Read UNIVERZITET "KIRIL I METODIJ" text version

UNIVERZITET "KIRIL I METODIJ" FILOLO[KI FAKULTET SKOPJE

m-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska

HOMO INITIATUS

FENOMENOT NA INICIJACIJATA VO MAKEDONSKATA NARODNA KNI@EVNOST

doktorska

disertacija

SKOPJE

1998

1

Mentor:

prof. d-r Tome Sazdov Filolo{ki fakultet - Skopje

FILOLO[KI FAKULTET - KNI@EVNOST

2

m-r Lidija STOJANOVI] LAFAZANOVSKA

FENOMENOT NA INICIJACIJATA VO MAKEDONSKATA NARODNA KNI@EVNOST

APSTRAKT: Inicijacijata ne e ni{to drugo tuku sovladuvawe na dvata najgolemi bola: smrt i ra|awe. Ottamu, ovoj trud se stremi sistemski da go ispita na~inot na koj sovremeniot ~ovekov duh ja transponira idejata za smrtta i povtornoto ra|awe, kako temelni obrasci na koi se zasnovuva preminot od poniskiot vo povisokiot egzistencijalen i ontolo{ki status. Sakaj}i da gi definira sovremenite modeli na ovaa arhai~na ustanova, trudot se zadr`uva na analizata na trite paradigmati~ni tipa: pubertetska, herojska i svadbena inicijacija.

Klu~ni zborovi: inicijacija, isku{enie, smrt - povtono ra|awe, heroj, herojstvo, obrednopreoden kompleks, pubertet, svadba.

3

Lidija Stojanovic Lafazanovska

THE PHENOMENON OF INITIATION IN THE MACEDONIAN FOLK LITERATURE

ABSTRACT: The initiation is nothing but surpassing the two biggest pains: death and birth. Therefore, the present work is an attempt to systematically explore and determine the way of which the contemporary man's spirit transposes the idea of death and rebirth as fundamental patterns of the institute called initiation. Aiming to define the actual models of this archaic institution, the author focuses her attention to the analysis of the three paradigmatic types: puberty, heroic and wedding initiation.

Key words: initiation, temptation, death - rebirth, hero, heroism, rites of passage, puberty, wedding.

4

SODR@INA

Voved I. [to e toa inicijacija? 1. Vo potraga po etimolo{koto zna~ewe 2.Tipologija na inicijacijata 3. Najzna~ajni oblici na inicijacija 3.1. Inicijacii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet 3.1.1. Misteriski kultovi a. Eleusinski misterii b. Samotra~ki misterii v. Orfi~ki misterii g. Oziris d. Mitra 3.1.2. Inicijaciski paradigmi vo anti~ka Grcija a. Tezej: Lavirintot i kultot kon tauromahijata b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja v. Inicijaciite na Ahil 3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet a. Axilak b. Legendata za Gral v. Dante i ezoterizmot g. Vra`bi 3.3. Moderna Evropa - potraga po inicijaciskiot arhetip 4. Zaklu~ok II. Teorii na inicijacijata 1. Teorii na inicijacijata 2. Inicijaciskite temi vo umetni~kata kni`evnost 2.1. Lavirintski temi 3. Inicijacijata vo folkloristikata 3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: Inicijacija i mit 3.2. Ritualisti~ki teorii 4. Zaklu~ok III. Pubertetska inicijacija I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija 1. Teoretski kontekst 1.1. Odnos: pubertetska inicijacija - vol{ebna prikazna 2. Reliktni formi na institutot na inicijacijata a. Ku}arica b. Koledari i sirovari v. Lazarki

8 20 20 23 30 30 30 32 34 35 35 36 39 41 43 45 47 47 48 49 50 50 52 54 54 62 68 71 75 88 94 96 96 96 106 120 121 123 125

5

II del - Pubertetskata inicijacija vo makedonskite narodni prikazni 128 1. Herojot vo potraga po svojata zrelost 128 1.1. Avanturite na herojot 129 a. Simnuvawe vo "Dolna zemja" 131 b. Dete frleno vo priroda - (vo potraga po stravot) 135 v. Inicijaciska obuka (AT 325) 141 g. @iva voda: potraga, povtorno ra|awe 141 1.2 Transformacii na herojot 147 1.3. "Siljan {trkot" 148 2. Poetika na nevino progonetata heroina 153 2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot "nevino progoneta heroina" 154 2.2. Dosega{ni istra`uvawa posveteni na fenomenot na "`enskata pubertetska inicijacija" 163 2.3. Nevino progonetata heroina i nejzinata percepcija vo makedonskata narodna prikazna 168 2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka 168 a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480 169 b. Pepela{ka - AT 510 A, B 187 v. Sne`ana - AT 709 206 2.3.2. Nevino naklevetenata devojka (AT 706, 712 i 883A) 232 a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A 234 b. Crescentia - Genoveva - AT 712 239 2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti heroini" 244 2.4. Zaklu~ok 249 3. Transvestizam i androginija 252 3.1. Promena na polot - AT 514 256 3.2. Transvestizam - AT 881 A, 883 A, 884 B 265 4. Zaklu~ok 273 IV. Herojska inicijacija I. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija 1. Potekloto i prirodata na herojot 2. Epska herojska inicijacija II. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost 1. [to e toa naroden junak 2. Biografskiot model na herojot 2.1. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko 2.2. Inicijaciski isku{enija - svoeviden agon 2.3. Smrt ili imortalizacija 3. Mitot za kulturniot heroj 3.1. Herojski mit 3.2. Osnivawe na gradovi od Krali Marko 3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj 275 276 276 288 294 294 299 300 304 315 322 322 323 325

6

4. @eni - heroi 5. Deca - junaci 6. Zaklu~ok V. Svadbena inicijacija 1. Odnos: inicijacija - svadba 2. Paradigmi na svadbenata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost 2.1. Dve inicijacii - dve svadbi 2.1.1. @enidba so mrtovec (Svadbena i pogrebna povorka) 2.1.2. AT 425 - Amor i Psiha 2.2. Privremen brak (Qubovno grabnuvawe od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo) 2.3. @enidbata na sonceto 2.4. Zeta amaneta 2.5. Nare~nici 2.6. Preod od herojska vo svadbena inicijacija 3. Zaklu~ok Zaklu~ok Skratenici Primarna bibliografija (Izvori, Zbornici) Bibliografija

335 339 343 346 347 355 356 356 366 380 384 388 393 403 408 410 414 416 417

7

SODR@INA

I. [to e toa iniciajcija? 1. Vo potraga po etimolo{loto zna~ewe 2.Tipologija na inicijacijata 3. Najzna~ajni oblici na iniciajcijata 3.1. Iniciajcii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet 3.1.1. Misteriski kultovi a. Eleusinski misterii b. Samotra~ki misterii v. Orfi~ki misterii g. Oziris d. Mitra 3.1.2. Iniciajciski paradigmi vo anti~ka Grcija a. Tezej - Lavirintot i Kultot kon tauromahijata b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja v. Iniciajciite na Ahil 3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet a. Legendata za Gral b. Dante i ezoterizmot v. Vra`bini 3.3. Moderna Evropa - potraga po iniciajciskiot arhetip II. Teorii na iniciajcijata 1. Teorii na inicijacijata 2. Inicijaciskite temi vo kni`evnosta 2.1. Lavirintski temi 3. Iniciajcijata vo folkloristikata 3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: Inicijacija - mit 3.2. Ritualisti~ki teorii 4. Zaklu~ok III. Aspekti na pubertetskata inicijacija I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija 1. Teoretski kontekst 1.1. Odnos: pubertetska iniciajcija - vol{ebna prikazna 2. Reliktni formi na institutot na inicijacijata a. Ku}arica b. Koledari - sirovari v. Lazarki II del - Pubertetska iniciajcija vo makedonskite narodni prikazni 1. Ma{ka pubertetska inicijacija

1.1 Avanturite na herojot 1.2 Transformacii na herojot 1.3. "Siljan {trkot" 1.4. Zaklu~ok 2. Poetikata na nevino progonetata heroina 2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot "nevino progoneta heroina" 2.2. Teoretski implikacii na "`enskite inicijaciski prikazni" 2.3. Nevino progonetata heroina i nejzinata percepcija vo makedonskata narodna prikazna 2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480 b. Pepela{ka - AT 510 A, B v. Sne`ana - AT 709 2.3.2. Nevino naklevetenata devojka a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A b. Crescentia - Genoveva - AT 712 2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti heroini" 2.4. Zaklu~ok 3. Transvestizam i androginija 3.1. Promena na polot - AT 514 3.2. Transvestizam - AT 881 A, 883 A, 884 B 4. Zaklu~ok IV. Herojska inicijacija 1. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija 1.1. Potekloto i prirodata na herojot 1.2. Epska herojska inicijacija 2. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost 2.1. [to e toa naroden junak 2.2. Biografskiot model na herojot a. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko b. Inicijaciskite isku{enija - svoeviden agon v. Smrt ili imortalizacija 2.3. Mitot za kulturniot heroj 2.3.1. Herojski mit 2.3.2. Osnivawe gradovi 2.3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj 2.4. @eni heroi 2.5. Deca - junaci 3. Zaklu~ok

V. Svadbena inicijacija 1. Inicijacija - svadba 2. Sliki na svadbenata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost 2.1. Dve inicijacii 2.1.1. @enidba so mrtovec 2.1.2. Smrt - povtorno ra|awe - svadba 2.1.3. Amor i Psiha - AT 425 2.2. Mlado`enec - ubiec 2.3. Ovoj - onoj svet: opozicija ili ambivalencija a. Relacija: svoe - tu|o b. Ambivalentiot karakter na grabnuva~ite 2.4. Simboli~no ven~avawe na devojkata so sonceto 2.5. Zeta amaneta 2.6. Nare~nici 2.7. Preod od herojska vo svadbena inicijacija 2.8. Bri~i mi se mladi mlado`ewa 2.9. Svadbeno isku{enie - neuspe{na svadba 3. Zaklu~ok VI. Zaklu~ok Skratenici Bibliografija

VOVED

[to zna~i istra`uvawe na inicijacijata? Vo samata osnova ni se javuva edna problemati~nost. Tolku kompleksniot fenomen, kako {to e "posvetuvawe, voveduvawe, inicijacija" vo folkloristikata, glavno be{e inspiriran od etnolo{ko-antropolo{kite istra`uvawa na

primitivnite plemenski zaednici, od kade {to ni e vozobnoven arhetipot na primitivnata obredna inicijacija. Ottamu, vo sferata na folkloristikata najgolemiot interes be{e naso~en tokmu kon

otkrivawe na tragite, reminiscenciite ili, ednostavno, analogiite na ovaa obredna inicijacija vo sferata na vol{ebnite prikazni. No vaka postaveniot problem izgleda prili~no ednonaso~no i ni zadava opredeleni dodatni pra{awa: {to stanuva so drugite domeni od narodnata kni`evnost, vo koi isto taka prepoznavame momenti {to go karakteriziraat fenomenot "inicijacija": isku{enija, stradawa, borbi {to se vo funkcija na napu{tawe na stariot ponizok i preminuvawe vo nov, povisok egzistencijalen, t.e. ontolo{ki status. Dali vo sferata na celata narodna kni`evnost, kade {to go otkrivame inicijaciskiot simbolizam, mo`eme da zboruvame za edna inicijacija ili pak ne? Odovde proizleze na{ata ideja kompleksno da go istra`ime fenomenot inicijacija vo ramkite na makedonskata narodna kni`evnost. Imaj}i go predvid soznanieto deka kompleksnosta na inicijacijata izvira u{te od samiot izraz, re{avame fenomenot inicijacija vo domenot na narodnoto tvore{tvo da go razrabotime otkako prethodno }e gi vostanovime osnovnite specifiki {to i' se imanentni na ovaa univerzalna pojava. Vo taa smisla, prvo }e dademe eden dijahron osvrt na najparadigmati~nite tipovi inicijacija, {to }e ni pomogne da dademe odgovor - {to sekoja od nazna~enite epohi podrazbira pod fenomenot inicijacija. Vo smisla za {to popravilno sfa}awe na toa "{to pretstavuva inicijacijata", u{te vo vovedot }e se zadr`ime na etimolo{koto

1

tolkuvawe na samiot poim, vo ~ija osnova se javuvaat dvata analogni izraza: latinskiot - initium, initiare, initiatio i starogr~kiot - telet¦, koj ne' navra}a na i-e. koren *kwel-. Baraj}i odgovor na ve}e spomnatoto pra{awe, se osvrnuvame na nejzinata tipologija, koja vo sferata na istorijata na religiite, antropologijata i etnologijata e ve}e dobro vostanovena. Taka, po

prezentiraweto na osnovnite modeli na inicijacijata vo navedenite sferi, ja izlo`uvame i na{ata tipologija koja se odnesuva na podra~jeto na folkloristikata, ili poprecizno, na domenot na narodnata

kni`evnost, kade {to gi utvrduvame trite osnovni oblika: pubertetska, herojska i svadbena. Vo ramkite na ispituvaweto na inicijaciskite paradigmi, podetalno }e se osvrneme na anti~kiot svet, srednovekovnite oblici na inicijacijata, po {to }e ja zememe predvid i moderna Evropa. Anti~kiot svet go tolkuvame preku dvata najparadigmati~ni oblika na posvetuvawe: najprvin se osvrnuvame na misteriskite kultovi, po {to se navra}ame na temata gr~ki heroi, koi vo istorijata na svetskata kni`evnost ostavija biten beleg pri poimaweto na nekoi aspekti od kompleksot nare~en inicijacija. Analiziraj}i gi herojskite podvizi i isku{enija niz koi minuvaat Ahil i Odisej, na izvesen na~in otkrivame edna su{tinska analognost pome|u niv i na{ite epski heroi, koi vr{at sli~ni podvizi i se podlo`eni na sli~ni isku{enija. Analognosta se odnesuva pred se' na nocijata na multipliciranosta na herojskite podvizi, koi vo dvata nazna~eni modusa se okvalifikuvani kako nekolkukratni inicijacii {to se provlekuvaat niz celiot `ivoten ciklus. Paradigmata na lavirintskite isku{enija, koja ja otkrivame preku gr~kiot heroj Tezej, znaeme deka vo svetskata kni`evnost stana edna od univerzalno prifatenite inicijaciski temi. Srednovekovnata hristijanska upotreba na simbolot lavirint e axilakot, koj pretstavuva edna verzija na paganskite mitovi na inicijacijata: sovladuvaweto na te{kiot pat po koj doa|a izbavuvaweto - prosvetluvaweto. Ovaa sogledba }e bide osobeno va`na pri tolkuvaweto na makedonskata prikazna

2

"Siljan {trkot", vo koja avanturata na herojot e izrazena tokmu

vo

forma na axilak, iako vo samoto dejstvie toj dobiva alegoriski prizvuk. Vo prodol`enie, }e bide daden pregledot na srednovekovnite oblici na inicijacijata, kade {to - preku axilakot, "Legendata za Gral", vra`bite, i Danteoviot ezoterizam - gi otkrivame supstancijalnite dimenzii na srednovekovnata inicijacija. Temata posvetena na potragata po Gralot }e pretstavuva svoevidno `ari{te vo svetskata kni`evnost se' do na{eto sovremie. Specifi~nosta na srednovekovnite inicijacii e tokmu izrazena preku hristijanskiot ezoterizam. Ona {to go smetame kako osobeno zna~ajno pri definiraweto na sostojbata na moderniot svet, sogledano od aspekt na moderna Evropa, pretstavuva sostojba {to ja definirame kako "potraga po inicijaciskiot arhetip". Spored na{ite sogleduvawa, moderna hristijanska Evropa, koja sosem opravdano e oddale~ena od izvr{uvaweto na inicijaciskiot obred, se nao|a vo pozicija koga noviot inicijaciski model go pronao|a vo otkrivaweto na sovremenite primitivni zaednici i analizata na nivnite inicijaciski obredi. Vtoriot karakteristi~en beleg za moderna Evropa e minucioznoto otkrivawe na inicijaciskite temi i simboli vo

kni`evnata i folklorna produkcija, {to u{te pove}e go intenzivira ~uvstvoto na potragata po inicijaciskiot arhetip. I verojatno najzna~ajniot moment {to ja konstituira inicijacijata vo evropskiot 20 vek pretstavuva do`ivuvawe na inicijacijata na nivo na imaginacija, koja ja uo~uvame vo procesot na recepcija na vol{ebnite prikazni od strana na mladata audiencija. Vtoroto poglavje e posveteno na pregled na teoriite na inicijacijata, za koe isto taka smetame deka pretstavuva neophodno voveduvawe vo razrabotkata na na{ata tema. So ogled na toa deka stanuva zbor za edna interkulturalna i interdisciplinarna pojava, na{eto vnimanie go naso~uvame pred se' kon pregled na onie oblasti, od kade {to proizlegoa folkloristi~kite spekulacii. Po uka`uvaweto na faktot deka istra`uvaweto na inicijacijata e struktuirano vo {irokiot raspon na humanisti~kite soznajni naso~uvawa, najnapred gi prezentirame i vrednuvame onie

3

teoretski dostigawa {to se dvi`at vo sferata na antropologijata, psihoanalizata i analiti~kata psihologija, istorijata na religiite, sociolo{kite i kognitivisti~kite teorii. Sepak, vo teoretskoto prou~uvawe na inicijacijata se zabele`uvaat nekolku osnovni

orientacii, koi se definiraat zavisno od toa dali ja objasnuvame so pomo{ta na istorijata (istorisko-kulturolo{ka {kola), kulturata (etnolo{ko-antropolo{ka {kola), op{testvoto (sociolo{ka {kola) ili pak so pomo{ta na onaa koja se odnesuva na ~ovekoviot duh (psiholo{ko-filosofska {kola). Vo prodol`enie se navra}ame na najva`nite teoretski rezultati vo oblasta na folkloristikata, kade {to kako supstancijalna ni se nazna~uva relacijata pome|u trite nocii: mitot, ritualot i narodnata kni`evnost. Glavniot akcent vo folkloristi~kite istra`uvawa vo 20 vek be{e staven na eventualnoto ritualno poteklo na narodnata kni`evnost pri {to najvpe~atlivi bea istra`uvawata vo domenot na vol{ebnata prikazna i juna~kiot ep. Sepak, gledi{tata se dosta podvoeni, taka {to od edna strana se javuvaat avtori koi decidno ja zastapuvaat uslovenosta na folklornata produkcija od obredot na inicijacijata (Pol Sentiv, 1923; Vinte{tajn, 1928; Prop, 1946), dodeka pak od druga strana se javuvaat avtori koi argumentirano ja otfrlaat navedenata mo`nost, so

obrazlo`enie za nepostoewe dovolen broj dokazi vo prilog na nejzinoto doka`uvawe (Elijade, Liti, @irardo). Spomnative istra`uva~i se zalagaat za prifa}awe na inicijaciskiot fenomen vo narodnata

kni`evnost na nivo na imaginacija. Me|utoa, vo sklopot na dvete sprotivstaveni strani, bi ja navele kompromisnata teorija spored koja se uo~uva izvonredna analogija pome|u ritualnoto i folklornoto

/prikazneno/ dejstvie izrazeno pred se' na nivo na samata struktura (Beker, fon Bajt). Kako {to }e se prika`e niz samata analiza na makedonskiot folklor, nie ja zastapuvame ovaa teorija, nazna~uvaj}i deka bitna odrednica vo nea pretstavuva konstatiraweto na

obrednopreodniot karakter, ~ija analogija se ~uvstvuva kako na planot na obredot na inicijacijata, taka i na planot na folklornoto ostvaruvawe.

4

Vo delot posveten na relacijata: inicijacija - vol{ebna prikazna, }e bidat nazna~eni spomnatite detali od svetskata folkloristika, kade {to }e uka`eme deka nezavisno od li~nite, ~esto disparantni sogleduvawa na ovoj problem site folkloristi se soglasuvaat okolu vostanuvawe tripartitna shema na inicijacijata izrazena preku

osnovnite fazi: separacija, marginalizacija i reagregacija. Ona {to e lesno zabele`livo vo celiot ovoj kompleks, toa e soznanieto deka van @enepovoto otkritie od po~etokot na vekov (1909) i den-denes go zadr`uva primatot na najsoodvetno postaveniot i definiran problem. Po nazna~enite preliminarni, teoretski sogleduvawa, }e

premineme kon analiza na paradigmatskite tipovi inicijacija {to ja karakteriziraat makedonskata narodna kni`evnost. Vo taa smisla, tretoto, ~etvrtoto i pettoto poglavje im se posvteni na: pubertetskata, herojskata i svadbenata inicijacija, za koi uka`uvame deka go zazemaat najavtenti~noto mesto vo osoznavaweto na inicijaciskata paradigma vo makedonskiot folklor. Sledej}i gi patokazite na golemite antropolozi, etnolozi i, pred se', folkloristi, paradigmata na inicijacijata (t.e. mlade{koto posvetuvawe), preku koja adolescentot preminuva od infantilniot vo svetot na vozrasnite, ja opredeluvame kako pubertetska i ja ispituvame vo `anrot vo koj e taa najeksplicitno izrazena - vol{ebnata prikazna. Naredniot tip, nasloven kako herojska inicijacija, go povrzuvame so epskoto narodno tvore{tvo, pri {to go otkrivame jakneweto na borbenite mo}i na herojot. Naredniot vid, koj go narekuvame "svadbena inicijacija", go istra`uvame vo onie folklorni ostvaruvawa kaj koi isku{enijata na protagonistite: potencijalnata nevesta i

potencijalniot mlado`enec, se odvivaat neposredno so odr`uvaweto na svadbeniot ceremonijal. Ispituvaj}i go sekoj vid posebno }e utvrdime edna bitna osobenost. Imeno, onaa inicijacija {to e vo svetot vostanovena kako pubertetska, a ~esto e ozna~ena ednostavno kako inicijacija, go nosi primatot na osnovniot, paradigmatski oblik na inicijacija. Site, vo svetot konstituirani, imenuvani ili preimenuvani inicijacii go nosat kvalifikativot posebni - "initiations particulaires".

