Bogdan, Stoilko,Todor i Jovan, gi orale i sejale jacmen se do 1935 / 36 godina Vo vrska so suvlasnickite delovi imase duri i sudski sporovi. Od 1955 godina nivite stanaa opstonaroden, imot pasista. Nepoznato e osnovot za naslednieto. Mladen, doselenik od Strezovce sekako ne go nasledil ovoj - imot. Nepoznati se i iminjata na zeni so koi ziveel i imal sinovi, ta po toj osnov da se zdobil so pravo na sopstvenost. Nepoznato e i koj covek po ime ili nadimak se vikal Brates ta po toa i nivite da se vikaat Bratesevi Nivi. Baba urda moze bi bila Mladenova zena, ta po nea i nivata dobila naziv. Nepoznato e cija i od kogo poteknuva ura. Vo spomenatite rodovi - domakinstva vo ovaa maala za najstar - dolgogodisen zitel se smetal Ilija Niko - Nedeljkovski - Cuculski, koj pocinal 1955 godina vo Kumanovo i bil star na 103 godini. Vo ovoa maalo imalo uste stari luge so dolgogodisen zivot sto pocinale od prirodna staracka smrt, kako; Petko Bogdanov, Atanas, Milko i Maksim Todorovi, Ilija Jovanov i vnuci Mladenovi, i para vnuci Arsa i Milan, Spasa Iliin i drugi sto pocinale na starost od po 85 godini. Vo rodot Mladenov semejstvo Jovanovo, se slucile slednive genolosko prirodni, slucaji; Jovan go ubil nekoj si Turcin vo 1882 godina esenta. Sinot Jovanov ­ Ilija, pocinal na 2.9.1940. godina, ziveal bez tatko 58 godini. Spasa sin Iliev bil star 58 godini, koga umrel tatko mu Ilija. Vasiljko sin Spasin imal 67 godini koga

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

35

umrel tatko mu Spasa. Sazda sin Vasiljkov imal 67 godini koga umrel tatko mu Vasilko 1984. ( Metodija sin Sazdin imal 57 godini, koga mu umrel tatko Sazda ) Vo ovoe domakinstvo se slucilo : troica braka; Denko , Antonija i Spiridon nemaat porod, ostanaa bez naslednici.

Kamenitacka maala

Ovaa maala nazivot sekako dobila po mosne kamenit teren, pokrien so niski gromadni kamenja i brdoto - Gradiste, koe od istocnata strana go cinat redica visoki - karpi. Na brdoto Gradiste nema tragovi od gradska naselba. Po svojot geo polozaj i visocina, brdoto Gradiste sekako bilo koristeno kako Zbeg - zaklon na lugeto, sto ziveele vo naselbite okolu Vlaski Dol, denesne Gramade. Vo ovaa maala ziveele i ziveat: Rod Derepci - sekako prekor. Marko imal sinovi: Angel, Mladen i Spasa. Angel ima sinovi; Todora i Maksima. Mladen, nema deca. Todor i zena Krstana imaat kerki; Stana mazena za Simo Vlajkovski i Stojna mazena za Trajan Sutarski. Spasa i Karavijka imat kerki; Bogdana, mazena za Jovan Vrginski, nemat deca, usinile orgri ( Milanov i Dilkin Dzajkinski ). Bogdana mazena za domazet Stojan Ristovski od Selo Dlabocica, imaat kerka Stojanka mazena vo Selo Alince. Maksim ima kerka Mita na koja dovel domazet Denko Petrov - Ristovski ( vidi rod Cerovaci ) Ovoj rod - Dorapci izumrel. Imot e podelen izmedju naslednicite. Dvorot i zgradi, stari i novi gi koristi ordi Milanov - Dzajkinski koj je posinet od Bogdana, i Jovan Vrginski ( vidi rod Vrginci ).

Rod Katanci sekako prekor. Braa Petko , Trajko, Kuzman i Stanojko. Kuzman. Nemal sinovi, imal kerka Mita na koja dovel domazet Jordan Stojce - Savovski od selo Ora. Jordan i Mita imaat kerki; Stana, Stanojka i Ratka i sin Vlade ( umren kako ucenik, osnovac ). Stana mazena za Cvetan - Cane Baba Stanin. Stanojka mazena za Stojman ordev - Baliski. Ratka dovela domazet Ratko Jovanovski od selo German so kogo ima sin i dve kerki. Semejstvoto zivee vo selo Ora. Stanojko nema sinovi. Ima kerka Stana na koja dovel domazet Milan sin Dimitriin od selo Zeljuvino. Milan i Stana vo brakot nemaat deca. Stana umrena mlada. Milan se pozenil so zena Danka od selo Alince, vo brakot ima sin Trajko i kerka Milica, mazena vo selo Alince ima deca. Trajko po nadimak - Lopar so zena Ana imaat deca sin i kerki. Zivejat vo selo Ora, Trajko Milanov - Dimitrievski -zadrzal prezime po tatko, a ne po Stanojko. Brakata Petko i Trajko nepoznato zosto nemaat naslednici - deca, umreni.

Rod Partarci sekako prekor. Vo selo Beljakovce postoi rod Partarci. Ne e poznato od kade i koi se postari odnosno doseleni ili otseleni. Nikola imal sinovi; orija i Dimca. orija imal sinovi; Koce i Nasko.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

36

Koce ima sin Dimitrija. Dimitrija ima sin Caslav so kogo zivee vo selo Ora. Nasko ima sinovi Sande i Mika. Sande e domazet vo selo Makres vo brak so zena Gorka Nedeljina. Ima sino i kerka. Mika domazet vo Sutarci so zena Mitka, ima sin, Drage i kerki: Vinka, Loza i Kubica. Brakata Sande i Mika so semejstvata, ziveat vo Kumanovo. Dimca i zena Sevda od Despodovci imaat sin - Blaza i kerka Milena. Blaza i zena Lena imaat kerki; Vaska i Kana. Vaska mazena vo selo Bajlovce za Lazar ima deca. Kana mazena za Stojan Stojkov - Kovacevski, domazet. Imaat deca. Zivee vo Kumanovo. Blaza straljan od Bugari 1943 godina. Milena mazena za Vasiljko Petrevski, vikan - Bel Muz. Vasiljko i zena Milena preseleni i ziveat vo Despodovci na del od imot dobien po majka Ana. Rod Nesinski - Galc. Petrus - Galc ili Galjka kako go vikaat selanite ima sin ori, kerki Kita i Savka. ori so zena Mara vo brakot; nema deca. ori zemen od doma od Germanska vojska vo septemvri 1944 godina nestanal bez trag. Kita mazena za Mite Dzajkinski ima deca Savka mazena vo selo Konju - Kratovsko ima deca.

Rod Nesinci - Davitovi. Davit i zena Mita imaat kerka Stanojka, na koja dovele domazet Stojman od selo Drenak. Vo brakot imaat sin Stamen i kerki; Desanka i Stamena. vo prv brak imaat sinovi i kerki, zivejat vo Kumanovo. Stamen so zena Olga od vtor brak ima deca. Zivee vo selo Ora i Skopje. Rod Cokljinci - sekako prekor. Denko i zena Stoja imaat sinovi: Kole, Jovan i Mirko i kerki Stojanka i Paleksena. Kole i zena Dana imaat sinovi i kerki, ziveat vo selo Ora. Deca na rabota vo stranstvo. Jovan umrel mlad nezenja. Mirko so semejstvo zivee vo Belgrad. Stojanka mazena vo Tabanovce, ima deca. Paleksena mazena za Sande Mitev vo Topalci. Premazena za Mane Popovski.

Rod Vezirci - prekor. Vezir e staroturska titula, nepoznato koj od toa semejstvo ja imal titulata - Vezir. Kope ima sin Stojan i kerki: Roska i Marija.so zena Dana imaat sinovi: Kole, Jovan i Mirko i kerki: Stojanka i Paleksana. Stojan ima deca. Go napustile domot, iseleni. Roska mazena za Angel Bekirski ­ vidi rod ( Bekirci ). Marija mazena vo selo Oblavce ima deca. Rod Bekirski - sekako prekor. Jovan imal sin Angel, ozenet so Roska Vezirska ima sin Ljube. Otseleni vo selo Marino Skopsko.

Rod Palancanci

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

37

Petrus, roden vo selo Otosnica - Krivo Palanecko, posto i rodot se vika Palancanski, nepoznato koj i kako e dosol vo selo Ora, sekako domazet. Denko imal kerka Milja na koja dovel domazet Kole od selo Beljakovce - Santirovci. Kole i Milja vo brakot imaat sinovi: Stevko i Josko i kerki: Mara, Zorka i Danica. Mara mazena za Vlade vo Mlado Nagoricane - policajec. Zorka mazena za Stojco Manev (vidi rod Prtejci). Danica mazena za Stojco vo selo Staro Nagoricane. Zorka i Danica so semejstva ziveat vo Kumanovo. Stevko so zena Nevenka imaat sinovi; Branko i Vojo i kerka Stojnica, so semejstvo zivee vo Kumanovo. Branko i Vojo se ozeneti, imaat semejstva, ziveat vo Kumanovo. Dvorot vo selo napusten. Josko so semejstvo zivee vo Belgrad od 1945 godina. Rod Bojkovci - sekako po ime. Bojko so zena ???, imal sinovi: Jakim, Saravin i Lazar. Jakim ima sin - Postol. Postol ima sin Velicko. Velicko ima sinovi: Stojca i ore, koi imaat svoi semejstva i ziveat vo selo Ora. Velicko streljan od Bugari 1943 godina. Saravim ima sin Vanko. Vanko ima sinovi:Vlade i Krsta. Vanko umrel. Zenata se preomazila vo selo Oblavce. Vlade se ozenil so Mitka Vasilkova - dosol domazet, od selo Oblavce. Vlade so semejstvo zivee vo selo Ora (vidi rod Todorovci) Krsta so semejstvo ziveel vo Kumanovo, se otselil vo Nis. Lazar ima sin Jovan, koj vo svojot dom ne bil zenet, se ozenil so Magda, vdovica na Jordan Davitov (vidi rod Petrevci), nema deca. Docko so zena Boja ima sinovi; Ljube, Toma i kerka Olga. Olga omazena vo selo Makres ima deca i zivee tamo. Toma so zena Desanka Dzajkinska zivee vo reon na Suljevska maala, ima deca. Ljube nema deca, zaginal na Sremski front 1945 godina. Bojkovski Docko roden od selo Vejlovce, doveden kako civcija - Saravinov.

Rod Vrginci, doseleni od selo Drenak. Stevan imal sin Bozin. Bozin imal sinovi Jovan i Gerasim. Jovan so zena Bogdana nema deca. Usvoil sin na ore Milanov - Dzajkinski, koi so zena Sibinka ima deca ( vidi rod Dorepci - Toposovi ). Jovan streljan od Bugari vo 1943 godina. Gerasim so zena Magda ima sinovi; Stojca i Ljube imaat deca, ziveat vo selo Ora. Bozin imal kerki koi bile mazeni vo selo Rugince - Korijasci i vo selo Strezovce za Jovan Dzivuski.

Rod Kovacevci - nepoznato prekor ili ime. Vo ovoj rod poznati iminja se: Pesa i Petre Kovac, poradi koi celiot ovoj rod go vikaat -Kovacevci. Pesa imal sinovi: Kralja, Krsta, Zavir i Koce. Imal i kerki ­ nepoznato koji. Kralja imal sinovi; Denko, Mite i Milan sekako da imal i kerki ­ nepoznato koji. Denko so zena Mita imaat sin Mile, koj so semejsto raboti i zivee vo Kumanovo. Mite so zena ?? ima sin Stojko - Stojca, ozenet so Nikoleta Janjina od Suljevac ima sinovi; Tomislav i Stojan. Tomislav so semejetvo raboti i zivee vo Kumanovo. Stojan so zena Kana, kerka na Lena i Blazo Partarski imaat deca, ziveat vo Kumanovo. Milan so zena Ivana nema deca. Milan kako cetnik Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

38

Drazevac zaginal vo 1944 godina ( nepoznato kade ). Krsta so zena Jovanka, imal sinovi; Saravin, Danil i Jordan. Saravin ima sin Zlate. Zlate so zena Tova imaat sin Petko i kerki. Petko nema deca. Raboti i zivee vo Kumanovo. Danil nema deca - umrel mlad. Saravin zaginal 1915 godina kako srpski vojnik. Jordan so zena Nada ima sinovi; Trajca i Vlade i kerki, Olga, Lepa i Dobrinka. Olga mazena za Dimitrija sin Stojcin Ivanovski - Dudinski, ima deca. Lepa mazema za ? ima deca. Dobrinka po smrt na majka bila neguvana, cuvana i omazena od hranitelite Spiridon i Aleksana Cesmadziski od selo Ora. Omazena za Ilija, ima deca. Zivee vo selo Vucji Dol - Skopsko. Trajca so zena Dosta od selo Bajlovce - Pavlovci ima deca. Raboti i zivee vo Kumanovo. Vlade so zena ? ima deca zivee Skopje. Domot Kraljin i Krstin vo selo ­ zapusten. Zavir so prva zena i so Dilka ima kerki, od prva Stojna, omazena vo selo Dovezence. So Dilka ima kerka Lena i Zorka omazene vo selo Alince. Imaat deca. Zavir usinil. Ranko sin Milanov i Dilkin - Dzajkiski. Ranko ozenet ima deca. Zivee vo selo Ora, na imot Zavirov. Koce so zena ?, nema sinovi, ima kerki : Kocana, Mita i Bozura. Kocana e mazena vo selo Strezovce. Za Mita e nepoznato kade je mazena. Bozura omazena za Stamen Aracija od selo Ora, - domazet. Stamen i Bozura imaat sinovi i kerki - Janka i drugi. Sin Stamenov so sernejstvo zivee na - Zljeb. Drugite deca so svoi semejstva zivejai vo Kumanovo i Skopje. Kocev dom raspusten, - opustel. Petrevci - deda Petre Kovacevski i Trenca. Petre imal sinovi; Davit, Bozin, Jovan i Josim Davit ima sin Jordan, ozenet so Magda od selo Alince ima sinovi: Stoe i Tomislav i kerka Olga. Sinovi ozeneti so semejetva ziveat vo Skopje. Olga omazena za Stane - Stojmanov kako vtora zena. Ima deca zivee vo Skopje selo Ora. Jordan streljan od Bugari 1943 godina. Bozinov sin Tode ima semejstvo, sinovi: liija i Disko a kerka umrena mlada. Zena zivee sama vo selo Ora. Sin liija ­ Ile i Disko so semejstva ziveat vo Ajducka Cesma. Josim, ima sin Stojca i kerka Gora. Josima go ubil brat Davit ( za tovar zito koe Joaim sakal da go prodade ). Zena Josimova se preomazila vo selo Strezovce. So sebe gi povela i decata. Stojca se vratil na tatkov del imot, kade i denes zivee so semejstvo. Gora omazena vo selo Makres ima semejetvo. Jovan so zena Stana ima sin Denko. Denko ima sin Cvetan - Cane ozenet so Stana od Katanci ima kerki, omazeni i imaat svoi semejstva. Cvetan vo selo poznat kako Cane vojvoda. Bil selski cetovoa vo 1935 / 36 godina do vojnata. Bil drzaven putar, i cetnik - Drazevac. Denko zaginal kako srpski vojnik 1915 godina. Od ovoj rod poteknuva Vasiljko sin Trencin, vo selo poznat i vikan Bel Muz. Vasiljko ozenet so Milena, kerka na Dimco i Ana Partarski. Ana kerka na Bogdan Despodovski. Vasiljko i Milena so Blaza Partarski gi zamenile naslednickite delovi, ta Vasilko so semejstvo sin Ranko i vnuci Slavko i drugi zivee vo Despodovci.

Rod Ramnjanac

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

39

Ilija Bojkovski roden od selo Ramno, kupil imot dvor i zgradi od Angel Bekirski kade i denes zivee so semejstvo.

Orasaninska maala

Ovaa - maala se smeta za najstara naselba vo selo Ora, - Suv Ora. Vo atarot - reonot na ovaa maala se naoale i se navoaat najstarite objekti, sto zboruvaat za starosta na seloto.Tuka bilo Selo - Seliste. Vo ovoa mesto ziveele, a pokasno go napustile rodovite: Bojkovci, Balisci i Mladenovi, od koi denes zivejat; - Bojkovci vo Kamenitacka, a Mladenovi vo Suljevska maala. Starata crkva za dva svetiteli pod eden pokriv: Sveti ori i Sveti Nikola. Crkvata ima dva - Sveta Oltara a so toa i dve dveri ­ vrati, ima dve vlezni i dve izlezni vrati. Izleznata vrata od delot Sveti ori, podocna zazidana ne postoi. Za ovaa crkva nema pisani podatoci, koj i vo koe vrame ja podignal i izgradil. Okolu crkvata vo rnosne mal prostor se selskite grobista, koi se edinstveni vo seloto, so isklucok na nekolku groba okolu Manastirot - Karpino. Star krst - Spas (vidi strana 11 ). Stari kladenec vo Golem Dlaboki Dol. Stara zidana cesma, kaj ­ Kentraci. Nivi oralija sopstvenost na rod Kentraci, sto se navoaat vo neposredna blizina na Suljevska maala. Vo ovaa maala zivejat ovie rodovi: Rod Balisci sekao prekor. Brakata; Pesa, Dode, Stanisko i Stojko. Pesa ima sinovi; Denko i Bozin. Denko ima sinovi ore i Sande. orde ima sinovi; Stojman i Vlade koi imaat svoi semejstva, koi go napustile seloto, zivejat i rabotat vo gradovite niz Makedonija. Sande vo selo vikan - Divji Petal, svojot raboten vek go pominal na rabota vo Rudnikot - Dobrevo, Probistip , kade i umrel. Bozin ima sinovi: Aleksandar, Sande i Slavko. Bozin ja napustil maalata, se pozenil so vtora zena, radil nova kua, vo koja sega zivee sinot Sande od prviot brak. Sin Slavko od vtoriot brak, so svoe semejstvo zivee vo Belgrad od 1945 godina. Stanisko ima sinovi, Javan i Stojan. Jovan ima sin Kosta koj so svoe semejstvo raboti i zivee vo selo Stojan ima kerki; Stanka i Trajka mazena vo drugi sela imaat deca. Stojko ima sin Kuzman. Kuzman ima sin Nikola. Nikola ima sinovi; Trajko, Nasko i Sazda. Trajko i Sazda imaat svoi semejstva. Nasko nema semejstvo - deca. Zaginal vo maj 1944 godina od bugarska vojska i svoi soborci Drazevci. Dode so zena mu Stevana, nepoznato dali imale deca. Rod Kentraci Mladen i zena Duda imaat sin Rista - Kentrak. Rista ima sinovi; Kralja, Lazar, Jane i Giga. Kralja ima sin Kole, ozenet so Milja, ima kerka Verka, koja zivee vo Kumanovo. Kole umren. Milja premazena vo selo Mlado Nagoricane. Jane ima kerka Stana mazena za Stojan. Ima kerka Desanka. Stana zivee so kerka, koja e mazena i ima svoi deca. Giga ima sin; Stojan i kerka Ilinka, mazena vo selo Stracin. Sin Stojan zivee vo selo Ora.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

40

Lazar nema semejstvo. Zaginal kako srpski vojnik vo 1915 godina.

Rod Maksimovi Maksim ima sin Jakim, koj ima sinovi; Petre i Kope. Petre go napustil seloto po Prvata svetska vojna. Se naselil vo Kumanovo i rabotal kako zanaetcija ­ samardzija. Se ozenil i ima sin Cvetko. Cvetko so zena Vera ima sinovi; Kole i Pero i kerki Vladanka i Biljana. Kole i Vladanka imaa svoi semejstva - semejstvoto zivee vo Kumanovo pod ime Jakimovski Cvetko. Kole nema sin, ima kerka Trajka , na koja dovel domazet. Semejstvoto zivee vo selo Ora. Vo ovaj rod ziveal i Velicko Milanov Jovanov, vikan - Velicko Kuskar Kentracki, bil cetnik ­ Drazevac. Imal sin Vitomir, koj go napustil seloto i se naselil vo Vojvodina. Velickova zena Mirsa so vtor maz, ima deca i zivee vo selo Ora. Rod Madzarci - prekor. Braa Bosko i Aleksa. Bosko ima sin Josim. Josim so zena Ana ima sinovi; Jovan i Petre i kerka Trajka omazena za Blazo Korijaski vo selo Rugince. Zivee vo Kumanovo. Nema deca. Jovan nema sinovi. Ima kerka Nada, omazena vo selo Dimonce, sekako ima deca. Petre so zena Nasta ima sinovi:Tomislav, Branko, Velko i kerka Lenka, omazena vo selo Penda, sekako ima deca. Tomislav i Branko so svoi semejstva go napustile seloto, ziveja vo naselba - Ajducka Cesma vo Kumanovo. Velko so svoe semejstvo zivee i raboti vo Skopje. Nasta se preomazila i dovela maz Dusan Ivanovski od selo Rugince. Petre streljan od bugarite vo 1943 godina. Aleksa ima sin Mitrus, koj ima kerka Tora, omazena za Krsta ­ domazet. Ima svoe semejstvo, zivee vo selo Ora. Rod Aracinci - prekor. Aleksa ima sin Stojko, koj ima sin Stamen. Stamen so zena Bozura, kerka na Koce Kovacevski bil domazet, ima sinovi; Dragi i Slave i kerki: Janka, Gorka i Tana. Dragi so svoe semejstvo zivee i raboti vo Skopje. Slave so svoe semejstvo zivee na Zljeb vo selo Ora. Kerkite se mazeni i imaat svoi semejstva. Semejstvoto go napustilo domot na majkata - domazet i zivee na Zljeb ( Vidi rod Kovacevci ­ Koce ). Rod Skekinci - prekor. Stojan ima sin Trajko, koj ima sin Postol. Postol ima sinovi; Trajko, Caka, Ilija i Petre i kerka Rusa. Site se ozeneti i mazeni, imaat svoi semejstva. Nekoi ziveat vo seloto, nekoi kako i drugite mladi od seloto go napustile domot ziveat vo Kumanovo. Od pocetokot na ovoj XX - ti vek, ovoj rod ziveel vo reonot na mesto Zljeb, kade i denes postojat tragi - zidini od zgradi , vo selo vikani - Skekinski zgraetine. Rod Lazarovci Lazar ima sin Jakim, koj ima sin Stojman, koj vo brak so zena Magda ima sinovi; Krsta, Dusan i ori. Krsta vo selo vikan - Musko tele i ori, imaat svoi potesni semejtva, ziveat vo selo Ora. Dusan nema semejstvo. Zaginal na Sremski Front vo 1945 godina.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

41

Rod Drencani ­ Kurtinci. Denko Bojkovski so semejstvo doselen od selo Drenak kupil imot i zivee vo seloto. Rod Paljoska Angel u selo vikan - Gledarce. lma kerku i dovel domazeta Illju, koji ima sina Angela, a on ima sinovi: Petko i Aleksandar - Cane i kerke Jovanka i Lena. Petko ima sin Viden i kerki; Snezana, Makedonka i Slavica. Viden lma sinovi; Dragan, Bogi i Vesko, zivejat vo selo.

Rod Pavlinci Ovoj rod ili maala, kako vo seloto ja vikaat se navoa vo neposredna blizina na Manastirot - Karpino, taka moze da se pretpostavi i smeta za najstara naselba vo seloto, bidejki - Manastirot se spomenuva uste vo XI i XIV - tiot vek. Kako ziteli - selani od ovaa maala se spomenuvaat: Naskovski Petkov Petre, preselen vo Kumanovo po Prvata svetska vojna, vo Kumanovo bese poznat kako - Petre Vardarac. Petre so zena Ruza ima kerki; Cveta, omazena ima semejstvo, so majka zivee vo Kumanovo i Fetka, nema semejstvo. Zaginala kako ucesnik, borec vo NOV, vo 1944 godina. Vo ovaa maala ziveele rodovite Ristovi i Stevkovi ( vidi rod Cerovaci i Topalci ­ Krcinci ).

Suvodolska maala

Ovaa maala nazivot go dobila sekako po suvata dolina, koja se formira vo podnozieto na visokite ridista: Velja Strana, Preslap - Kukurus, Medvedica i Srednji Rid do utokata vo Golem -Dlaboki Dol. Vo ovaa Maala ziveele i ziveat rodovite; Rod Stancani - dojdeni od selo Stanca ­ Kriva Palanka. Damnjan ima sin Angel, koj so zena Altna ima sinovi; Karavilj, Petre i Lazar i kerka Jordana Site imaat svoi semejstva, sto ziveat i rabotat vo seloto, Kumanovo i Skopje. Jordana omazena za Milan ­ Krstavski ( vidi rod - Stevcevi vo Suljevska maala ). Vnuk Angelov Mite zaginal 1944 kako setnik ­ Drazevac, ubien od Bugari vo selo Osice. Rod oriini ­ Bogatinci. orija ima sin Bogatin, koj ima sinovi; Orde,Toma i Koca. Site imaat svoi potesni semejstva. Ziveat vo seloto. Bogatin se vbrojuva meu najstarite selani. Ziveel nad 90 godini. Rod Kicoglavci Stojan ima sin Tone i kerka Stojanka. Tone ima sinovi; Josim, Naste, Milan, Bogdan i kerka Evda mazena vo selo Rugince. Vo vtor brak mazena za Denko Derepski vo selo Ora. Josim ima sinovi; Jordan, Angel i Sande. Site se ozeneti i imaat svoi semejstva, ziveat vo selo Ora, Kumanovo i Skopje. Naste ima sinovi; Bozin i Trajko, sekako ima i kerki, nepoznato je nivnoto semejno polozenie. Bozin i Trajko so semejstva ziveat vo selo Ora.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

42

Milan poznat kako pop Milan. Okolu 1923 / 4 godina bil raspopen. Vo 1925 / 26 i 27 ucebna godina bil ucitel - vo selo Ora, a po toa pominal vo Kumanovo, kade bil ucitel i penzioner. Umrel 1955 godina. Nema deca. Bogdan, ucestvoval vo Prvata svetska vojna. Na Prvite opstinski izbori vo 1920 / 21 godina bil kandidat i izabran kako komunisticki odbornik vo Kumanovo. Od 1925 / 26 godina, koloniziran vo selo Tromea, kade i umre. Bogdan ima sinovi: Nikola, Kole i Pero i kerka Stojanka. Site imaat svoi semejstva, ziveat vo Tromea i Kumanovo. Stojanka e mazena za pop Dimitrija vo selo Ora Rod Kavedarci Pesa ima sin Aleksa. Aleksa ima sinovi: Sibin, Jordan, Petko i Vasiljko. Vasiljko bil domazet vo selo Pezovo Sveti Nikolsko, sekako ima semejstvo. Sibin so semejstvo vo 1946 godina koloniziran vo selo Glogonj Pancevo, kade i umrel. Sibinov sin ­ Donca, e strelan od Bugari 1944 godina, ZFT. Rod Ducini - prekor. Velicko , vo maaloto i seloto vikan ­ Duca. Nadimak ­ Duca, go dobil poradl peltacenje - nemozel da izgovara ­ S, go zamenuval so ­ C, ta namesto zbor Dusa izgovaral - Duca, ima sin Orde, koj se domazetil vo selo Rugince, kade zivee i ima semejstvo, i kerka Dostana, nepoznato kade e omazena, sigurno Rugince. Rod Kalenicarci - prekor. Ovoj rod e vo rodbinska vrska so rodot Dzajkinci vo Suljevska maala. Stojca prvobitno ziveal vo Suljeveka maala, nepoznato kako i poradi sto e preselen vo Suvodolska maala. Stojca ma sinovi: Jordan i Petrus i kerka ura. Jordan e doomazet kaj Kuzman Katanski ( vidi rod Katanci ). Petrus i zena Nasta, imaat sin Kira i kerka Stojanka. Kira e ozenet so Gorka Spirina, nema deca. Petrus zaginal kako srpski vojnik 1915 godina. Nasta preomazena za Bozin Baliski. Rod Barcini - prekor. Petre ima sin Bogdan, vo selo poznat kako opstinski pisar i delovoa vo Prvo Srpsko i do kaj 1926 godina, vikan - Bogdan Barca. Po ovoa vreme se preselil vo Kumanovo i bil na rabota kako - umrukcija -naplatuvac na Opstinska taksa, pri kupoprodazba na dobitok na dotocniot pazar. Bogdan ima semejstvo. Sin Rasko i kerka Zora mazena za Aco Murgovi ­ Abonos, stolar od Kumanovo. Imaat semejstva.

Rod Popovci Pop Anel ima sin Dimitrija. Dimitrija stanal pop se ozenil so Stojanka Kicoglavska. lma sin Vasilj i toj stanal pop. Pop Vasilj so prva zena vo selo Orah ima sin Jasko i kerka Keva. Vo 1925 / 26 godina bil koloniziran - ozemjen vo selo Tromea. Vo vtoriot brak so Krstana ima sin Racko, koj so semejstvo, zivee i raboti vo Skopje. Jasko ima sin Vojo koi so semejstvo zivee i raboti vo Kumanovo. Keva omazema, zivee so semejstvo vo Kumanovo. Pop Vasil, vo aprilskata vojna 1941 godina biva interniran vo Srbija, vo selo Sumrakovac -Pozarevac. Poradi aktivnost i pripadnost na NOV streljan od germancite vo 1944 godina

Rod Pirijasci

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

43

Braa Bozin i Velicko Bozin ima kerka Jovanka mazena vo selo Stracin, sekako ima semejstvo. Velicko ima sin Spira, koj so semejstvo zivee i raboti vo selo Orah. Saravin i Nase ­ Pirijaski, rodeni se vo selo Opila - Krivo Palanacko. Vo selo Ora gi dovela majka, koja se preomazila za tatka na Bozina i Velicka. Site ovie lica go cinat ovoj rod, ziveat i rabotat na imotot, se pocituvaat kako braa. Rod Guklevci - prekor. Mitre ima sinovi: Arsa, koj vo seloto e poznat kako Arsa - Gukle, i Stojman. Arsa ima sinovi Mile i Dile. Mile ima semejstvo so koe zivee vo seloto. Dile nema deca, umren mlad, nezenja. Stojan ima sin Kole. Kole ima sin Tode, ozenet so Trajanka Cuculska, ima semejstvo sinovi i kerki. Ziveat vo seloto. Rod Zarabatci Lazar ima sinovi: Postol i Gerasim. Postol nema sinovi, ima kerka Rosena, za koja doval domazet Mladen roden vo selo Otosnica - Palanecko. Mladen - Mane kako go vikaat domasnite, so zena Rosena ima sinovi: lgnjat, Radivoja i Blagoja. Site se ozeneti imaat svoi semejstva, ziveat odvoeno od roditelite vo naselbite okolu Kumanovo, imaat semejstva. Gerasim nema deca. Zaginal kaj Pozarevac kako srpski vojnik vo 1915 godina. Rod Topalci - Krcinci. Stevko ima sin Kralja i Petko. Kralja ima sinovi: Mite, Mile, Kuzman. Mite so zena Ruza, ima sin Sande i kerka Borka. Sande so zena Aaleksana Coklinska ima kerka, omazena ima deca. Sande umren. Paleksena preomazena za Mane Prtela vo selo Ora. Borka omazena za Dusan - domazet od selo Rugince ima tri sina; Dragi i ?,? i kerki. Omazeni imaat svoi deca. Zivee vo seloto. Mite, zemen kako talac od germancite vo a oktomvri 1944 godina. Umrel vo Skopje. Mile ima sin Cane, koj se domazetil vo selo Zeljuvino, ima semejstvo. Kuzman ima sin Jasko i kerki; Todora mazena za Donco vo selo Makres, Kocana mazena vo selo Kanarevo ­ Delovcanci, Cveta mazena vo selo Strezovce, site imeat deca, ziveat na selo. Petko so zena Mara ima sin Aleksa. Aleksa ima sinovi: Jordan, Bosko, Spasa i Dusan. Bosko domazet vo selo Klecevce. Ima deca Jordan so zena Dana Cuculska ima semejstvo. Sin ore zivee vo Kumanovo ( Banovo Trlo ). Spasa so zena Mitka ima kerka Duna, omazena vo Skopje. Spasa kako aktiven cetnik - Drazevac nestanal vo 1944 godina. Dusan nema deca. Kako aktiven cetnik - Drazevac, zaroben na 6.1.1944 godina vo selo Beljakovce i streljan od - Bugari vo selo Davidovac - Bujanovac. Rod Barabci Ovoj rod doselen od selo Drenak. Nasko ima sin Bojko. Bojko ima sin Todos. Todos so zena Simka ima sinovi; Vlade i Sande i kerka Ikonija. Vlade omazen so zena od selo Bedinje, ima sin Toni i drugi deca. Zivee vo selo. Ikonija omazena vo

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

44

Kumanovo ima semejstvo. Sin Sande so majka Simka, ubien od Bugari na 9.9.1944 godina pri povlekuvanje kaj mesto Drezga vo Ora. Rod Prtejci Ovoj rod doselen od selo Drenak vo 1925 / 26 godina. Kupil imot, dvor i zgradi od pop Vasilj - rod Popovci. Pop Jovan Dimitrievski - Prteja ima sinovi: Trajko, Mane i Boris. Trajko ozenet ima semejstvo, vo 1929 / 30 godina koloniziran i kupil imot vo selo Tromea kade i denes zivee. Mane so zena vo prv brak ima deca, sin Stojca ozenet so Zorka Palancanska ima deca. Ziveal i rabotal vo Kumanovo, zaginal vo saobraajna nezgoda. Semejstvoto zivee vo Kumanovo i Belgrad. So vtora zena Paleksena nema deca. Boris so zena Olga ima semejstvo. Rod Cerovaci Ovoj rod prvobitno ziveel vo reonot na Pavlinska maala, vo neposredna blizina na manastirot - Karpino, kade ziveel i rodot - Topalci- Krcinci, po ubistvo na nekoi Turcin, go napustile mestoto i se naselile kade i denes ziveat. Rista ima sinovi; Dode i Petre. So vtora zena od selo Drenak, dovel masko dete Donca Dimcev, koj po preseluvanjeto sekako kako domazet ziveel i umrel vo selo Kanarevo so prekor - Donca Cerovacki. Petre ima sinovi: Denko, Maksim i Ignjat, i kerka Milka mazena vo selo Nagoricane ­ Buzinci. Denko domazet kaj Maksim Derepski nema deca. So vtora zena Evda Kicoglavska ima sin Stojan i kerka Simijonka mazena vo selo Mlado Nagoricane. Stojan ima sinovi :Tome i Stamen i kerka Blagica, site imaat svoi semejstva i ziveat vo Kumanovo. Ignjat so vtora zena od selo Klecovce dovel masko dete na 5 godini Aleksandar Krstevski -Moso, koj ima sinovi; Sergej, Dragan i Jovica i kerka Lila. Site imaat svoi semejstva. Kerka Sultana, omazena za Trajka, opincara vo Kumanovo, ima deca. Injat so semejstvoto go napustil seloto po dolgogodisna pecalba niz Balkanot i Italija i vo 1920 godina se naselil vo Kumanovo kade i pocinal. Maksim, - nema deca. Go ubile Turci vo seloto. Dode ima sinovi; Naka, Bozin i Janko. Naka, imal sin Dusan i kerka Trajka. Sin Dusan, umrel vo Bugarija vo 1944 godina kade bil interniran. Kerka Trajka, mazena vo selo Stracin, ima deca. Za Dusanova kerka dovel domazet Tode so kogo zivee vo seloto. Bozin ima sinovi; Goce, Sango i Milivoja i kerka Petkana. Site ovie imaat svoi semejstva. Zivejat vo selo Ora i vo Kumanovo i drugi mesta. Janko imal sin Dime, koji umrel vo internacija 1944. godina. Ziveel kaj Sultana, kerka od Ignjat kade i umrel. Rod Tutkovci - prekor Edinstveno poznato ime vo ovaj rod bil nekoj Mane, koj mosne cesto upotrebuval zbor - Tutko, poradi sto selanite, i komsiite go vikale - Tutko. Mane nemal svoi rodeni deca, pa posvoil - usinil Stojman sin Trajkov od rod Veselinci. Stojman imal sin Kralja. Kralja ima sinovi; Petko, i Jordan. Petko vo selo poznat i vikan - Srbin, so zavrseno osnovno skolo vo selo Ora, mosne trudoljubiv i raboten covek, samouk naucil da cita Crkveno- slovenski, so sto im pomagal na parohiskite popovi vo vrsenjeto bogosluzba vo Crkavata i Manastirot. Bil drzaven putar. Bil Opstinski pisar - arhivar, pa potoa bil Opstinski

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

45

sluzbenik vo Mesna kancelarija kade e i penzioniran. Vo prviot brak so zena Srbinka vo selo Ora ima povee deca ­ sinovi; Blagoja, Borko, Mile, Novca i oka. So vtora - zena Stojanka sega zivee vo selo Tabanovce, ima i deca. Vo selo Tabanovce, poznat e kako Petko Klisar. Jordan so zena Djurdja Dzajkinska nema deca. Rod Ristovski - Durli Kapa - Karaviljkin Stojan roden vo selo Dlabocica Kumanovska, doveden od Karaviljka Derepska kako posinjen. Po smrt na Karaviljka Derepska posto ne mu dala imot, Stojan kupil imot od Bojka - Tutka. So zeni Todora, sestra na Mladen Zarbatski i Dostana kerka na Aleksa Camusaveki ima sinovi; Sazda, Milan i Sande i kerka Stojanka, mazena za Aleksandrija Bozinov - Baliski. Sazda ozenjen ima svoje semejstvo i zivee vo selo Ora. Milan je domazet kao Stoja Kostinski. Milan so Milica ima sin Metodija, koji kako domazet zivee vo selo Marino Skopsko. Milan umrel i pogreban je vo selo kade mu zivee sin mu. Milica zivee vo selo Ora. Sande nepoznato kade e. Sande i Sazda imaa svoi semejstva i ziveaat vo selo Ora. Todora sestra na Mladen Zarbatski. Dostana kerka na Aleksa Camusovski. Rod Kuckarci - prekor Nikola ima sin Aleksa. Aleksa ima sin, Denko. Denko ima sinovi; Stojman, Spasa i kerka Pravda. Stojman ima svoe semejstvo. Spasa ima sin Vane i kerka Pravda. Site imaat svoi semejstva, ziveat vo Kumanovo. ( Ovaj rod prvo zivel vo Seliste , Zljeb Camusovci maala - Bozadziski ) Rod Stojkov Stojko ima kerka llinka na koja dovel domazet Trajko Pavlov Petkovski od selo Stracin ( Kardak ) Vo brakot so Ilinka imaat sinovi; Mile i Petko i kerki; Nikoleta i Draga. Draga mazena vo selo Alince - Jabuci, ima deca. Nikoleta omazena, sekako ima deca. Mile ima sinovi; Dojcin i Branko koi so semejstva ziveat vo naselaba - Rajkova kua, kaj Kumanovo. Petko so zena Magda kerka na Davit Petrevski ima sina i kerki. Sinot otselen vo Srbija. Petko Pavlovik vo selo poznat i vikan - Romel. Imotot, dvor i zgradi zapusteni. Rod Spasin Spasa so zena Velika ima sin Stojman i kerka Gajta, koja e omazena za Stanisko Cuculski ( vidi rod Cuculci ) Stojman vo selo poznat vikan - Poparak so zena Petra nema deca.Stojman umrel. Petra doveduva maz Aleksa Petkov Micevski od selo Rugince. Aleksa i Petra imaat kerka Dostana, na koja doveduvaat domazet Bogdan Krstevski vikan Sojle roden od selo Konju. Bogdan i Dostana imaat sin Stoilko i kerki; Ratka i Kocana, omazeni i imaat deca. Stoilko bil drzaven sluzbenik, carinik vo Rijeka. Nepoznato kade sega zivee. Aleksa kaj sebe dovel svoj brat Rade Petkov - Micevski od selo Rugince, koj se ozenil so Evka kerka na Stevan Dzajkinski. Vo brakot imaat sinovi; Stojan, Vlade, Ljube, Vane i Cvetko. Stojan ima sinovi; Dojcin, Borko i Voja, site se zeneti i imaat semejstva. Go napustile seloto i roditelite. Ziveat vo Kumanovo i Skopje. Vlade domazet od selo Kanarevo ­ Popovci, ima deca. Ljube ima sinovi, Dusan i Mile, koi imaat svoi semejstva. Vane ima sin Vidan, koj so semejstvo zivee i raboti vo Skopje.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

46

Cvetko nema semejstvo. Umrel 1944 godina kako interniran vo Mina - Rudnik Tvrdica ­Nova Zagora, kade e i pogreban.

Rod Ilijin - Camus Ilija nemal sinovi. Na kerka Cveta dovel domazet, Jovan vikan - Konjar od selo Alince. Jovan i zena mu Nesa ima kerki; Taska i Stojna.Taska omazena za Lazar Bojkovski od selo Dejlovce -domazet. Vo brak so Lazara ima sinovi; llija, Djordje i Sava. Site imaat svai semejstva i ziveat vo Skopje i Kumanovo. Stojna omazena za Vasiljko Todorovski vo Suljevska maala (vidi rod Mladenov ­ Todorovci ).

Dolna Maala

Nazivot - Dolna maala, sekako dosol poradi drumskiot pat Kumanovo ­ Kriva Palanka, koj seloto go deli na severno i juzno podracje. Ovaa - maala spaa vo juzno pod drum podracje, ta poradi toa se vika dolna maala. Vo reonot na ovaa maala se navoa, registrirana, seuste neotkriena i neispitana stara naselba ­ Drezga, ili Preot. Vo ovaa maala ziveele i ziveat ovie rodovi; Rod Veselinci Veselin ima sin, Stamenko. Stamenko imal sinovi; Trajko i Dimitrija. Trajko ima sinovi; Stojman, Bojko i Spasa. Stojman ima sin Kralja (vidi rod Sutkovci ). Bojko i Spasa umrele mladi nemale deca. Dimitrija i zena Trajanka imaat sinovi: ore i Zarko. ore nema deca umrel mlad - nezenja. Zarko ima sin Gavril, koj ima povee deca sinovi i kerki. Site go napustile seloto i roditelskiot dom. Ziveat vo Kumanovo, Skopje i Bogdanci - Gevgelisko. Zarko zivee vo seloto.