5

Ottamu,

edno osobeno vnimanie }e mu posvetime tokmu na ovoj tip

inicijacija. Ona {to }e bide isto taka utvrdeno niz samite analizi, vsu{nost, pretstavuva vospostavenata distinkcija pome|u pubertetskata i svadbenata inicijcija, od edna strana, koi gi tretirame kako li~ni, individualni, dodeka pak, razrabotuvaj}i go fenomenot herojska inicijacija vo ramkite na golemite epski podvizi i isku{enija {to se povrzani so opstojuvaweto na celata zaednica; od druga strana, ja definirame kako "nadli~na". Vovedniot del od poglavjeto posveteno na pubertetskata

inicijacija }e bide naso~en pred se' kon teoretsko sogleduvawe na interaktivnata spojka pome|u obredot na inicijacijata i `anrot vo koj najeksplicitno e uo~livo nejzinoto prisustvo - vol{ebnata prikazna. Vo toj del }e bidat izlo`eni stavovite na najuglednite svetski

folkloristi, koi zazemaat sopstveni mislewa okolu ova pra{awe. Isto taka, }e bidat izlo`eni i najnovite tendencii vo ispituvaweto na inicijaciskiot fenomen vo vol{ebnite prikazni, koe vo poslednive dve decenii e sogledano pred se' na nivo na samata struktura na tvorbata. Analizata na makedonskata pubertetska inicijacija, sogledana vo vol{ebnite prikazni, }e bide sprovedena od aspekt na antropologijata na rodot, od kade {to }e proizleze distinkcijata na tipi~no ma{ka i tipi~no `enska inicijacija. Prvata }e bide opredelena so slednive momenti: avanturite i metamorfozite {to herojot gi steknuva za vreme na inicijaciskiot ~in. Vo toj kontekst }e bide razgledan i slu~ajot "Siljan {trkot", kade {to otkrivame svoevidna simbioza na odnosnive dve paradigmi: avanturata na Siljan ja otkrivame vo forma na axilak, dodeka pak metamorfozata od povisok (~ove~ki) vo ponizok `ivotniski oblik e eksplicitno izlo`ena u{te vo samiot naslov. Obrednopreodniot kompleks se sogleduva vo ishodot od prikaznata, vo momentot koga neofitot go realizira preminot vo povisok egzistencijalen status, vra}aj}i se od `ivotinski vo ~ove~ki oblik. @enskata inicijacija, koja se javuva kako rezultat na silno izrazeno patrijarhalno ustrojstvo, }e bide analizirana od aspekt na pod`anrot "nevino progoneta heroina". Vo prv plan }e bidat zemeni onie

6

prikazni koi ja konceptualiziraat relacijata: ma}ea - pa{torka (AT 4801-5

; 510 A i 709). Slednata analiza }e bide posvetena na sogleduvaweto na

nevino naklevetenata devojka {to ja otkrivame vo prikaznite od tipot AT 883A, 706 i 712. Vo prodol`enie, }e bidat analizirani prikaznite od tipot AT 310, 403, 450 i 707. Osnovnite karakteristiki na tipi~no ma{kata i `enska

inicijacija mo`at da se rezimiraat na sledniov na~in: vo ma{kite inicijacii herojot go napu{ta svojot roditelski dom, potoa do`ivuva isku{enija od tipot zada~a - re{enie ili borba - pobeda, pri {to se javuvaat pove}ekratni isku{enija: preliminarno, glavno i dopolnitelno. I vo obata slu~aja (tipi~no ma{ka i `enska inicijacija) go dobivame odgovorot na patrijarhalnata kultura. Lesno mo`e da se zabele`i zna~ajniot kontrast vo odnos na imperativot {to se odnesuva do ma{kite protagonisti vo braneweto na nivnite prava, kako {to e slu~ajot so "Zmejoubiecot" (AT 300). Ovde najeksplicitno se sogleduva nazna~enata razlika vo statusot pome|u `enskiot i ma{kiot protagonist vo prikaznite. Kaj nazna~eniot tip prikazna, herojot go dostignuva svojot povisok socijalen status na toj na~in {to e javno pofaleno negovoto dobro odnesuvawe pred celata javnost (carstvo, dvor, palata). Heroinata, pak, gi vr{i site doma{ni i manufakturni raboti i kazneta e za toa (AT 480, 510 A, 709), ili e nevino naklevetena i kazneta za nekoja nestorena rabota (AT 706, 712, 883 A). Odovde mo`eme da rezimirame deka ovie prikazni najsupstancijalno gi zacvrstuvaat perspektivite i socijalnite vrednosti na patrijarhalna kultura, od kade {to vpro~em tie i proizleguvaat. Zna~i, prikaznite se produkt na edna patrijarhalna, ma{ki-dominantna kultura. Sepak, spored logikata na inicijacijata, a vo soobraznost so vol{ebnata prikazna, protagonistite uspe{no go zavr{uvaat svojot inicijaciski ~in, realiziraj}i go preodot vo

povisokiot status - "stasani za ma`ewe" ili pak "ven~ani". Vo kontekst na teorijata na inicijacijata i inicijaciskite isku{enija, kako delikatni ni se javuvaat t.n. slu~ai na me|a (AT 514, 881 A, 883 A i 884B), koi }e bidat analizirani vo ramkite na fenomenot androginija i transvestizam.

7

Poglavjeto koe se odnesuva na tipi~no herojskite podvizi i isku{enija {to gi sre}avame vo ramkite na epskoto narodno tvor{tvo e osmisleno na sledniov na~in: vo samiot voveden del }e uka`eme na nekoi specifi~nosti na herojskata inicijacija, ~ie definirawe usleduva po neophodnoto navra}awe na etimolo{koto poteklo na poimot, od kade {to ja izveduvame i samata priroda na ovaa kategorija bitija. Potoa }e se osvrneme na epskata herojska inicijacija, istaknuvaj}i deka ovoj vid inicijacija e najizrazen vo epskite ostvaruvawa. Vtoriot del od nazna~enoto poglavje e posveten na prisustvoto na herojskata inicijacija vo makedonskiot folklor. Vo tie ramki, }e go zememe predvid "biografskiot model na herojot" - kade {to }e se osvrneme na najparadigmati~nite momenti od `ivotot na Krali Marko, koi dozvoluvaat da bidat okvalifikuvani kako inicijaciski isku{enija. Vo vtoriot del se analizira kulturniot heroj, ~ii glavni paradigmatski obrasci ni se pretstaveni preku ~inot na osnovawe na gradovite od strana na Krali Marko, kako i ~inot na pobeda na svetecot vo duelot so htonskoto ~udovi{te. Vo ova poglavje, isto taka, se osvrnuvame i na specifi~nite figuri {to se karakteristi~ni za celiot svetski folklor i mitologija: `enata-junak i decata-junaci. Vo vovedniot del od poglavjeto nasloveno "Svadbena inicijacija" se zadr`uvame na istra`uvawe na relacijata: inicijacija - svadba. Akcentot e staven vrz izvesna retrospektiva na dvata su{tinski obreda na premin (inicijacija i svadba), pri {to vo uslovi na monogamno ~ove~ko semejstvo, i ottamu proizlezenata patrijarhalna bra~na zaednica, prvobitnoto poimawe na inicijacijata na mladite ~lenovi vo primitivnite zaednici, se transformiralo i preminalo vo inicijacija vo svadbenite obredi i obi~ai. Vo domenot na makedonskata narodna kni`evnost mnogu ~esto doa|a do simbioza na dvata klu~ni momenta od `ivotot. Ednostavno, specifikite na pubertetskite isku{enija se preneseni vo periodot na svadbata, koja po~nuva da go zazema primatot nad nekoga{nata inicijacija. Vo toj kontekst, }e se osvrneme na pogledite na golemite svetski folkloristi od ruskata semioti~ka {kola - Bajburin, Levinton, Meletinski, i }e bide nu`no navra}awe kon

8

Propovoto gledi{te, a isto taka }e se osvrneme i na nekoi na{i istra`uva~i na ova podra~je - Vidosava Stojan~evi} (1972) i Miodrag Pavlovi} (1987). No, ona {to }e go istakneme vo samiot trud sekako }e bide naso~eno kon samata odluka dali da se prifati vakvata sintagma. Ednostavno, Bajburin, Levinton i Meletinski dosta jasno gi

razgrani~uvaat pubertetskata inicijacija i svadbata (pred se' vo domenot na vol{ebnata prikazna), bez potreba vtoriot obred na premin da go okvalifikuvaat kako svoeviden vid inicijacija. Me|utoa, svesni za obrednopreodniot karakter na "svadbata", koja go zadr`uva

kvalifikativot na inicijacija, kako i spomnatiot fakt deka, vo kontekst na izmenetite uslovi vo sovremeniot svet, svadbata opravdano go dobiva primatot nad pubertetskata inicijacija, se re{ivme

analiziranite specifi~ni primeri da gi naslovime i okvalifikuvame kako "svadbena inicijacija". Vsu{nost, akcentot vo ova poglavje }e pretstavuva na{ata teza deka vaka definiranata inicijacija, koja e odgovor na brojnite analizirani si`ea od makedonskiot folklor, pretstavuva svoevidna preodna forma na inicijacija. Vo delot posveten na paradigmati~nite slu~ai vo makedonskata narodna kni`evnost }e izvr{ime analiza na nekolku razli~ni segmenti {to se povrzani so slednive temi: `enidba so mrtovec, kade {to }e ja otkrieme paradigmata na poistovetuvawe na svadbena i pogrebna povorka, potoa }e go analizirame slu~ajot {to go sre}avame vo tradicionalnata prikazna Amor i Psiha (AT 425). Isto taka, }e bide opfaten momentot na qubovnoto grabnuvawe od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo koe go definirame kako neophodno vostanovuvawe na t.n. privremen brak. ]e bide analizirano i si`eto {to e tolku rasprostraneto vo makedonskiot foklor (glavno vo poetski, no i vo narativen oblik) i {to se odnesuva na `enidbata na sonceto. Vo ova si`e }e gi otkrieme trite su{tinski paradigmi za svadbenata inicijacija: ven~avawe na mladata devojka so sonceto, sogledano preku simbolizmot na |ur|ovdenskoto ni{awe; guveewe i vostanovuvawe privremen brak, kako uslov za realizirawe vistinski brak. Temata posvetena na podmetnatiot zet }e ja otvori

9

diskusijata

okolu

Betelhajmovoto

psiholo{ko

"izbegnuvawe

na

inicijacijata", t.e. nesposobnosta da se bide iniciran, kako i otvorawe na problemot: {to so onoj koj e iniciran, a ne go ostvaruva neophodniot obrednopreoden kompleks (~ij paradigmatski obrazec pretstavuva herojot Ognen vo pesnata "Latinski kraq i Ognen", Miladinovci, p.br.84). Vo ramkite na ovaa tematska celost }e stane zbor za eventualnite opcii koi od van @enep navamu se re~isi nezamislivi: obred bez premin i premin bez obred. Sledniot detaq }e bide naso~en kon izmenetoto tolkuvawe na funkcijata {to ja imaat nare~nicite i nivnoto proro{tvo. Vo analiziranite primeri naj~esto stanuva zbor za toa koga nazna~enoto proro{tvo: "deteto da umre na denot na svadba", dobiva dimenzii na privremena inicijaciska smrt, ili pak vo nekoi si`ea, kako {to }e imame mo`nost da vidime, }e stane zbor za stereotipniot slu~aj na magi~noto begstvo, koga, namesto mlado`enecot, vo smrt se vpu{ta nekoj od negovite najbliski (pr. Miladinovci, p.br.17). Vo vakvite ramki, normalno, stanuva zbor za izvesen `rtven supstitut. Vo kontekst na svadbenata inicijacija }e bide zemen predvid i eden karakteristi~en slu~aj, vo koj }e zboruvame za opredelen preoden oblik na inicijacija. Imeno, od golemite epski heroi obi~no se bara ispolnuvawe na nivnata "nadli~na" herojska inicijacija. No, vo slu~ajot koga, namesto da gi jakne svoite borbeni ve{tini vo korist na celata negova zaednica, toj minuva niz isku{enija {to pretstavuvaat isklu~ivo proverka na negovata zrelost da stapi vo brak - go ozna~uvame kako preod od herojska vo svadbena inicijacija. Kako edna globalna procenka na fenomenot nare~en "svadbena inicijacija", }e konstatirame deka biten preduslov za eden uspe{no sproveden svadben ~in pretstavuva iniciraweto na dvajcata glavni protagonisti od dadenata folklorna tvorba, kade {to mnogu ~esto se javuva i postoeweto na dva braka. Prviot od niv dobiva kvalifikativi na privremen brak, so jasni aluzii i reminiscencii na nekoga{nite obredi na inicijacijata vo periodot od istekot na inicijacijata pa se' do

10

stapuvaweto vo vistinski brak, a vtoriot e onoj vistinskiot {to slu`i za vospostavuvawe semejstvo. Zaklu~niot del od ovoj trud }e pretstavuva obid da se vostanovat, od edna strana, onie univerzalni dimenzii koi na edno fenomenolo{ko nivo go opravduvaat postoeweto na unificiran i univerzalen "fenomen inicijacija", dodeka pak na eden supstancijalen, folkloristi~ki plan }e bidat uo~eni bitnite razliki {to se javuvaat na nivo na sekoj vid inicijacija poedine~no. Tuka povtorno }e bide rezimiran na{iot inicijalen impuls, koj se nadevame deka go rasvetlivme vo tekot na samata analiza; imeno, deka vo ramkite na globalnata narodna kni`evnost ne e mo`no da govorime za "inicijacija", tuku e neophodno dopolnitelno precizirawe {to e vo funkcija na doopredeluvawe na isku{enijata vo ramkite na folklornite tvorbi. Me|utoa, ona {to e va`no, toa e sekako istaknuvawe na tripartitnata struktura na fenomenot inicijacija (separacija, marginalizacija i reagregacija), koja se sre}ava vo site inicijacii definirani preku obrednopreodniot kompleks: napu{tawe na prethodniot ponizok socijalen i

egzistencijalen status i steknuvawe nov, koj e povisok. Isto taka, }e bide sogledana i pojavata na ambivalentnost, koja se zabele`uva pred se' na planot na samoto nasilstvo. Ednostavno, kako {to toa go naglasija @irar (1990 /1972/) i Burkert (1972), i nie go zastapuvame stavot deka nasilstvoto dobiva fundamentalni crti vo kreiraweto na ~ovekovata kultura. Kako {to smeta Elijade, ~ovekot niz procesot na inicijacijata preminuva od sostojba na priroda vo sostojba {to se narekuva kultura. Nasilstvoto go osoznavame samo vo onaa mera vo koja e neophodno da se ostvari neophodniot premin vo povisoka sostojba na postoewe. Nasilstvoto go vr{at site onie {to se vo funkcija na inicijaciski pokroviteli. Vo taa smisla, }e bidat zemeni predvid ma}eata, ve{terkata, majkata (od AT 709) i raznite progonuva~i pod ~ija manifestna strana go otkrivame onoj dlabok pokrovitelski simbolizam na nekoga{nite inicijaciski voda~i.

11

Vo sekoj slu~aj, vo tolku kompleksniot poim kakov {to e analiziraniot, nasekade vo analziriranite primeri go otkrivame onoj interkulturalen simbolizam na privremenata smrt i povtornoto ra|awe.

12

I

[TO E TOA INICIJACIJA?

Inicijacijata ne e ni{to drugo tuku talkawe me|u dvata najgolemi bola: smrt i ra|awe, koi inicijantot mora da gi nadmine. Po ovaa smisla se' u{te traga celoto ~ove{tvo i zatoa - onoj del od mitskite i ritualni arhetipi {to na{ata narodna literatura go nasetuva, i den-denes pretstavuva ogromen predizvik za istra`uva~ite.

***

Kako treba da ja analizirame inicijacijata? U{te od vremeto na monumentalnoto delo na van @enep "Les rites de passage" (1909), pa se' do najnovite istra`uvawa od tipot na S. Vjern "Rite, roman, initiation" (1987 /1973/), R. Beker "Die Wiebliche Initiation" (1990), Alen Testar " De la nécessité d'être initié" (1992), [roder "Initiation and Religion" (1992) itn., istra`uva~ite se borat so ova trnovito pra{awe.

1. Vo potraga po etimolo{koto zna~ewe

Na samiot po~etok }e uka`eme na nekoi osnovni momenti {to se odnesuvaat do samata smisla i zna~ewe na poimot "inicijacija", koe bi ni dalo eventualna potkrepa vo utvrduvaweto na nejzinite najparadigmati~ni oblici na postoewe, kako vo sferata na etnologijata, antropologijata,

istorijata na religiite, od edna, taka i vo umetni~kata i narodnata kni`evnost, od druga strana. Vo osnovata na ovoj poim se javuvaat dvata analogni izraza: latinskiot - initium, initiare, initiatio, i starogr~kiot - telet¦. Dodeka latinskoto poteklo na "inicijacijata" ni indicira samo edno zapo~nuvawe, gr~kiot zbor telet¦ i glagolot tele"n uka`uvaat tokmu na celta na eden uspe{no sproveden ~in, vo smisla na "sovr{eno zavr{ena rabota". Imenkata tOEloV 1 , kako {to e poznato, poteknuva od indoevropskoto *kwel-, 2 so zna~ewe "ispolnuvawe, cel". Inaku, Simon Vjern go ozna~uva "tOEloV" vo slednava smisla: toa e to~ka {to go ozna~uva krajot, zavr{okot na dadenata pateka, rabota. Sogledano vo edna religiozna smisla, ovie zborovi ja soop{tuvaat idejata za svr{uvaweto, perfekcijata. Od druga pak strana, bi go navele i podatokot deka Grcite ja narekuvale svadbata tOEloV, posvetuvawe, dodeka pak svadbeniot obred potsetuval na misteriite (Elijade, 1986:153). Isto taka, ne e li zaprepastuva~ko soznanieto deka

glagolot od istiot ovoj koren (so dodavaweto na edno u) teleut...w - se koristi vo zna~ewe na zavr{uvawe so `ivotot, umirawe. Grcite, kaj koi se ~uvstvuvala ogromna naklonetost kon igrata so zborovi, ne slu~ajno dovele do eden vakov interesen spoj na glagolite: (telOEw, "posvetuvam" i telet¦, posveta, pokraj teleut...w ispolnuvam, zavr{uvam, umiram, teleut¦, kraj, smrt), odnosno tele"sqai: teleutn: da se inicira, voveduva, da se umre. 3 Taka, ve}e

Vo ovaa smisla e po`elno da se konsultira etimolo{kiot re~nik na gr~kiot jazik na [antren: Pierre Chantraine, Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. Vol. 4, Paris, 1977, pp.1101-1103. Avtorot gi naveduva slednive kvalifikativi na ovoj poim: "zavr{uvawe, svr{uvawe, kraj; no, pokraj toa, go doveduva vo vrska so inicirawe, voveduvawe i kone~no go povrzuva so "izvr{uvawe na eden ritual" (DÉLG:1102). Po`elno e da se vidat spomnatite odrednici vo: St. SENC, Gr~ko-hrvatski rje~nik, Zagreb, 1988. 2 Korenot *kwel-, go koristime vo ova zna~ewe: da se celi, da se stremi. Od nego se oformila imenkata *kwel-es, "ispolnuvawe". Vsu{nost, vo ovoj kontekst samo bi sakale da uka`eme na faktot deka formite od ovoj indoevropski koren, gledani preku starogr~kiot, vo sebe sodr`at nekoja su{tinska posledovatelnost vo zna~eweto. 3 Da se vidi: Plutarque, De Facie, 943b. kade {to e najcelishodno uo~ena ovaa relacija: " Ete, zatoa postoi edna tolku bliska analogija pome|u gr~kite zborovi koi ozna~uvaat umirawe i inicijacija, voveduvawe. Vo vrska so ova pra{awe, da se vidat slednive trudovi: Pierre Raingeard, Chartres, Imprimerie Durant, 1934; S. Vierne, Rite, roman, initiation. PUG, 1987. Inaku, ovde e interesno da se spomene i koncepcijata na Aristotel, koj krajot, smrtta na umetnosta ja nazna~il tokmu so poso~eniot izraz: teleut¦.