Rod Despodovci Despot ima slnovi; Stevan, Petrus, Stojman i Bogdan. Stevan ima sin Jardan - Orde, koj ima kerka mazena vo selo Rugince za sin na Vasijko Korijaski. Imat deca. Petrus so zena Mara ima kerka Stojna, mazena za Petre Kentrackl. Imat sin Velicko, vikan -Mara Parlapan. Vo Kumanovo i selata poznat kako trgovec - matrapaz so svinji. Nezenja i nema deca. Ziveel i umrel vo Kumanovo kade dosol tatko mu kako samardzija, imal jos ( deca ) Denko, Slave i kerka Julljana, mazena vo Stip. ( Vidi str. 57 - gore ). Stojman so prva zena ima sinavl; Atanas i Petko i kerka Vaska mazena vo selo Mlado Nagoricane. Stojman so druga zena Guga od selo Dejlovce dovel maski deca. ( Ristovski Stojkov ) Mite i Josim i kerka Nasta omazena vo selo Strezovce. Dovedenite i zatecenite deca, se pocitvale i zajednicki rabotele i ziveele kako rodeni braka. Bogdan ima kerka Sevda omazena za Dimca Partarski ( vidi rod Partarci ). so vtora zena dovel pastorak Nako, koj imal sin Nako omazen so Nikoleta Panacanska, ima kerka Mara. Nasko zaginal 1915 godina, Nikoleta se vratila kaj tatko - Petrus. Vo ovoj rod zivejal i Vasiljko vikan - Bel muz, njegov sln Kanrko ima sinovi Slavko i Blagoja koji zivejat vo selo i imat svoji semejstva. ( Vidi rod Petrevci ­Kovacevci ) Rod Ristin ­ Bojanin Rista i zena mu Bojana - imaat sinovi; Tone i Petko. Tone ima sin Naka. Naka ima sin; Stoe i kerki ; Lepa, Mita i Bogica, mazena i zivee vo Kumanovo.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

47

Lepa i Mita se mazeni i ziveat vo Skopje. Petko nema sinovi, ima kerka Stanka mazena za - Trajko Nastev ­ Kocoglavski, sekako ima deca. Petko so vtora zena dovel i usvoil masko dete Vlade, koj i denes zivee vo selo Ora. Rod ­ Vlajkovci Ovoj rod prvobitno, ziveel vo podnozieto na ridit ­ Nepci, po sto denes toa mesto se vika - Vlajkovica. Ovoj rod imal nivi oralija,vo mesto vikano - Rapilica, niva - Vlajkovka. Stariot Vlajko sekako imal i drugi deca, no poznati se sin Krsta, koj imal sinovi; Naka i Vasiljko. Naka ima sinovi; Milan, Sima i Bozin. Milan i zena Stanika - Saljina od selo Mlado Nagoricane - Manojlin8ka maala nema sinovi, ima kerki Lena i Petkana. Lena omazena za Slavko Stoimkov ( vidi rod Stojmen Drencani ). Petkana omazena za Vlade pop Stojcin vo selo Murgas -umrena. Ima deca. Milan zaginal kao zrtva fasistickog terora vo oktomvri 1944 godina. Stanika umrena. Sima i zena Stana, kerka na Todor Derepski ima sinovi; Stojan, Sande i Pera koj zaginal na Sremski front 1945 godina. Stojan so zena Slavka ­ Pricina, od Mlado Nagoricane ima deca, zivee vo selo Ora. Sande domazet vo selo Strezovce ima deca. Bozin so zena Dragana ima sin Vojo. Po smrt na Bozina, Dragana dovela vtor maz Spasa Ljuban od selo Dlibocica - Kumanovska. Vasiljko ima sinovi; Jordan i Disko. Sekako od dve zeni, bidejki razlikata vo godinite pomedju Jordan i Disko e dosta golema. Jordan so zena Mina ima sin Stoe i kerka Verka omazena vo selo Strnovac - Kumanovski vo Ordomanci, ima deca. Stoe, bil bolen, epilepticen, nesrekno zagina vo Vesterecki Vir, - se udavil. Nema deca. Disko ozenet ima semejetvo. Go napustil domot i imotot, zivee vo selo Matejce.

Rod Dosljaci - dojdeni od drugo mesto. Ovoj rod vo selo Ora doselen od selo Ketenovo - Kratovsko. Ovoj rod vo selo Ketenovo bil poznat i vikan - Krbljaci, sto nekoe vreme bile vikani i vo selo Ora, odnosno dodeka brakate ne se podeleni i ziveat vo dve posebni maali. Stariot Mladen ­ dosljak, imaal sinovi; Stojan, Angel i Nikola. Angel i Nikola se odelile od brat Stojan i otisle da ziveat na mesto kade imale trlo za ovci. Stojan ima sinovi, Jovan i Todor. Jovan ima sinovi; Postol, orija, Arsa i Bozin. Todor ima sinovi; Kralja, Stojan i Denko. Postol i zena Kana, od selo Stracin, sestra na Arsa Babacko, ima kerka Stojanka, mazena za Vasiljko ( vidi rod Cesmadziski ). orija, so zena Ruza ima sinovi; Krsta, Stavre, Todos i kerki, Lena i Petkana. Krsta i zena Bozana imaat sin Blagoja, koj so zena Olga od selo Mlado Nagoricane ima sinovi, koi so semejstva zivejat i rabotat vo selo Bogdanci - Gevgelisko. Blagoja i Olga ziveat sami vo selo Ora. Blagoja umren 1985 godina. Zagina od konj. Stavre i zena Mita imaat kerka Rodna, omazena za Gera Denkov vo selo Bresko, ima sinovi i kerki, koi ziveat i rabotat vo Kumanlovo. Ima sinovi: Trajan, Dana, i Save, i kerke: Verka, Marinka i Pravda. Rodna umrena vo Kumanovo. Mita dovela vtor maz Nikola - Kole Georgievski - Dzamala od selo Alince. Nema deca. Todos, Petkana i Lena nemaat deca, umreni mladi. Arsa i zena Nedelja imaat sin Naka. Naka i zena Evka imaa sin Stoje, -izucil sivacko - krojacki zanaet vo Kumanovo. UmreIi 1938 godina na 25 / 26 godisna vozraet. Nemaal deca. Stojman, so zena Tevka ima sinovi: Sande, Milos i Radisav - Rade. Stojman i Tevka go napustile selo Ora i zivejat vo selo Konju - Ksla, kade se umreni.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

48

Sande i zena Stana imaat deca ziveat vo selo Konju. Dobre i zena Solumka imaat deca. Milos i zena Aleksana imaat deca. Radisav - Rade so zena Grozda imaat deca; Zaklina, Dejan i Daniela. Ziveat vo Kumanovo. Mite so zena Lena ima sinovi; Stojca i Dobre. Umreni mladi deca. Lena preomazena za Arsa Stojninski. Kralja sin Todorov ima sin Anca i kerka Kata omazena vo selo Murgas ima sinovi; Sande i Voja, imaat deca. Anca zaginal 1916 / 17 godina kako bugarski vojnik na Solunski front. Stojan ima sin Trajko ozenet so Ilinka ima sin Zivko i kerka Mira. Imaat svoi deca. Ziveat vo Skopje Denko i zena Stojanka imaat sinovi; Zavir i ore. Zavir so zena Stojna ima sin Zivko i kerki Gorica i Velika. Zivko ozenet so Zorka kerka na Vlade ­ Sutarski, ima dete .Gorica omazena za Dusan Pavlovski vo selo Rugince, ima deca. Zivee vo Skopje. Velka e mazena, ima deca. Zavir tragicno zaginal, go ubil kamen na 23 / 24 godini. Stojna dovela vtor maz Krsta Sarvetkin od selo Kanarevo. Stojna i Krsta zivea vo selo Ora. Zivko so semejstvo zivee vo Kumanovo. ore so zena Stanika Vankova - Dudinska, ima sinovi:Milorad,Momcilo i Dragoljub, site imaat svoi semejstva ziveat i rabotaat vo Kumavo so roditelite. Rod Andzinci - Sutarci. Braka Angel i Nikola sinovi Mladenovi ( vidi rod Dosljaci ). Angel ima sinovi; Bozin i .Kuzman. Bozin ima sinovi; Velicko i Milan i kerka Kata omazena vo selo Otosnica. Velicko ima kerka Mitka omazena za - domazet Mika Partarski od selo Ora. Kerka Ljubica omazena za Ilija - lle sin na Tode Petrevski. Mita so Miko ima semejsto zivee vo Kumanovo. Ljubica, so Ilija ima semejstvo zivee vo Ajducka Cesma. Milan ima sinovi: Dobre i Ranko i kerka Stoja. Dobre ima sinovi: Ace, kerki: Pavlina, Trajka i Jadranka. Site imaat svoi semejstva. Ziveat vo Kumanovo. Ranko ima sin Tome i kerki : Ivana i Goca. Site imaat svoi semejstva. Ziveat vo naselba Ajducka Cesma, - Kumanovo. Kuzman ima sin Petrus ozenet so Nasta kerka na Petko Bogdanov - Stojninski od Suljevac ima sinovi : Dusan, Sande i Vlade i kerki: Jovanka, Rusa i Kuzumka. Kerkite omazeni vo drugi sela, sekako imaat svoi semejstva. Sinovi: Dusan, Sande i Vlade imaat svoi semejstva i ziveat vo selo Ora i Kumanovo. Vladeva kerka Zorka omazena za Zivko sin Zavirov ­ Dosljacki, - vo isti rod vnuci i para vnuci Mladenovi. Brakot ne uspeal Zorka umrena. Nikola ima sinovi: Lazar, ore i Denko. Denko ima sinovi:Trajan, Saltir i Jovan.Trajan i zena Stojna Derepska imaat sin Stamen, koj so semejstvo go napustil seloto i zivee vo naselba Ajducka Cesma Kumanovo. Kerki Vukana i Vojka, omazena vo selo Strezovce imaat svoi semejstva. Saltir ima sinovi: Petre, Voja i Dimca i kerka Gora, mazena vo selo Rugince, sekako ima deca. Sinovite so svoi semejstva ziveat vo naselbite okolu Kumanovo i Skopje. ore ima sin Stojca. Stojca ima sinovi: Spasa, Rajko i Pavle i kerka Velika. Site se ozeneti, imaat deca i ziveat vo naselbite okolu Kumanovo i Skopje. Od ovoj rod najstarite roditeli ziveat vo selo Ora. Ovoj rod vo seloto go vikat - Andzinci i Sutarci. Andzinci poradi toa sto postarite clenovi imale - drzale selski trgovski duan - An so konak. Sutarci poradi slucaj, - mlada nevesta od ovoj rod po obicaj odi kaj starejko vo Vlajkovci, da nosi darovi. Nevestata sekogas nosela - Calma ( vidi strana 2 ). Nevestata od ovoj rod kaj starejko posla bez calma - suta, ta od togas ovoj rod go vikaat - Sutarci. Rod Stojmenov - Drencani. Stojman ima sin Kostadin. Kostadin ima sinovi: Stoimko, Vasiljko i Krsta. Stoimko so zena Lena ima sin Slavko, ozenet so Lena Vlajkovska.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

49

Ziveale i umrele vo Kumanovo, imaat svoi deca. Stoimko poznat vo selo kako opstinski sluzbenik, blagajnik, a pokasno i maticar. Vasiljko ima svoe semejetvo, sinovi i kerki Lena i drugi ziveat vo naeslba Banovo Trlo i Kumanovo. Krsta ima svoe semejetvo. Ovoj rod doselen vo selo Ora vo 1930 / 31 godina, go napustile seloto so migracijata selo grad vo 1970 - ti godini. Pokaraj opisanite rodovi - semejstva vo seloto, posebno vo Camusovci postoele i drugi rodovi, semejstva koi nestanale - izumrele, kako na primer rod semejstvo - Bozadzisci. Postoi veruvanje, deka semejstvoto - Bozadzisci ziveele, kade se denesni - Camusovci. Ovoa veruvanje se potkrepuva so nekoi nivi - oralija vo blizina na spomematovo maalo - Bozadziske zgrae, Grandzino lozje, Korija i slicni nazivi po katastarskiot potes - Sipk. Mesto vikano - Zimnjanik, padina pomeu na Nepci i Aracinski Cukar sopstvenost na Bozadziscite. Kako potomci, naslednici na Bozadziscite se spomenuvaat sestri; Petrija i Stojna. Petrija bila omazena za Marko Iliin, a Stojna za Bogdan - Stojninski ( vidi strani 38 i 42 ) Semejstvata - naslednicite od ovoe rodovi, gi uziveat, koristat nivite - Grandzino Lozje, Korija i Zimjanik kako sinovi ­ vnuci, Petriin - Bogatin Angelov i Petkovi kako sinovi - vnuci Stojninci. Camusovci se javuvaat kako mosne siromasni semejetva, vo smisol na prirodniot prirast - natalitet. Bracnite - dvojki nemaat maski deca, sinovi naslednici, imaat zenski deca, za koi doveduvale mazi od seloto ili drugi sela, koi gi vikale - Domazet. Vakvi domazetovci gi ima najpovee vo - Camusovci, Derepci i Katanci ( vidi strana 50 i 51 i 63 i 64 ). Slicna e polozbata i so rodot - semejstvata - Tutkovci, Stariot Mane - Tutko, usinil Stojmana od rod Veselinovci, a stariot Bojko, svojot imot go prodal na Stojan - Karaviljkin dovenen od selo Dlabocica - Kumanovska. ( vidi strana 63 ).

Turska uprava po osloboduvanjeto na Vranje vo 1878 do Prvata Balkanska vojna 1912 godina.

Koko sto e poznato seloto Ora podpaalo pod Kustendilskiot sandzak, vo Nagoric Nahija, Kumanovo bilo sediste na Kajmakanot i Kadijata, Karakol kula so vojska vo selo Vojnik, pod cija uprava bilo seloto Ora. Vo seloto nemalo turski - begovski konaci - imoti i civlci. Selskata raja davala, - plakala carski davacki - vergii, sto gi ubirale carski luge - taksidari. So voveduvanjeto carska davacka - desetak, od zemjodelskite i stocarski prihodi. Od 100 ozneti snopovi zito 10 se carski, od 100 runa ostrizena volna 10 se carski, selanecot ne bil zadovolen no sepak od strav na prinuda, - obvrskata ja ispolnuval - desetakot go daval. Vo pocetokot na XX - tiot vek, potocno vo1904 godina vo selo Ora, se pojavil Arnautin po ime Alit od selo Susevo koj navodno go zakupil carskiot desetak od seloto Ora, da go sobira i za svoja smetka predava na drzavata vo - Carski ambar, vo Kumanovo ( Ambarot bil na mestoto kade porano bila Voenata pekara, a denes e Zelen pazar ). Vo prolet 1904 godina Alit so svoi pridruznici, - arnauti Susevski, so pomos na selskiot kmet Atanas Todorovski, izvrsil popis na stada ovci za strig, odredil mesto i den koga ovcite za Carski desetok ke bidat strizeni. Vo letoto vrsel broenje na ozneeto zito - snopje, odredil vreme i mesto kade ke bide vrsidbata, koe maalo koga e go vrsi desetokot. Alit bil mosne brz - ljut covek. Argatite gi kaznuval pa duri i tepal, - fizicki, so sto kaj selanite vovel strav i pokornost. Strigot na ovci minal bez incidenti, nemalo slucaj za kaznuvanje i tepanje. Vrsidbata ne pominala taka lesno, bidejki i samata rabota e mosne teska i obemna, a posebno zavrsnata rabota - gruvanje, koga zrnoto zito trebat sto podobro da se odvoi od plevata, sto pak zavisi od vrsacot sto konjite gi tera da trcaat, a so toa i gruvanjeto e podobro.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

50

Konjoterac vo gruvanjeto bil selskiot pop - Dimitrija, koj vee vo godini, nemoze da gi tera konji posilno da trcaat, sto za Alit znacelo inaet - sprotivstavuvanje na Carskata rabota, ta so kansik go udril popot Dimitrija. Udreniot, a povee navreden pop Dimitrija glasno izvikal - Alite, ovoj ke ti bide poslednji desetak. Vrsidbata zavrsila. Desetakot predaden vo Carski Ambar. Alit zemal pari, si posol doma, da go ceka idniot prolet i leto, - vreme za nov desetak. Navredeniot pop ne e miren, se rasprasuva - uci kaj poznati luge vo Kumanovo i seloto, koj i kakov Carski covek e Alit od Susevo. Se uveril i utvrdil deka Alit e zakupnik na desetak od selo Ora, a ne Carski covek, sto znaci - drzaven sluzbenik, ta pocnal so organizacija, kako da go ubie Alita. Za ova svoja rabota pop Dimitrija go zapozna, Ilija Jovanov Cesmadzija, smetajki ga za siguren covek, bidejki nekoj nepoznat Turcin go ubil Jovana, tatka Ilijina. Ilija so toa go zapoznal svoj komsija od maalu Manasiju Vuckovskog. Dogovor bil zavrsen, Alit da bide ubien, vo prva prilika koga ke dojde vo selo Ora. Selski kmet Atanas bil zadolzen da javi - kaze, koga Alit ke dojde i kade ke bide smesten, na konak. Dogovoreno, storeno. Vo prolet okolu Spasov den, kraj maj, juni 1905 godina, Alit so dvaica pridruznici Rusten i ?? dovaa vo Suljevska maala, na konak vo kua na Petko Bogdanov - Stojninski. Okolu vecera i spienje go sluzi Arsa sin Petkov. Alit so pridruzba ne polaga puska od sebe. Lezi i spie pomeu pridruznicite. Ovoj polozaj samo Arsa go znae. Atanas go izvestil Manasija Vuckovski, ovoj so llija odat kaj pop Dimitrija, vo dogovor so Arsa Guklevski i Bojko Carsamski, se pronavoaat komitski ceti makedonski vodeni od Atanas Babata - Kratovski i - srpski vodeni od Unko Kosta. Prvi stignale cetnicite - komiti na Babata. Za izvrsiteli na ubistvo bile odredeni dve mladi momcinja Sande i Petre od Kumanovski - Kotorski sela, po kazuvanje bile od Vince i Malino. Mladite ­ bez iskustvo, momcinja nemale hrabrost da - strelaat vo covek sto spie, se isplasile, se svrtele da izbegaat. Arsa postar, - hrabar zemal puska od eden komita go ubil Alita i Rustema, a edniot pridruznik ostanal ziv. Da ga prikrie ubistvoto Alitovo, Arsa pukal vo komitite. Petre zaginal, a Sande , tesko ranet e iznesen od kuata i prenesen, ostaven vo trlata na ridot Lukovica - Aljinsko. Preziveaniot arnautin posol na Karakol, vo selo Vojnik i izjavil - kako se ubieni Alit i Rusten, a toj pukal i ubil eden komita vo Suljevska maala. Turska vlast vo Kumanovo so kadijata izvrsila uviaj - kes i utvdila deka ubistvoto na Alit, Rustem i komita bilo izvrseno so - puska, razlicna od turcinot. Za ovoa ubistvo bile obvineti Arsa i brat mu Milan, koji sa i osudeni na kazna zatvor od po 4 godini, koja ja izdrzuvale vo Skopskiot zatvor. Vo Jurietot bile oslobodeni. Za ubistvoto na Alit, selanite Orasani ispeale pesna, sto vo 1930 - tite godini se peela na razni prigodi; Domasna slava, svadba, prvice i drugi sobiri, koj otprilika ima vakva sodrzina; - Ne li ti reko, Ne li ti kaza, Alite bre. Ti da ne odis Kozjacka strana, Kozjacka strana, selo Ora. Tamo te cekav do tri busije, prva busija Vuk Manasija, druga busija Ilija Cesmadzija, treta busija pop Dimitrija. Tamo te cekav, tebe da utepav. Po ubistvoto na Alit, selanite Orasani - Carskiot desetak sami go nosele vo Kumanovo i predavale vo Carski Ambar.

Pojava na Prva srpska komitska ceta i propaganda.