1

Platon velel: da se umre, zna~i da se bide iniciran (Eliade, 1959:240). Osven navedenive terminolo{ki zna~ajki, bi go navele i etimolo{koto zna~ewe na gr~kiot termin "neofit" (neophyte) 4 , koj e univerzalno prifaten vo svetskata nauka kako kandidat koj ja minuva inicijacijata. Ovoj termin proizleguva od nOEoV i jutTMV, vo zna~ewe na nov plod, nova ro`ba. Vo ovaa smisla, ~uvstvuvame edno mnogu zna~ajno simboli~no sovpa|awe pome|u zna~eweto na starogr~kiot izraz neofit so simbolizmot, t.e. so patot niz koj navistina minuvaat "neofitite" od narodnata kni`evnost. Ednostavno, analogijata e sodr`ana vo slednoto: etimologijata na gr~kiot izraz neofit vo ve}e poso~enoto zna~ewe - nov plod, ro`ba, mo`e da se razvie, t.e. semeto, zrnoto mo`e da iz'rti edinstveno ako se zakopa vo zemja. Na planot na simboli~koto dejstvie vo narodnata kni`evnost, "protagonistot" neofitot sekoga{ mora da se sretne so smrtta, da umre, za potoa povtorno da se rodi. Naj~esto simbolizmot na smrtta e izrazen tokmu preku metaforata na dolnata zemja, podzemjeto, pro`deruvaweto na neofitot od nekoe ~udovi{te i sli~no. No, da se navratime povtorno na dvata analizirani termina: initium teleutn: od nivniot spoj go dobivame slednoto zna~ewe na inicijacijata: taa pretstavuva po~etok, zapo~nuvawe na edna sostojba koja mora "semeto", t.e. ~ovekot da go dovede do negovoto sozrevawe, t.e. da go dovede do sovr{enstvo. Analogno na semeto, ~ovekot najprvo mora da umre, za da mo`e povtorno da se rodi. Ovoj mal etimolo{ki izlet go napravivme od ednostavna pri~ina {to smetame deka site mo`ni, duri i disparantni sfa}awa i definirawa na fenomenot inicijacija se sovpa|aat vo ovaa negova to~ka. Bez ogled na toa dali stanuva zbor za edno sociolo{ko, etnolo{ko, religiozno, filosofsko, lingvisti~ko ili pak kni`evno poimawe na inicijacijata, ovaa nejzina sr` ostanuva konstantna.

4

Okolu poso~enite gr~ki termini da se vidi: SENC, Gr~ko-hrvatski re~nik, kako i etimolo{kiot re~nik: P. Chantraine, Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots, Paris, 1968-1980, vol.1-4.

2. Tipologija na inicijacijata

Otkako so pomo{ na etimolo{koto istra`uvawe dojdovme do sr`ta na inicijacijata, morame da uka`eme deka postojat razli~ni vidovi i zna~ewa na istata: tuka pred se' bi gi navele poznatite enciklopediski osvrti od strana na G. d'Alviela, Harison (vidi: ERE:314-329), potoa A. Testar, R. Bastid, Elijade i sl. Na pr. u{te vo Encyclopædia of Religion and Ethics (1915), inicijacijata e tolkuvana od sledniot aspekt: voveduva~ka i primitivna; budisti~ka, gr~ka, hinduisti~ka, evrejska, rimska i tibetanska. Elijade vo svojata Encyclopedia of Religion se zadr`uva na ovoj fenomen, pred se' davaj}i nekoi univerzalni karakteristiki, za da podocna istiot bide analiziran od aspekt na ma{kata i `enskata inicijacija (ER, v.initiation). Od druga pak strana, Alen Testar tvrdi deka postojat 4 osnovni zna~ewa na glagolot initier (1992:20; 251 n.5). Osnovnata oska na ovoj termin se zadr`uva okolu zna~eweto na voveduvawe vo znaewe vo kultovite i tajnite obredi. Inaku, angliskiot termin to initiate upatuva na prvi~noto zna~ewe koe mu e imanentno i se odnesuva na "zapo~nuvawe - nov po~etok". Osven nego, bi go navele i Bleker, koj isto taka naveduva pove}e oblici na inicijacijata, od koi {to normalno proizleguvaat i razli~nite zna~ewa na sekoj vid poedine~no (Bleeker, 1965a:15-20). Ovaa neusoglasenost okolu imenuvaweto i ozna~uvaweto na

inicijacijata ne' naveduva na dolgata neusoglasenost vo domenot na teorijata na kni`evbosta i komparativnata kni`evnost, koga stanuva{e zbor za realizacija na golemiot internacionalen proekt, iniciran od strana na francuskiot kompartivist R. Eskarpi 1957 godina - sozdavawe me|unaroden re~nik na kni`evnite termini, inaku predlo`en 1958 god na komparativisti~kiot kongres vo ^ejpel Hil (Chapel Hill). Me|utoa, realizacijata na ovoj "me|unaroden" re~nik na kni`evnata terminologija be{e re~isi neizvodliva, imaj}i ja vo predvid neuedna~enosta koja izvirea{e pome|u slovenskata kni`evna terminologuija i

zapadnoevrospkata, koja uslovno ja narekuvame me|unarodna (v. S. Petrovi}, 1965:20-21). Ovde bi navele edna interesna zabele{ka rezimirana od strana na S. Petrovi}, koja odnesuvaj}i se na dijalogot pome|u dvete nazna~eni kulturi e okarakterizirana na sledniot na~in: nema golemo somnevawe deka vo pogolemiot broj slu~ai idejata za re~nikot na kni`evnite termini izrasna od `elbata da se izbegnat onie nesre}ni situacii vo koi razgovorot okolu op{tite pra{awa na kni`evnosta - a ponekoga{ i za poedinoto kni`evno delo - se ~ini nevozmo`en, od ednostavna pri~ina {to sobesednicite upotrebuvaat isti zborovi a uporno mislat razli~ni raboti. Analogno na toa i Eskarpi zaklu~uva: diskusiite okolu zamrsenite kni`evni poimi, dovede do zaklu~ok deka treba postrogo da bidat definirani terminite so koi{to se slu`ime (Petrovi}, 1965:21). Ova kuso odvlekuvawe od na{ata osnovna tema, vsu{nost ne' navra}a na eventualnata na{a odluka - kako da gi doopredelime i uedna~ime tolkute rzni svojstva koi ni se javuvaat pod edinstveniot poim - inicijacija. Smetame, tipologizacijata na ovoj poim bi ni pru`ila eventualno re{enie na na{ata osnovna zada~a - istr`uvawe na fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna kni`evnost. I vo celata vakva situacija, neusoglasenosta okolu upotrebata na terminot inicijacija, koja {to ve}e ja navestivme, dobiva dimenzii na interesen predizvik, dokolku sme svesni deka stanuva zbor pred se' za promenlivosta na kontekstot vo koj se sozdava{e "sekoja inicijacija" poedine~no. Ottuka, smetame deka celta na vakvite istra`uvawa ne pretstavuva kone~noto razre{uvawe na postoe~kata neuedna~enost, tuku, naprotiv - nejzino prou~uvawe, sfa}awe i definirawe. Tuka pak bi mo`ele da se navratime na holandskiot istori~ar na kulturata J. Huizinga i negovoto odreduvawe na - homo ludens. 5 Ednostavno, smetame deka na{ite definirawa pretstavuvaat eden interesen oblik na igra, koja postojano

5

Ovde bi go navele germanskiot folklorist Kurt Ranke, koj na sobirot na International Society for the Folk-Narrative Research odr`an vo Liblice (do Praga) 1966, vo svoeto izlagawe "Kategorienprobleme der Volksprosa"(1967:4-12), vo koj kako bitna karakteristika go izdvojuva homo narrans, su{tinski ne' navra}a i potsetuva na bitnite odrednici na Huizingoviot

dobiva svoi novi kvalifikativi i zakonomernosti, a li{ena e od najzagrozuva~koto ~uvstvo na kone~nost.

***

Od strana na istori~arite na religiite vostanoveni se tri osnovni oblici na inicijacija: 1. plemenska (toa e onaa inicijacija na koja se podlo`ni site ~lenovi od edna zaednica za vreme na pubertetot); 2. inicijacija vo tajnite zdru`enija 6 (toa se raznite ma{ki ili `enski zaednici, a isto taka vo ovoj tip spa|aat i tajnite misteriski kultovi, t.e. voveduvaweto vo niv - koe e ozna~eno kako misteriska inicijacija); 3. religiozna inicijacija, t.e. inicijacija na vra~evi, {amani, magepsnici, vol{ebnici i sl. Svesni za faktot okolu nepostoeweto na eden edinstven izraz za ovoj vid individui /na pr. vo Avstralija se narekuvaat medicine - men, kaj nas poznati kako baja~i, vra~evi, magepsnici, a vo svetot vostanoveni so najfrekfentniot i re~isi univerzalno prifateniot izraz - {aman/, ne' vodi kon idejata site niv da gi sogledame i unificirame niz prizmata na nivnata magi~na mo}. Vo taa smisla, bez ogled na izmenite vo nivniot naziv, imanentna i zaedni~ka ostanuva nivnata posvetuva~ka funkcija 7 . Inaku,

model na homo ludens. Edna od osnovnite tezi e deka igrata nastanuva pred kulturata (isto:4). 6 Mo`eme da se soglasime so Ser` Iten koj veli: eden "neposvetenik" mo`e da bide "iniciran", edinstveno dokolku poseduva izvesni naklonosti (Iten, 1990:8). No to~na e i edna druga procenka: opredelena edinka ne mo`e samata sebesi da se inicira. Vpro~em, latinskiot izraz initium, koj, kako {to vidovme zna~i "po~etok" ili vo po{iroka smisla "vlez", ne' upatuva na toa deka nekoj mora da go izvr{i ova navleguvawe, t.e. posvetuvawe. Odovde proizleguva i op{testveniot karakter na samata inicijacija. Vsu{nost, ottuka i proizleguvaat inicijaciskite tajni zdru`enija koi, inaku ne vr{at bukvalno u~ewe na odredena doktrina, tuku go osposobuvaat kandidatot sam da mo`e da ja sfati porakata. Na primer, ve}e Aristotel vo kontekst na Eleusinskite misterii velel: "ne da se nau~i, tuku da se po~uvstvuva". Vo Misteriite ne se u~ela nekoja tajna doktrina, tuku se do`ivuvaa ~uvstvata. "Inicijaciskata tajna" e navistina nesoop{tliva, zatoa {to sekoj na izvesen na~in gi "personalizira" glavnite misli na tradicionalniot simbolizam na ovoj obred (Iten, 1990:8). 7 Vo ramkite na ovoj vid inicijacija treba da se vidi izvonrednata studija na Ana Lena Sikala posvetena na sibirskiot {amanizam: The Rite Technique of the Siberian Shaman, FFC, 220; Helsinki 1978, kako i ve}e istoriski zna~ajnata monografija na Elijade [amanizam i arhajske tehnike ekstaze (1990 /1951/), koja pretstavuva prv i zasega edinstven sinteti~ki prikaz na ovoj fenomen vo svetski ramki. Isto taka mnogu zna~ajno istra`uvawe posveteno

pokraj navedenite osnovni vidovi, treba da gi spomeneme vojni~kata i herojskata inicijacija (v. Eliade, 1959; 1987 - ER). Navedenite oblici na inicijacija bea vostanoveni i ubavo

klasificirani u{te od strana na Elijade vo Naissance mystique (1959), a sogleduvame deka i vo devedesettite godini od 20 vek ovaa ista tipologija ja predlaga i Alen Testar (1992). Vo su{tina, na deskriptivnoto nivo se ~uvstvuva bitna distinkcija pome|u navedenite tipovi. No sepak, bi morale da zaklu~ime deka na eden op{t spekulativen plan, site navedeni inicijacii gi obedinuva edna zaedni~ka specifika: vo site niv otkrivame simboli~ka smrt i povtorno ra|awe vo slednata smisla: site inicijaciii pretstavuvaat smrt na prethodnoto ponisko nivo na egzistencija i ra|awe vo nov, povisok oblik. Najeksplicitno, duri i dovedeno na nivo na op{to prifaten zaklu~ok vakvata karakterizacija ni doa|a od strana na Elijade vo spomenatata studija od 1959 godina, koja{to podocna ja modificira i dorazrabotuva na kongresot posveten na Inicijacijata (1965 /1964/). Okolu insistiraweto na zaedni~kite specifiki koi gi obedinuvaat site vidovi inicijacii se zalaga i Simon Vjern (1987 /1973/), koja najdosledno gi prodol`uva postavkite na Elijade. Vo ovoj kontekst, Vjern smeta deka i pokraj site razli~nosti na postoe~kite vidovi inicijacii, nie morame da go izvle~eme ona zaedni~koto: toa e idejata za novoto ra|awe,

na tragite na indoevropskiot {amanizam vo jugoisto~na Evropa (pred se' vo domenot na narodnite veruvawa i obi~ai), pretstavuva studijata na Eva Po~: "Traces of Indo-European Shamanism in South East Europe", in: Folk Belief Today, Ed. by Mare Koiva and Kai Vassiljeva, Tartu 1995, pp.366-373. Osven poso~enite, vnimanie zaslu`uvaat i slednite studii: Geza Roheim, "Hungarian Shamanism", in: Psychoanalysis and the Social Science III, New York, 1951, pp.131-169; Carlo Ginzburg, I Benandanti. Stregoneria e culti agrari tra cinquecento e seicento. Torino, 1966; Éva Pocs, Tündér és boszorkany Délkelet - és Közép-Europa hataran, Budapest, 1986; _______ , "Hungarian Taltos and his European Parallels", in: Uralic Mythology and Folklore, ed. M. Hoppal - J. Pentikäinen, Budapest - Helsinki (Ethnologica Uralica 1) 1989, pp.251-276; ______ , "Nyers és fött": Halal és élet. A kulturalis vivmanyok helye az Europai parasztsag archaikus vilagképében", in: Kultura és tradicio I-II. Tanulmanyok UJVARY ZOLTAN tiszteletére. Miskolc, 1992, pp.l1-21; Gabor Klaniczay, Heilige, Hexen, Vampire. Vom Mutren des Übernatürlichen. Berlin, 1990, da se vidi osobeno poglavjeto: "Schamanistische Elemente im mitteleuropäischen Hexenwesen, pp.29-71. Od na{iot agol na sogleduvawe, vo smisla na sogleduvawe na relacijata: {amanisti~ka religija i nejzinite tragi ovaploteni vo narativniot folklor, osobeno interesno ni se ~ini istra`uvaweto na norve{kiot folklorist Ronald Grambo, koj vo duhot na svoeto vreme (sredina na 70-te godini) vo analiziranite inicijaciskite isku{enija od norve{kite narodni prikazni i

svojstvena na site inicijacii. Razlikite koi se javuvaat me|u niv, izrazeno na eden muzi~ki plan ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku varijacii na edna ista tema. Spored toa, ispituvaj}i gi site pozna~ajni specifiki na raznite inicijacii, Vjern doa|a do ideja za edno zaokru`uvawe i precizirawe na samata svrha i cel na site inicijacii {to mo`e mo{ne uspe{no da se izrazi preku sintagmata "da se stane ne{to drugo" (devenir autre). Ovaa opaska ja do`ivuvame na eden najsu{testven plan (v. Vierne, 1987:13). Sepak, vo ovoj kontekst bi go navele ne{to poinakvoto gledi{te na Bastid (1992) koj gi prezema ideite na Kaznev (Cazeneuve, 1971:247-281), tvrdej}i deka postojat rituali na transgresija (pre~ekoruvawe, prestap) koi{to gi otkrivame vo tretata forma na inicijacijata: na pr., toa e inicijacijata preku koja ma|epsnicite ja dobivaat sopstvenata mo}. Ovoj oblik na inicijacija se stremi da go odvoi magesnikot od ostanatata socijalna grupa, dotolku pove}e {to preostanatite dva vida "plemenski" inicijacii se trudat da gi inkorporiraat i priklonat inicijantite vo samata socijalna grupa i nejzinoto zaedni{tvo, vo koi{to voop{to ne stanuva zbor za transgresija. Ovde se javuva u{te eden interesen moment: imeno, mislime na obidot za vospostavuvawe relacija pome|u socijalnata funkcija na inicijacijata i nejzinata ritualna i simboli~ka dimenzija. Dokolku ovoj obid se realizira, toga{ vedna{ bi morale da ja izvr{ime distinkcijata pome|u plemenskata inicijacija i onaa na vra~evite ili magesnicite, pred se' zatoa {to taa treba da se izvr{i na dva plana: morfolo{ki i simboli~ki. No, vo ovoj kontekst bi go navele Testar, koj se dobli`uva do na{eto sogleduvawe na generalnata univerzalnost na site oblici vo slednata smisla: analiziraj}i ja plemenskata inicijacija na Aranda vo Avstralija, Testar vo nea otkriva simboli~en incest na neofitot so majkata. Toj smeta deka sme site nie dovedeni vo situacija da go sogledame incestot kako se javuva vo samoto jadro na inicijacijata, kako negova najbitna referenca, i kako negova religiozna su{testvenost.

legendi gi sogleduva tragite od damne{nite {amanisti~ki seansi (Grambo, 1975:20-46). (Okolu spomnatata opaska, moram podetalno povtorno da go vidam trudot na Grambo).

Sevo ova ni dava za pravo da mislime deka na simboli~kiot plan ne stanuva zbor za radikalna opozicija na trite formi na inicijacijata. Pove}e stanuva zbor za eden ist fleksibilen simbolizam spored razli~nite sliki {to se vo funkcija na razli~nite morfologii koi postojat me|u raznite zaednici. Kako zaklu~ok, samo bi ja potencirale univerzalnata ideja, imanentna na site oblici na inicijacija, koja se odnesuva na slednoto: da se bide iniciran toa sekoga{ zna~i da se u~estvuva vo podelbata na edna tajna (Testart, 1992:20). Sega bi morale da gi spomeneme i antropolo{kite diskusii. Antropolozite ja otkrivaat {irokata primena na inicijaciite, po~nuvaj}i od avstraliskite primitivni plemiwa, pa se' do proslavata na maturskite ispiti i onaa inicijacija koja ja pronao|ame na Amerikanskite unverziteti. Zna~i, i vo ovie ramki se soo~uvame so faktot deka postojat mnogu razli~ni vidovi inicijacii, vklu~uvaj}i gi pubertetskite rituali, posvetuvaweto vo sve{tenstvo ili kralstvo, ili pak priemot vo tajnite zdru`enija. Sogledano od sociolo{ka gledna to~ka, voop{teno inicijacijata e definirana kako "status na dramatizacija", t.e. ritualna promena na statusot. Ovaa opcija se javuva vo fokusot na brojnite istra`uvawa, i vo taa smisla mo`eme da gi spomeneme pred se' van @enep koj se smeta za osnovopolo`nik na vakvata koncepcija. Podocna se javuvaat istra`uvawata na Elijade (1959), kako i proektot na amsterdamskiot profesor Bleker (1965) 8 , dodeka pak najugledniot model na vakvata koncepcija od toj period ni doa|a od strana na F. V. Jang (F.W.Young), koj tokmu na ovoj na~in ja definira inicijacijata vo negovata studija Initiation Ceremonies: A Crosscultural Study of Status Dramatization, 1965 godina. Sogledano od edna takva prizma, anti~kite misterii sepak izgledaat nekako poinaku, i zapravo pretstavuvaat ne{to poinakva kategorija.

Vsu{nost, ovde stanuva zbor za nau~nata konferencija organizirana od strana na International Assocition for the History of Religions (I.A.H.R.), odr`ana vo Strazbur 1964 godina, a realizirana pod rakovodstvo na fenomenologot na religiite, prof. Bleker. Temata na toj kongres be{e tokmu ispituvawe na fenomenot na inicijacijata.