Po oslobobuvanjeto na Vranje na 1878 godina, navleguvanjeto na Srpska vojska preku Ristovac duri do Kozjackite Kumanovski sela i seloto Ora. Na brdoto Straza postavile svoja straza, koja go nadgleduvala drumskiot pat Kumanovo - Kriva Palanka. Ovoa brdo i denes go nosi nazivot -Straza. Po potpisuvanjeto mir, se vospoatavuva granica pomeu Srbija i Turska, na Ristovac - Gornja Pcinja. Nablizuvanjeto na Srbija, selanite Orasani, posebno gi hrabri, ta zapocnuvaat i prvite migracii - iseluvanja vo reonot na Gornja Pcinja.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

51

Organiziranjeto na Manastirskata skola vo Manastirot - Karpino, kade rabotale kako prvi uciteli, braka Atanas i Jordan Nikolovi od Veles, a podocna i orde Skopjence, koj bil ucitel i cetovoditel, uste povee gi privlekuval i opredeluva kon Srbija. Vo esen 1906 godina srpska komitska ceta vodena od nekoj si Unko Kosta, preko Kralja Kovacevski najavuva dovaanje i priem vo Suljevska maala. Za ovaa rabota Kralja go izvestil Atanas Todorovski koj bil selski kmet. Atanas, Ilija i Janja Kostinski se dogovorile, kako da ja primaat cetata, a za toa Turcite pomalku da gi obvinuvaat, bidejki vo ovoa maalo pred godini e ubien Alit. Za svojata namera - dogovor Atanas, llija, Janja nemale moznost da ja izvestaat cetata. Koga cetata se pojavila od nasoka na Crveni Kamen so nekolku istreli, selanite isto taka so nekolku istreli odgovorile, a potoa pobegnale vo poleto,- ne ja i precekale i primile cetata. Za vakviot - precekot cetata izvrsila palenje na povee stopanski zgradi - ambari so zite, seno i slama vo domamakinstvata na Kostinci, Baba Karini i Mitrevi - Bojkovi. Po palenjeto cetata se povlekla. Vo vtoriot obid - cetata bila primena, ugostena i ispratena. Selskiot kmet gi izvestil Turcite na Karakol. Za prviot neuspeh - nepriem na cetata na odgovornost bile zemani Ilija i Atanas. Sprovedeni vo selo Mglence no za srea vo kuata na Angel valjavicar, koj mosne dobro go e poznaval Ilija, bidejki kaj nego nokeval, koga odeel po selata i sobiral klasnje za valjanje. Angel gi spasil - od sigurna smrt. Vo ovoa vreme i podocna kako Srpski komitski cetovoditeli se spomenuvaat: Ditko Osicki, Spasa Garda, - od selo Stanca ( kade i denes postoi toa prezime Garda ). Selanite Orasani cesto pati bile zemani kako vodici na cetata, za pridobivanje i osvojuvanje na selo Oblavce i Dolna Maala, od selo Ora ( rod Dosljaci, Sutarci i Vlajkovci ). Nesto poradi otporot sto selanite go pruzale, ne ja primale cetata, duri so beganje od domovite. Uste povee poradi blizinata na turekiot asker od Karakol vo selo Vojnik, cetata ne uspeala da gi pridobie selanite Oblavcani i Dolno maalcani na svojata - Srpska strana. Selanite od ovoa selo maala ostanaa probugarski orientirani za vreme na okupacijata 1941do 1944 godina. Kako odmazna za svojot neuspeh spska ceta - go ubi Postol Dosljacki i mu zapleni stado od 100 ovci. Po Jurietot vo 1908 godina site pa i selanite Orasani bile po slobodna - raja. Nemalo golema stega i strav, od turskiot asker od Karakol vo selo Vojnik. Srpskata ceta poretko navleguvala vo seloto. Makedonskata komitska ceta so Atanas Babata po bitkata na ridot - Vidim, selo Kuklica bila razbiena i dotogas retko navleguvala vo seloto, go smetale srpsko - da nemaat meusebni sudari i slicno. Vo ovoa vreme selanite Orasani se javuvaat kako prvi pecalbari so odenje na rabota vo: Bugarija, Romanija ( Vlasko ), vo Srbija, a nekoi vo preko - Avstro - Ungaria. Kako prv pecalbar - rabotik vo Preko posol Angel Todorovski, koj pri povtorno odenje gi povel so sebe sinovi Iliini Angel i Stojman ( ovie mladi momcinja nabrgu se razbolele i umrele vo seloto ). Po ovaa grupa na rabota odi i Spasa sin Ilijin, koj rabotel na pruga, Karlovac - Fiume, denesna Rijeka. Kako pecalbar, - rabotnik vo Vlasko odele: Manasija Ivanov, Milan Petkov, Ignjat Cerovacki i drugi selani. Nekoi selani odejki na pecalba , ja odbegnuvale sluzbata vo turska vojska i drugi zulumi. Vo esenta 1912 godina zapocna Prvata Balkanska vojna - procuena Kumanovska bitka. Ovaa istoriski vikana - Kumanovska Bitka, vsasnost se vodela i zavrsila na rejonot - atarot na selo Mlado Nagoricane. Na Manojlinski Rid, Srtevica, Gelinski i Prkinski Rid i denes postojat tragi od ukopi, - sanci vo koi bila pvo Turskata pa po toa Srpskata vojska. Vo ovie rovovi - sanci i denes moze da se najde olovo od eksplodirana turska ili srpska topovska granata. Kako spomen beleg za ovaa bitka, od 1934 do 1937 godina bese graden i izgraden spomenik obelisk, visok preku 30 metri, sirok vo temelj okolu 16 x 16 metri, kade bea sobrani i smesteni koskite na zaginatite srpski vojnici i drugi ratnici. Spomenikot e miniran.- razrusen vo maj 1942 godina od bugarskata okupatorska vlast. Po zvrsuvanjeto na Prvata Balkanska vojna, zavrsi i petvekovnoto tursko robstvo, koe vo Makedonija trae od 1385 godina, koga bil poroben Veles pa do 1912 godina ili 537 godini.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

52

Prvo Srpsko.

Prvata srpska upravna vlast od 1912 do 1915 godina selanite Orasani go vikaat - Prvo srpsko. Seloto Ora biva opredeleno za sediste na opstinska vlast za selata: Ora, Rugince, Drenak, Alince i Kanarevo. Od redot na selanite bile postavuvani, pretsedatel na Opstinskiot sud i odbornici, a sekoe selo imalo svoj selski kmet i poljak. Upravnata vlast vo ovaa opstina, kako i vo site drugi, kako prva zadaca izvrsila, mobilizacija ­ regrutacija na site mazi za sposobni za voena sluzba na vozrast od 20 do 21 godini. Ovie vojnici regruti selanite Orasani gi vikaat - Prvi srpski regruti. Vo tekot na cetirigodisnata vojna, od ovie regruti e formiran procueniot - Vardarski Korpus, a vojnicite po svrsenata vojna gi vikaat - Vardarci, koj naziv i denes se upotrebuva za preziveanite ratnici - borci. Kako prvi srpski regruti od selo Ora bile isprateni: Milan Krstev Mitrovski, Tasa Trajkov Cuculski, Stanisko lliin Cuculski, Nikola Jovanov Baba Karin, Milan Ivanov Dzajkinski, Saravin Krstev - Kovacevski, Denko Jovanov - Kovacevski, Jordan - Orde Despotovski, Mile Kralev - Krcinski, Naka Dodev - Cerovacki, Jovan Bozinov Vrginski, Lazar i Kralja Ristovi - Kentracki, Milan Jovanov Kentracki, Karavil Bozinov Kostinski, Petre Naskov Pavlinski, Petrus Stojcin Kalenicarski, Gerasim Lazarov Zarabatski, Mite Stevanov Dzajkinski, Bogdan Tronov Kicoglavski i Nasko Nakov od Despotovci. Od ispratenite prvi srpski regruti - Orasani vo vojnata, no najpoveke; vo 1915 godina zaginaa: Tasa Trajkov - Cuculski, Karavilj Bozinov Kostinski, Nikola Jovanov Baba Karin, Aleksa Manasjin Dzajkinski, Milan Trajkov Dzajkinski, Saravin Krstev Kovacevski, Denko Jovanov Baba Stanin, Lazar Ristin - Kentracki, Milan Jovanov Kentacki, Petrus Stojcin - Kalelenicarski, Gerasin Lazarov Zarabatski i Nasko Nakov od Despotovci. Vo Prvata svetka vojna od 1916 do 1918 godina Bugarija se javuva kako okupatorska vlast vo Makedonija pa i vo selo Ora. I vo ovaa upravna vlast seloto Oraa biva odredeno za sedista na Opstinskoto upravlenie za istite sela. So uprava od selani probugarski opredeleni - Selski kmet, i poljak. Vo 1916 / 1917 i 1918 godina i ovaa okupatorska vlast vrsi mabilizacija - regrutacija mladici stasani za voena sluzba pa i pomladi lica - nabori, ako imaat telesna tezina nad 50 kgr. Kako bugarski vojnici bile: Arsa Kraljin Dosljacki, koj i zaginal na Solunskiot front, Stanko i Petre Todorovski, Bogdan Baba Karin, Vasilko Spasin Cesmadziski i drugi. Po otstapuvanjeto na Srpska vojska 1915 godina, voenite zarobenici, - srpski vojnici vo sobirnite logori vo Avstro - Ungarija, Romanija i drugde gi posetuva Bugarska vojna komisija. Site voeni zarobenici od teritorijata na Makedonija, meu koi i selanite Orasani, bivat oslobodeni od zarobenistvo i namesto doma ­ bivat isprateni na dopolnitelna obuka i upateni na Solunski Front vo vojna protiv Srpska vojska vo ciji sostav bile i nivnite selani, komsii i braka, kako bese slucaj so Stanisko i Vasa Cuculski, Bogdan i Nikola Baba Karini i drugi. Po zavrsuvanjeto na Prvata svetska vojna vo 1918 godina preziveanite ratnici od Srpska i Bugarska vojska se vraaat vo svoite domovi i seloto duri i vo 1920 godina. Selanite Orasani kako i site drugi selani i graanite ne se poveke Carska raja. Nema komitski ceti i vodici. Nema povee strav - Ke zamrknes, dali ke osvanes. Odi denje, noe nema koj da ti preci. Zapocna nov sloboden - miren selski zivot. Skolata raboti, - ima ucitel, decata prvi ucenici vo prvo odelenie so nad 8 godini, se odi, uci i raboti. Kako srestvo za plakanje - kupuvanje i prodavanje - promet se upotrebuvala sekakva moneta; Turska zlatna lira, Francuski zlaten - Napoleon, - Avstriski zlaten Siling, Bugarski lev, Germanska zlatna marka i drugi moneti. Se presmetuvalo zito vo grosevi, jurupi i colovi kako najsitna moneta - vrednost. Vo ovoa vreme selskite trgovci ­ nakupci so ziva krupna i sitna stoka, dobitok, trgovuvale - kupuvale, a plakale po prodadeno vo gotovo za lira, napoleon, siling i drugo. Ovie kovani zlatni pari, posebno stara turska lira i napoleon i denes se navoaat vo selskite domakinstva, a se upotrebuvaaat kako niska - nakit za mladi nevesti. Vo tekot na 1925 godina izvrsena zamena na starata turska, germansko - avstriska i bugarska moneta so nov kovan- metalen, pocinkovan dinar so likot na Kral Aleksandar I Karadorevi.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

53

Selanecot Orasanim i vo ovoa navid slobodno no tesko vreme, gi imal istite izvori na prihodi vo semejstvoto. Cuval i prodaval dobitok - ovci, kozi, svinji, goveda, i drugo. Retko koe semejstvo prodavalo zito, ako imalo visak za - prodazba toa bila pcenicata i jacmenot, nekoj tovar. Selanite skoro nikako ne prodavale kokoski i jajca, nesto poradi oddalecenost od pazarot i slabite saobrakajni sredstva, bidejki se upotrebuval isklucivo tovaren transport - konj so tovar ili magare. Stopanot odel pes 20 ­ tina kilometri do Kumanovo. Selanecot mosnu malku ga interesirala opstestveno - politickata aktivnost, so isklucok na Bogdan Stojanovski - Kicoglavski, koj na Prvite Opstinski izbori vo 1920 - godina e biran za socijalisticko komunisticki poslanik. Nepoznato e kade Bogdan se zdobil so naprednite socijalisticki ideii, poznato e deka Bogdan kako vojnik bil ucesnik na Solunskiot front vo 1916, 1917 i 1918 godina, ta postoi moznost nekade vo Grcija se zdobil so vakvo poznavanje. Vtora poverojatna moznost e semejna sredina. Bogdanov brat Milan, prvo bil rakopolozen hristijanski pop vo Srbija vo Pomoravje, suprugata Milanova - Srbijanka, bila mosne napredna zena so socijalisticki idei. Go ubedila - nagovorila popot da ja napusti religijata, da ja ostavi mantijata, da stane ucitel. Bese ucitel vo selo Ora vo ucebnata 1925 / 26 i 1927 godina, potoa se preseli vo Kumanovo, kade bese ucitel i kako takov e penzioniran. Umre vo - 1955 godina. Raspuvanjeto Milanovo, Crkvata i svestenstvoto go povrzuvaa so navodna preljuba, sto Milan ja izvrsil kako svestenik, sto e sprotivnona Crkvenite nemeri. Selanite Orasani skoro 90% na site Opstinski izbori za sobornici skoro sekogas glasaa za opozicija protiv vladaeckata stranka JRZ - Jugoslovenska Radikalna Zaednica, glasaa za Demokratska stranka na Ljuba Davidovi, no bese nekoe nepisano pravilo , izborite skoro sekoga gi dobivase JRZ. Kako najaktivni agitatori - demokrati za Opstinskite izbori vo 1930 - tite godini, potocno - majski izbori 1935 ili dekemvriski izbori 1938 godina vo selo Orah - bile Donca Dzajkinski, Jordan Vlajkovski, Bogdan i Vasiljko Todorovski i drugi od seloto. Antonija, ne ucestvuval vo izborite 1938 godina. Umren 1937 godina no bil poznat pomedju kandidatite - demokrati od prethodnite 1935 godina izbori, kako na primer: Rade Stoiljkovi poslanik za srez Zegljigovski, Ilija Vukoti, apotekar od Kumanovo, poslenicki kandidat JRZ - ovac. Selanite Orasani i ako sedisteto na opstinskata uprava bilo vo selo Ora, nemale svoj selanec za pretsedatel na Opstinata, vo vreme od 1928 / 29 pa do 1941 gedina. Vo ovoj vremenski peried skoro bez prekid Pretsedatel na Opstinata bil Spira Manasov Kostadinevi zemjodelec od selo Drenak, koj ednovremeno bil i Banski venik vo Vardarska Banovina vo Skopje ( kako stanal Banski venik, ke kazam podocna ). Vo seloto imalo i clenovi na na JRZ, meu koii bile: Spasa Cesmadziski, Josim Kiceglavski, Milan i Cane Kevacevskl. Vo vreme na Prvo Srpske od 1913 do 1915 godina predsednik na Opstina bil Petrus Nesinski - Galc, a po vojnata od 1919 do 1924 godina presednik bil Ilija Cesmadziski, a od 1924 do 1928 godina Arsa Bogdanov - Stojninski. Vo vremeto 1930 do 1940 godina vo seloto Oraa se slucuvaat nastani od pomal opstestven interes za seloto. Se formira selska cetnicka grupa so cetnik - vojvoda Cane Denkov Kovacevski. Ovaa cetnicka grupa vooruzena so ruski - puski i municija, podelenl na selanite, so cel da ucestvuvaat vo selska Milicija, za progon na neprijatelski komitski grupi koi vo toa vreme se javuvaat vo ovoj kraj pa i vo selo Mlado Nagoricane. Ovaa cetnicka organizacija ja rakovodel, organiziral i formiral, Jovan Dovezenski - vojvoda, poslanicki kandidati za izborite na 5 - ti maj 1935 godina, ne gi dozivel - umre den pred izborite. Jovan Dovezenski, komitski vojvoda za srez Zegljigovski, i komitski cetovoditeli ore Skopjence i Spasa Garda se spomenuvaat vo Narodna Enciklopedija na S.H.S Kniga I od A ­ Z od prof. St. Stanojevi strana 616. Ovoj period go karakterizira teska ekonomska kriza, koja najpovee go pogodi selanecot sitno sopstvenik zemjodelec - stocar, a paa cenata, ziva stoka, posebno ovca. Jagne se prodava za 25 do 30 dinari komad - ne od kilo. Pcenica se prodava po cena od 1,50 pari kilogram. Jajca 5 za dinar. Leb 2 dinara kilo. Caj seker - kocka 14, a kristal 15 dinari kilo. Rabotnik - zetvar maz, se plaka od 10 -12 dinari, zena ­ zetvarka od 7 do 8 dinari za rabota od 10 do 12 saata dnevno. Selanecot Orasanin zadolzen so drzaven danok - porez, koj nemoze da go plati. Selanecot optovaren so nemastina, bara pomos kaj Presednikot na Opstinata, koj namesto da intervenira kaj poreskite organi i bara olesnuvanje na selanecot da mu go odlaga plaanjeto danok, da ne dovaa do natrupuvanje - doIgovi. Namesto toa, zaradi polna naplata na zaostanaliot danok vo 1933 / 34 godina, Sreska poreska uprava od

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

54

Kumanovo ispraka svoi sluzbenici - financi, koi se neumolivi vo naplatuvanjeto na dolzen danok. Na selanecot koj nemoze vo gotovo vednas da plati, financot vrsi popis na podvizni stvari -pokunina. Najcesto se popisuvani i zemani bakarni sadovi - kotli, tepsi i drugi sadovi, koi kako metal lesno se prodavaat na licitacija. Od vakov popis - odzemanje sa ovii meri nebea postedeni ni bivsite ratnici, - borci Solunci - Prvi srpski regruti, i nivnite kotli i tepsii bea noseni do Opstinskata zgrada i vraani nazad. Ovaa postapka uste povee gi iretirase - onespokojuvase osiromasenite selani. Vo ovoa vrerne se pojavuvaat i prvite rabotnici - selani od selo Ora, Denko Krstin Ivanovski odi na rabota vo Bogomila, na prugata Veles - Prilep, Ilija Camusovski, odi zandar - privremeno. Cane Baba Stanin i Petko Stojmanovski Tutko, odaat drzavni putari na delnica Kumanovo - Stracin. Kralja Cesmadziski, odi pisar vo Srez Ovcepolski, Sveti Nikole. Saltir Dzajkinski, Mite Pesi i Gjordje Camusovski odaat na rabota vo Borski rudnik - Bor. Kole Cokljinski i Bozin Tonev Kicoglavski odat na rabota vo rudnikot Dobrevo-Probistip. Drugi mladinci se cenjeni - momci ovcari - govedari vo selo Ora i drugi sosedni sela. Jordan Velkov, Velicko Kentracki, Sazdo Cesmadziski i drugi odaat i rabotaat vo Kumanovo. Vo 1940 godina po 22 - godisen kakov - takov miren, stihien selski zivot, zapocnuva podgotovka za nova vojna. Selanecot Orasanin e voznemiren, staven na - novi maki i iskusenija. Vojnici - kadrovci prodolzuvaat so voenata sluzba za uste po 6 meseci. Voeni obvrznici do 40 godisna vozrast, zavisno od koja voena sluzba bivaat povikuvani na voena vezba vo traenje od po 30 dena, koj pokasno se prodolzi so meseci, t.e. do izbivanje na aprilskata vojna vo 1941 godina. Vojnikot - kadrovac i onoj na voena vezba, ja ostava domasnata rabota vo pole, dobitok i drugi, na stari roditeli, zeni i deca. Tie se ovcari, oraci, vodenicari, drvari i rabotnici za drugi domasni raboti. Voenite podgotovki i predstojnata vojna gi vozobnovuva sekavanjata na makite, stradanjata, palenja i teskotii preziveani vo Prvata svetska vojna. Vo kratkotrajnata aprilska vojna od 6 do 17 april 1941 godina se najdoa okolu 40 dusi Orasani. Nikoj ne zagina, niti invalid ostana. Site se vratija zivi i zdravi. Razervistite bea rasporedeni vo edinici na teritorijata na Vardarska Banovina - Makedonija, sto bese moznost za polesno i brzo vraanje doma.

Okupacija

Bugarskata okupatorska vlast vo Makedonija, a so toa i vo Opstinskoto upravlenie vo selo Ora uvaa se - vospostanuva na den 2. april 1941. godina. Opstinskoto upravlenie so sediste vo seloto Ora; gi opvaa selata; Ora, Rugince, Drenak, Alince, Bajlovce, Cvilance, Bresko i Kanarevo. Za pretsedatel - kmet na opstinskoto upravlenie dovaa diplomiran pravnik, Bugarin od grad Sofija. Ovoj coveek e mosne strog, a pravicen nikoj od selanite ne e maltretiran ili kaznuvan, ako navistina ne storil prekrsok, koj povlekuva i kazna. Ostana kmet vo seloto do april - maj 1942 godina. Od letoto 1942 do letoto 1943 godina za kmet vo Opstinata dovaa Dimitar Dilkov, roden vo Kriva Palanka, koj do aprilskata vojna bil zandarmerijski kapetan II klase vo Jugoslovenska zandarmerija. Vo ovoj period selanite Orasani se cuvstvuvaat po slobodnite, ta se pocestoao dovaaat vo Opstinskata zgrada. Vo ovaa godina e gradena nova zgrada - zdanie za ziveenje na opstinskite sluzbenici dojdeni od strana; Kmet, sekretar, birnik:, policaj i drugi.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

55

Slobodnoto odnesuvanje na selanite kon Kmetot, se potvduva so eden ovakov razgovor - prasanje ? Selanecot, Denko Sutarski - deklariran cetnik i blagonadezen Bugarin, vo vrska so objavuvanjetio vojna od Bugarija kon SAD - Amerika. Prasuva - Gospodin kmet, koga ke odime vo vojna srestu Amerika ? Kmetot odgovara - abre tie tuk ste dojdat. Za ovoj razgovor selanite , dodavaa serazlicni zagatki i razgovori. Od letoto 1943 do kapitulacijata 9.9.1944 godina opstinski kmet - bil Bojan Simjonov , Bugarin od Sofija, koj do togas bil opstinski kmet vo selo Zegra - Gilansko. Opstinskoto upravleniea za selski kmet go nazanacuva Jordan Vlajkovski, selanec od selo Ora,- Dolna Maala, Selski poljak biva naznacen, Sibin Pesev - Kavedarski od Suvodolska maala. Opstinski sluzbenik, kurir - pandur, biva naznacen Bozin Nastev - Kicoglavski. Opstinski pisar, biva naznacen Slavko Bozinov Baliski, site od selo Ora. Kako prva akcija sto ja prevzema - sprovede novata okupatorska vlast, Opstinata, bese pribiranje odzemanje na site predmeti ostanati po otstapuvanjeto na Jugoslovenskata vojska. Oprema: obleka, oruzje, municija, kola, konji, volovi sto bile upotrebuvani kako zaprezna snaga - komora. Bugarite akcijata ja sprovedoa vo maj - juni 1941 so pomosna grupa kaurski cigani od Kumanovo, koi bile isprateni od opstinskiot nacalnik, da pomognat vo akcijata. Vo ovaa akcija aktivno ucestvuvase lle vikan kaplar - kaurski ciganin. Odzemenite predmeti bea noseni vo opstinska zgrada, a od tamu raznesuvani od sekogo na sekoja strana. Selanite Orasani imaa podosta od voenata oprema; uniformi, koli, sedla, amovi, koli i ziv dobitok, bidejki vo atarot na seloto se zapadna pogelema komora so voena oprema, pogolem del od opremata selanite ja sakria, prebojadisaa, prepravija, koli demontiraa, zakopaa vo ubre ili slama, ziv dobitok prevedoa vo drugi sela, a nekoi selani i zaklaa zevgar ili poedinecno nekoj vol. Komorata bese od pomoravskite srpski sela Rataje i drugi, te imase slucai selanite sopstvenici na koli i volovi dovaaa vo selo te gi baraat svoite mobilizirani koli i volovi, nekoi i najdoa koli i zedoa. Vo esenta 1941 godina Bugarskata vlast vrsi prva regrutacija i zemanje vo vojska mladinci roeni vo 1919 i 1920 godina, koi ne bea zemeni vo Jugoslovenska vojska. Prvi regruti bea VladeTodorovski i Sande Velickov. Vo esen 1941 i prva polovina vo 1942 godina Bugarskata vlast vpreduva - ustrojuva kniga evidencija na sekoj clen vo sekoe semeejstvo. Se brojat i evidentiraat ovci, goveda i svinji, sto pokasno ke bidat rekvizirani za voeni potrebi. Rekvizicijata e nalik na turskiot desetak, sekoj stopanin - domakin se zadolzuva kolku glavi ovci, svinji ili goveda treba da - predade na drzavata po edinstvena, normirana cena. Se voveduva kontrola za meljanje zito za hrana na semejstvoto, so ogranicuvanje na potrosuvacka na hleb. Selanite Orasani navedenite merki tesko gi privaaat, no pod strav na prinuda i otek gi izvrsuvaat, taka za toa nikoj ne bil kaznuvan. Vo 1942 godina vo Bugarski vooruzeni edinici vojnici odat: Sande Velickov Boganovski, Vlade Vankov Serafimovski - domazet kaj Vasilko Todorovski, Milan Stjana Ristovski, - domazet kaj Stojko Kostinski. Ovaa grupa sluzi voen rok vo novooslobodenite kraevi Dobrudza i Belomorieto ­ Dede - Agac i drugi. Ovaa akcija, merka selanite gi voznemiruva, no vojnicite odat i sluzat Carska vojska. Vo 1943 godina so ucestvo na selanite Orasani se slucuvaat nastani, sto zasluzuvaat poseben tretman i poadekvaten opis. Vo prolet mart - april 1943 godina Bugarskata vlast - opstinata gi povikuva za voena sluzba mladincitite: Stojman Baliski, Nasko Baliski, Mirko Cokljinski, Mite Stancanski i drugi. Ovie mladinci ne se javuvaat na pokanata, dezertiraat, se krijat po ridistata; Nepci, Bratesev Kamen,Vodeniciste i drugi mesta. Nivnite domasni ja znajat polozbata, vo opstinata izjavuvaat deka deca im nestanale - ne znajat kaj se. Vo maj - jun 1943 godina vo selo Ora - Suljevska maala vo - kuata na Spaso Cesmadziski, dovaa grupa komiti ja dovel ovcarot Timco od selo Alince. Zemale hleb, sirenje i jadenje i zaminale. Selanite isprva taka gi vikaa site vooruzeni grupi ne pravejki razlika na politickata pripadnost, dali se cetnici - Drazevci ili Partizani. Bugarskata opstinaska vlast doznava za postoenjeto na kumiti, gi vikat - Sumkari ne pravejki politicka podela.Vo seloto Ora kaj opstinskata zgrada se voveduva zadolzitelno cuvanje selska straza, sto ja davale Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

56

selani Orasani. Strazarite gi vooruzuva, komanduva i rasporeduva eden od aktivnite Opstinski policai, koi ne bea Bugari, tuku selani od Drenak - Kumanovski. Na - 3 / 4 juli 1943 godina kaj Opstinska zgrada strazari bea; Vasiljko Cesmadziski, Miirca Milanov - Petkovski., Petre Atanasov i Mijalko Angelov Todorovski. Opstinski dezuren policaec bil Vasiljko Stojmenovski od selo Drenak. Dezuren opstinski kurir - pandur, bil Bozin Nastev - Tonevski. Vo ranite utrinski casovi na - cetvrti juli 1943 godina, grupa partizani od vtoriot kumanovski partizanski odred ja napaa opstinskata zgrada. Po prvite istreli, stazarite i policajot begaat vo Golem Dlaboki Dol, dezurniot kurir, sto spiel vo zgrada, nezabelezeno izbegal. Partizanite ne fatile ziv covek. Vleguvajki vo zgradata, zemale puski, municija, masina za pisuvanje i drugo. Zapalile del od opstinskata arhiva i se povlekoa vo pravec na Kanarevo. Odreden covek mi kaza za izvedenata akcija, - zapalenata opstinska arhiva. Rano na utre pojdov vo Opstinskata zgrada, ja zatekov arhivata sto gori. Vo toj mig naiduva Vasiljko Kostadinovi od selo Drenak, bivsi optstinski delovoditel a sega Opstinski sluzbenik sto ja vodi evidencija za rekvizicija, kupon - sistem za meljanje zito i drugi normi vovedeni od okupatorskata vlast. So Vasilko zaedno ja doizgorevme preostanalata arhiva - evidencija za rekvizicijata. Na razdelba Vasiljko rece; - Ovoj ne sa napravile nasi ljudi. Strazarite, dezurniot policaj i pandurot, Vasilko sluzbenikot i vtoriot policaj Ariton od selo Drenak bea sprovedeni vo Kumanovo, zatvoreni, maceni i tepani do istostenost, od silniot otek policajot Ariton umre nekolku meseci potoa. Za osloboduvanjeto od zatvor na site nabroeni, jas i Kraljo Cesmadziski preku Stojan Cvetkov advokat od Kumanovo, dadovme - 100 000 leva. Istragata zavrsi. Zatvorenicite bea vednas oslobodeni - pusteni od zatvor. otekot ostana za spomen. Letoto juli ­ avgust, dovaa nov opstinski kmet, Bojan Simjonov, koj dotogas bil opstinski kmet vo selo Zegra - Gnilansko. Opstinskata uprava raboti, selanite ja odbegnuvaat vlasta. Bez poziv ili nuzna potreba,nikoj poveke na odi vo opstinskata zgrada, selanite ne ja izvrsuvaat rekvizivijata, ne baraat odobrenie za mel na zito, ne plaaat danoci i drugi davacki. Komitskite - cetnicki grupa stanuvaat po brojni i skoro javni, selanite se uste ne znaeme za politickata pripadnost. Vo septemvri 1943 godina vo Suljeveka maala, kaj Donco Dzajkinski, prestojuva pomala edinica cetnici - Drazevci vodeni od ore, sin na Mino Kratovski - vojvoda. lsta grupa, vo pobroen sostav, meu koi i selanite Orasani - cetnici, na pominuvanje kon selata Oblavce i Strezovce prestojuva vo Suljevska maala, sproti Petkov Den - 27. oktomri. Vo august - septemvri 1943 godina vo sporot okolu izgubena - ovca, pomeu domakinot Spasa Cesmadziski i Timco, od selo Alince, ovcar kaj Spaso, ucestvuva - Milan Angelov Milkovski i Veselin Vuk od selo Alice so Milan vo svojstvo na pretsednik na Opstina na selo Ora, a Veselin vo svojstvo na selski kmet i opstinski odbornik ( za ovoa ke stane zbor podocna ). Vo pocetokot na oktomvri 1943 godina vo selo Dragomance dojde do teska borba pomeu cetnici - Drazevci i komunisti partizani. Cetnicite ( Drazevci ) ja gubat bitkata i ima pogolem broj zaginati cetnici, nekoi zarobeni. Po ovaa bitka i selanite Orasani znavaat i pravat razlika pomeu cetnicite - Drazevci i komunistite - partizani, Karposevci. Zasilenata partizanska dejnost so pocesti akcii i napadi na opstinski centri, selski kmetski namesnistva. Ubistvo na selski namesnik vo selo Staro Nagoricane i zestokite borbi so Drazieveci i bugarska policija vo Drenak i Karpinsko. So cel za odmazda i vnesuvanje strav od odmazda kaj naselenieto Bugarska policija, zasilena so del kontra - cetnici, okolu 30 usi dobro vooruzeni policai i kontra cetnici - Balisti, kvecerinata na 7 prema 8 noemvri 1943 godina, dovaa vo selo Ora kaj zgradata na Opstinskoto upravlenie. Ovaa vecer strazari, - bez oruzje bea; Radov Bojkov i Stojko Janjin. Dojdenata policija se somneva vo vistinata, deka selanite se strazari. Selanite isplaseni od odmazda, - begaat sto kaj policijata vnesuva vozbudenost i strav. Selanite Radov i Stojko za pristiganjeto na policijata, go izvestuvaat, selskiot kmet Donco Dzajkinski. Sekako po inicijativa na

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

57

Donco vo selo Ora dovaa pogolema vooruzena grupa cetnici - Drazevci, nasobrani okolu vrvot na brdoto Gradiste. Selanite cekaat voorozena borba. Na 8 noemvri okolu 8 - 9 casot policija povaaa vo akcija. Selanite od Kamenitacka i Suljevska maala begaat, gi napustaat domovite, so dobitokot se povlekuvaat vo dlabokite dolovi i ridista kon seloto Alince. Po selanite i cetnicite ­ Drazevci, se povlekuvaat kon seloto Alince. Bez borba, policija izleguva na ridovite; ubrista i Crveni Kamen. Zapocnuva da strela po grupi i poedinci selani, koi nezapirlivo begaat. Prvi e ubien Kralja Kovacevski, policijata so udarni grupi zapocnuva lov, vaanje i ubivanje na poedini selani sto begaat. Gi vanaa i ubia; Manasija Ivanov od Suljevac na 71 godini, Stojca Spirin od Suljevac na 35 godini. Stojca Ivanov, vanat - i sproveden kaj komanotrot na policijata. Sigurno ke bil ubien - strelan, - ako vo toj mig vo neposredna blizina ne bil negoviot sin Dimitrija. Za dokaz deka e od toa maalo, Stojco - mu predlozil na Bugarinot, deteto da go povika na ime Dimitrija, da go prasa kako se vika tatko mu i kade se navaa. Po dobieniot odgovor, Stojco bil osloboden, - ostana ziv i do denesen den. Od kako se slucia ubistvata, nepoznato po cija inicijativa, cetnicite - Drazevci od pravec na Koviljica i Kanarevski kamen zapocnaat da pukaat i trcejki nablizuvaat kon Suljvska maala. Po 10 -15 minuti prestrelka, policijata otstapi kon selo Oblavce i Kumanovo. Cetnicite - Drazevci ostanaa vo Suljeveka i Kamenitacka maala. Komandant na ova cetnicka edenica bil Milos, aktiven oficir, avijaticar - pilot na jugoslovenska vojska, sin na pop od selo Opila. Vo sostav na ovaa edinica se selani od selata; Ora, Alince, Strezovce, Dovezence, Dimonce i Penda. Vo vakva polozba nemav moznost da ostanam doma, so zena i deca pojdov kaj rodnina vo selo Makres, od kade mi bese zena. Na den 9. oktomvri ceta bugarski policai od Kumanovo, vodena od policiskiot nacalnik, dovaa vo selo Ora, kade ja precekuva cetnickato ­ Drazevska edenica, podpomognata od nekoi formalno neaktivnite cetnici; Mite Pesi, Ranko Dilkin, Stevko Palancanski, Jordan Davitov, Koce Kovacevski i drugi vooruzeni selani ucestvaat vo borbata so policijata na den 9 i 10 noemvri. Vo ovaa borba zagina Ranko Dokin od manastir - Karpino, zaginal eden Bugarin i policec a nekolku bile raneti. Posle borbata se pronese glas vo maaloto, - Bugarskiot policaj da go ubil Jordan Davitov so lovdziska puska. Po zavrsenata trodnevna borba, Bugarskata vojska i policija za odmaza, - izvrsi palenje na stopanski zgradi kaj domakinstvata: Katanci, Partarci, Petrevci i Kovacevci. Imase ubien dobitok i zivina. Vo denovite na trodnevnite borbi, potocno na 10. noemvri se sluci vakov nastan, od pravec na Skopje - Klecevce, tri - cetiri britanski borbeni avioni gi nadletaa selata; Strezovce, Oblavce i Makres. Od Skopskiot aerodrom poletaa germansko - bugarski borbeni avioni, se razvi kratkotrajna vozdusna borba. Britanskite avioni bez zaguba se povlekoa vo pravec Staro Nagoricane - Tabanovce. Pojavata na britanskite avioni cetnicite - Drazevci, medju selanite ja prikazaa kako svoja zasluga, deka tie dosle po nivna poraka. Avionite voopsto ne go nadletaa seloto Ora, niti gi mitraliraa bugarskite pozicii. Dodeka bev vo selo Makres - potocno na 10. 11. vo kuata na pop - Zafir, dovaaa partizanska edenica, desetina so Angel Lazarovski - Sajce. So Sajce, Dara i drugi borcite koj gi poznavam od skoleki denovi vo Kumanovo. Za borbite vo Ora, Sajce, veli - Drazevci pred narod velat, pobrojni i posilno vooruzeni sme od partizani, a sega ispratile covek i traziv pomo, da primimo borbu za zastita na narod - selani, ke primimo borbu ako treba i sami, ama so Drazevcl zaedno nikako. Na 11.11. vo ranite utrinski casovi ednicata zamina vo nepoznata nasoka. Borbite zavrsia. Cetnicite - Drazevci se povlekoa vo drugite Pookozjacki sela. Selanite ucesnici vo borbite raskazuva vo podrobnosti za vodenite borbi, posebno za borbata od 10.11. koga ucestvuvala i bugarska vosjkata, so minofrlaci gi razbila nivnite pozicii na ridistata: ubrista, Crveni Kamen, Miliini Usi. Raskazuvaa za komanduvanjeto na Koce Kovacevski koj vo Prvata svetska vojna bil bugarski vojnik, ta ja znael i voeno - borbenata komanda. Vo dekemvri 1943 godina se slucuvaa i nastani vo koi ucestvuvaat i selani Orasani , sto zasluzuvaat, popodroben redosled i opis, bidejki imaat neposredno vlijani e vrz natamosniot razvoj i opstanok na dvete borbeni poliliticki sprotivni strani. Za porealen prikaz, nastanite gi prikazuvam hronoloski po red; Na 11 dekemvri okolu 9 -10 casot od nasoka na selo Alince 40 - 50 dusi cetnici - Drazevci: dobro vooruzeni so puski i germanski avtomati ­ zorka, i smajzeri, rasporedeni vo strelacki stroj, so oruzje na gotovs za borba spremni, navleguvaat vo Suljevska maala.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

58

Vrsat pretres na sekoja zgrada, stala, ambar i drugi prostorii. Vo nasiot, - dvor vleguvaat dobro vooruzeni i dobro poznati selani cetnici ­ drazevci; Velicko Kentracki od selo Ora so redenici i -zorka, i Jasko, od selo Oblavce: Po vleguvanjeto, nezavisno od toj dali se, poznavame uste kako deca od skolu, zapovednicki izvikuva - So glava ke odgovarate ako vo kuata ili na drugo mesto imate skrieni komunisti - partizani. Dodeka ovie dvajca zagleduvaat vo zgradite, selanite cetnici vee bea nasednale vo vo golema odaja i baraat jadenje leb i sirenje togas Velicko rece - Komunisti - partizani sino gi vatile i ubile nasi ljudi; Milana Milkovskoga, sina mu Strahila, Veselina Vuka, ore Matarugu, Cvetka i eru Durackoga i Koceta bratanca Milanovoga. Zamale mu vola, ednu maku - mulku i Milanove aljine. Ovoj e njin poslednji dn. Se priklucia kon grupata i cekaa izvestaj kade vo koe selo ke se najdat partizanite. Okolu 10 -11 casot stigna - izvesite, partizanite se najdeni i opkoleni vo selo Drenak. Cetnicite - Drazevci vednas krenaa kon seloto Drenak. Borbata na Drenak bese presudna za dvete borbeni bratoubistveni politicko - sprotivni strani. Tuka, vo ovaa borba se slucilo - Tatko protiv sin, brat protiv brat - da puka, da vojuva, eden drugot da go povikuva na predavanje i dvete strani imaa borecki - covecki zagubi. Cetnicite - Drazevci bea pobedeni. Prvi gi napustia borbenite pozicii, se povlekoa ostevia svoite zaginati i raneti borci. Golem broj cetnici - Drazevci se razidoa po svoite sela. Partizanite po ustaleno pravilo, seloto go napustia utroto vo ranite utrinski casovi. Vo seloto ostanaa pogrebani zaginati partizani i cetnici. Za ovaa teska borba nekoi ucesnici raskazuvaa poedinosti, kako ja videle i pominale borbata: - Mite Pesi od selo Ora, neaktiven cetnik - Drazevac, sekako slucaen ucesnik vo borbata raskazuva; Cetnici - Drazevci, izgubise borbu. Zaginase; Simon Karadzinski, od selo Dovezence, Dusan Kirin od selo Dimonce, - sestrici na strinu ti Aleksanu, Stanojko i Veljko od selo Matejce. Drugite se razbegase po svoi sela. Komandant Milos i orde sin na Minu Kratovskoga otidose za Dejlovce. Drazevci izginase, kad cule deka Bugarska policija od Stracin im dovaa u grb. Jasko Oblavski za borbata vika; - bese tesko izginase mnozina, ima i ranjeni, kude sam ja bil, ne sam cul za Bugarsku policiju. Sava Kocanin od selo Dolni Kozji Dol -Trgovisko, raskazuva; - ja sam bil aktivan cetnik - Drazevac, u Palanacku brigadu, komandant na brigadu bese, - Petrus vikan, - Strban, od nase selo. Znam kad dojde kurir i javi deka partizani, - komunisti bile najdeni i obikoleni u selo Drenak, da im isprati pomos i da ucestvuje vo borbu. Komandant Petrus mene me praa na German kude Bugarsku policiju, da se javi na Stracin deka partizani - komunisti se najdeni u Drenak kude Crkvu. Ja povee ne se vrati kude Petrusa, sve sam se kril. Jordan Dzajkinski od selo Ora, raskazuva; - trojka partizani preko no doodi kude nasu kuu i go trazi brata mi Doncu. Donca izbegal porano. Mene me odvedose pri komandanta Karposa i rekose, Donca izbegal, ovoj mu e brat Karpos im podvikna. Mi nesmo Drazevci, nema krivca daj brata ili koga bilo. Ja ostana cel dn sa partizani, posto nikoga ne pustav dodeka sa u toj mesto. Okolo rucak pocna borba, drazevci pucav od sve strane ama od deleko. Partizani zemase polozaj okolo Crkvu po tija ridovi. Nekoe vreme Karpos vika cico odnesi ovuj municiju do onaj rid tamo i takoj do na privecer. Drazevci pocnase da popustav da begav, partizani ne gi mavav, kad se stmni pribramo se, sabajleto rano od Drenak dojdosmo u Bajlovce - Bozovi. Mene me pusti drugoto sabajle od Bozovi a oni kude otidose neznam. Cetnici - drazevci od selo Ora site ja prezivea borbata vo Drenak, nema raneti i zaginati. Vo mali grupi se krijat vo seloto. Nemaat nikakva aktivnost. Nikoj povee ne im pristapuva, niti pa tie nekogo zemaat, - mobiliziraat. Na 19 - ti dekemvri 1943 godina selanite Orasani od Suljevska maala imaat domasna slava - Sveti Nikola, Vo ranite utrinski casovi, - kumanovskiot partizanski odred - Orce Nikolov, za prv pat dovaa vo selo Ora vo Suljevaka maala i vednas biva rasporeden po kui, po nekolku borci vo grupa. Stabot na bataljonot, so komandantot Karpos, bese vo kuata na Arso Petko - Bogdanovski, vo odajata vo koja bese ubien Alit i Rustem Susevski ( vidi str 70, 71). Okolu 8 - 9 casot pojdov vo Stabot, se sretnav so Hriste poznanik od kumanovska gimnazija, so kogo posleden pat sme se videle na den 20 oktomvri 1934 godina. Za prv pat se sretnav i zapoznav so Boro Pockov pseudonim - Mirko, Vera Joci i Stojman Largo.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