8

Vo kontekst na ovie osnovni uka`uvawa, bi go navele zna~ajniot stav na Bleker (1965a) koj, svesen za razli~nite vidovi inicijacija, ni go potencira stavot deka zna~eweto varira i zavisi pred se' od toa za koja vrsta stanuva zbor. Najva`no vo odreduvaweto na "zna~eweto na

inicijacijata" e poznavaweto na kontekstot vo koj se javuva taa. Tokmu ova soznanie mo`e da gi re{i dilemite na brojnite istra`uva~i okolu domenot nare~en "preodni inicijaciski formi". Imeno, vo ovaa smisla pred se' mislime na onie vidovi inicijacii, koi pod vlijanie na dadeniot istoriski i kulturen kontekst se transformiraat i dobivaat novo obli~je. Paradigmati~no istra`uvawe od ovoj tip vr{i Margarita B. Hatzopulos, koja vo ramkite na helenisti~ka Makedonija go zaklu~uva slednoto: celata mlade{ka, t.e. pubertetska i adolescentna inicijacija pretstavena niz soodvetnite bo`estva Dionis, Demetra i Herakle, vo periodot koga Makedonija stanuva porobena i ja gubi svojata sloboda, se transformiraat vo vojni~ki inicijacii. Zna~i, kako {to toa go poentira Pjer Vidal Nake, vo predgovorot kon nejzinata kniga, pra{aweto za mlade{koto sozrevawe, t.e. obukite vrzani za nego dobivaat karakter i slobodno mo`at da se nare~at vojni~ki. Avtorkata, vo poglavjeto posveteno na inicijaciite, posvetuvawata i osloboduvaweto (Hatzopulos, 1994:113-119), veli deka istoto pretstavuva obid da se izvr{i izvesna rekapitulacija i da se utvrdat opredeleni anti~ki nasledstva {to pretstavuvaat eho na edno edinstvo od makedonskite veruvawa i praktiki 9 . Ritualite na tranzicija se smestuvaat pod dvojno rakovodstvo na Dionis i Demetra (bo`ica-majka), i toa vo domenot na mladite devoj~iwa i mom~iwa koi se nao|aat na pragot na adolescencijata, dodeka pak onie mom~iwa koi od dobata na adolescencijata preminuvaat vo zreli ma`i se nao|aat pod rakovodstvo na Herakle. Vakvata asimetrija se dol`i na faktot {to za devoj~iwata pubertetot pretstavuva edna zadol`itelna, no i dovolna uslovenost, so {to tie podocna uspevaat da se

9

Normalno, ovde avtorkata Hatzopulos ja ima vo predvid anti~ka Makedonija, ~ii obredi i kultovi gi tretira vo ramkite na anti~kata gr~ka kultura i civilizacija.

oma`at, vo smisla na postignuvawe na potpolnata, celosna `enskost, dodeka pak za mom~iwata vovlekuvaweto, integracijata vo svetot na ma`ite mnogu pove}e pretstavuva edno umeewe (zdobivawe na vojni~ki i gra|anski ve{tini 10 ). Odovde mo`eme da go prifatime sledniot zaklu~ok {to go predlaga Hatzopulos: "Dokolku `enskoto sozrevawe e pred se' fizi~ko, dotolku ona na ma`ite vo Makedonija i voop{to vo Grcija, e pred se' socijalno i kulturno (1994:113). Avtorkata vo zaklu~okot go iznesuva svojot rezimiran stav kon poleto na istra`uvawe posveteno na inicijaciite vo Makedonija: taka, minuvaj}i niz razni pati{ta, zaklu~uvame deka

bo`estvata koi vo nekoga{nite damne{ni vremiwa bdeeja i se gri`ea za transformacijata na makedonskite deca vo silni vojnici i gra|ani - ili pak vo transformacijata na nejzinite dostoinstveni vereni~ki, zavr{uva vo periodot po zagubata na nezavisnosta i na slobodata, metamorfoziraj}i se pritoa vo bo`estvo na robovi. No, edno e sigurno, veli Hatzopulos: duri i vo edno pot~ineto op{testvo, preminot od maloletstvo vo zreloto gra|anstvo i integracijata vo socijalnoto telo gi ostava verni vo nivnata stara misija na {ireweto na blagonaklonata za{tita pri ovoj opasen premin kako i vo starata za{tita na ma~noto usvojuvawe i u~ewe na odgovornosta (M. B. Hatzopulos, 1994:119). Inaku, postojat brojni drugi istra`uvawa koi se koncentriraat okolu promenata, t.e. preminot na eden vid inicijacija vo drug. 11 *** Vo kontekst na uka`uvawe na raznite vidovi inicijacii, bi ja izlo`ile na{ata tipologija, spored koja kako najparadigmati~ni za

10

Za ova podeta`no da se vidi vo: J. P. Vernant et P. Vidal - Naquet, Mythe et tragédie en Grèce ancienne, Paris 1972, p.88; J. P. Vernant, "La guerre des cités", Problèmes de la guerre en Grèce ancienne. (Paris, La Haye 1968) 38; cf. Vidal - Naquet Chasseur 191-192; Brulé, Fille, 401. 11 Ovde bi go spomnale @anmer (1939) koj isto taka zboruva za tragite na primitivnata pubertetska inicijacija koi{to gi otkriva vo inicijacijata na mladite nare~ena Tezejada vo anti~ka Grcija. Spored @anmer, ceremoniite koi ja so~inuvaat Tezejadata (Theseia) poteknaa od drevnite obredi so koi, vo porane{no vreme, bilo ozna~uvano vra}aweto na adolescentot vo grad po inicijaciskiot prestoj vo {uma (H. Jeanmaire, 1939:323 i natamu, 338 i natamu; Eliade, 1959:236). Me|utoa A. Brelih vo negovite istra`uvawa posveteni na gr~kata inicijacija (1958:124; 1961:25) najeksplicitno ja otfrluva tezata za vakvoto poteklo na institutot inicijacija vo helenisti~ka Grcija.

sovremenoto makedonsko narodno tvore{tvo gi izdvojuvame: pubertetskata, herojskata i svadbenata inicijacija. A propo navestenata tema na t.n. preodni oblici na inicijacija, bi go navele pritaeniot slu~aj so svadbenata inicijacija, za koja smetame deka vo sferata na narodnoto tvore{tvo sosem opravdano go zazema primatot nad "pubertetskata". Nezavisno od pra{aweto dali vol{ebnata prikazna vodi poteklo od nekoga{nite primitivni obredi na inicijacija, taa vo svojot razvoj gi prima temite od svadbata, prenesuvaj}i ja inicijaciskata struktura na samiot svadben ~in. Ova go evidentirame preku sekvencite na te{kite inicijaciski isku{enija po {to usleduva zadol`itelniot obrednopreoden kompleks - stapuvawe vo bra~na zaednica. Spored na{eto mislewe, vo istoriskiot i kulturniot kontekst vo koj se razviva vol{ebnata prikazna, kako i ostanatite folklorni tvorbi kade {to ja uo~uvame istata shema, zadol`itelno do{lo do svoevidna simbioza na tradicionalnite pubertetski isku{enija, koi se premesteni na onoj ~in koj go dobiva privilegiranoto mesto vo `ivotniot ciklus - svadbata. U{te eden specifi~en slu~aj pretstavuva preodot od "herojskata vo svadbenata inicijacija" kogo go evidentirame vo ciklusot juna~ki pesni. Vo tekot na analizata na paradigmite na nazna~enite tipovi inicijacija, }e uka`eme na specifi~niot kulturen i istoriski kontekst od koi{to e oblusloveno zna~eweto i recepcijata na postoe~kite inicijacii.

3. Najzna~ajni oblici na inicijacija

3.1. Inicijacii i tajni zdru`enija vo anti~kiot svet

3.1.1. Misteriski kultovi Nagovestuvaj}i ja odredenata doza na razli~nost, morame da doprecizirame deka anti~kite misterii ne pretstavuvaat pubertetski rituali na nivo na plemenskite zaednici, tie duri i ne pretstavuvaat tajni

zdru`enija, vo strogata smisla na zna~eweto 12 (osven slu~ajot na Mitra). Voglavno, priemot ne e obusloven od polot i vozrasta, i mo`ebi najva`niot moment e sodr`an vo soznanieto deka vo vakvite inicijacii vsu{nost ne e vidliva nikakva nadvore{na promena na onoj kandidat {to gi pominal vakvite misteriski inicijacii. Sogledano od perspektiva na samiot u~esnik, promenata na statusot se odnesuva na negovata relacija so dadenoto bo`estvo. Vo taa smisla, vo vakviot slu~aj mo`eme mnogu poopravdano da zboruvame ne za nekoja socijalna promena, tuku naprotiv - za promena koja se javuva na personalniot plan; ovde stanuva zbor pred se' za nova sostojba na svesta koja se steknuva preku do`ivuvaweto na svetoto. Vtor zna~aen moment koj gi distinkcira anti~kite misterii od ostanatite vidovi inicijacii pretstavuva i ~inot na povtorlivosta. Dodeka vo pubertetskite i drugite inicijacii pred se' stanuva zbor za edno nepovtorlivo do`ivuvawe, koe{to kandidatot samo edna{ go pominuva, slu~ajot so misteriite e poinakov. Tie dozvoluvaat u~estvo nekolkupati posledovatelno. Sega bi mo`ele da gi nazna~ime najpoznatite misteriski kultovi: Dionisiski, Eleusinski, Orfi~ki, Samotra~ki, potoa misteriite na Mitra, Meter, Izida i Oziris. Vo tekot na svojata analiza, Bukrert ne' upatuva na etimolo{koto poteklo i zna~ewe na poimot misterija - {to spored negovite soznanija nedvosmisleno pretstavuva ekvivalent na, kaj nas vostanoveniot poim - inicijacija. Imeno, korenot na zborot *my(s) - po se' izgleda deka e potvrden ve}e vo mikenska Grcija, najverojatno vo kontekst na nekakva inicijacija, no izvorite za ova potvrduvawe se mnogu nejasni i nesigurni. Glagolot muOEw, "da se inicira" (vo pasivnata forma "da se bide iniciran"), navistina, tvrdi Burkert e mnogu pomalku koristen kako forma vo odnos na primarniot izraz mystes i Mysteria (Burkert, 1987b:8-9). Inaku, mysteria e dosta ~esto zamenuvana so poimot telein, koj delumno go prekriva

Vo ovoj kontekst pred se' bi go navele Brelih koj najo~ito se bori protiv doveduvaweto vo nekakva istoriska korelacija na primitivnite pubertetski inicijacii i misteriite, makar bilo toa iska`ano na nivo na nekoi tragi ili ostatoci (Brelich, 1961:20-25).

12

zna~eweto na poso~eniot zbor, i toa vo zna~ewe na izvr{uvawe, proslavuvawe, inicirawe (Burkert, 1987b:9). Vo prodol`enieto na svoeto etimolo{ko istra`uvawe, Burkert ja otkriva bliskata relacija pome|u misterijata i inicijacijata, uka`uvaj}i na faktot deka site misterii vsu{nost pretstavuvaat izvesno upatuvawe, voveduvawe vo nivnite tajni. Pa ottamu, misteriite treba da gi tretirame tokmu kako inicijacii. Spored Elijade, gr~kiot zbor, koj obi~no se koristi vo mno`ina, ta mystéria, verojatno poteknuva od i.e. koren * my-, ~ie izvorno zna~ewe "da se zatvori ustata" se odnesuva na "obrednata ti{ina". 13 Mnogu posoodvetno e uka`an latinskiot prevod na mysteria, myein, myesis vo smisla na initia, initiare, initiation, od kade {to e proizlezen i konceptot na "inicijacijata" (Burkert, 1987b:7), - zbor koj go koristime vo na{iot, i re~isi i vo site evropski jazici. Vo bilingvisti~kite spisi od Samotrakija, od docniot helenisti~ki period, objaveni od J. R. McCredie in Hesperia 48 (1979) 16f stoi deka initiatei korespondira so mystai. Samotracum initia, Varro, De lingua lat. 5.58 14 ; Cicero, De legibus 2.36 (koe se odnesuva na Eleusina); Livy 31.14.7 (Eleusis) 39.9.4 (Bacchanalia); initiari, Cicero, De nat.

deorum 1.119 (Eleusis), Tusculans 1.29; initiare, Livy 39.9.4 (Bacchanalia). Sledej}i ja ovaa nasoka, Burkert otkriva deka misteriite pretstavuvaat inicijaciski ceremonii vo koi priemot i u~estvoto zavisi od nekoi prethodni ritualni procesii {to kandidatot mora uspe{no da gi pomine. Toa pretstavuvalo svoevidna viza za u~estvo vo ovie kultni misteriski ceremonijali (Burkert, 1987b:7-8). Od helenisti~kite misteriski kultovi najpoznati se eleusinskite, samotra~kite i orfi~kite. Celta na ovie kultovi bila jaknewe i osposobuvawe na ~ovekot za sekojdnevnoto ispolnuvawe na te{kite dol`nosti i spremawe za `ivot po smrtta. Ona {to im e zaedni~ko na site

13

Da se sporedi myo i myeo "da se inicira vo Misterija", myesis, "inicijacija" (Elijade, I, 1991: 384). 14 Ova sovpa|awe pome|u must¦ria i initium, initia, go uka`uva ve}e d'Alviela, poso~uvaj}i go Varro (D'Alviella, 1915, in: ERE, vol.7, p.315).

niv se sostoi vo toa {to tajnata na `ivotot i smrtta kako i voskresnuvaweto stanuva li~na tajna na nivnite u~esnici. a. Eleusinski misterii 15 Vo Eleusinskite misterii - tajnata na semeto, klicata i klasjeto koe sozreva se vrzani za kultot na bo`icata Demetra i nejzinata }erka Persefona (koja vo ovoj kult se vika Kora = devojka). Koga Isokrat vo 4 v. p.n.e. sakal da gi pofali zaslugite na Atiwanite, toga{ toj uka`al na faktot deka Demetra tokmu vo nivnata zemja gi podarila nejzinite najzna~ajni darovi: zemjodelieto, so ~ija pomo{ "~ovekot se izdignal nad `ivotnite" i inicijacijata, koja donesuva nade` vo vrska so "krajot na `ivotot i so celata ve~nost"(Panegirik, 28) (Elijade, I,1991:249). Eleusinskite misterii se osnovani kako rezultat na neuspe{noto postignuvawe na besmrtnosta na deteto Demofont, po {to Demetra im se obelodanuva na gra|anite. Nejziniot sleden ~ekor pretstavuva voveduvawe vo nejzinite misterii. Ogor~ena i revoltirana od postapkata na Had koj ja nosi nejzinata }erka (Kora) vo carstvoto na smrtta, taa go napu{ta Olimp i trgnuva vo potraga po svojata }erka. Razo~arana zatoa {to ne mo`e da ja pronajde svojata }erka, preoble~ena vo starica - Demetra se upatuva kon Eleusina kade {to sednuva pokraj eden mominski kladenec. Tamu taa prifa}a da go doi najmaliot sin na kralicata Metanira, no nejzinata `elba da go napravi deteto Demofont - besmrtno, ostanuva nerealizirana, poradi "~ove~kata glupavost" - t.e. "namesto da go doi, Demetra go ma~ka deteto so ambrozija i sekoja ve~er go stava vo ogan "kako ugarok" ({to na eden bo`estven jazik i

15

Ovde moram da go ufrlam istra`uvaweto na Viliam Berg: William Berg, "Eleusinian and Mediterranean Harvest Myths", in: Fabula, Band 15, 1974, S.202-211. Ova negovo istra`uvawe ni e dotolku pozna~ajno, {to se odnesuva tokmu na `etvenite mitovi vo anti~kiot mediteran, a znaeme deka osnovata na Eleus. misterii bila tokmu semeto i klicata, t.e. novoto ra|awe ovaploteni preku Demetra i Kora (= Persefona). Berg gi dava analogiite na site mediteranski mitovi: Egipet: Izis i Oziris; Sumer/Akad: I{tar i Tamuz; Sirija/Kiprus:

logika zna~i tokmu postignuvawe besmrtnost). No, koga ova go zdogleduva negovata majka - kralicata Metanira, o~ajni~ki po~nuva da taguva i vsu{nost go prekinuva celiot proces. Se smeta deka Demetra sakala da go napravi deteto Demofont besmrtno, kako nekoja vrsta na nadomest za stradawata i taguvaweto po zagubenata }erka Persefona. No, vakvata "sre}na pogre{ka" vsu{nost, dovede do toa, Demetra da mu se otkrie na seto naselenie vo svojot vistinski lik, i taka da gi vostanovi svoite Misterii. Zna~i, neuspe{noto Demofontovo steknuvawe na besmrtnost dovede do bleskavata epifanija na Demetra, po {to usledi zasnovaweto na Misteriite (v. Elijade,I, 1991:250). Vo ovaa smisla morame da poso~ime deka misteriite se inaugurirani vo 15 v.p.n.e. i deka bile proslavuvani re~isi celi dva veka. Inicijacijata opfa}ala nekolku stepeni. Se razlikuvale Mali misterii, potoa obredi na Golemite misterii (télété 16 ), i kone~noto iskustvo (epopteia 17 ). Vistinskite tajni koi se vo vrska so télété i epopteia ne bile voop{to razotkrieni (Elijade,I, 1991:250). "Sre}en e onoj od `ivite lu|e na zemjata koj uspeal da gi vidi nejzinite misterii!" veli avtorot na Himnata na Demetra. "No, onoj koj ne pominal niz inicijacija, i onoj koj{to ne u~estvuval vo obredite, po smrtta nema da ima dobri raboti dolu, vo temnite prestojuvali{ta" (stih.480-82). I kone~no, Eleusinskite misterii, pokraj sredi{nata uloga koja ja imaa vo istorijata na gr~kata religioznost, posredno dadoa i zna~aen pridones kon istorijata na evropskata kultura, a osobeno kon tolkuvaweto na inicijaciskata tajna. Nivniot edinstven ugled, na kraj od Eleusina napravi da stane simbol na paganskata religioznost. Po`arot vo svetili{teto i ukinuvaweto na misteriite go ozna~uvaat "zvani~niot" kraj

Afrodita i Adonis; Frigija/Lidija: Agdistis i Sibela i Atis; Grcija: Demetra i Persefona (Berg, 1974:203)., Ovoj broj na FAbula e kaj Bone!!! 16 Pogore ve}e uka`avme na zna~eweto na telet¦: posvetuvawe, voveduvawe vo verska tajna slu`ba, misterija; svetkovina. 17 Ona {to mu pripa|a na najvisokiot red na posvetuvawe.

na paganstvoto. Inaku, eleusinskata tajna seu{te ja mori fantazijata na istra`uva~ite (Elijade,I,1991:256).

b. Samotra~ki misterii Samotra~kite misterii se povrzani so po~ituvaweto na bogot Kabir i negoviot sin, koj vo tebanskiot mit se vika Mom~e, a vo samotra~kiot Kadmil. Sega bi trebale da dodademe deka Samotraka, inicijacisko sredi{te na severnite zemji - Trakija, Makedonija i Epir - bila poznata po Misteriite na Kabir, i deka vo Atina od 5 vek po~naa da se proslavuvaat Misteriite na tra~ko-frigiskiot bog Sabazie, {to pretstavuva{e prv kult od istok koj prodrel na zapad. Zna~i, morame da go imame vo predvid soznanieto deka "Eleusinskite misterii" i pokraj svojot nesporedliv ugled, ne pretstavuvaa edinstvena tvorba na gr~kiot religiozen duh: tie pretstavuvaa del od eden pogolem sistem, za koj sme za `al, slabo obavesteni. Tie misterii, isto kako i misteriite od helenisti~kiot period, pretpostavuvaa inicijacii koi morale da ostanat tajni (Elijade, I,1991:255).

v. Orfi~ki misterii Orfi~kite misterii se povrzani so Tajnite na Orfej, {to se baziraat na po~ituvaweto na htonskiot Dionis Zagrej. Ovde go

prepoznavame mitskoto si`e okolu rastrgnuvaweto na bogot Dionis (za {to svedo~i i negoviot atribut - Zagrej, vo zna~ewe rastrgnat). Preku obredniot sparagmos i omofagija, u~esnicite vo ovoj kult se povrzuvaat i poistovetuvaat so samoto bo`estvo Dionis 18 i na toj na~in se izvr{uva nivnata inicijacija.

g. Oziris Simbol na ritualot na inicijacijata vo Egipetskata kultura e "oziriskiot mit". Znaeme deka centralnata ~ii{to smrt tema i vo ovoj mit e go

skoncentrirana

okolu

Oziris

voskresnuvawe

simboliziraat ritamot na godi{nite vremiwa. Najkoncizno i najprecizno, motivot na Oziris koj e ubien i raspar~en od strana na negoviot brat Set, i potoa vraten od mrtvite blagodarenie na negovata sopruga-sestra Izis, pretstavuvaa centralna tema na inicijaciskite obredi. Oziris, koj istovremeno pretstavuva trojna inkarnacija: 1. na vegetacijata /koja gnie i povtorno se ra|a na prolet/, 2. na sonceto koe se ~ini kako da is~eznuva i povtorno se ra|a slednoto utro, i 3. na bog koj uspeal da ja osvoi besmrtnosta, - pretstavuva model {to sekoj posvetenik treba da go zeme za primer. Po smrtta, sekoj ~ovek mora da stane "vtor Oziris", so {to go dostignuva ve~noto postoewe. No, isto taka, i za vreme na `ivotot sekoj poedinec mo`el simboli~no da umre kako bi mo`el povtorno da se rodi vo

Okolu atributite, i pred se' okolu kvalifikativite na Dionis treba da se poglednat slednite studii: Paulys, Realencyclopädie der classischen altertumswissenschaft, Stuttgart, 1903 Dionysios pp.882-1045; potoa da se vidat slednite istra`uva~ki potfati: H. Jeanmaire, Dyonisos. Histoire de culte de Bacchus, Paris, 1951; M. Detienne, "Dionysos", in: Dictionaire des mythologies et des religions des sociétés traditionnelles, Dir. par Yves Bonnefoy, Fllamarion, Paris, 1981, vol.1. Isto taka da se vidi: RGRM, v. Dionis. Na na{iot prostor korisno e da se vidi trudot na Sowa Zogovi}, "Kultot na Dionis i Evripidovite 'Bahki'", vo: Makedonski folklor, br.54 (vo pe~at).

18

bo`enskoto postoewe. "Da se umre, za da se ostvari povtornoto ra|awe" bila osnovnata lekcija {to mitot za Oziris ja izlo`uva. Analiziraj}i gi misteriite na Oziris, bi go navele prou~uvaweto na Brelih (1961), koj so pravo smeta deka najgolemoto vnimanie kon staroegipetskite misterii go pretstavuvaat ogromnata masa svedo{tva od ovaa kultura, kako i ogromniot broj spekulacii {to ni doa|a od gr~kite misliteli. Vo dadeniov slu~aj toa e Herodot. Vsu{nost, vo kontekst na osnovnata ideja na site anti~ki misterii {to se determinirani so fenomenot na tajnovitosta, ne se otklonuvaat i staroegipetskite misterii koi se pred se' "tajni", vo smisla na toa {to se odigruvaa vo vnatre{nosta na hramovite, vo edno sve{teni~ko opkru`uvawe. Brelih ne' potsetuva na faktot deka vo helenisti~kiot svet se prepoznavaat tragi od kultot na Oziris, {to vsu{nost }e gi pretstavuva klicite na misteriskite formacii (1961:21). Isto taka zna~ajno e i Herodotovoto vospostavuvawe analogija koja odi duri i do identifikacija na Dionisiskiot i Oziriskiot kult (Brelich, 1961:23).

d. Mitra Spored Burkert, Mitra e sogledan kako deus invictus, po {to mo`eme da ka`eme deka pretstavuva paradigmatski obrazec za edna vojni~ka

inicijacija. Za ovoj vid misterija mo`eme da go rezimirame poznatiot fakt deka se sostoel od sedum stepeni na posvetuvawe: Gavran (korax); Okult (cryptius) 19 ; Vojnik (miles); Lav (leo); Persijanec (Persa); Glasnik na Sonceto (heliodromus); i Tatko (pater). Sekoj od spomnatite stepeni na inicijacija sodr`el opredeleni ritualni podgotovki, ispolneti so razni isku{enija i peripetii. No, vo su{tina postojat isklu~itelno oskudni informacii na

Kaj Burkert, vtoriot stepen na inicijacija e nasloven kako nymphus (=~avura ?; ne{to {to e nerazvieno, pred da se razvie - moram da proveram da li smeam da ja stavam mojata koncepcija - zametok??? ) (Burkert, 1987b:99).