59

Po kratko zapoznavanje i razgovor za - gimnaziskoto vreme i sekavanje na brakata Cedo i Dusko Stosi sinovi na Zafir ucitel od selo Biljaca, Karpos pomina na razgovor vo vrska so nastanite i cetnicko - Drazevska aktivnost vo selo Ora. Vednas postavi zadaca, - da se najde i dovede Donco Dzajkinski, sorabotnik cetnicki - drazevski vo selo Ora. Vo toj mig bese mi nepoznato od kade go znae i cul za Donco i negovava sorabotka so cetnicite - Drazevci ( vidi strana 82 ). Po dovaanjeto na odredot vo maaloto, Donco vednas izbegal od doma i posol vo selo Rugince. Isprativme luge da go povikaat da dojde i se prijavi, - predade vo stabot. Od kako dobiv licno vetuvanje od Karpos, deka Donco nema da bide kaznet za sorabotkata so cetnici - Drazevci, Donco dojde, so mene zaedno pojdovme vo stabot, kade vee imase dojdeno povee selani od maaloto. Donco se prijavi - ja su Donco. Karpos mu pruzi raka, se pozdravija. Donco pred site prisatni, izjavuva; - nema povise da sorabotuva i pomaga cetnici - Drazevci. Karpos izjavuva, sovatuva i nareduva; - Ti i svak seljak, - domakin, ke primi, ke nahrani i napoji svaku naoruzanu silu: cetnici - Drazevci, Partizani, Balisti - kontracetnici i Bugari. Ali nikoj pa i ti Donco, ne smee da kaze na cetnici - Drazevci, Balisti i Bugari, deka partizani denes ili koga bilo bile ka kaj toj i toj i deka otisle u toj i toj selo, kaj toj i toj covek. Za takvu rabotu, takvome ide glava pa koj da bija. Po zavrseniot razgovor selanite, vo ranite utrinski casovi, partizanite go napustia seloto - Suljevska maala i zaminaa vo nepoznata nasoka, Vo ovoa vreme partizanskiota desetina ( vod od 12 -13 borci ), meu koji imale i zeni, dovaa - vo selo Ora, vo kuata na Kiro Petrusev Stojcevski - Kalenicarski, od Suvodolska maala. Partizanite se interesirale za sostojbata, okolu zgradata na opstinskoto upravlenie, za cuvarite, selani i drugo. Za ovoj nastav Kiro raskazuva; - Ne pamtu, datum, ama znaam deka bese nok uoci na esenju zadusnicu 1943. godinu, kude mene doma dojdeva, - partizani 12, - 13 dusi, medju koji gi prepoznav: Vane sin na Iliju od Kumanovo, a roden od selo Aljince, koji ima sestru omazenu za Sande Kiceglavski i go pozna, Vasiljka sto se vika - Krokodil, od selo Drenak. Vane i ja so partizanite pojdesmo kude opstinu. Strazarite bea od selo Rugince, i konje cuvar -Gjorge izbegse nekude, kude Bozazdijski lozja i Kuckarci od tame se oglasise nekelku istrela od puski. Partizanite otvorise zgradu i zemaa 7 ( sedam ) puske. Ovoj puske sem gi ja licno nosil do selo Aljince, do prve kue - Batalci, mesto vikano - kepaci. Puske gi ostavismo na cuvanje kude Anela Batalskoga. Od ovoj nastan mi ostana u sekavanje moment, kad besmo u blizinu na Petrevske zrae na Vasiljka - Krokodila mu se slosa, covek paa u nesves. Nekoj od partizanite edno sisence te mu ga stavismo pod nos i Vasiljko stana i nastavismo pat za - Kepaci. Na 23 - ti dekemvi 1943 godina okolu 9 casot so pismna poraka od Karpos, kaj mene vo Suljevska Maala dovaa Lazar Bojkov - Carsanski, od selo Kanarevo - sosedna maala. Vo porakaka Karpos postavuva zadaca, so kurir koj ke dojde kaj mene, zaedno da pojdeme vo kua na Stojman Cerovacki - sosedna maala od selo Kanarevo. Po dolgo cekanje okolu 12 -13 casot najaveniot kurir - Vasko Janevski od selo Dovezence dojde. ( kurirot bil ispraten od Dane Cekov, koj so svoja edenica prestojuvaal vo selo Dovezence, ta kurirot preku mene da bide povrzan so bataljonot. Skoro ednovremeno so pristiganjeto na kurirot, povtorno dovaa Lazar Carsamski, te site troica pojdovme vo kuata na Stojman Cerovacki. Vo stabot se sretnav i vidov so Done Bozinov, moj dobar drugar i komsija od prvite denovi koga vo ucebnata 1931 / 32 godina dojdov vo Kumanovo kako ucenik vo - kumanovskata gimnazija, povtorno se sretnav, sega vee poznanik so Mirko - Spanac, Vera Joci i Karpos. Po kratok razgovor Karpos zapovednicki vika, - Sazdo so Done da gi razgledate dokumentite i dogovorete se sto ponatamo. Jas so Done izlegov nadvor, pred kuata na cardak. Done od svoja kozna torba vadi nekoi ubavo dekorisani, na pola tabak fina hartija pecateni papiri, na koi pisuva; - Dekret , po milosti Bozjoj i volji narodnoj, u ime Njegovog velicanstva Kralja Petra II - Karaorevia; za Pretsednika Opstina Orahovacke,

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

60

postavlja se gospodin Milan Anelkovi, zamljoradnik iz sela Aljinca. Za stab vardarskog Cetnickog Korpusa Stojan Krsti, Vakvi dekreti imase za; Strahil sin Milanov koj e postaven za Komandir na Zandarmeriska stanica vo selo Oblavce. Za ore Mataruga, bivsi zandarmeriski kaplar - domazet vo selo Oblavce, koj se postavuva za komandir na Zandarmeriski vod vo Kumanovo. Za Spira Kostadinovi od selo Oblavce, koj se postavuva za Pretsednik na Opstina vo selo Mlado Nagoricane. Za Vasiljko Kostadinovi od selo Drenak, koj se postavlja za delovoa Opstina Orahovacke ( na ovaa sluzba bil do aprilskata vojna1941 godina ). Opisanite dekreti bile pronajdeni kaj Milan Milkovski od selo Alince vo momentot, koga partizanite vrsele pretres vo negovata kua, poradi obvinenie, deka Milan i nekoi aktivni cetnici - Drazevci vo selo Drenak - maalo Durmanica ( komsisko maalo so selo Alince) zarobile partizaneka trojka vo sostav; Vasilko vikan Krokodil od selo Drenak, Dusko vikan Cigance od Skopsko i Gela Dodevski od selo Celopek. Zarobenata trojka, partizani, maceni i maltretirani, osudeni na smrt i vo selo Dlabocica strelani: Vasilko i Dusko. Gela ne. Go oslobodile poznati selani cetnici - Drazevci od selo Celopek i Mikuljane. Za organiziranata cetnicko - Drazevska dejnsot i za izvrseniot zlocin, - ubistvo na partizanite, zarobeni i streljani na 10 / 11 - dekemvri 1943 godina se; Milan Angelov - Milkovski, i drugi ( vidi strana 85). Pokraj smrtnata kazna, Milan e osuden na konfiskacija zemjisen imot i del od dobitokot, ovoa e prva kazna izrecena od izbranite selski odbori - narodni odbori, konfiskacijata e zavedena vo evidencijata na konfikoskaovani imoti na lica osuduvani za dela protiv narodot i drzavata, sto ja vodel Okolijski Naroden odbor vo Kumanovo. Citajki gi dekretite, se potsetiv na zborovite izreceni od Vasiljko - Ovoj ne sa napravile nasi ljudi. Ucestvoto Milanovo vo sporot pomeu Spaso i Dimco okolu izgubenata ovca, kade Milan ucestvuva vo svojstvo na Presednik na Opstina, velejki - Mi ne trazimo sud preko Bugari, mi imamo svoj sud. Done zagina na 2. april 1944 godina vo napadot na Probistip, so nego ostana i torbata so dokumentite, poradi sto ponatamosna akcija izostana. Na 25 dekemvri 1943 godina - kumanovskiot partizanski bataljon - Orce Nikolov po borba, so bugarska policija vo selo Vakav - Kratovski. Na 25.12. 1943 godina okolu 7 - 8 casot vo ponedelnik sabajleto pristignal vo selo Ora smesten, i rasporeden po kuki vo Kamenitacka i Suljevska maala potocno vo Kovacevci i Dzajkinci. Stabot na bataljon - bese vo kuata na Zavir Kovacevski. So pristiganjeto na bataljon, vednas bile sobrani i pritvoreni vo kuata na Koce Kovacevski selanite Orasani; Stevko Palancanski , Gerasim.Vrgnski i Jordan Davitov, a Ranko Dilkin - Kovacevski bil zadrzan pod prismotra doma, da se javuva kaj Komandantot Karpos. Okolu 12 - 13 casot preku borec Rufat Bekirovski od selo Algunja - Gulinovac (eden od postarite borci) , Karpos me povikuva na razgovor vo stabot. Vremeto bese mosne loso - zimsko, sneg i poledica, sto za mene invalid bese posebna teskotija i napor, po taka lose vreme da go pominam patot i preslapot na brdoto Gradiste. Nemav izbor, vo pridruzba so cico mi pojdovme. Minavajki pred kuata na Donco Dzajkinski, gi gledame nesekojdnevna gletka. Partizan so puska na ramo, bez opinci - samo po corapi, stoi na malku suva slama poseana po snegot, izvrsuva strazarska dolznost. Partizanot sto odese so nas mu rece - odime kaj komandantot, oni se so mene. Po pristiganjeto vo stabot vo isti sostav kako i poranesnite dve sredbi, se vidovme, pozdravivme i povalno izjaviv, deka eksplozijata na bombi vo cerasnata borba vo Konju se slusase duri vo selovo Ora. Na ovaa umesna povalba dobiv odgovor, - toa sa nas proizvod bombe karposovke. Potoa Karpos zapovednicki rece - Vidi so Doneta za nekoi rabote, kako ke se dogovorite. So Done izlegovme od sobata, stoime nadvor na cardak. Done me prasuva za selanite Orasani sto ucestvuvale zaedno so cetnicite - drazevci vo borbite vodeni vo selo Ora na den 8, 9 i 10 noemvri 1943 godina ( vidi str. 83 i 84 ) za Stevko Palancanski i Jordan Davitov, kakvi se kako luge, vo seloto, nivnata cesnost i pripadnost ? Moeto mislenje i odgovor imase vakva sodrzina Stevko, Ranko i Jordan gi poznavam poveke godini nanazad ovie se postari godista od mene. Dobri i cestiti luge se. Ne se pojavile kako bugarofili, tocno e deka se ucestvuvale vo borbite Stevko i Jordan se lovdzii i imaa svoi lovecki puski. Od selanite sum cul deka bas Jordan so lovecka puska go ubil policajot, sto edinstveno vo ovaa borba zagina od Bugarite.Vo navedenite trodnevni borbi ucestvuvaa skoro site selani od Kamenitacka i Suljevska mala koi imaa lovecki ili vojno - drzavni puski i municija sto ostana od aprilskata vojna 1941 godina.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

61

So odgovorot Done se soglasi. Jas go prasav Done - Ako se misli na mobilizacija - zemanje vo partizani na lica od selovo. Predlagam, sega vo ovoj momenat da ne se vrsi mobilizacija, vo ovaa maalo prv pat dovaate. Od ovoa maalo ima najgolem broj cetnici - Drazevci. Mobilizacijata ke ima los priem kaj selanite, poradi sto pri povtorno dovaanje ke begaat i ke izbegnuvaat sredba so partizanite. - Mobilizacija ke vrsime drug pat. Done go sledi moeto prasanje i mislenje za mobilizacijata, vo toj mig Vera Jocik izleguva i prasuva, dali sme gotovi so dogovorot, Done nakratko i raskaza zaminatiot razgovor i dogovor. Vlegovme vo sobata kaj Karpos, Done i Vera mu raskazuvaat - Karpos, bez prigovor rece - Pametno. Ovo - viduvanje i razgovor so soucenicite od kumanovskata gimnazija Done - Kokosce i Hriste Karpos i so Vera Jocik, bese posledno ( bea zaginaa i ostanaa ). Selanite za koi razgovarav se istata vecer - oslobodeni i pusteni doma. Nivnoto zatvaranje i osloboduvanje, vo vreme na razgovorot jas nesum go znael niti somneval. Za ovoa sum doznal posle dolgo godini licno od Gerasim i Ranko, koj i denes im raskazuva na moite sinovi, za toa tesko proziveeno vreme. Na 2 dekemvri - sreda k vecerinata vo selo Ora, kaj opstinskata zgrada dovaa bataljon dobro vooruzena bugarska vojska. Nikoj vo seloto ne znae sto ke podgotuvat. Istata vecer vojska gi sobira od doma selanite; Velicko i sin mu Stojca - Bojkovski, Jovan Vrginski i uste nekolku drugi lica. Gi drzi kako vo pritvor vo skolskata zgrada. Selanite od Suvodolska, Orasaninska i Suljevska maala - poodaleceni od Opstinata ne znajat sto se slucuva vo seloto. Na 3. dekemvri, - cetvrtok nekoi selani od Suljevska maala kako i obicno idat vo Kumanovo na pazar ta i vo toj cetvrtok vo ranite utrinski casovi posle vo Kumanovo na pazar, a so toa ja izbegnale internacijata, nekoi kako Donco Dzajkinski i sigurnata smrt. Na ovoj den Bugarska vojska povaa vo akcija rasporedena vo borben streljacki stroj - so puska na gotovs navlegavaat vo sekoj dvor i nareduvaat - Sicko zivo, da izleguva vnka na dvorot. Na ovaa naredba stara baba Bogdana odgovara, - Odi, odi slobodnoo da ima vo kua kumita, ti ne bi takoj odija. Vo akcijata se sobrani site maski lica od 18 do 55 godisna starost, Zemaa potopla - obleka i nametki, leb i nesto za jadenje i zaminaa od kui. Vojnikot go prasuva oficerot - Kakvo so kuciot ? Odgovor. - Zakaraj go do deteto. Vo toj momenat vo dvorot dovaa opstinskiot kmet Bojan Simijovov i nacalnikot na policijata pristignata i stacionirana vo skolskata zgrada. Kmetot me oslobodi od - sproveduvanjeto do dereto. Po ovaa grupa pominuva nova grupa, koja gi sobira zaostanalite i prikrieni nesobrani selani. Ovaa grupa gi sobra i ovcarite, stadata ostanaa sami bez cuvar. Se pojavuva bugarski avion, dvokrilec vikan - Cajka. Vo seloto rasfrluva letoci, so koi se povikuva naselenieto da gi predade sumkarite. Mazite od 18 do 55 godini da zaminat - vo starite predeli na Bugarija, kade e bidat zapazeni od - sumkarite. Letokot, - povikot go potpisal Ministerot za vnatresni raboti na Carstvo Bugarija, Doco Hristov. Akcijata pomina, mazite sobrani, starite vrateni doma, da gi vrsat rabotite za sinovi, vnuci koi se vee na pat za Kumanovo. Okolu 12 -13 casot se navoam kaj ovci vo mesto vikano - Kacan, od kade mosne ubavo se gleda panoramata od Dodanska do Kozljanska maala od selo Kanarevo. Se gleda grupa luge sto izleguva od Kozljanci, se dvizi kon Dodanska maala. Se slisa pukanje, eden covek bega, po nego pukaat, od sprotivna strana na kanjonot Provaljenica, bugarski vojnici trcaat kon kanjonot. Pukanjeto zavrsi. Vojskata se povlece vo sobirnite centri - maalite Kozljanci, Baba Dostinci i Beli Vuci vo selo Kanarevo i edna rota - ceta vo Suljevska maala. Vo ovaa rota vo cin na fetfebesel - narednik, bese Zivance - sin na manufakturen trgovac mladi od Kumanovo. Zivance go znam od gimnazijata vo Kumanovo. Go prasuvav za imeto na nivniot komandir, sto go izvrsi ubianeto - streljanjeto na selanite, toj ne mi dade odgovor - ne go kaza.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

62

Streljani se Jovan Vrginski, Velicko Bojkovski, Blaza Partarski, Petre Madzarski, Jakov Dzajkinski, Jordan Dzajkinski,Venko Manasin - Ivanov i Jordan Petrevski od selo Ora. Vanko Jakimov Jakimov - Dosljanski od selo Kanarevo i Kole Ljuban od selo Dlabocica domazet vo selo Dovezence, koj slucajno se zatekol vo reonot na selo Kanarevo i zaroben od vojskata. Akcijata zavrsi, vojskata prodolzi kon povisokite od kozjacki sela. Strelanite ostanaa vo voda vo dlabocinata - na Provaljenica. Vo selo Ora ostana policiska edenica so stotina vooruzeni policajci. Opstinskiot kmet i policijata davat odobrene, strelanite selani da bidat izvadeni, preneseni i pogrebani vo selskite grobista, bez selskite, crkveno - verski obicaj i obredi. Potkazuvac i dousnici selani ja izvestuvaat policijata za pojavata - na poedinci sumkari. Policijata izveduva akcii podaleku od selo Ora. Na 6 januari na - Badnji vecer vo selo Beljakovce, ziv go zarobuva Dusan Aleksin - Krcinski, koj kako aktiven cetnik - Drazevac se kriel vo selo Beljakovce koe ne e pod udar na akcijata za internacija. Zarobeniot Dusan go vodat vo Kumanovski monopol kade se sobrani selanite od podkozjackite sela - internirci. Dusan gi prokazuva - izdava svoite dovcerasni sorabotnici i jataci, koi bivat streljani vo selo Davidovce - Bujanovac, zaedno so niv i Dusan. Na den 7 januari - Bozi 1944 godina po prijava policijata go napaa i ubiva vo rodna kua Jovan Macanski vikan - Poslanik, od selo Kanarevo. Policijata stacionirana vo skolskata zgrada izgradila odbranbeni bedemi i kreposti so sto se brani od napad na sumkarite. Kumanovskiot partizanski odred - Orce Nikolov se interesirase za brojniot sostav, opremenost i utvrduvavanjeto na policija vo seloto Ora. Na dva pati na 19 / 20 i 24 / 25 januari 1944 godina, Karpos gi praa kaj mene trojka vo sostav; Zivko Calo, Petrus od selo Stepance i Cane - Dobrosanski, koi se - interesiraat za policijata vo selo Ora. Jas licno ne sum bil vo skolskata zgrada, kaj policijata, ta nesum videl i ne go znam nivniot raspored i utvrduvanja, sto go kazav na partizanite, a so poraka za Karpos, vo povolna prilika da pojdam i vidam, a potoa da ja iznesam - opisam polozbata. Zadacata ostana neizvrsena. Karpos se opredeli za napad na policija vo selo Biljaca, kade i zagina na 7.2.1944 godina. Policijata od selo Ora se povlece kon krajot na januari. So formiranjeto na III - ta Makedonska udarna brigada na den 26. 2.1944 godina vo selo Zegljane, vo cii sostav vleze i kumanovskiot partizanskiot bataljon - Orce Nikolov, se sozdade pogolema voena edinica, se osvojuvaat novi teritorii i Kozjacki sela. Cetnicki - Drazevski edinici i brigadi se razbieni. Na teren ostanuvaat mali grupi od 3 - 5 lica, koi voglavnom se krijat, nemaat nikakva borbena i politicka aktivnost. Okolu 20 april 1944 godina sabota sproti nedela - Veligden, grupa cetnici - Drazevci Orasani Cane, Stojman i Nasko, Mile Katin i Sande Kostur od selo Alince, dovaaat vo nas dvor, lupat na vrata, otvorete Cesmadzije - psujat majku i sve po spisak. Se vozdrzavme, dedomi Spaso tatko Vasilko i ja, ne otvorivme. Cetnicite otidoa. Ne zavaa strav od odmazda zosto ne otvorivme. Veligden pomina, istata nedela kvecerinata uste vo den vo sreda grupata cetnici dojde vo nasata kua. Baba Bogdana smelo gi preceka so zboroivi - Abre magarinja.Takoj li znaete,da ve ranimo i kriemo, a vi da ne psujete. Cane i Mile skoro vo edno vreme odgovaraat - Tetka Bogdano, besmo malko ljuti zasto - ne ni otvoriste. Da otvorimo pa bas na Veligden, malko sekiraciju si imamo sto sa mi internirani cetiri muske glave, ne gi znaem kudesa, ta sas vas ke se raspravlajmo. Da razberev Bugari pa i toj da imamo muku. Grupata cetnici popusti. Naracaa vecera - za 40 dusi cetnici. Jas i Bogatin i deda Arsa sobravme leb i nesto gotveno jadenje ostanalo od Veligden. Cetnicite, hranata ja zedoa, zaminaa i povee ne se vratija.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

63

Nasko go ubija samite soorabotnici, Stojman se predade vo Komanda mesto vo Bajlovce. Cane so seta oprema se predade na Bugari vo Kumanovo. Mile i Sande od Alince za zlodela se streljani vo komanda mesto vo Bajlovce. Na 29 / 30 april k vecerinata uste po den vo Suljevska maala davaa partizanska trojka, sto ja vodi moj soucenik od Kumanovo, - Branko sin na Milos Dimi, sivac od Kumanovo. Branko se interesira za sostojbata vo seloto, grupa cetiri ici, Bugarska policija i vojska. Rece deka Bugarija predzema mosne obemna ofanziva protiv - partizanska slobodna teritorija Mi imamo zadatak da zapalimo skolu i miniramo mostovi do Stracin. Veceraa i zaminaa. Skolskata zgrada vo selo Ora gori ­ zapaleni. Drvenite mostovi gorat - zapaleni. Na 30 april1944 godina k vecerinata vo selo Ora, kaj Opstinskata zgrada dovaa bataljon - druzina bugarska vojska. So kamioni se donesuva municija i polesno oruzje; minofrlaci, mali topovi i druga voena oprema, vojska dovaa vo maalate; Kamenitica i Suljevac, gi sobira selanite na edno mesto, okolu postavuva mitralezi i vojnici so avtomati, kako za streljanje. Oficerot prasuva - koj zapali skolskata zgrada ?, - Odgovaram - sumkarite. Kako znaete ce se tie i kade zaminaha ? , - Nasi selani mazi, se internirani vo starite predeli. Po laenje na kucinjata razpoznavame deka se sumkarite i zaminaa vo taa nasoka - severno. Posle 20 - tina minuti neizvesnost, propratena so strav , bidejki dozivele edno streljane pred cetiri meseeci potocno na 30.12.1943 godina. Nekoj od Bugarite izvika - Pustete gi horata, soberete konete i magareta i elate na sam. Taka, sobranite selani bea pusteni doma, selskiot dobitokot, konji i mladi zdravi magarinja zemeni, mobilizirani i odvedeni kaj opstinskata zgrada. Na 1. maj vo utrinskite casovi okolu 6 - 7, vojska so komora - oboz trgna vo akcija, zapocna golemata majska ofanziva. Vremeto bese prava zima, paa sneg propraten so severen veter, sto za ovoa proletno prvomajsko vreme e retkost. Prva zrtva - ranjenik e Nasko Baliski od selo Ora, cetnik - Drazevac koj se kriel vo - Vodeniciste, ta otkako vojskata pominala, mislejki deka nema drug vo pozadina izlegol od skrivalisteto, za zal go zdogledala zaostanata vojna patrola, pripukala i go ranila vo debelo meso vo butina. Se storil umren, vojnicite go pominale. Od kako veke prezdravel, nekade kon kraj na maj - juni se slusaat glasovi Nasko Baliski go ubile njegovi soborci - cetnici, bidejki imal los - necovecen odnos kon svojata zena, koja bila rodena od selo Alince. Nasko e ubien vo - Brateseve nive - padina kaj Nepci, a pogreban vo selski grobista vo selo.

Vo juni od 1 -10.1944 godina poaame na pat za Bugarija, - Nova Zagora, selo Tvrdica i Rudnik Mina Tvrdica, jas, majka mi Stojanka, Stoja Cokljinska i Dilka Kovacevska, da gi posetime i vidime nasite internici, sto bea stacionirani i rabotea vo Rudnikot - Minata. Patot go minavme mosne tesko. Patuvasme so avtobus Skopje -Sofija, a nie slegovme na uesevo. uesevo - Sofija patuvasme so voz. Od Rankovce do Kriva Palanka ne nadletuvaat Anglo -Amerikanski avioni bombarderi. Vo Sofija po sovet na eden kondukter, spieme vo voz - vlak. Vo gradot vladese - policiski cas. Vo Sofija vo - Zaharna fabrika, posetiv nekoi nasi internirci : Dedo Bogdan, sin mu Dojcin, Spaso Dzajkinski, Mite Pesi i drugi. Od Zaharna fabrika do izleznata gara kon Plovdiv patuvame so Gradski tramvaj. Po izleguvanje od tramvaj na ulicata i trotoarot od desna strana, gledame lesevi, ubieni luge. Medju niv prepoznavam zenska osoba, sto patuvase so istiot vlak od uesevo, imase bel zavoj na podkolenicata. Od Sofija do Gara Dbovo patuvame so cesti zastanuvanje, okolu Pazardzik i Plovdiv, kade kompozicijata ja nadletuvaa avioni, a Plovdiv i Karlovo bea i bombardirani. Vo Dbovo mesto ubavo, ramnina - kotlina kako makedonski Polog, selanec so ubava kola so ruda tovaren so seno, pregnal dve magarinja namesto konji. Na moe prasanje - Bratko za kakvo pregna magareta, namesto koneto. Odgovor - Koneto gi zamaha za reparacija, so glavata - mimika pokazuva kon grupa germanski vojnici, sto cekaa vlak.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

64

Vo selo Tvrdica pristignavme okolu 8 - casot. Tuka ne cekaa nasite sinovi i braka. Seloto Tvrdica so Garata od Rudnikot - Minata Tvrdica, e odaleceno okolu 12 km. Patot go minavme peski, nema nikakov prevoz. Vo Rudnikot ostanavme so odobrenie na upravnikot eden den i dva noka spienje, so nasite internirci. Na vraanje doma, vo selo Tvrdica podolgo cekame voz. Za toa vreme go razgledavme seloto, mosne ubavo, urbanizirano, kadrmisani ulici, ubava opstinska zgrada, apteka, veterinarna stanica i selska ambulanta, crkva so grobiste i drugi objekti. Nasite internici, koi so nas dojdoa vo seloto, raskazuvaa . Koga stignavme vo selovo bese Bozi - 7 januari. Selanite ne cekaa so kriski topol leb, sirenje. Mosne ubavo i humano ne docekaa. Beva vidno nezadovolni od postapkata na svojata Vlada i Carstvoto. Ni raskazaa kako selanite reagirale, koga ucestvuvale vo zakopot na Cvetko Radev Micevski od selo Ora, koj umrel vo Rudnikot Tvrdica, a zakopan e vo selskite grobista. Selanite mu odale seta pocit so obredi i obicai kako za svoite selani. Tuka vo seloto vidov selanec vo ubava zaprezna kola so aros od jarem, od edna strana vpregnal krava pokraj koja odi tele, od drugata strana vpregnal magare. Gletkata me potseti na vpregnatite magarinja vo selo Dbovo. Go molam za izvinuvanje - da ne bide ubizdan - za kakvo vpregnal krava i magare ? Selanecot tazno odgovara - majkata na kravata vo 1941 godina, pred Vojnata mi ja zedoa za reparacija. Kravata bese malo tele, toa mi ostana, sega ima tele - mlado, a magareto so kravata ke vlecat kolata. Na vraanje doma so - voz do uesevo, tuka vidovme desetina sandci za mrtovci, ne prazni tuku polni. Okolu eden imase pogolema tolpa luge, a eden mosne glasno zboruvase - Ete, go ubija Sumkarite. Mlado momce oficer, zagina na - Cupino Brdo - vo boj so sumkarite. Eden bese na tatko i majka. Ovoj iskaz me potseti na Ofanzivata koja zapocna na 1 - maj 1944 godina, koja sekako uste trae, koga ima zaginati vojnici. Po zavrsuvanjeto na Golemata majska ofanziva vo seloto Ora se pocuvstvuva prisastvo na partizanski izvidnicki grupi. Vo selo Bajlovce se formira - Komanda Mesta. Vo selo Zegljane veke postoi komanda na Vojno podrucje. Vo selo Ora se formira prv Narodno osloboditelen odbor vo sostav od tri clena: Bogatin Todorovski za pretsedatel, Denko Ivanov za sekretar i Vasiljko Cesmadziski za clen ( bil predlozen za predsedatel, no poradi nepismenost ostanal samo clen) . Opstinska upravna vlast od selo Ora prenesena i raboti vo bivsa zandarmeriska stanica vo selo Oblavce. Komanda mesta Bajlovce preku svoi udarni grupa vrsi napad i vrz ovaa zgrada. Opstinskata vlast se preseluva vo Kumanovo, vo zgrada na - Kratovo kavana, kade ostanuva do Kapitulacija 9.9.1944 godina. Selanite Orasani se skoro slobodni. Nema bugarska vlast, nema vojska i policija, nema cetnici - Drazevci. Vo selo Oblavce na visoramnina - Velja Glava - se navoa ceta - rota Bugarska vojska, koja od vreme na vreme, vrsi prepadi vo seloto vo Kamenitacka i Suljeveka maala. Zemeet nekoe jagne, zivina i jajca, nesto leb i sirenje i vednas begaat vo bazata. Kon sredinata na juli 1944 godina - Komanda mesta Bajlovce, organizira naroden sobor so miting i igranka kaj skolskata zgrada. Na ovoj sobor dovaaat mladi momcinja sto ostanale neinternirani, devojki i mladi luge, nemajki strav od Bugarskata vojska, od selo Oblavce, koja bi mozela da izvede udarna akcija do Bajlovce. Nemase nikakva akcija. Sobirot mina - vo red i mir bez strav i panika. Se vrativme doma. So prisastvoto na Soborot, licno se vidov i zapoznav so Branko Rule koj povee pati kaj mene ispraal izvidnicki patroli so pozdrav - Branko. Do ovoj mig - sredba licno. Pod imeto Branko sum go zamisluval Branko Dimik, onoj sto dovaase na 29 april sto zapali skolskata zgrada. Dodeka momcinjata so 18 i povee godisna setarost, kopaa jaglen vo Rudnicite vo Bugarija, a nekoi i umrea i ostanaa tamo, internirani kako - srbomani. Nivnite vrsnici od Dolna maala; rod Vlajkovci , Dosljaci bea smetani za cesni i blagonadezni Bugari ostanaa doma, rabotea i izvrsuvaa domasna rabota. Vo toa vreme Disko Vasiljkov Vlajkovski se zeni. Selanite vikaat - Neka, neka se zeni, Disko nee kriv za toa, doslo mu vreme i prilika. Kriva e Bugarska vlast sto vodi takvu politiku, selani od edno selo gi deli na - Srbomani i Bugari. Edni gi internira, drugi ne, ovakoj bilo i vo - Prvo Bugarsko, od 1915 do 1918 godina. Koga selanite sto bile od levata strana na drumskiot pat Kumanovo - Kriva Palanka se smetani za Srbomani i internirani.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

65

Vo mesec juli 1944 godina biva razbiena - likvidirana poslednata cetnicko - Drazevska grupa. Za ovaa grupa licno samiot Cane - Svetan Denkov Jovanovski vikan - Cane Baba Stanin Kovacevski, kako da se ispoveda pred mene raskazuva: - U Kumite, Cetnici a posle Drazevci otido od stra. Moj dobar prijatelj dovaa na Stracinski -Todorov An i mi vika - Bugarska policija od Stracin, se rasprasuje za tebe, - kakv si bil za staru Jugoslaviju? Dali istina si bil selski cetnicki vojvoda u selo Ora? Dali si maval bugarski kumite sto doodile ovde i drugo? Po ovoj razgovor, od stra pobegna u kumite, koi posle gi vikasmo Cetnici pa Drazevci i takoj nekako prezivemo. Sam znaes deka mi Orasanl sto besmo cetnici - Drazevci nikoga na silu ne sabramo, nikoga ne smo tepale. Jedenje i pienje - rakiju smo trazile i zimale, i kude vas znaees za Veligden besmo. Kad sa bile borbe, ja povee begam poza nekoj kamen ili nekoju dolinku, tako da nesam se mnogo javljal, ta nekako prezivo i zdrav ostana. Naska utepase na pravdu, Mileta i Sandeta Kostura streljase u Bajlovce. Od tj stra Stojman, moj badza se predade u Bajlovce, ja nesmeja da se predadu u Bajlovce, resi da se predadu u Kumanovo na Bugari. Otido sa svu opremu: pusku, redenici, bumbu, sajkacu i kokardu. Kad me vidose pred Srez, begav. Ulezo razoruza se i predado na policiju. Drzase me 3 - 4 dna i pustise doma. Ako bese otisja bez oruzje, ke me tepav i pa ke ga zemev, ovakoj sve od jedanput. Za svoe cetnistvo i aktivna organizirana cetnicka dejnost vo 1950 godina Cene e suden i osuden, i izdrzal nekolku godini kazna zatvor vo Idrizovo. Vo mesec avgust 1944 godina vo selo Ora dovaa i se stacionira voena edinica Pionerski bataljon. Vo razgovor so Blagoja eden od postarite borci - Karposevci, roden od selo Pelince doznav za odrzanoto prvoto zasedaaie na ASNOM vo - Manastirot Prohor Pcinjski. Ovoj Bataljon izvrsi mosne vazni voeni zadaci i akcii na patot Kumanavo - Kriva Palanka. Kako prva akcija bese, da gi sobere - mobilizira vo voeni edinici selanite Orasani koi ne bea internirani, da organizira obezbedi - preminuvanje poedinci i grupi sto dovaaat od selata: Beljakovce, Dovezence, Murgas i drugi na pat kon Bajlovce i Zegljane. Ovoj Bataljon posebno znacajna akcija izvrsi vo denovite od 1 - do 9. septemri koga Bugarskata - Carska uprava vlast ja napustase teritorijata na majka Makedonija. Tuka vo selo Ora na patni prevojot Straza gi precekuvase poedinci i grupi bugarski staresini, leki koli i kamioni so koi se prenesuvase narodna imovina, odzemena i opljackana, od bali tekstil i druga konfekcija i stoka za domakinstvo do sanitetski aparati i oprema. Eden aparaat - mikroskop za laboratorija bese daden na cuvanje na mojot tatko Vasiljko. Aparatot izgore zaedno so kuata kade bese na cuvanje. Ovoj bataljon gi sobra i mladincite sto tuku bea dojdeni - vrateni od internacijata vo Bugarija. Vo edna akcija za razoruzuvanje na pogolema voena edinica - del od Vranjanskiot polk po edna greska vo maskiranje so oficirska uniforma na bugarski oficer so povisok cin Blagoja Pelinski zagina na Stracin, a soucesnicite vo maskiranjeto Trajko Ili, telefonist od Kumanovo i Nikola Lazarovski od selo Drenak uspejaa da izbegat. Zivi se i denes. Toa bese posledna zrtva na Bugarskata vojska vo Makedonija. Bugarija kapitulira. Eden neprijatel pomalku. Po kapitulacija na Bugarija od 10 .septemvri do 9. novemvri 1944 godina vo selo Ora se slucuvaat takvi voeni dejstvija - akcii sto zasluzuvaat da bidat sekoja podetalno opisana - prikazana. Tie akciji licno sum gi gledal i tocno znam vreme i mesto na izveduvanje. Na 10.septemvri 1944 godina - germanska voena kolona - kamioni, borni koli i tenkovi pominuva na pat za Kriva Palanka i Bugarija, so koja do pred den dva e bila edna voena sostojba. Vo ovie denovi do kaj 15. septemvri se vratija interniranite lica od Bulgarija, vo grupi od 3 -5, do 10 lica, koi kako uspeale da ja minat granicata na Deve Bair, patot preku German do doma. Po dva tri dena domasen odmor Komanda mesto Bajlovce, gi povikuva - mobilizira mladite Orasani stasani za vojna sluzba, kako i oni sto veke sluzele jugoslovenska vojska. Zaminuvanjeto vo partizanska vojska bese privateno kako opst povik i obavezno sluzenje vojska vo mirno vreme. Se smetase deka so kapitulacijata na Bugarija zavrsi vojnata.

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

66

Vojnicite Orasani skoro site bea rasporedeni i vkluceni vo sostav na 19 - ta Makedonska brigada, koja bese formirana vo selo - Zeljuvino. Vo sostav na Brigadata vleze i Pionerskiot bataljon od selo Ora. Pionerskiot bataljon po formiranjeto na brigadata, vo tekot na septemvri vo reonot Oblavce, Rugince na drumskiot pat Kumanovo - Kriva Palanka vo dolzina od 4 ­ 5 km, izvrsi nekolku akcii i prepadi vrz germanskite voeni edinici, grupi i poedinci i motorni vozila. Na 20 / 21 septemvri 1944 godina borcite od Pionerskiot bataljon na patniot prevojot kaj brdoto Straza postavuvaat kamena barikada na patot. Od pravec na Kumanovo doaat leka germanska kola - sekako nekoj visok staresina. Pred barikadata zastanuva, svrtuva kon Kumanovo. Borcite pukaat, avtomobilot sporo no sigurno vozi kon Kumanovo. Eden hrabar nepoznat borec so konj, po sporedan pokos pat, trca da go presretne voziloto, kaj mesto vikano - Prosecenik, vo atar na selo Oblavce, ne uspea. Voziloto so Germancite bea malku pobrzi, - te izbegaa. Na 23 / 24 septemvri - bataljon go minira patot na prevoj kaj Oblavce. Od pravec na Kriva Palanka naiduvaat dva germanski kamioni. Mina eksplodira kamion se prevrtuva, go blokira patot 7- 8 dusi germanci so avtomati se upatuvaat kon stado ovci, dlaboko vo poleto. Ovcarot bega. Germancite gi sobiraat ovcite da go cistat patot od mini. Soptvenicite na stada ovci, Vasiljko Milkov i Spasa Cesmadzija organiziraat svoi luge so puska vo raka da gi odzemaat ovcite. Zapocnuva prestrelka, germancite blokirani stojat. Ovcite okolu patot lezat, vremeto e toplo. Pionerskiot bataljon organizira vooruzena akcija za osloboduvanje - odzemanje na stadoto ovci. Vo borbata se vklucuva ceta Italijani, sto tuku bea dojdeni vo Suljevska maala. Borbata traese skoro edan cas. Ovcite se oslobodeni od germancite, zaroben e eden kamion so top na patniot prevoj Straza i odvezen vo seloto kaj opstinskata zgrada. Eden kamion e zapalen so sto e blokiran patot. Zaginaa dvajca Italijani i edna partizanka - mlada devojka od Skopski sela, imase i raneti. Germancite upotrebia tenk so top so sto blokadata bese razbiena. Kolonota go prodolzi patot kon Kriva Palanka. Tenkot so top gi biese borcite od bataljonot vo grupi i poedinci. Zaginatite Italijani pogrebani se vo potokot - Vlaski dol, na mea pomeu bavcite na Vonco Dzajkinski i Spasa Cesmadziski. Vo akcijata za sobiranje koski na zaginati italijanski vojnici na teritorijata na Makedonija vo 1960 - ti godini, ovoi grobovi ne se eshumirani. Na 24 / 25 septemvri dovaa do nova borbena akcija ovoj pat na prevojot - Preot , - serpentini na izlez od Golem - Dlaboki dol. kon Kumanovo. Partizanska zaseda precekuva mala kolona germanski vozila motorcikl i 2, 3 kamiona. Po prvite istreli motorciklistot svrtuva i bega. Kamionite bidat zapaleni izgorea zaedno so tovarot. Pokasno se slusaat glasovi, deka vo izgorenite kamioni, imalo raneti germanski vojnici vo borbite okolu Kriva Palanka. Vo ovaa borba zagina, - Josko Tasevski vikan - Zajcar od Kumanovo. So cel da ja ocisti od partizanite svojata pozadina, i da go osigura svoeto otstapuvanje kon Kumanovo ­ Skopje, Germancite prevzemaat akcija, so dobro naoruzena voena edinica okolu 100 - tina vojnici. Na 30 septemvri 1944 godina - sabota, okolu 12 -13 casot germanskata kaznena ekspedicija go pali Manastirot - Karpino, izgorea starite drveni konaci od jugoistocna i jugozapadnata strana. Zapaleni se i izgorea poveke od 70 stanbeni zgradi za ziveenje na luge vo Suljevska i Kamenitacka maaIa. Izgorea; ambari so zito , kosevi so pcenka, plevni i kopi slama i seno, seta hrana za luge i dobitok. lzgorea site dobra i imoti; postelnini, obleka, sadovi bakarni, bronzani - emajlirani i drveni polni so vino i rakija i zimnica tursija. Vo ovaa akcija bea ubieni i zivi izgoreni, svinji goeni pred kolenje, nekolku grla goveda i magarinja. Odmazdata bese teska, ama mina bez covecki zrtvi., selanite begaat po ridistata i dolinite. Po palenjeto na Komanda mesta vo selo Bajlovce, ekspedicijata - vojskata povtorno se navrati kon seloto Ora i gi zapali - dokrajci neizgorenite zgradi. lzgorea alistata i drugi stvari i predmeti sto bea izvadeni od prviot pozar vo sabotata. Na ovoj den 2. oktomri izgorea kuite na selanite od Kanarevo - Dodanci, Cerovaci, Beli Vuci i Baba Dostinci. Vo ovie akcii i borbi zaginaa i nestanaa selanite Orasani; ordi Petrusev Galicki, nestanal bez trag i glas ni do denesen den, Mite Stevkov - Krcinski zemen kako talec, najden umren vo Gjorce Petrov ­ Skopsko, Milan