19

planot na literaturata i ikonografijata od edna strana, kako i dosta kontradiktorni zabele{ki okolu problemot na inicijaciskite ma~ni isku{enija - od strana na nekoi hristijanski avtori. Ova se glavnite pri~ini poradi koi ne mo`e da se izvede edna jasna slika okolu sedumte stepeni na ovaa Mitrina inicijacija (Burkert, 1987b:98-99). Me|utoa, ona {to so sigurnost go znaeme, e faktot deka edinstveno vo ovoj vid misteriska inicijacija, `enite ne mo`ele da bidat posvetuvani. Istiot ovoj kult, koj e od iransko poteklo, dobiva svoja nova reaktualizacija vo Rimskoto carstvo. Vo uslovi na edno silno rivalstvo nametnato od vladeja~kata hristijanska crkva, mitraizmot pretstavuva eden posrednik pome|u Vrvnoto bo`estvo i ~ovekot (v. Iten, 1990:27-28; RGRM, v. Mitra).

*** Zaedni~kata crta na site navedeni anti~ki misterii pretstavuva tajnoto vr{ewe na nivnite kultovi. Vo Eleusina, orfi~ko-dionisiskite ceremonii, i vo Misteriite orientalo-gr~ki, vo vremeto na helenskata kultura, inicijacijata niz koja minuva mistot pretstavuva transcendirawe na ~ovekovata i dostignuvawe na superiornata, nad~ove~ka sostojba (Eliade, 1959:242-243). Povtorno bi go navele Burkert, spored kogo dinami~kiot paradoks na smrtta i `ivotot vo site misteriski kultovi mo`e da ne' asocira na opozicijata na no}ta i denot, temninata i svetlinata; opozicijata gore i dole (Burkert, 1987b:101). Elijade dodava deka centralnoto otkritie vo Eleusinskite misterii, kako i vo site helenisti~ki misterii se odnesuva na otrkitieto na smrtta i povtornoto ra|awe na osnovuva~koto bo`estvo. Blagodarenie na vakvoto otkritie, mistot dospeva do edna poinakva sostojba na postoewe, {to mu obezbeduva nekoja vrsta na sigurnost, t.e. optimizam po smrtta (Eliade, 1965:5). I Burkert go zastapuva istoto stanovi{te, vnesuvaj}i vo svoeto

istra`uvawe direktni primeri za edna vakva koncepcija. Imeno, vo nekoi taurobolium spisi se veli deka denot koga se odvival inicijaciskiot ritual, za kandidatot go pretstavuval negoviot nov rodenden: za mistot se velelo deka e natus et renatus (Burkert, 1987b:100). Kolku bil silen odnosot kon tajnovitosta na ovie inicijaciski ceremonii i obredi svedo~i i podatokot {to ni doa|a od Ksenofon, i koj se odnesuva na nivnoto parodirawe: imeno, Alkibijad gi parodiral tajnite ceremonii poradi {to moral da izbega vo progonstvo, dodeka pak nekoi od negovite sou~esnici koi bile fateni - bile osudeni na smrtna kazna (Elijade, I, 1991:287). Sepak, edna seriozna pote{kotija vo izu~uvaweto na misteriite, spored najuglednite istra`uva~i od tipot na Nok 20 , Milonas 21 , a pred se' na Elijade (1959, 1965) i Brelih (1961), proizleguva tokmu od nivnoto najtipi~no svojstvo: tajnovitosta. Ottamu, istra`uvawata vo ovoj domen se protkaeni so edna doza na skepticizam, koj{to se odnesuva na relevantnosta t.e. na vistinitosta na izlo`enite fakti. Taka na pr., Nok u{te vo dale~nata 1952 godina smeta{e deka site na{i informacii vo vrska so helenisti~kite Misterii se zadocneti, i vo niv pred se' se ~uvstvuva izvesno vlijanie od hristijanizmot. Potoa, radikalniot stav na Milonas ne' naveduva na pomislata deka vsu{nost nie ni{to ne znaeme okolu su{tinata na tajnite rituali, mislej}i vo ovoj kontekst pred se' na nocijata na "pravata, vistinska" inicijacija vo Eleusinskite misterii. Brelih vo negovata studija Le iniziazioni, vo koja ogromno vnimanie im posvetuva tokmu na misteriskite kultovi, gi zastapuva analognite stavovi. Spored nego, nitu eden od postoe~kite dokumenti ne ja obelodanuva prirodata i pri~inata na bitieto na tajnite rituali. Povrzana so misterioznata tajna, inicijacijata vo misteriite ostanuva neotkriena, ili pak im stanuva podatliva samo na posvetenite. Ova e tokmu taka, u{te i vo primitivnite

20 21

inicijacii.

Me|utoa,

za

razlika

od

ovie,

vo

koi

A. D. Nock, "Hellenistic Mysteries and Christian Sacraments", Mnemosyne, 1952, pp.117-213. G. F. Mylonas, Eleusis and the Eleusian Mysteries, Princeton, 1961.

zapoznavaweto na plemenskite tajni go razlikuva normalniot vozrasen, aktiven i odgovoren ~len na taa zaednica od sekoja druga individua, inicijacijata vo misteriite ne e svrzana za polot, vozrasta, ne e zadol`itelna za site ~lenovi, nitu pak se odnesuva za nekoj specijalen socijalen status vo op{testvoto na onoj koj minuva niz inicijacijata. Istite formalni analogii pome|u misteriskite i primitivnite inicijacii (pro~istuvawe, pogrebuvawe, apstinencija, tajna, funkciite na inicijatorot, mistagogot, vo nekoi slu~ai i stepenite na inicijacijata, duri i upotreba na romb itn.), go ~inat prakti~no sigurno istoriskoto izveduvawe na ednite od drugite. Me|utoa mnogubrojni se u{te i neosoznaenite vistini okolu gr~kite misterii, osebno onie koi{to se odnesuvaat na nivnata funkcija, kako i pra{aweto okolu celta ili pri~inata na bitisuvaweto za da mo`e da se povle~e istoriska linija pome|u ovie dve naveduvawa, vo smisla na proizleguvaweto na ednite od drugite (v. Brelich, 1961:74-75). Zna~i, vo smisla na u{te edna smela pretpostavka, ja naveduvame strogata pretpazlivost na Brelih vo odnos na istoriskoto proizleguvawe na pubertetskite plemenski inicijacii od misteriskite, taka {to negovoto rasuduvawe sepak ostanuva na nivo na edna hipoteza. Analogni aluzii vospostaveni pome|u dvata modusa: pubertetska inicijacija i onaa vo tajnite zdru`enija "sociétés secrètes" kaj razni indoevropski narodi bea vostanoveni u{te vo trudovite na Lili Vajzer (Lily Weiser, 1927) i Oto Hofler (1934) posveteni na germanskite inicijacii (v. Eliade, 1965:7).

3.1.2. Inicijaciski paradigmi vo anti~ka Grcija Osven domenot na misteriskite kultovi, vtor zna~aen impuls za otkrivawe na inicijaciskite parametri vo anti~kiot svet pretstavuvaat i mitskite heroi. So ogled na faktot deka primerite koi }e gi poso~ime pretstavuvaat ve}e univerzalni paradigmi vo svetskata kni`evnost, samo nakuso }e gi rezimirame. Pred se' obrazecot na inicijaciskoto scenario go

sre}avame vo prikaznata za Tezej, so potencirawe na dvata momenta: temata na lavirintskoto isku{enie i borbata so Minotaur. Vo kontekst na ispituvaweto na inicijaciskite bratstva vo helenisti~kiot svet, Dakosta gi istra`uva posebnite zdru`enija na demonskite su{testva od tipot na Kuretite, Koribantite i Daktilite. No, sekako, umetni~ki najvpe~atlivi se temite na "patuvawata" i

"inicijaciskite podvizi" koi Dakosta gi istra`uva vo potfatot prezemen od strana na Argonautite, potoa vo podvizite i patuvawata koi gi prezemaat i uspe{no gi izvr{uvaat heroite od tipot na Herakle, Odisej, Ahil i mnogu drugi koi }e bidat spomnati vo kontekstot na na{ite ispituvani podra~ja. Herojskite podvizi na najgolemite anti~ki junaci bea predmet na brojni istra`uvawa, kako na pr. X. Kembel (1968), Iv Dakosta (1991), Xejn Hjuston (1992), i redica drugi avtori. Na pr., spored Dakosta shemata na inicijaciskoto patuvawe e sodr`ana vo slednata negova vrednost: iniciraniot patnik uspe{no gi pominuva site postaveni pre~ki i stapici. Toj nema da dozvoli da stane rob na bogot na smrtta i no}ta. Toj nema da bide ve~no zaroben vo carstvoto na temninata i ona na senkite bez trunka radost i nade`. Naprotiv, bo`estvata se postaveni na toj na~in kako da im se ramnopravni na inicijantite, od kade {to ovie ja izdvojuvaat svojata pobeda (Dacosta, 1991:121). Potragata po besmrtnosta ja pretstavuva ultimativnata smisla na postoewe na site inicijaciski pate{estvija (1991:122).

*** Imaj}i go vo predvid univerzalnoto zna~ewe na inicijaciskite isku{enija koi gi sre}avame vo sagata za Tezej, inicijaciite na Ahil, kako i vo Odisejata, nakuso }e se osvrneme na nivnoto zna~ewe {to go imaat vo ramkite na svetskata kultura. a. Tezej: Lavirintot i kultot kon tauromahijata

Gi izdvoivme ovie tri heroja zatoa {to celiot `ivoten ciklus im e ispolnet so niza inicijaciski isku{enija. Na primer, pred da stasa na Krit, Tezej minuva niz svojata prva inicijacija vo pubertet i adolescencija: da se prisetime na ritualnoto kapewe vo Fitalidi i zada~ite koi gi ispolnuva. Toj go osloboduva me~ot i gi zima sandalite koi Egej mu gi be{e ostavil kako znak na kralskoto poteklo. Potoa go izbira najte{kiot pat za da stasa do tatko mu: prvo go ubiva xinot Perifet, potoa na red doa|aat razbojnicite Sinida, Skiron, Kerkion i Prokrust, a po ovie podvizi toj ja sovladuva divovskata sviwa od Kromion i bikot kaj Maraton. Vtorata inicijacija na Tezej koja se odviva na Krit e ozna~ena kako mystrerion (v. Kandi}, 1981:59). So ogled na slo`enata struktura na mitot za Tezeevoto osvojuvawe na lavirintot, koj, kako {to vidovme, ve}e podolgo vreme se posmatra kako element od eden po{irok kompleks na mitovite za inicijacijata, }e se zadr`ime na analizata na negoviot inicijaciski simbolizam. Spored Plinij, edna kriva, viugava podzemna pateka se zavr{uvala so edna sredi{na odaja, vo koja Dedal, po naredbata na Minoj, go be{e zatvoril Minotaur. Tezej uspeva da go ubie ova mitsko `ivotno edinstveno blagdarenie na sou~esni{tvoto na Arijadna. Pred Tezej, nekoi

nevnimatelni patnici, nedorasnati za posvetuvawe vo tajnata, ne uspeale da se vratat od toa podzemno patuvawe. Samiot Tezej, izleguva od ova isku{enie posilen odo{to bil pred toa, so ogled na toa {to uspeal da pobedi edna skriena sila; site potragi pretstavuvaat isto takvo tragawe, zatoa {to otade fizi~kiot podvig opstanuva nekoja duhovna misla. Samiot Minotaur ne pretstavuva vo tolkava mera ~udovi{te, tuku neophodna etapa vo posvetuvaweto, i bi bilo dosta zna~ajno da se razraboti alegorijata za nego. Toj bog, polu ~ovek - polu bik, mora da bide raspar~en, kako bi

mo`ela negovata krv da ne' preporodi. Ovde povtorno se sre}avame so kultot na tauromahijata (Bajar, 1981:34-35). Sega bi se navratile na inicijaciskiot simbolizam na lavirintot. Razgleduvan tokmu od edna posvetuva~ka perspektiva, lavirintot mora da ima tri pati{ta: eden direkten, koj vodi od nadvore{niot svet kon tajnata

odaja. Me|utoa, ovoj hodnik retko se koristi i retki se onie kandidati koi nezaobikolno stignuvaat do spoznavaweto. Vtoriot pat stignuva do srednata odaja, no propraten e so mnogu zaobikolki i premini niz razni krstosnici. Tretiot pat ne vodi nikade. Toa e patot na ~ovekot koj se' u{te ne dorasnal da go otkrie posvetuvaweto vo tajnata; ovde strada onoj koj ne e dostoen da go pronajde duhovnoto sredi{te, "nepromenlivata sredina" vo koja se vr{at promenata i preobrazbata (isto:37). Po svojata minuciozna analiza posvetena na inicijaciskiot simbolizam na lavirintot, sogledan preku figurata na Tezej, Bajar zaklu~uva deka e Tezej posveten vo tajnata: vi{iot duhoven ~ovek mo`e da se rodi edinstveno dokolku se natopi so krvta na Minotaur - svetiot bik, rogatiot bog - {to gi implicira vodenoto i ognenoto kr{tavawe. Minotaur vsu{nost pretstavuva sovr{eno `ivotno: zavisi edinstveno od zakonot na harmonijata {to go osuduva (1981:45). Vsu{nost, kako {to }e vidime i vo analizite posveteni na makedonskiot folklor, fenomenot na inicijacijata sekoga{ ne' upatuva na slikata na smrtta i reinkarnacijata koi go vizueliziraat procesot na kru`noto dvi`ewe, inaku pretstaveni preku ritualnata smrt i povtornoto ra|awe na posveteniot heroj. Vo kontekst na ispituvaweto na simbolizmot na ~udovi{teto, mo`eme da ja navedeme i Dragana Kandi}, koja vospostavuva izvesni analogni pojavi na Minotaur. Spored nea, vo brojnite mitovi koi{to govorat za stradawata na herojot, Minotaur ja simbolizira plodnosta i podiumot na bo`estvoto, koj mu e su{tinski paralelen na vavlonskiot Marduk, egipetskiot Tot i Oziris (inkarniran vo Apis), i na feni~anskiot El. Isto taka, vo vavilonskata mitologija krilatiot bik [ed, so likot na bradatiot ma`, se javuva kako simbol na podzemniot genij {to stra`ari nad mrtvite du{i koi lutaat niz podzemniot svet. Vo site ovie reprezentacii, bikot-~udovi{te reinkarnacijata. go Kako simbolizira zarobenik podzemniot na svet, plodnosta ni i se

Lavirintot,

Minotaur

pretstavuva kako ~uvar na kralstvoto na mrtvite i na Imina. Vleguvaweto vo podzemniot svet za iniciraniot pretstavuva posvetuvawe vo ezoteri~no

znaewe. Toa e, kako {to vo prethodnite analizi poso~ivme - mysterion, komunikacija so bo`estvoto i so tajnite koi zaednicata gi odr`uva kako vistini koi gi poseduvaat "mrtvite", a im gi prenesuvaat na `ivite (v. Kandi}, 1981:57).

b. Simbolizmot na inicijaciite vo Odiseja Vtoroto zna~ajno inicijacisko nasledstvo koe ni go ostava helenskata kultura sekako deka e pretstaveno preku figurata na Odisej. Na pr. spored Dejvid Adams Liming, Homerovata Odiseja ni e pretstavena kako edna od najgolemite svetski prikazni koi zboruvaat za potragata (D. A. Leeming, 1987, ER, v. quests). I vo likot na Odisej prepoznavame dve inicijacii. Prvata se odnesuva na negovoto juna{tvo vo trojanskata vojna. Eksplicitno e na{eto slo`uvawe so misleweto na Pavlovi}, spored kogo Odisej e edinstveniot od site junaci od Ilijada koj poseduva u{te edna potencija. Vo tekot na svojata vtora inicijacija, Odisej mora svoeto juna{tvo da go zameni so dlabokoto soznanie - nare~eno mudrost. Odiseevata vtora inicijacija, t.e. negovoto skitawe koe e isprepleteno so razni `enski prototipovi, ni se manifestira preku sredbite so raznite `enski bitija: na pr., so nimfata Kalipso, potoa so vol{ebnicata Kirka, kako i so mladata Nausikaja. Ovie sredbi se protolkuvani kako isku{enija na koi{to Odisej im odoleva, kako bi uspeal da i' se vrati na Penelopa na koja{to }e i' ja vozvrati uka`anata vernost. Me|u spomnatite isku{enija, mo`e da se smesti i ona koe go osoznavame preku negovata sredba so majka mu vo podzemniot svet. Isku{enieto vo ovoj slu~aj e naso~eno na povikot da ostane vo dolniot svet (Pavlovi}, 1987:116-121). Ednostavno, Kalipso pretstavuva isku{enie, a Kirka - zakana. Na Odiseevoto pate{estvie, ovie dve figuri se postavuvaat kako `eni koi pretstavuvaat dva razli~ni civilizaciski stepena i dva razdvoeni ritualni koncepta. Dvete pretstavuvaat paradigmi na golema `ena, no so taa razlika {to prvata go ~ini toa vo relacija so golemite praelementi: vodata i

zemjata i na~elata koi gi ima: zemja - majka i voda - majka; vtorata pak Kirka, vr{i odredena inicijaciska obuka na ne{to poinakov, pokulturen na~in: taa go podu~uva Odisej kako da prinesuva `rtva, a isto taka taa mu ovozmo`uva da vospostavi kontakt so mrtvite od podzemniot svet. Kako {to veli Miodrag Pavlovi}, Kirka vr{i voveduvawe na Odisej vo zagrobnite tajni, koi voedno pretstavuvaat klu~ za razbirawe na ustrojstvoto na svetot (1987:120). Vo razmotruvaweto na likot na Odisej i negovite inicijaciski pate{etvija i isku{enija, koi gi predo~ivme prvenstveno preku viduvawata na Pavlovi}, bi mo`ele isto taka da go spomneme sogleduvaweto na X. Kembel, spored kogo vo Homerovata Odiseja doa|a do otkrivawe na u{te edna smela inicijaciska paradigma. Toa e analogijata koja {to Kembel ja vospostvavuva pome|u Odisej i negoviot sin Telemah. ^etvrtoto poglavje od negovata kniga This business of the Gods, (1987), e posveteno na inicijacijata, vo koja se analizirani Kirka, Kalipso i Nausikaja pred se' od aspekt na nivnata funkcija vo ma{kata inicijacija. Kako {to ve}e nagovestivme, osven dvete inicijcii na Odisej, Kembel ni ja predo~uva i onaa koja se odnesuva na negoviot sin Telemah koj se nao|a vo ku}ata na negovata majka. Imeno, po 20 godi{noto otsustvo na negoviot tatko, koga Telemah se nao|a na 22 godi{na vozrast, nego mu se obra}a Atena zapoveduvaj}i mu da go napu{ti maj~iniot dom za da go bara is~eznatiot tatko. Spored Kembel, vo porakata "Odi i najdi go tvojot tatko", ednostavno e sodr`ana inicijaciskata poraka - koja mo`eme da ja sfatime kako potraga po sopstvenoto ma`estvo, polnoletnost. Taka, mladiot ~ovek mora da odi od majka mu za da ja pronajde negovata ma{ka uloga (Campbell, 1987:70-71). Analognata struktura so otkrivaweto na dvete komplementarni inicijacii vo Homerovata Odiseja, ja otrkiva i Xejn Hjuston vo nejzinata studija posvetena tokmu na otkivawe na inicijacijata i misterijata vo ova Homerovo ostvaruvawe (v. Houston, 1992). Spored Kembel, osnovnata ideja vo navedenite inicijacii e sodr`ana vo mitsko - ritualnata shema na pronao|aweto na ma{kata zrelost, dodeka

pak, spored Pavlovi}, pate{estvieto na Odisej dobiva dimenzii na edno docno u~ewe i obrazovanie. Pritoa, sogledano od eden istorisko-religiski aspekt, za vreme na svoeto dolgo i makotrpno pate{etvie, toj se sretnuva so lo{ite i nastrani civilizacii, so cel da ja osoznae vrednosta na sopstvenata, za da bide vo pozicija povtorno da ja brani (Pavlovi}, 1987:129). Spored nego, civiliziranosta nastapuva po herojstvoto. Ottamu, toj predlaga edno novo ~itawe na do`ivuvawata i isku{enijata na Odisej, koi treba da se sogledaat vo svetlosta na isku{enijata na civilizacijata. Preku interpretacijata na Pavlovi}, doa|ame do nekoi osnovni komponenti, {to }e gi analzirame vo poglavjeto posveteno na herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost. Od druga pak strana, i psiholo{kata usmerenost na Kembel, isto taka ni otkriva supstancijalni momenti vo ma{kata inicijacija (Campbell, 1968; 1970; 1987).

v. Inicijaciite na Ahil Ahil spa|a vo redot na onie mitski junaci ~ij{to `ivoten tek e ispolnet so pove}e inicijaciski isku{enija. Pred se', toa e obidot na Tetida da go napravi besmrten, za `al bezuspe{en - koga taa dewe go ma~ka so ambrozija, a no}e go stava vo ogan. Ovaa nejzina postapka bila prekinata od negoviot tatko Pelej, so {to ova stanuva eden paradigmati~en primer za neuspe{na, odnosno prekinata inicijacija. Vedna{ po neuspe{noto "obesmrtuvawe na Ahil", Tetida si zaminuva, a Pelej go nosi Ahil na Pelion, kaj kentaurot Hiron... Ovde Ahil go hranea i neguvaa Hironovata majka Filira i soprugata Hariklo. Hiron go rane{e Ahil samo so utrobite od lavovite i divite veprovi, so cel Ahil da se zdobie so silata na ovie `ivotni, kako i so med, za da bide slatkore~iv. Mudriot kentaur mu go dade ova ime Ahil, namesto prethodnoto Ligiron. Duri koga izrasna, Ahil mu se vrati na svojot tatko vo Ftija (sp. Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 6), (RGRM, v. Ahil). - Ovoj podatok ni svedo~i za eden pubertetski inicijaciski prestoj par exellence.