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

67

Vlajkovski i Spasa - domazet ocuv na Jordan Vlajkovski, zaginaa doma meu frontovska borbena linija. Vo ovaa akcija Germancite go povratia - zedoa svojot zaroben kamion i top, bidejki partizanite nemaat pat i municijata za negovata upotreba, ili vozenje zaklon vo poodalecnite sela. Kon krajot na oktomvri voenite dejstvija se prenesoa na terenite na drugi sela. Vo atarot na selo Ora paaat podinecni topovski granati od germanskite polozaji vo selo Mlado Nagoricane. Od eksplozijata na edna takva granata, polesno vo raka i glava, e ranet tatko mi Vasiljko, koj pobara i dobi lekarska pomos ­ prevrska od bugarski voen lekar. Posledni voeni istreli i granati vo selo Ora paaa na 9.11.1944 godina. Od ovoj den seloto Ora e slobodno. Slobodata dojde posle 3 godini i 7 meseci ili posle 1 305 dena na okupacija pod carstvo na Bugarija i Germanski III ­ ti Reich. Selanite Orasani vo slobodata ne se bezgrizni. Kako da prezivee predstojnata zima. Zgradi vo koi zivea ­ izgoreni. Onie sto ostanale, se stari ­ napusteni, tesni i mali i nedovolni. Hrana za luge i dobitokot e izgorena. Nesto hrana sto e ostanala neizgorena, poradi mirizba od dim, neupotrebliva e za ljudska i dobitocna hrana, Obleka i postelnina izgorena, te e mosne tesko da se prezivee zimata. Jugoslovenska solidarnost i humanost i vo ova teska situacija dojde do poln izraz, izgovorena so narodna izreka ­ Rod roda ne rani. Tesko tomu sto ga nema -. Selanite pogorelci svojot dobitok; ovci, goveda i konji gi rasporedia i dadoa kaj svoite prijateli i rodnini da gi cuvaat ­ hranat do prolet. Za ljudska hrana pak od rodnini i prijateli zedoa zito i brasno i druga hrana i ja prezivejaa zimata. Na prolet dobitokot go vratia vo svoeto stado. Zivototot odnovo tece kako i do palanjeto, so vozdiski i izreka - Bilo ne ponovilo se. Vo prolet 1945 godina zapocnuva obnova na izgorenite kuki i zgradi za ziveenje i drugite stopanski objekti. Novata mlada Narodna vlast, na pogorelcite im dava - bez pari vrata i prozori, za obnova na kuite. Nekoi domakinstva i denes gi koristat tie dobivenite vrata i prozori. Vo ovaa godina preko Okoliskiot Narodnoosloboditelen odbor za selo Ora e izraboten - Urbanisticki plan so lokacija na Zljeb od skolska zgrada do Camusovski kuki. Predlozenata Lokacija a so toa i Urbanistickiot plan ne go prvatia postarite selani od Suljevska i Kameniticka maala, navodno poradi zbienot - teskoben prostor, sto ke bide precka za cuvanje pogolemi stada ovci i drug dobitok, za koj so segasniot raspored na kuite, maalata imalo pogolema moznost i sirina. Vo ovaa 1945 godina kako i site graani na DFRJ taka i selanite Orasani masovno izlegoa na prvite slobodni i tajni izbori za Ustavotvornoto sobranie na DFRJ. Glasaa site i maski i zenski lica so nad 18 godisna vozrast. Glasaa vo najgolem procenat za Listata na Narodniot Front. Selanite Orasani vo ovaa teska i cetiri godisna vojna dadoa 30 coveski zrtvi, materijalna steta proceneta e na desetini milioni dinari togasna vrednost, gordi na svoite maki i stradanja, a moralno cvrsti i reseni da je pomagaat mladata narodna vlast, vo koja imaa svoj selanec Bogatin Angelov Todorovski, biran za sekretar na Prv Okoliski Narodnoosloboditelen odbor vo Kumanovo. Vo 1946 godina sekoj poedinec i sekoe domakinstvo vo selo Ora sto pretrpeli covecka, licna i materijalna steta podnese prijava, za zlo storeno od okupatorskite vojski i rezimi - ratna steta. Po prijavata za voenata steta, selanite - osem prosto izraboteni vrati i prozori ne dobia, - nisto. Prostuvanjeto na steta storena od bugarskata okupatorska vojska i vlast, mu pomogna na selanecot Bugarin, po ovaa vojna, volovi kravi vo jarem da vprega, amovi i dizgini da drzi da ne vprega vo isti jarem krava i magare, i drzi dizgin na vpregnati magarinja. ( vidi str. 95 )

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

68

Jas sto go napisav ovaj letopis - monografija, Sazdo Vasilkov Cesmadziski, roden sum vo selo Ora, Suljevska maala vo mart 1918 godina, od majka Stojanka i tatko Vasiljko. Go napustiv rodnoto selo na 12. noemvri 1944 godina. Se vrabotiv vo Kumanovo, kade i denes ziveam so semejstvoto. Seloto Ora ostana da zivee svoj selski monoton, makotrpen zivot, onaka kako se ziveelo vo vremeto na Srpskite, Turskite, Prvo Srpsko i Prvo Bugarsko i poslednite Dinastiki vladeenja. I denes zivee bez pat, bez osnovna civilizacija - strujata i drugite opstestveni dobra. Migracijata selo grad go zapusti seloto, sto bese osnovna pricina za pisuvanje na ovaa monografija.

Literatura:

1. Narodna Enciklopedija na S.H.S. od Prof. Stanoje Stanojevi, Kniga I od A do Z strana 42, 43, 572, 573 i 616. 2. Severna Mekedonija od Jordan Manov, kniga od 1906 godina. Sofija, strana 410. 3. Crkvena istorija na Makedonskiot narod od Dr. Slavko Dimovski od 1965 godina, strana 65. 4. Istorija na Makedonskiot narod kniga prva, strana 300 i i 311. 5. Kniga - Kumanovska Oblast - od Dr. Jovan Trifunovski od 1974 godina. 6. Kniga za izvrsen popis na semejstvata vo XVI - tiot vek od M. Sokolovski izdadena vo 1976 godina. 7. Kniga za - Opsirni popisni defteri od XVI- ti vek za Kustendilski Sandzak, - Tom V kniga II strana 520, 521 i 522. 8. Leksikon stranih reci i izraza od 1980 godina od Milan Vijaklija str.914 bukva - T. 9. Kniga za Kumanovo od Urosevi 10. Kniga za selo Dhbeni od Atanas Bliznakov 1982 godina 11. Demografski podatoci: Kniga na umreni za selo Ora. 12. Raskazi, razgovori so najstari Orasani, akteri - ucesnici vo oddelni dejstvija i licni poznavanja, soznanija i spomeni. 13. Kronologija 1941 ­ 1945 od M. Arsovski ­ Bolto, strani: 56,57, 63, 64, 66, 75, 76, 80, 82, 88, 89 i 91 14. Borbeno Kumanovo od Boro Cuckar, strani: 119,144, 175, 180, i 243 69

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

SPISOK - na licava od selo Ora ucesnici vo Prvata svetska vojna, kako Srpski i Bugarski vojnici, regrutirani

vo - 1913, 1914, 1915 godina i Bugarski vojnici regrutirani vo 1916 i 1917 / 18 godina.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Ime Milan Stanisko Tasa Nikola Bogdan Karavilj Milan Aleksa Saravin Denko Jovan Milan Kralja Lazar Milan Jordan Gerasim Petrus Mile Naka Jordan Stanko Petre Anca Vasiljko Vasko Mile Bogdan tatkovo ime Krstev Iliev Trajkov Jovanov Jovanov Bozinov Vrajkov Manasijin Krtvev Jovanov Bozinov Kraljev Ristov Ristov Jovanov Orde Lazarov Svojcev Kraljev Dodev Orde Atanasov Todorov Kraljev Spasov Nakov Stevanov Done prezime Mitrovski Nikolovski Nikolovski Velkovski Velkovski Jovanovski Stevanovski Stevanovski Pesevski Petrevski Stevanovski Pesevski Mladenovski Mladenovski Bogatinov Zarabatski orievski Stavkovski Ristovski Stevanov Todorovski Mladenovski Todorovski Iliin Bogdanov Dzajkinski Kicoglavski maala Suljevac Suljevac Suljevac Suljevac Suljevac Suljevac Suljevac Suljevac Kamenitica Kamenitica Kamenitica Kamenitica Kentraci Kentraci Kentraci Suvi Dol Suvi Dol Kalenicar Krcinski Cerovacinci Despodovci Suljevac Suljevac Dosljaci Suljevac Bogdanovci Suljevac Suv Dol vraten da da da (bil i bugarski vojnik) zaginal da da da da da da da da da da da

da da da da da da da da ( bugarski vojnik ) da ( bugarski vojnik ) ( bugarski vojnik ) da ( bugarski vojnik ) da da

da da

Internirani lica od selo Suv Ora vo Bugarija ( vo vtora svetska vojna )

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 Ime Petre Vanko Saltir Nikola Bogdan Kralja Trajko Ljube Bogdan Dojcin Spiridon Dusan Stojko Stojman Vlade Radov Jordan Novko Mite Ilija - Ile Slavko Stojca Spasa Trajca Saltir Spasa Mijalko Mika Donco Trajko Zlate Jordan Stojko Ranko Stamen-Racija Tode Gerasim-Vrga Kole-Coklja Mirko-Coklja ordi-Galc Jovan Stevko tatkovo ime Stankov Stankov Stankov Jovanov Jovanov Maksimov Milkov Dockov Iliev Bogadanov Sasov Vasilkov Arsov Stojkov Bojkov Bojkov Janjin Jordanov Velkov Spirov Spirov Bojkov Krstev Aleksov Petrev Ordev Angelov Angelov Manasov Milanov Saravinov Krstev Mitev Zavirov Kocev Bozinov Bozinov Denkov Denkov Petrusev Lazarov Kolev prezime Todorovski Todorovski Todorovski Todorovski Todorovski Todorovski Todorovski Bojkovski Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziski Bogdanovski Bogdanovski Krstevski Krstevski Jovanovski Jovanovski Pesi Jakimovski Jakimovski Ivanovski Ivanovski Ivanovski Trajkovski Trajkovski Todorovski Todorovski Stevanovski Dimitrievski Krstevski Pesevski Pesevski Pesevski Pesevski Petrevski Stevskovski Stevskovski Stevskovski Nesevski Bojkovski Petrusevski logor Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Dobrudza Mina Tvrdica Mina Tvrdica Dobrudza Dobrudza Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Dobrudza Dobrudza Dobrudza Dobrudza Dobrudza Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Dobrudza Mina Tvrdica Mina Tvrdica bil vo zatvor Kumanovo Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Mina Tvrdica Dobrudza Dobrudza vraten da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da da zaginal

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

70

Orasani ucesnici vo Narodnoosiloboditelnata vojska na Jugoslavija i aktivni sorabotnici - pomagaci od 1943 do 15. maj 1945 godina.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35

Ime Bogatin Denko Vasiljko Angel-Kiceglavski Kole Trajko-Kicoglavski Mite Stojman Mirko-Caklja Saltir Mika Dusan Slavko Mite Ljube Trajca Radov Vlade Josko Krsta Dusan Pera Disko Blagoja Slavko Dojcin Stojman Spasa Novko Tode-Camus Dobre Gavril Ilija Petko Sava

tatkovo ime Angelov Krstev Spasov Tonev Stojanev Nastev Velkov ordev Denkov Stankov Angelov Vasiljkov Spirov Petrev Deckov Aleksov Bojkov Vankov Kolev Vankov Stojman Simo Vasilkov Krstev Bozinov Bogdanov Stojkov Ordev Jordanov Iliev Milanov Zarkov Postolov Stojmanov Lazarov

prezime Mladenovski Ivanovski Cesmadziski Stojanovski Mitrovski Tonevski Pesi Denkovski Stefanovski Todorovski Todorovski Cesmadziski Jakimovski Todorovski Bojkovski Ivanovski Krstevski Seravinovski Petrusevski Seravinovski Lazarovski Nakovski Krstevski orievski Pesevski Cesmadziski Bogdanovski Trajkovski Janevski Bojkovski Bozinovski Dimitrievski Stojanovski Stojanovski Bojkovski

Od kad 15.12.1943 10.06.1944 10.06.1944 01.06.1944. 01.08.1944. 01.08.1944. 06.05.1944. 01.05. 1944. 01.05. 1944.

od septemvri 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944 od februar 1944

status aktivista aktivista aktivista aktivista aktivista aktivista aktiven borec aktiven borec aktiven borec 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 17 brigada po vraanje od internacija 18 brigada po vraanje od internacija

Orasani zaginati od 1943 do 15. maj 1945 godina, zrtvi na fasistickiot teror ( ZFT )

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

Ime Kralja Jovan Velicko Blaza Petre Jakov Jordan Vanko Jordan Manasija Stojca Simka Sande Donca Cvetko Dodevski Dodevski ordi Mite Milan Spasa Vasilj Julije - pop

tatkovo ime Trajkov Bozinov Jakimov Dimcev Josimov Petrusev Manasov Manasov Davitov Ivanov Spirov Todosova Todosov Sibinov Radev Jankov Nakov Petrusev Kraljev Nakov Dimitrijev

prezime Kovacevski Stevanovski -Vrga Bojkovski Nikolovski-Partarski Boskovski-Madzarski Trajkovski-Dzajkinski Stevanovski-Dzajkinski Ivanovski-Dudinski Petrevski Stoilkovski-Dudinski Jakimovski-Dudinski Bojkovska-Barapska Bojkovski-Barapska Pesevski-Kavadarski Micevski-Camusevski Dime-Cerovacki Dusan-Cerovacki Nesevski-Galcki Stevkovski-Krcinski Krstevski-Vlajkovski Domazet vo Vlajkovci Popovski manastir Karpino

kako ubien kako prva ztva streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari streljan od bugari umren vo internacija umren vo internacija umren vo internacija ubien od Germancite ubien od Germancite ubien od Germancite ubien od Germancite streljan vo Pozarevac streljan

koga 08.09.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 30.12.1943. 08.09.1943. 08.09.1943. 10.09.1943. 10.09.1943. 10.09.1943. 1944. 1944. 1944. 1944. 1944. 1944. 1944. 1944 1943

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

71

Zaginati vo NOV

1 2 3 4 Ime Mika Ljube Pera Dusan tatkovo ime Angelov Dockov Simov Stojmanov prezime Todorovski Bojkovski Vlajkovski Lazarovski kako zaginal na Sremski front zaginal na Sremski front zaginal na Sremski front zaginal na Sremski front koga 1945 1945 1945 1945

Orasani zaginati kake cetnici - Drazevci

1 2 3 4 5 Ime Nasko Mite Dusan Spasa Ranko tatkovo ime Nikolev Karaviljin Aleksov Aleksov Dokin- Toncin prezime Trajkovski-Baliski Angelovski-Stancanski Petkovski-Topalski Petkovski-Topalski Manastirski kako zaginal zaginal streljan od Bugari zaginal zaginal koga 1944 1944 1944 1944 1943

Opsto jugogoslovenskiot nacionalen prazniku - Den na Borecot, 4. juli - selanite Orasani go pocituvaat so toa sto na taj denot nikoj ne raboti, - se praznuva. Selanite, sekoe domakinsvo prima i pricekuva gosti, svoi bliski rodnini, prijateli od sosednite i podelecnite sela. Vo seloto kaj spomenikot na zaginatite borci vo NOV i strelanite selani ZFT so prigodna programa se odrzuva opsto naroden sobor. Ovae selko -praznuvanje zapocna vo 1960 / 61 godina i prerasna vo tradicionalno praznuvanje i poseta. ma. Na ovoj den vo seloto dovaaat otselenite selani Orasani i od najoddalecenite mesta na novoto ziveenje. SPISOK - na licata so koi sum razgovaral, slusal raskazuvanja za oddelni nastani obvanati i opisani vo monogafijata za seloto Ora

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 Ime Bogdana Spaso Vasilko Ilija Spiridon Denko Stojanka Jordan V. Ranko Mlinov ori M. Ilija Bogatin A. Ljubica Milica Vlade Bojkov Jordan S. Spaso Ordev Trajko M. Dana Marija Mara, Danica i Stojna Vlade orev Stojco Gerasimov Mile Denkov Stana Janeva Cvetko P. Trajko Dobrinka Trajan Ruza Petre Pera Bogdanov Keva Mladen -Mane Petko K. ori D. Stole Todev Lazar Arsa Kira Petrusev Mite Velkov Jordan Sava Jasko Mite P. Spaso Ordev Cvetan Cane prezime Cesmadziska Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziski Cesmadziska Pesevski Bozinovski Stevanovski Nedelkovski Cucul Mladenovski Jordanova-Kostinci Bogdanova Krstevski Savovski Ivanovski Dimitrovski Cokljinska Kopeva-Vezirci Palancanci Denkovski Vrginski Kovacevski Kentracka Jakimovski Josimov Ilievska Krstov Naskovska Tonevski Pop Kasojeva Zarabatski Stojmanovski Todorovski Stancanski Mladenovski Stojcevski Pesi Dzajkinski Kocanin Oblavski Todorovski Dzajkinski Baba Stanin Od kade e Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora Selo Ora selo Beljakovci Selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora selo Ora Kumanovo Kumanovo Kumanovo Kumanovo selo Ora Kumanovo Kumanovo Kumanovo selo Ora selo Tabanovci Kumanovo Kumanovo Mlado Nagoricino selo Ora selo Ora selo Ora s. Dolni Kozji Dol Kumanovo selo Ora selo Ora selo Ora Razgovorot - bastan rod Mladenov divec i zmii prvi regruti prvi ucenici prv ucitel Obrad rodovi Dzajkinci rod Vuckovci rod Iliin rod Kostinci rod Velkov - Durak rod Stevcev rod Dzajkinci rod Dzajkinci rod Katanci rod Cokljinci rod Vezirci rod Palancanci rod Balisci rod Vrginci rod Kovacevci rod Kentraci rod Kentraci - Mitko rod Madzarci rod Madzarci rod Madzarci rod Pavlinci rod Kicoglavci rod Kicoglavci i rod Popovci rod Tutkovci i Veselin rod Vlajkovci i Drenca rod Stancani Kumanovska Bitka 1912 napad na Opstinu Borba na Dren Borba na Dren Borba na Dren Borba na Dren Spisok na Internircite Spisok na Internircite Spisok na Internircite Strana 74 - 78 25, 27,74 -78, 81 5, 29, 79, 81, 85, 86,100 8 i 76 26, 79 24 71,68,53 i 55. 24 69, 70 i 72 42 39 40 40 41 41 41 41 51, 52, 56 52 54 53 53 i 57 54 54 57 57 58 58 58 60 61 61 61, 62, 63, 64, 65 66 , i 69. 70 i 73 61 87 90 90 90 90 101 72

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

Sodrzina :

PREDGOVOR Selo Orah - Suv Ora Reljef Divi sumski zivotini vo atarot na selo Ora Podnebje ­ klima Tip - sela Naselenie Vera, obicaji i kultura Obicai zasnovani na verska predrasuda Svadbarski ­ obicaji Kultura Narodna nosnja Govor Obrazovanie - pismenost Zanimanja Zanaetcistsvo Zemjodelstvo i stocarstvo Sredstva za prevez i saobraaj Ovostarstvo Lozarstvo Stocarstvo Postoenje i istoriskiot razvoj na selo Ora - Suv Ora Manastir Karpino - Crkvata Rodovi od Suv Ora : Turska uprava po osloboduvanjeto na Vranje vo 1878 do Prvata Balkanska vojna 1912 godina. Pojava na Prva srpska komitska ceta i propaganda. Prvo Srpsko. Okupacija Literatura SPISOK - na vojnici 1913, 1914, 1915, 1916 i 1917 / 18 godina.

strani : 3 4 4 6 7 7 10 10 13 14 16 16 17 18 19 20 21 22 23 23 23 24 26 28 / 49 50 51 53 55 69 70

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

73

Sazdo Vasilkov Cesmadziski

Selo Orah - Suv Ora

Sazdo Vasilkov Cesmadziski: Selo Orah - Suv Ora

74

Information

sazda.indd

74 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

367273