Sledniot inicijaciski moment, koj pretstavuva predmet na ova na{e istra`uvawe, a inaku e specifi~en za drevnite inicijaciski obredi e epizodata od Ahiloviot `ivot, koga toj se nao|a pome|u devoj~iwata, i kade{to zapravo preoble~en vo devojka, minuva devet godini od svojot `ivot. Sli~no na nego i Hefest, frlen nasred moreto go prifa}aat dve Nereidi, Tetida i Eurinoma, vo edna dlaboka pe{tera nasred Okeanot. Tamu Hefest devet godini u~el da bide kova~ i majstor kade {to go u~i kova~kiot zanaet, i kade {to de fakto ja pominuva svojata {amanska inicijacija. No, da se navratime na epizodata koga Ahil prestojuva kaj devojkite: " ...Na Pelej i Tetida im bilo pretska`ano deka Ahil }e go zagubi `ivotot pred Troja. [tom zapo~naa prigotvuvawata za Trojanskata vojna, roditelite go pratija Ahil, preoble~en vo `ensko zdolni{te, na dvorot kaj Likomed, kralot na ostrovot Skir. Ovde Ahil, pod imeto Pir, pominal celi 9 godini vo dru`ewe so kralskite }erki. Imeno, toj ovde prestojuval se' dodeka ne go prona{ol Odisej, zatoa {to bez nago ne mo`ela da bide osvoena Troja." (Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 8; Ovidius, Metamorphoses, XIII, 162 i natamu; Hygini, Fabulae, 96, RGRM:72). Simbolizmot na vakvite isku{enija podetalno }e bide obrazlo`en vo poglavjeto posveteno na androginijata i transvestizmot, koj{to go razgleduvame vo ramkite na pubertetskata inicijacija.

3.2. Inicijacii vo srednovekovniot svet Specifi~nosta na srednovekovnite inicijacii e tokmu izrazena preku ezoterizmot. Va`no e {to ovde toj dobiva nekoi svoi novi obli~ja. Poznati se pove}e vrsti na vakvite inicijacii od tipot: Cehovi, Legendata za Gral, Katari, Hramovnici (ili Templari); Danteoviot ezoterizam; Alhemi~ari, Kabalisti, a verojatno eden od najparadigmati~nite oblici e tokmu axilakot. Od spomnatite vidovi }e se osvrneme na hristijanskiot axilak, Gralot, Danteoviot ezoterizam i vra`bite. Smetame deka se toa paradigmi koi vlijaea vrz obrazuvaweto na kni`evnite temi i na narodnata kultura se' do na{eto sovremie.

a. Axilak Poznato e deka vo sredniot vek site sonuvaa da otidat vo Svetata Zemja. Za da mo`e simboli~no da go do`ivee svoeto dolgo patuvawe, ~ovekot na kolenici minuva niz toj lavirint, koj za nego stanuva pat na Hristovoto stradawe. Od Pilatovata ku}a, stignuva na mestoto na koe se nao|a krstot, {to mo`e da zna~i samo edno: lavirintot vo sredniot vek pretstavuva svoeviden Hristov pat (Bajar, 1981:39). Odovde ni stanuva jasno zo{to lavirintot se narekuva "Pat za Erusalem". Vo taa smisla Dragana Kandi} ni predo~uva deka nekoi avtori otidoa tolku daleku {to vospostavija stroga homologija pome|u Smrtta (=lavirint), Satanata (=Minotaur) i Hristos (=Tezej). Vo vakvata hermeti~ka interpretacija ne bi mo`ele da go odr`ime kontinuumot, zatoa {to postojat mesta kade{to se prekinuva analogijata, taka {to ova tolkuvawe pove}e go neveduvame kako eden kuriozum, odo{to kako potvrda na stariot paralelizam pome|u mitovite za inicijacijata vo razli~nite kulturi i civilizacii. 22 Navra}aj}i se na hristijanskata upotreba na simbolot na lavirintot, morame da nazna~ime deka axilakot pretstavuva edna verzija na paganskite mitovi na inicijacijata: sovladuvaweto na te{kiot pat posle kogo doa|a izbavuvaweto - prosvetluvaweto. Taka, nekoga{niot Hristov pat od Erusalim do Kalvarijata bil imitiran preku ritualniot "pat" na odo~esnikot nakaj Katedralata [artr - so ôdot na kolenici vo traewe od 1 saat. Ottuka, verojatno so pomo{ na dale~nata i posredna asimilacija na slikite, poimot na lavirintot gi dobiva svoite verbalni reprezentacii kako na pr: "pateka na duhot", "pateka na bolkata", "pateka na stradaweto", ili pak "pateka na qubovniot ~in". Spored sogleduvaweto na D. Kandi}, crkvata isto taka mo`e da bide protolkuvana kako edna vizuelna transpozicija na krajot na patot i mesto na izbavuvaweto (1981:55). Analiziraj}i go simbolot na axilakot, ne smeeme da go zaobikolime trudot

A, de Vries, Dictionary of Symbols and Imagery, North-Holland Pub. comp., Amsterdam-London, 1974, p.288.

22

na Santarkanxeli, spored kogo "vtoriot od trite golemi periodi na procvatot na lavirintot e tokmu sredniot vek (osobeno 12, 13 i 14 vek), vo koj edna od najreprezentativnite formi e tokmu "pèlerinage à Jérusalem" (Santarcangeli, 1979:271-301).

b. Legendata za Gral Gralot pretstavuva svet pehar koj, spored legendata im slu`el na tajnata ve~era, i vo koj Josip d'Arimati ja sobiral krvta i sukrvicata {to te~e{e od Hristovata rana, nanesena od centurionot Longin. Ovoj svet pehar koj go sodr`el "pijalokot na besmrtnosta" se javuva vo golem broj srednovekovni legendi koi se odnesuvaat na potragata po Gralot "Queste du Graal", vo smisla na "potraga po izgubenata Mudrost. ...Gubeweto na Gralot pretstavuva gubewe na Soznanieto, ili podobro da se ka`e "izgubenoto i sokrieno" soznanie koe treba povtorno da se otkrie (Iten, 1990:38-39). ]e vidime podocna deka tokmu ovoj moment }e bide eden interesen predizvik vo raznite literaturni ostvaruvawa, koe kni`evnite kriti~ari }e go ocenat kako eden od najparadigmati~nite oblici na inicijaciskoto isku{enie. Na pr. Xesi Veston vo nejziniot ve}e klasi~en trud From Ritual to Romance: An Account of the Holy Grail from Ancient Ritual to Christian Symbol (1920), uka`a na toa deka iako legendata za Gralot pretstavuva nadrasnuvawe na

srednovekovnoto hristijanstvo i vite{tvo, sepak ima mnogu podlaboki koreni koi zadiraat vo anti~kite kultovi na plodnosta. Potragata na blagorodnicite po svetiot Gral e analogna, i vsu{nost pretstavuva metafora za Hristovata potraga po Bo`joto kralstvo vo `ivotot i ritualot na svetite raboti. Preporodeniot `ivot sekoga{ podrazbira istovremeno eden spiritualen i fizi~ki proces, koj inaku, ja pretstavuva ultimativnata cel na potragata (Leeming, 1987, ER, v. quests).

v. Dante i ezoterizmot Vo na{eto interpretirawe na srednovekovniot model na

inicijacijata, slobodno mo`eme da se osvrneme na istra`uvaweto na Ser`

Iten, koj vo svojata studija posvetena na Tajnite zdru`enija go procenuva i inicijaciskiot simbolizam na Danteovata Bo`estvena komedija. Dante najslavniot posvetenik na Sredniot vek, i golem protivnik na Papstvoto, izgleda deka odigral ogromna uloga vo toga{nite tajni zdru`enija. Toj samiot na sebe ja prezel ulogata na interpretator vo negovata Bo`estvena komedija, koja pretstavuva "metafizi~ko-ezoteri~na" alegorija, {to istovremeno gi prikriva no i izlo`uva sukcesivnite fazi niz koi pominuva svesta na posvetenikot so cel da stasa do besmrtnosta. Sekoe "Nebo" pretstavuva eden stepen na inicijacija: gi Pekolot go pretstavuva na

neposveteniot

svet,

^istili{teto

podrazbira

isku{enijata

inicijacijata, a Neboto go pretstavuva prestojuvali{teto na Sovr{enite, kaj koi se nao|aat soedineti i dovedeni do vrv - inteligencijata i qubovta. Vo ovaa obemna sinteza se javuvaat razni vidovi elementi: paganski doktrini, gnosti~ki, katarski, arapski, hermeti~ki itn. Osobeno se nao|aat najtipi~nite simboli na hristijanskiot hermetizam: Krstot, Ru`ata Orelot, Skalata na sedumte slobodni umetnosti, Pelikanot koj samiot si gi rasporuva gradite za da gi nahrani svoite deca (dvojniot simbol na Spasitelot na Svetot i na najsovr{enata humanost). Spored Ser` Iten, ova e mestoto na samoto sredi{te na hristijanskiot ezoterizam (1990:42-43).

g. Vra`bi Po se' izgleda deka srednovekovieto obiluva{e so tajni zdru`enija na vra~evi, koi vo odredeni dati gi slavea svoite obredi. Postoeweto na vakvite obredi, Iten go objasnuva so slednoto stanovi{te: sosem e razbirlivo deka pokraj postoeweto na oltarite podignati vo ~est na Bog, so pravo mo`ea da postojat obredi koi bea silno posveteni na |avolot. Inaku, prou~uvaweto na vakviot vid inicijacija e osobeno va`en za antropolozite i istori~arite. "Vo momentot koga }e se oslobodat od site docni primesi na "diabolizmot", ritualite na Sabatot se sogleduvaat kako anti~ki ostatoci na paganskiot kult na plodnosta; vistinsko evropsko vra~awe, koe pritaeno seu{te postoi vo nekoi oblasti od Britanskite ostrovi, koe {to

mo`e da se smeta kako najstar fond, praistoriski fond na stariot ruralen paganizam 23 (Iten, 1990:45-46).

3.3. MODERNA EVROPA: potraga po inicijaciskiot arhetip Vo potpolnost se soglasuvame so stanovi{teto na Elijade deka inicijacijata vo ovoj period mo`e da se definira kako inicijacija do`iveana na nivo na imaginacija. Se znae deka inicijacijata vo tradicionalnata smisla na zborot is~ezna od Evropa; no isto taka se znae deka simbolite i inicijaciskite scenarija pre`iveaja i toa na nivo na nesvesnoto, osobeno vo soni{tata i vo univerzalnite sliki. Tragaj}i po skrienite `ari{ta na inicijacijata koi le`at vo samiot ~ovek, Elijade po~nuva da se pra{uva ne e li mo`ebi to~na konstatacijata deka imaginarnite do`ivuvawa i iskustva pretstavuvaat konstitutiven del od edno ~ove~ko bitie, isto kako {to toa go ~inat sekojdnevnite do`ivuvaawa. Vo vakviot slu~aj, nostalgijata po isku{enijata i

inicijaciskite scenarija, nostalgijata de{ifrirana vo tolkute kni`evni dela ja otkriva `elbata na moderniot ~ovek od edno definitivno i totalno obnovuvawe, kopne` po edno renovatio koja bi mo`ela da ja pretvori negovata profana egzistencija (Eliade, 1965:14). Vo ovaa smisla, konstatirame deka "na{ata sovremena inicijacija" e tokmu izrazena preku na{iot nesovladliv kopne` i potraga po nejzinoto evidentirawe vo sovremenite primitivni plemenski zaednici, vo

kni`evnata produkcija, vo narodnoto tvore{tvo, ili mo`ebi preku procesot na pi{uvawe i ~itawe. Trgnuvaj}i od epohata na romantizmot pa se' do denes, }e vidime deka preovladuvaat temi ili simboli koi }e bidat okvalifikuvani od strana na kni`evnite kriti~ari i teoreti~ari - kako inicijaciski.

Ovde povtorno bi uka`ale na materjalite poso~eni vo {estata fus nota od ova poglavje, kade {to istite ovie momenti se doveduvaat vo najneposredna korelacija so {amanizmot, i toa pred se' koga se vo pra{awe ungarskite i italjanskite avtori.

23

Isto taka, od vtorata polovina na 19 vek pa se' do na{eto sovremie, glavniot interes na golemite antropolozi i etnolozi }e pretstavuvaat istra`uvawata na t.n. primitivni plemenski zaednii, vo koi }e bide odnovo otkriena paradigmata na "primitivnata, pubertetsko religiozna

inicijacija". Vakvite svedo{tva, }e odigraat ogromno vlijanie i vrz folkloristite koi mnogu podocna, (po~nuvaj}i od dvaesetite godini od 20 vek) }e go naso~at svojot interes kon otkrivawe na inicijaciskite tragi, se}avawa ili ednostavno paralelizmi vo domenot na narodnata kni`evnost. Vo taa smisla, kako {to toa podocna }e go uka`eme, interesot be{e pred se' naso~en na otkrivawe na inicijaciskite momenti vo vol{ebnite prikazni, potoa vo narodnata epska produkcija, vo golemite svetski epopei, a zna~itelno pomalku vo ostanatite `anrovi od narodnata literatura.

"Pi{uvawe - ~itawe" sogledano kako svoevidna inicijacija Bi mo`ele povtorno da se navratime na tolku spomnuvanata opaska deka sekoe nau~no delo, sekoe istra`uvawe na izvesen na~in pretstavuva inicijacija. Dovolno e da gi spomneme A. Testar (De la nécessité d'être initié, 1992), Ana Lena Sikala, Shamanism (1978), ili pak profesorot Bleker koj tvrdi deka negovoto istra`uvawe posveteno na zna~eweto na inicijacijata, samo po sebe pretstavuva svoevidna inicijacija, t.e. voveduvawe vo nepoznatiot, skrien i fascinanten predel od religioznoto mislewe i ~uvstvo. Sekoja inicijacija, vo odredena smisla pretstavuva otkrivawe. Pritoa, morame da go imame na um soznanieto deka nikoga{ nema da bide otkriena celosnata tajna na inicijacijata, deka ve~no }e se traga po nea, i deka sme sposobni da dolovime samo eden mal del od taa otkriva~ka tajna. Zatoa, mo`eme da se navratime na staroegipetskata bo`ica, ~ija{to statua e obvitkana so vel, i koja e tolku gorda na faktot deka nikoj dosega ne uspeal da go trgne i otkrie nejziniot vel (C. J. Bleeker, 1965a:20). Od druga pak strana, bi gi spomnale teoreti~arite od tipot na Simon Vjern, @irardo, Maks Liti, Elijade i sl., koi smetaat deka ~itaweto pretstavuva svoevidna inicijacija. Vsu{nost, kako {to }e imame mo`nost da

vidime vo poglavjeto posveteno na pubertetskata inicijacija, ednostavno }e uka`eme na momentot deka analogno na protagonistite od vol{ebnite prikazni, i mladata audiencija, vo procesot na svojata recepcija, na izvesen imaginaren na~in ja do`ivuva paradigmata na t.n. pubertetska inicijacija.

4. Zaklu~ok Dokolku paradigmata na inicijacijata vo anti~kiot svet be{e izrazena preku misteriskite kultovi, vo srednovekovieto preku

ezoteizmot, dotoga{ vo ovoj na{ sovremen svet paradigmata ja pretstavuva "reaktualiziranata" obredna plemenska inicijcija, preku koja kandidatot preminuva od infantilniot svet vo svetot na vozrasnite. Novootkrieniot model na inicijacijata go dobi svoeto privilegirano mesto vo {irokiot raspon na humanisti~kite soznajni nauki, blgodarenie na antropolo{ko etnolo{kite istra`uvawa, koi od krajot na 19 i vo tekot na celiot 20 vek, svojot interes go naso~uvaat kon analiza na plemenskata obredna inicijacija. Verojatno, toa e pri~inata zo{to vo na{iot vek, pubertetskata inicijacija ja smetame kako osnovna, a site mo`ni ostanati vrsti dobivaat kvalifikativ na "posebni" (initiations particulaires). Vo kontekstot na na{ata tema, nazna~uvame deka pod vlijanie na brojnite studii za najraznovidnite vidovi inicijacii, koi nastanaa kako rezultat na celovekovnite istra`uvawa, ve}e ne e mo`no vo opsegot na narodnata kni`evnost da zboruvame ednostavno za inicijacija, tuku e nu`no nejzinoto doprecizirawe vo zavisnost od domenot {to se istra`uva.

II

TEORII NA INICIJACIJATA

1. Teorii na inicijacijata

Dokolku posakame da dademe nekakov osvrt na teoriite na inicijacijata koi po~naa da se javuvaat od krajot na 19 i traat vo tekot na celiot 20 vek, }e sfatime deka situacijata ne e voop{to ednostavna. Razglobuvaweto na inicijacijata e struktuirano vo {irokiot raspon na humanisti~kite soznajni naso~uvawa. Sepak, stanuva zbor za analizi koi se vtemeluvaat na onoj plan kade {to se ukinuva subjektivnata i mitska dimenzija i se zasnovuva objektivnata i istoriska, koja dadenata pretstava ja definira i tolkuva vo procesot na istoriskite promeni. Vo taa smisla, bi trebalo pred se' da go sogledame fenomenot na inicijacijata kako simbioza na dvete su{tinski referenci: inicijaciska tema i inicijacijata kako simbol, koi bea sogleduvani na nivoto na mitot, ritualot, kako i tekstualnata prezentacija na nivo na umetni~kata i narodnata kni`evnost. Osobeno vo 20 vek "{kolite", "monolitnite teorii" i "pravcite" se umno`uvaat, a pak vo poslednite decenii izvesni istra`uva~i koristat razli~ni metodolo{ki pristapi, taka {to e mnogu te{ko da se svrstat vo bilo koja tradicionalna {kola. Sepak, vo nau~noto prou~uvawe na inicijacijata se uo~uvaat nekolku osnovni orientacii, koi se definiraat zavisno od toa dali se objasnuva so pomo{ na istorijata (istoriskokulturolo{kata {kola), kulturata (etnolo{ko-antropolo{kata {kola), op{testvoto (sociolo{kata {kola) ili pak so pomo{ na onaa koja se odnesuva na ~ovekoviot duh (psiholo{ko-filosofskata {kola). Vo poglavjeto posveteno na presekot na teoriite na inicijacijata nema da se zadr`uvame na sekoj teoretski obid poedine~no, tuku }e se

obideme

da

dademe

edna

retrospektiva

na

poznaj~ajnite

teoretski

istra`uvawa vo ovoj vek, koi dadoa nekakov pridones pri poimaweto na inicijacijata vo ramkite na folkloristikata. Vo taa smisla teoriite koi ja objasnuvaat inicijacijata obi~no se koncentriraat na slednite momenti: inicijaciskite rituali voglavno bea istra`uvani od aspekt na trite primarni perspektivi - fenomenologijata /istorija na religiite/, antropologijata i psihoanalizata. Iako navedenite sferi stavaa akcent na razli~ni momenti i ja ispituvaa inicijacijata od razli~ni aspekti, sepak, site zaedno sogledani vo eden zaedni~ki presek davaat edna celovita slika na inicijacijata, vo smisla na toa deka ne se pobivaat, tuku, naprotiv se nadopolnuvaat. Pokraj spomnatite, nie }e gi obrazlo`ime i tvore~kite koncepti koi gi obrazuvaat kognitivisti~kite i sociolo{kite teorii. Istori~arite na religijata go naso~ija svoeto istra`uvawe na religiskoto zna~ewe na ritualite. Vo Naissances mystiques (1959), Elijade gi postavi osnovnite modeli i temi vo inicijacijata, kako na pr. fenomenot na smrtta i povtornoto ra|awe preku negovoto prodlabo~eno istra`uvawe na interkulturalniot simbolizam. Antropolozite se mnogu pove}e orientirani na strukturata na samiot ritual kako i na negovite funkcii vo ramkite na socijalnoto opkru`uvawe. Izgraduvaj}i se na fundamentalnite trudovi na van @enep i na Malinovski, sovremenite antropolozi go fokusiraat svojot interes na toa kako inicijaciskite rituali go vospostavuvaat socijalniot red, kako ja organiziraat grupnata solidarnost, kako i na koj na~in se gri`at i u~estvuvaat vo zdobivaweto na identitetot na poedinkata i kako pridonesuvaat za kone~niot proces na socijalizacijata. Taka na primer, Frank Jang (1965) ja interpretira ma{kata inicijacija kako dramatizacija na seksualnata uloga koja ja jakne solidarnosta na ma`ot. Ponatamu, Tarnerovata teorija, koja se bazira na sredi{nata - marginalna faza vospostavena od van @enep, i koja e kaj nego naslovena kako liminalna faza, spored samiot avtor ja ozna~uva sostojbata vo koja inicijantite vleguvaat vo

fazata na anti-struktura, vo koja tie `iveat nadvor od normite i ulogite na op{testvoto. No ona {to e mnogu zna~ajno e sodr`ano vo faktot deka vo ovaa ista faza, inicijantite poseduvaat silno ~uvstvo na zaedni{tvo, solidarnost i edinstvo, koe toj go narekuva "communitas". Vakviot proces slu`i kako izvor na obnova, inovacija i kreativnost, kako za poedinkata, taka i za celata grupa (Turner, 1969, 1974, 1986). Me|u najnovite istra`uvawa na inicijacijata od ovoj domen bi ja spomnale studijata na Roxer [roder (1992) Initiation and Religion, vo koja avtorot nudi objasnuvawe na Wosera ma{kata inicijacija, sogledano od najrazli~ni perspektivi. 21 So uka`uvaweto na komplementarnosta pome|u trite razli~ni disciplini, brojni se sovremenite studii za inicijacijata koi delumno se protegaat pome|u niv (fenomenolo{ko - religioznata, antropolo{kata i psihoanaliti~kata perspektiva). Mnogu od niv pak pridonesoa kon dorazrabotka i modifikacija na originalnite idei i proniknuvawa vospostaveni od van @enepovite Obredi na premin: taka na pr., temata na smrtta i povtornoto ra|awe kako i spiritualniot premin od strana na Elijade (1959, 1965, 1990, 1991, I-III); teritorijalniot premin i liminalnosta od strana na Tarner (1969:15-25;11;82; 1974); definicijata na zrelite ulogi od strana na Jang (1965), sogleduvaweto i ispituvaweto na simbolizmot na obrezuvaweto (Betelhajm, Whithing). Vo sekoj slu~aj, interesno e da se zabele`i faktot deka va`nosta od istra`uvaweto na simbolizmot se projavuva vo site tri pravci. Osvrnuvaj}i se na su{tinskiot moment od van @enepovata teorija vo smisla na toa - kako e simboliziran preodot vo ritualot, Tarner i drugite avtori se bea

Trgnuvaj}i od po{irokiot i rasprostranet religiozen, kulturen i ritualen kontekst vo Melanezija, kako i od detaqnata deskripcija na Wosera inicijacijata, avtorot go analizira nejzinoto religiozno i kulturno zna~ewe. Preku razbiraweto na zna~eweto na tradicionalnata inicijacija, toj go naso~uva svoeto istra`uvawe kon dijalo{kata sostojba, integracijata i inkulturacijata, kako klu~ni momenti koi ja karakteriziraat sovremenata sostojba na ovaa zaednica. Osobeno e zna~ajno [roderovoto uka`uvawe na procesot na inkulturacijata na hristijanskata inicijacija i sporedbenata analiza na dvata poso~eni vida inicijacija (tradicionalnata i hristijanskata) (Schroeder, 1992:227-231), pri {to i ovoj avtor ostanuva dosleden na tripartitnata shema vostanovena od van @enep.

21

naso~ile kon ispituvaweto na simbolot na samiot ritual, kako i na zna~eweto na simbolite vo kontekst na dadenata kultura. Psihoanaliti~ka teorija - Spored Frojdovata teorija inicijacijata pretstavuva sadomazohisti~ki vrv na edipalniot sudir pome|u tatkoto i sinot, koja na dramati~en na~in gi prika`uva seksualnosta i kulturata na vozrasnite preku spojuvaweto na nasilstvoto, fantaziite na smrtta i incestuoznite `elbi - so cel da se urne avtoritetot na tatkoto. Vajting, Klukholm i Entoni (Whiting, Kluckholm & Anthony, 1958) gi interpretiraat raznite ritualni praktiki preku terminite na nu`noto dramati~no odvojuvawe na mom~eto od negovata majka. Me|utoa, simbolizmite na smrtta i prepora|aweto sekako deka se zna~ajni vo site vrsti na inicijacijata, vpro~em kako {to se i bolkata, stradaweto i seksualnite tabui. Vo taa smisla, Betelhajm pravi eden viden ~ekor nanapred vo sfa}aweto na inicijacijata od eden psihoanaliti~ki aspekt, pri {to dava novi viduvawa vo oblik na hipotezi koi mo`at da bidat poprifatlivi vo odnos na onie od dotoga{nata stereotipna frojdisti~ka teorija. Smetame deka ovoj napredok od strana na Betelhajm be{e ovozmo`en preku negovoto konsultirawe na antropolo{kata literatura, pri {to i toj samiot tvrdi deka od su{tinsko zna~ewe za vospostavuvawe na nekoi novi valeri pretstavuvaat tokmu terenskite istra`uvawa koi kone~no }e utvrdat {to treba da ostane, a {to da se izmeni od predlo`enite hipotezi. Nie ~uvstvuvame potreba da gi navedeme negovite rasuduvawa, koi dovedoa do su{tinska promena vo tokluvaweto na pubertetskite inicijaciski obredi: 1. Obredite na inicijacijata, vklu~uvaj}i go i obrezuvaweto, treba da se razgleduvaat vo ramkite na obredite na plodnost. 2. Obredite na inicijacijata i kaj mom~eto i kaj devoj~eto mo`at da slu`at kon unapreduvawe i simbolizirawe na potpolnoto prifa}awe na

op{testveno propi{anata seksualna uloga. 3. Edna od celite na obredite na inicijacijata mo`e da bide potvrda deka i ma{kite mo`at da ra|aat deca.

4. Preku subincizijata ma{kite se obiduvaat da steknat seksualen aparat i funkcii ekvivalentni na `enskite. 5. Obrezuvaweto mo`e da pretstavuva obid za doka`uvawe na seksualnata zrelost ili sakatewe koe go vostanovija `enite; ili pak i edno i drugo. 6. Obrezuvaweto na `enite delumno mo`e da pretstavuva rezultat na ambivalentnosta na ma{kite vo pogled na `enskite seksualni funkcii, a delumno reakcija na obrezuvaweto na ma{kite. Betelhajm smeta deka ne postoi nekakva si teoriska niza koja bi mo`ela da opfati ne{to pove}e od samata su{tina na obredot na inicijacijata, bidej}i me|u niv sogleduvame edno ogromno razlikuvawe kako spored formata, sodr`inata, taka i spored potekloto (Betelhajm, 1979:46). Kako mnogu va`na funkcija vo ambivalentnosta kaj mom~iwata vo pubertet, toj ja sogleduva nivnata `elba da ra|aat deca i da u~etvuvaat vo drugite `enski funkcii. Neprijatelskoto ~uvstvo {to ovie deca go poseduvat kon `enskite genitalii se javuva kako destruktivno i nasilno. No `elbata za ra|awe e mnogu popozitivna; taa mo`e da se smeta kako konstruktivna duri i vo slu~aite koga ma{kite deca ~uvstvuvaat zavist kon `enite zatoa {to tie mo`at da ra|aat. Betelhajm tvrdi deka iako samo mal broj na mom~iwa odat tolku daleku da imitiraat bremenost, sepak ovaa pojava e zabele`ena nekolku pati vo Ortogenetskata {kola 22 . Me|utoa, izveduvaweto na poro|ajot e re~isi univerzalna osobina na obredot na inicijacijata, a "bremenite" mom~iwa mo`at da se zabele`at za vreme na praznikot na Site Sveti (Betelhajm, 1979:55). Toj ja sogleduva ogromnata va`nost od nadminuvaweto na

androcentri~niot zastor koj tolku silno bil izrazen vo istra`uvawata na Frojd i za nego dava edno mo`no re{enie koe vsu{nost i bi pretstavuvalo nekakov poentiran stav na negovoto sogleduvawe na pubertetskite obredi. Najrezimirano, toa e sodr`ano vo slednata negova teoretska premisa:

Inaku, Ortogenetskata {kola e ustanova kade {to Betelhajm gi vr{el svoite eksperimentirawa, i od kade {to proizlegle negovite istra`uvawa posveteni na pubertetskite inicijaciski obredi obedineti vo knigata Simboli~ni rani.

22

ma{kite pubertetski rituali go osposobuvaat mom~eto da ja nadmine ma{kata zavist od `enskite prokreativni mo}i i `enskite seksualni organi (Betelhajm, 1979). Ova negovo sogleduvawe pretstavuva va`en ~ekor vo razvivaweto na idejata za inicijacijata vo domenot na psihoanaliti~kata teorija. Od druga strana, vo eden sosem poinkov kulturen i mentalen sklop se javuva Jungovata analiti~ka psihologija, kade {to inicijacijata se povrzuva so idejata za kulturniot heroj, arhetipot i kolektivnoto nesvesno, ve~noto vra}awe na vremeto, rasnata memorija, teorijata na soni{tata i simbolite. Inkorporirani vo eden svojstven logi~ki sled, jungovcite se slo`uvaat okolu toa deka sredi{nata uloga vo inicijacijata ja igraat "arhetipovite" koga isku{enicite vo ritualot ja povtoruvaat potragata na kulturniot junak ili bogot po identitetot doa|aj}i na toj na~in do svoeto sopstveno kulturno sopstvo. Vremeto za mig se ukinuva i isku{enicite prestojuvaat vo prvobitnoto vreme na pretcite, imeno, vo sopstvenoto "kolektivno nesvesno" ili pak vo rasnata memorija. Vakvoto spu{tawe vo materijata na soni{tata go pretstavuva psihi~koto iskustvo na smrtta {to vodi kon herojskoto prepora|awe (E@R:288-89). Vo ramkite na jungovski opredelenite istra`uva~i pred se' bi gi spomnale negovite najbliski sorabotnici: Mari Luis fon Franc - u~enik i naslednik na Jung, potoa, Henderson (Joseph L. Henderson, 1973), koj go istra`uva arhetipot na inicijacijata vo vospostavenata relacija na drevnite mitovi i sovremeniot ~ovek. Osven navedenite sorabotnici doa|aat i brojnite istra`uva~i na mitot od tipot na Xozef Kembel i Kerewi, ~ii idei ne izleguvaat od ramkite na uka`anite klu~ni odrednici. Kembel smeta deka site nagoni, traumi i kompleksi, koi vo dinamikata na individualniot psiholo{ki razvoj gi bea otkrile psihoanalizata i analiti~kata psihologija vsu{nost se odrazuvaat vo mitologijata. Bidej}i so ovie proekcii se kompenziraat i neutraliziraat raznite sili (agresivnost, seksualnost, traumata na ra|aweto, Edipoviot kompkeks, te`neeweto za vra}awe vo embrionalna sostojba), inicijacijata

pridonesuva kon nivnata socijalizacija i individuacija (J. Campbell, The Masks of God: Primitive Mythology I-IV, New York 1959-1970). Kerewi e dosta potrezven i povnimatelen od Kembel. Spored nego, i mitot e oblik na izrazuvawe i mislewe, me|utoa toj ni{to ne objasnuva tuku samo potvrduva ne{to {to ve}e bilo i {to }e bide. "Mitologijata ne odgovara na pra{aweto zo{to, tuku zaradi {to. Zbidnuvawata vo mitologijata ja obrazuvaat osnovata na svetot, zatoa {to se' po~iva na niv" (RGRM, 1979:XXX). Dosta uo~livi tragi od jungovskata poso~ena koncepcija sre}avame vo tvore~kiot koncept na Elijade (otelotvoreni pred se' vo spomnatata ideja za simboli~noto ~uvstvo na smrtta i povtornoto ra|awe), koj pretstavuva eden interesen i originalen pretstavnik na ponovata faza od metodololo{koto podra~je vo svetot vostanoveno kako "fenomenologija na religijata" 23 . Kognitivisti~kite teorii ni otkrivaat edna upadlivo ednoobrazna psihi~ka dinamika koja mo`eme da ja nare~eme "ogoluvawe". Voop{teno zboruvaj}i, inicijacijata doveduva do su{tinska reogranizacija na svesta, li{uvaj}i ja od site nejzini voobi~aeni temeli i nametnuvaj}i zavisnost od nadvor ponudenata informacija kako edinstven na~in povtorno da se zadobie stabilnoto ~uvstvo na stvarnosta. Isku{enikot fizi~ki se izolira od okolinata koja mu e bliska i poznata, se podvrgnuva na edna prisilna promena na pretstavata za sopstvenoto telo (soble~enost, neoble~enost ili razni uniformi, onevozmo`enost na dvi`ewata, sakatewa na teloto), se razoruva negoviot ego-identitet (nametnatata pasivnost ili aktivnost samo vo grupi, ostro kritikuvawe na sekoe nezavisno mislewe itn.), i ne mu se dopu{ta da go koristi jasnoto, racionalnoto mislewe (~ulnoto li{uvawe ili pak preopteretuvawe izrazeno so nespiewe i gladuvawe, isku{enija, izma~uvawa, itn.). Zna~ewata koi gi pru`aat avtoritetite, spored toa,

Vo kontekstot na uka`uvaweto na osnovnite odrednici na fenomenologijata na religijata, da se vidi izlagaweto na Daglas Alen (ER; 1987:272-84), koj od edna istoriska perspektiva razgrani~uva 4 kategorii na istra`uva~i koi se narekuvaat taka.

23

davaat edinstvena stabilna osnova vrz koja mo`e povtorno da se izgradi identitetot i noviot pogled na svet. Sociolo{kite teorii ja naglasuvaat vrednosta na inicijacijata vo razjasnuvaweto i legitimiziraweto na novite op{testveni ulogi.

Inicijacijata pretstavuva "obred na premin" od eden identitet vo drug, i ottamu se odviva "von, nadvor" od zaednicata, vo "ne-op{testvenata sveta" oblast, kako bi mo`elo da se olesni povtornoto vleguvawe na edno potpolno razli~no op{testveno nivo. Za da se podvle~e ovoj "ne-op{testven" aspekt, se urivaat op{testvenite ograni~uvawa i se nametnuva edno nevoobi~aeno odnesuvawe. No, se naglasuva avtoritetot na pokrovitelite, (inicijaciskite u~iteli; voda~i), i vsu{nost normite ja struktuiraat inicijacijata. Ponovite istra`uvawa (Koch,1974:397-422), ni go poka`uvaat toa deka dramati~nite, nasilnite generaciski inicijacii se javuvaat vo kulturite vo koi ma`ite moraat da dejstvuvaat kolektivno (vo razmiricite, lovot, itn.). Tamu, ma{kite deca im se prepu{taat na majkite, duri i spijat so niv i vo periodot otkako }e proodat, razvivaj}i go na toj na~in `enskiot identitet. Ottamu, drasti~nata inicijacija ja sozdava ma{kata pretstava za sebe, no vozrasnite ma`i ja zadr`uvaat ambivalentnata ma~o-"protestira~kata ma{kost" i stravot od `enskata "magija". Od perspektiva na vaka orientiranata kognitivisti~ka teorija, ambivalentnite identiteti koi se kombiniraat so ostro razdvoenite op{testveni ulogi i grupirawa, vsu{nost gi proizveduvaat dramati~no surovite inicijacii, {to e kako dokaz sprovedeno vo istra`uvawata na Koh (v. E@R:289). Na duhovniot plan, zna~eweto na inicijacijata le`i vo povtornoto usredsreduvawe na sopstvoto vo ramkite na bo`estveniot poredok i transcendentnoto drugo. ^ovekot "umira" za ona banalno, egoisti~no Jas i se "prepora|a" celiot ispolnet so ~udewe i voshituvawe kon noviot svet koj e naso~en kon sakralnosta. "Mudrosta" {to ja pru`a inicijacijata zapravo se sosotoi od ovaa dlaboka reorientacija, i dosta golem broj na inicijaciski rituali ne vklu~uva nikakvi razraboteni filosofski pouki (na pr. golem broj na kultovi od Bantu, potoa helenisti~kite "misteriski"

religii). Koga ~ovekot ednostavno gi sproveduva ovie rituali i mitovite vrzani za niv, toj se nao|a vo bo`estvenoto prisustvoto, toj stanuva prv predok i go spoznava sopstvoto od nivna perspektiva. ^ovekot toga{ pretstavuva pove}e od eden obi~en poedinec. Intelektualnoto upatuvawe, vo edna vakva smisla, naj~esto slu`i za da se opravda sozdavaweto na edna "elita" koja se razlikuva od obi~niot narod. Mo`eme zapravo da zabele`ime deka se javuva edna tendencija na onie najintelektualiziranite oblici na inicijacijata so cel da gi izrazuvaat najdualisti~kite, gnosti~ki tipovi na religijata, no takvite primeri se prili~no netipi~ni (E@R:289). Po poso~uvaweto na teoriite na inicijacijata za koi smetame deka izvr{ija izvesno vlijanie vrz kni`evnite istra`uvawa, sega ~uvstvuvame potreba da i' se vratime na kni`evnosta i da gi obrazlo`ime momentite koi gi konstituiraat inicijaciskite temi i simboli vo umetni~kata i vo narodnata kni`evnost.

2. Inicijaciski temi vo umetni~kata kni`evnost

Razgleduvaj}i ja kni`evnosta /pi{ana ili usna/, od edna specifi~na perspektiva, taa ni izgleda deka pravi eden dragocen ~ekor vo na{ata epoha, dragocen vo smisla na soznanieto na moderniot ~ovek. Zatoa ne slu~ajno go zapo~nuvame ova na{e prosleduvawe so stavot na Simon Vjern koja veli: prvata epopeja, i prvata pojava na edno kni`evno ostvaruvawe koe izronuva direktno od mitot ni ja raska`uva istorijata na eden heroj koj e vo protraga po svojata besmrtnost. Razbirlivo, stanuva zbor za Gilgame{. Na drugiot kraj od istorijata na literaturata se javuva romanot na Mi{el Turnije Vendredi ou les limbes du Pacifique, koj, pretstavuvaj}i ja istorijata na Robinzon ni poka`uva kako edno banalno, profano bitie uspe{no gi sovladuva specifi~nite isku{enija koi ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku pre`ivuvawe na brodolom. Pome|u ovie dve ostvaruvawa, celata literatura se ~ini deka se potpira na ona su{tinskoto od religioznite praktiki i veruvawa - inaku specifi~nost na arhajskiot

mentalitet - inicijacija. Ova voop{to ne ne' iznenaduva so ogled na faktot deka vo golemite mitovi, arhetipovite vladeat vo domenot na imaginarnoto. Inicijacijata go opfa}a su{tinskoto pra{awe na ~ovekovata uslovenost (Vierne, 1987:5). Elijade ne' prise}a na poznatite temi od srednovekovnata evropska kni`evnost, na ~ie ~elo stoeja heroite od tipot: Artur, le Roi Pécheur, Persival i mnogumina drugi koi bea anga`irani okolu "potragata po Gralot". Pogolemiot broj od ovie scenarija se inicijaciski: sekoga{ stanuva zbor za nekakva "potraga" - dolga i bogata so promeni, ispolneta so ~udesni predmeti, koi me|u drugoto go impliciraat prodorot,

navleguvaweto na herojot vo onoj svet. Vakvite enigmatski romani sekoga{ davaat mo`nost za smeli interpretacii. Taka, na pr. eden vol{eben erudita kakva {to e Xesi L. Veston ne se dvoumi vo svojot stav (u{te od 1920 god.), deka legendata za Gralot gi za~uvuva tragite od eden star inicijaciski obred (Jessie L. Weston, From Ritual to Romance, Cambridge, 1920; Eliade, 1965:8). Vsu{nost, so svojata studija, taa go otvori patot za ritualisti~koto tolkuvawe na potekloto na vite{kata raska`uva~ka kni`evnost. Isto taka, mo`eme da go potvrdime stavot deka vo ramkite na ritualisti~kite koncepcii i sfa}awa na kni`evnite formi (od domenot na umetni~kata i narodnata kni`evnost) ova istra`uvawe na Veston pretstavuva vistinski pionerski trud. Dovolno e da se spomenat slednite nekolku ostvaruvawa: deloto na T. S. Eliot "Pusta zemja", potoa izvonrednoto delo na @an Marks, La légende aarthurienne et le Graal, Paris, 1952, kako i monografijata na Antoanet FircMonie (Antoinette Fierz-Monnier) Initiation und Wandlung. Zur Geschichte des altfranzösischen Romans in XII Jahrhundert, Bern, 1951, za da se sfati deka vakvite motivi i inicijaciski simboli igraat esencijalna uloga. Poinaku re~eno, ovie dela pretstavuvaat del od eden imaginaren univerzum koe igra ogromna uloga kako vo ~ove~kata egzistencija, taka i vo ednodnevniot `ivot (Eliade, 1965:10).

Osven poso~enite momenti, go sre}avame i Enri Korbin (Henry Corbin), koj ima{e interpretirano eden tekst od Avicena tokmu kako

inicijaciski raskaz. Osven toa toj uka`a vo pove}e negovi trudovi na odnosot pome|u filosofijata, gnosata i inicijacijata (Henry Corbin, Avicenne et le récit visionnaire, Téhéran-Paris, 1954). Vo ovoj kontekst treba da se sporedi i sledniot trud: "Le Récit d'Initiation et l'Hermétisme en Iran", (in: Eranos-Jahrbuch, XVII, 1949). (v.Eliade, 1965:10-11, n.4). Vo po~etokot na {eesetite godini, prof. R. Merkelbah /Merkelbach/ objavi edna golema kniga Roman und Mysterium in der Antike, München-Berlin, (1962), vo koja se obiduva da doka`e deka gr~ko-rimskite romani vo koi stanuva zbor za si`eto Amor i Psiha, /zna~i Ephésiaques ili Ethiopiques/ vsu{nost pretstavuvat "Mysterientexte", {to so poinakvi zborovi mo`e da zna~i narativna transpozicija na edna inicijacija. " (Eliade, 1965:8). Vo svojata dolga kriti~ka analiza, R. Turcan 24 ne go osporuva religioznoto zna~ewe, pa duri i aluziite na Misteriite vo odredeni aleksandriski romani. Me|utoa, toj e ponesen od idejata deka ovie romani pretstavuvaat konkretni indikacii na misteriite. Bez ogled na se', va`no e da se uka`e deka ovoj germanski stru~wak od oblasta na klasi~nata filologija se obide vo izvesni helenisti~ki kni`evni tekstovi da go otkrie nasledstvoto od edno tajno religisko iskustvo so isklu~ivo inicijaciska struktura (Eliade, 1965:9). Isto taka treba da go spomeneme i istra`uvaweto na Meletinski koj vo svojata iscrpna studija posvetena na "mitologizmot vo kni`evnosta od 20 vek" (1981 /1976/) naveduva tri romani vo koi kako su{tinski moment se provlekuva obredot na inicijacijata, pretstaveni kako oblik na

reminiscencija na starite mitologii. Toa se Xojsoviot Uliks i dvata romana od T. Man Vol{ebniot breg i Josif i negovite bra}a. Za nas e osobeno interesna negovata interpretacija spored koja romanite na T. Man pretstavuvaat vo vistinska smisla "romani na vospituvawe", {to ozna~uva

24

Robert Turcan, "Le roman 'initiatique': A propos d'un livre récent", RHR, 1963, pp.149-199.

svoevidno su{tinsko obele`je na inicijacijata. Sepak, mora da se istakne deka i pokraj silno izrazeniot inicijaciski karakter na Josifoviot lik (i negovite borbi za preod od infantilniot svet vo svetot na otkrivawe na `ivotnata mudrost), sepak vo ovoj posleden roman inicijaciskata shema se krie vo zadninata na ritualnata mitema na umiraweto i voskresnuvaweto na bogot, zatoa {to samiot Josif se sfa}a sebesi kako Tamuz, Adonis i sl. No, pred se' treba da se navratime na vrednata i analiti~ka studija na Mod Botkins (Maud Botkins) koj vo 1934 god. ja objavi knigata Archetypal Patterns in Poetry, vo koja gi aplicira jungovite idei okolu "arhetipot na novoto ra|awe". Avtorot na ovaa kniga gi tolkuva The Ancient mariner od Kolrix, i Pustata zemja od Eliot kako poetska proekcija na eden (nesvesen) proces na inicijacijata (Eliade, 1965:11). Vo plodnite {eeseti godini proizleze u{te edno interesno delo, ovojpat od @an Ri{er (Jean Richer). Stanuva zbor za studijata Nerval: Expérience et création, (1963), vo koja avtorot so ostroumnost i bistrina ja analizira{e inicijaciskata struktura na Aurelija. Me|u ostanatoto, preku deloto na Nerval go otkrivame ritualnoto zna~ewe na negovoto

do`ivuvawe: "Od onoj ~as od koga se osigurav deka im se pokoriv na moite sveti inicijaciski isku{enija, edna nesovladliva sila prodre vo mojot duh. Jas stanav eden `iv heroj pod pogledite na bogovite". Spored Ri{er, temata na simnuvaweto na Orfej vo podzemjeto ja pretstavuva dominantnata tema vo celoto tvore{tvo na Nerval. Jasno, Nerval ~ital ogromen broj knigi od oblasta na okultizmot. No, ne bi smeele taka lesno da poveruvame deka eden poet mo`e da odbira vo svojot bogat repertoar - tokmu inicijaciski temi zatoa {to ~ital knigi od taa oblast. Isto taka treba da se ka`e deka Aurelija spa|a vo redot na onie dela za koi mo`e da se smeta deka se avtobiografski. Spak, mnogu e zna~ajno toa {to Nerval po~uvstvuval

potreba da gi formulira i valorizira negovite realni ili imaginarni do`ivuvawa tokmu na eden inicijaciski jazik (Eliade, 1965:12). Vo kontekst na svoeto obemno, op{irno i prodlabo~eno spomnuvawe na raznite trudovi koi go opfa}aat momentot na inicijacijata, Elijade gi

spomnuva i onie avtori koi ja tretiraat inicijacijata, a koi ja bea ignorirale okultisti~kata literatura. Takov e slu~ajot so @il Vern, ~ii knigi - a na prvo mesto doa|a Patuvaweto do sredi{teto na zemjata (Le Voyage au Centre de la Terre; L'Ile mysterieuse; Le Chateau des Carpathes) - se interpretirani kako inicijaciski romani. I po sevo ova, ne ni ostanuva ni{to drugo, tuku da ja navedeme studijata na Leon Selie "Le Roman initiatique en France au temps du romantisme", 25 kako potvrda na ve}e anliziranite momenti vo ramkite na ova na{e istra`uvawe. Mo`eme da konstatirame deka postoi golem del od kni`evnite istra`uvawa /prete`no vo domenot na kni`evnata kritika/ koi gi

interpretiraat ovie kni`evni dela od edna perspektiva koja e specifi~na za istori~arite na religiiite: na pr., tuka se motivite na mitot, ritualot, inicijacijata, herojot, ritualnata smrt, regeneracijata, novoto ra|awe i sl., koi momentalno pretstavuvaat edna fundamentalna terminologija

specifi~na za kni`evnite istra`uvawa. Brojni se knigite i studiite koi gi istra`uvaat inicijaciskite scenarija zakamuflirani vo raznite poemi, noveli, romani i sl. Vakvite scenarija ne gi prepoznavame samo vo Mobi Dik 26 , tuku i vo Valden den Toro 27 , potoa vo romanite na Kuper 28 kako i onie na Henri Xejms; potoa vo Hakelberi Fin od Mark Tven, kako i vo Me~kata od Fokner 29 . Ne bi mo`ele da go zavr{ime ovoj na{ kus pregled na inicijaciskite temi, a da ne ja spomeneme impozantnata studija na Ihab Hasan (1963) naslovena kako Radikalna nevinost (Radical Innocence), vo koja avtorot posvetuva celo edno poglavje na "Dijalektikata na inicijacijata", kade {to e istata ilustrirana preku spisite na [ervud Anderson, Skot Fitxerald, Volf i Fokner (Eliade, 1965:12-13).

25

Léon Cellier, "Le Roman initiatique en France au temps du romantisme", Cahiers Internationaux de Symbolisme, No, 4, 1964, pp.22-40. 26 Newton Arvin, Herman Melville, New York, 1950. 27 Stanley Hyman, "Henry Thoreau in our Time", Atlantic Monthly, Nov. 1946, pp.137-176; isto taka da se vidi: R. W. B. Lewis, The American Adam, Chicago, 1955, pp.22 sq. 28 R. W. B. Lewis, The American Adam, Chicago, 1955, pp.87, 98. 29 R. W. B. Lewis, in: Kenyon Review, Autumn 1951; The Picaresque Saint, New York, 1961, pp.204.

2.1. Lavirintski temi Analiziraj}i gi inicijaciskite temi vo kni`evnosta, ne smeeme da go zaobikolime tolku mo}noto inicijacisko isku{enie, taklawe, skitawe,

sogledano preku simbolizmot na lavirintskite temi. Vakvite istra`uvawa bea osobeno zna~ajni vo dvaesetiot vek, a eden pertinenten osvrt na nea ni dava tokmu @an Pjer Bajar vo spomnatata studija "Inicijati~ki hodnik: podzemni lavirint"(1981:33-48). @an Pari vo svojata kni{ka Joyce par lui-même 30 , poka`a kakvo mesto zazema lavirintot (dédale) vo deloto na X. Xojs, koj pokraj toa ima napi{ano i eden avtobiografski roman Dedalus. Isto taka, si`eto na raskazot "Mr. Humphreys and his inheritence" od Mr. R. Xems 31 , e svrzano za lavirintot. Imeno, se raboti za eden lavirint napraven od `iva ograda, kade {to ni e najo~igledna i nesomnena inicijaciskata smisla. Inaku za ova ostvaruvawe se smeta deka e odlomka od nekoja kniga od krajot na 17 vek. Tuka se zboruva za razni prepletuvawa na ~ovekot koj traga po dragoto kamewe sokrieno vo sredi{teto na lavirintot. Toj lavirint ja pretstavuva slikata na svetot, a na{iot `ivot e podragocen od najubaviot draguq. Klu~ot na raskazot se otkriva preku gesloto: Ad interiora morte (Bajar, 1981:45-46). Marsel Brion isto taka go analizira onoj tainstven polet na inicijaciskite sili vo deloto na Hugo fon Hofman{tal (Cahiers de Sud, br.333, febr. 1956, p.177: Hofman{tal i iskustvoto na lavirintot). Ovoj germanski avtor, Rilkeov sovremenik, se slu`i so inicijaciskoto iskustvo koe go "osloboduva ~oveka od vremenskite i prostorni konvencii". Negoviot junak Andreas se bori so tainstvenite pobudi koi se rodeni na ulicite na Venecija, koi ocrtuvaat eden vistinski lavirint (Andreas oder die Vereinigten). Inicijaciskata tema prodira vo ~ovekot, a nejzinite razli~ni vidovi pretstavuvaat ist broj na ogledala koi odrazuvaat sli~ni, a sepak

30 31

Jean Paris, Joyse par lui- même, Le Seuil, 1957. The collected ghost stories of Mr. James, pp.318-358, Edward Arnold and co., London 1931.

razli~ni hodnici koi se pribli`uvaat ili pak se oddale~uvaat od baranata cel, kosmi~koto ~uvstvo na na{iot svet. Vo deloto Das Bergwerk zu Falun, Elis Frobom vo eden rudnik ja sre}ava kralicata na Planinata; toj vleguva vo rudnikot so `elba da ja uni{ti svojata li~nost i "da op{ti so duhovite na metalite". Toa zna~i da se postigne podzemnoto posvetuvawe preku vibracijata na telurskite branovi; ova e potpolniot kontakt so ZemjataMajka koj odi se' do Spojuvaweto (isto:46). Osven toa, ne smeeme da go zaobikolime mo`ebi najavtoritativniot istra`uva~ na lavirintskata inicijaciska tema - Borhes, kako i sovremeniot amerikanski prozaist i kni`even kriti~ar Xon Bart, osobeno osvrnuvaj}i se na negovata zbirka raskazi Lost in the Funhouse (1968). Borhes opsesivno go smestuva dejstvieto od svoite raskazi vo ograni~eniot kru`en prostor, vo lavirint, vo vreme koe e i samoto kru`no. Taka nastanaa Lavirintite, Asterionovata ku}a, Abenhakan Bohari, Mrtov vo svojot lavirint. Bliski na ovaa tema se i raskazite Vavilonska lutrija i Vavilonska biblioteka. Inaku, vo istoimeniot raskaz od poso~enata zbirka na Bart, temata e tokmu naso~ena na pubertetskoto, t.e. adolescentno inicijacisko isku{enie na mladiot protagonist Embrouz, koj svoite inicijaciski, lavirintski talkawa gi minuva vo stra{nata ku}a na stravot i smeata, vo koja laviritnskoto pate{estvie e izrazeno preku paradigmata na "ogledalniot hram" (Stojanovic, 1993). Sledej}i go Bajar, isto taka mo`eme da go zememe predvid i Mejrinkoviot roman Golem. Pernat (Pernath) navleguva vo stariot evrejski kvart vo Praga, skita po temnite, krivudavi hodnici; toj mora da se navedne i da polzi kako bi stignal do odajata vo koja mo`e da se prijde preku devet skalila visoki po 5 stopi. Mejrink go narekuva ovoj dolg podzemen hodnik "hodnik na Crnata {kola". "No tesni se vratata i patekata koi vodat vo `ivot, a malkumina gi ima koi navistina gi pronao|aat". Vo ova tajno svetili{te Pernat - brusa~ot na dijamanti - biduva izbawat od svetlinata koja doa|a preku re{etkite od prozorecot; go ma~i vko~anetosta od stud; se

bori protiv smrtta na toj na~in {to oblekuva tu|a obleka - onaa na Golem. Pa|a Pagad, tarot karta. Spored toa, prisustvuvame na ~udno proniknuvawe na edno bitie vo drugo i gledame kako preku ova udvojuvawe na li~nosta, Pernat stanuva svesen za mo`nostite koi le`at vo nego. Vo ovie sliki gledame vistinski proces na posvetuvawe (v. Bajar, 1981:47). Vo zaklu~okot morame da go ka`eme toa deka podzemniot lavirint go doka`uva poznavaweto na telurskite i kosmi~ki sili; toj gi poka`uva obredite na premin koi vodat od preodnoto kon ve~noto, od profanoto kon svetoto. Hodnikot na posvetuvaweto e hodnik koj vodi do nekoe sredi{te, a simbolizmot na lavirintot ne' povikuva na potpolnata integracija na na{eto bitie (Bajar, 1981:48). Vo opsegot na ponovata kni`evno-teoretska produkcija bi gi spomnale istra`uv~kite potfati na Simon Vjern, koja vo svojata impresivna kniga Rite, roman, initiation go opfa}a fenomenot na "postojanosta na inicijacijata vo moderniot `ivot". Pritoa, taa gi analizira inicijaciskite momenti vo kni`evnite ostvaruvawa vo premodernata i vo sovremenata kni`evnost kako na pr. Apuleevite Metamorfozi; potoa go opfa}a devetnaesetvekovniot romantizam - Novalis i Hofman, Igo i @. Sand, Vagner i @il Vern, dodeka vo domenot na sovremenata kni`evna produkcija gi analizira avtorite od tipot na T. S. Eliot i Mi{el Turnije. Vo poglavjeto posveteno na inicijaciskoto scenario vo kni`evnosta "Le scenario initiatique et ses modalites - invariant et variants" (1987:13-54), avtorkata mu dava golemo zna~ewe na lavirintskoto isku{enie, odreduvaj}i go kako najbitna odlika na herojskite iniciajcii (1987:35-44). Prilog kon na{ata ideja za univerzalno rasprostranetiot

inicijaciski simbolizam, pretstavuva i analognoto stanovi{te na Simon Vjern, koja zalagaj}i se za istoto, ne slu~ajno ja spomnuva Mocartovata "Vol{ebna flejta" (1987:58). 32

Vo ovoj kontekst bi navele nekoi rezimirani podatoci koi se odnesuvaat na si`eto na "Vol{ebnata flejta". Iako vo su{tina stanuva zbor za edna isklu~ivo naivna prikazna, sepak vo nea se odrazuvaat odredeni masonski vlijanija. I pred se' potsetuvaj}i se na samoto scenario, doa|ame do edna inicijaciska tema par exellence!

32

Vo najnoviot period se pojavi studijata na Xejn Hjuston (1992), koja ja ispituva Homerovata Odiseja kako paradigma na edno misterisko i incijacisko pate{estvie.

3. Inicijacijata vo folkloristikata

Izlo`uvaj}i gi ostvaruvawata koi se odnesuvaat pred se' na umetni~kata literatura, se pra{uvame kakva e ulogata, t.e. na koe nivo se istra`uvawata od folkloristikata vo 20 vek. Vo sekoj slu~aj, zabele`liv e faktot deka inicijaciskata tema vo folkloristikata stana fokus na nejzinite istra`uvawa mnogu podocna od analizite sprovedeni vo oblasta na antropologijata i etnologijata, kade {to taa po~na da gi predizvikuva nau~nicite u{te vo vtorata polovina na 19 vek (od tipot na Hauit /Howitt, 1884; 1885), za da prodol`i da gi kopka nau~nicite i vo ovoj vek: [urc (1902), Spenser i Gilen (1904), Vebster (1908), van @enep (1909), Dirkem (1912) itn. Iako znatno podocna, sepak i vo folkloristikata mo`eme da gi uo~ime prvite istra`uva~ki potfati od ovoj tip, koi se sogleduvaat pred se' na relacijata: obredi na inicijacija - narodni prikazni. Vo oblik na eden istoriski pregled na folkloristikata, najprvin bi go spomnale deloto na Pol Sentiv, koj vo 1923 godina vr{i istra`uvawe kade {to interpretira odredeni prikazni "kako 'tekstovi' koi gi pratat

"Princot Tamino i ~ovekot - ptica Papageno se prateni od kralicata na No}ta vo carstvoto na nejziniot protivnik - golemiot sve{tenik i vol{ebnik Sarastro, za da ja oslobodat nejzinata }erka Pamina. Minuvaj}i niz razni isku{enija, potpomognati od vol{ebnata flejta (na koja sviri Tamino) i vol{ebnite yvon~iwa (na koi sviri Papageno), Tamino i Papageno otkrivaat vsu{nost deka Sarastro ja {titi pravdta, a deka kralicata na no}ta e pretstavnik na zloto. Minuvaj}i niz site isku{enija, Tamino se soedinuva so Pamina i Sarastro gi vnesuva (voveduva) vo Hramot na Sonceto, dodeka pak Papageno kako pretstavnik na sitnite ~ove~ki te`neewa se soedinuva so nemu sli~nata `ena - Papagena" (Turkalj, 1972:72). Po izlo`enoto rezime mo`eme da se navratime na Simon Vjern, koja ne slu~ajno vo ramkite na nejzinoto istra`uvawe na fenomenot na inicijacijata vo kni`evnosta, go ima spomnato i ova tipi~no inicijacisko scenario. Bez potreba premnogu da se disperzirame vo raznite kulturni i umetni~ki sferi, sepak osnovnata na{a ideja e sodr`ana vo stavot deka univerzalnata inicijaciska tema, t.e. prikazna ja sre}avame rasprostraneta {irum raznite umetni~ki ostvaruvawa.

obredite na inicijacijata. 33 Potoa, Vinter{tajn isto taka se ima zadr`ano na relacijata: pubertetski rituali i narodni prikazni, sogledano od aspekt na devoj~inskoto sozrevawe vo negoviot trud "Die Pubertätsriten der Mädchen mit deren spuren im Märchen" (1928). Vo ovoj kontekst ne smeeme da ja zaobikolime izvonrednata Lili Vajzer, koja vo 1927 godina ja objavi nejzinata postdoktorska disertacija posvetena na "Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde. Ein Beitrag zur deutschen und nordischen Altertums - und Volkskunde". Ovoj nejzin trud to~no ja odrazuva atmosferata koja vladee{e vo dvaesettite i triesettite godini od ovoj vek - imeno, otkrivawe na fenomenot na ma{kite bratstva i sli~ni inicijaciski paradigmi, koi se vo nejziniot slu~aj pretstaveni tokmu niz relacijata: otkrivawe na mlade{kata i ma{kata inicijacija vo ramkite na germanskata i nordiska starina i folklor. Ottamu mo`eme da ja izvle~eme nejzinata misla: vo starogermanskata tradicija postojat tragi na

inicijacijata koi{to mo`at da se otkrijat i koi dozvoluvaat da bidat tretirani kako osnova za novite germanski i nordiski narodni obi~ai. Iako osnovniot metod vo nejzinoto istra`uvawe pretstavuva istorisko-filolo{kiot, sepak taa zaklu~uva deka fenomenot na

mlade{kata i ma{kata inicijacija mo`e da bide sogldedan vo svojata su{tina, isklu~ivo so pomo{ na religioznite istra`uvawa, zatoa {to se tie rezultat na religioznoto ~uvstvo. Reliktite treba ponatamu da bidat posmatrani preku religiozni parametri, onaka kako {to e toa storeno i vo mitovite i prikaznite. Na pr., vo motivot na "divite junaci" i "divite zdru`enija" Lili Vajzer otkriva isklu~ivo inicijaciski tragi. Tie imaat dolgi kosi i dolgi bradi ili se preoble~eni vo me~kina ko`a. Ottamu, Lili Vajzer e edna od prvite koja{to vo fokloristikata ja sogleda su{tinskata relacija vospostavena pome|u nekoga{niot religiozen `ivot i tragite koi gi sre}avame vo mitovite i prikaznite. Spored nea, poso~enite dva motiva, koi taa gi doveduva vo vrska so obredot na inicijacijata, ve}e nema zo{to da gi tretirame kako fantasti~ni oblici na fabuliraweto, tuku treba da gi

33

P. Saintyves, Les contes de Perrault et les récites parallèles, Paris, 1923.

sogledame kako oblici koi za svoja osnova go imaat stvarniot religiozen `ivot (Weiser,1926:1-19; 1927:11; Niem, 1998:33-38). Na toj na~in, mo`eme da konstatirame deka ovaa avtorka pravi eden zna~aen ~ekor vo sferata na folkloristikata (isklu~ivo vo oblasta na narativniot i obreden folklor), pri {to kako osnova go ima istoriskofilolo{koto istra`uvawe, zad koe proniknuvaat i mnogute perspektivi proizlezeni od antropologijata i religioznite istra`uvawa. Vo 1946 godina, sovetskiot folklorist V. Ja. Prop ima otideno u{te podaleku, ispituvaj}i gi istoriskite koreni na vol{ebnata prikazna kako `anr, koja spored nego poteknuva od obrednata plemenska inicijacija. Znaeme deka spored Prop, vol{ebnite prikazni pretstavuvaat suvenir od obrednata totemska inicijacija, t.e. deka tie poteknuvaat od primitivnite obredi na inicijacijata (v. Prop, 1990 /1946/). Me|utoa, a propo otkritieto na Prop, Elijade uka`uva vo edna svoja studija zo{to vakvoto gledi{te ne e mo`no (1956:884-91; 1965:11) 34 . Slo`uvaj}i se so Elijade, smetame deka e mnogu bitno {to edna vakva hipoteza be{e formulirana vo oblasta na folkloristikata. Ovde bi mo`ele da go navedeme i podatokot vo vrska so holandskiot nau~nik Jan de Fris koj ja be{e doka`al postojanosta od inicijaciskite temi vo herojskite sagi, kako i vo nekoi detski igri - Betrachtungen zum Märchen, besonders in seine Verhältnis zu Heldensage und Mythos, (1954); Heldenlied en heldensage, (1959b); "Untersuchung über das Hüpfspiel, Kinderspiel-Kulttanz", (1957). Vo svojot trud posveten na prikaznite i nivniot odnos kon herojskite predanija i mitovi (de Vries, 1954), avtorot smeta deka prototipot na dejstvoto vo juna~kiot ep pretstavuva novogodi{nata ritualna borba so ~udovi{tata - sili na haosot. [vajcarskiot psiholog, Hedvig fon Bajt (Hedwig von Beit), pak, uspea da napi{e studija vo vrska so simbolizmot na narodnite prikazni. Toj gi

Podetaqno }e se osvrneme na Elijadeovata kritika kon ritualisti~kata koncepcija na vol{ebnite prikazni vo oddelot posvten na relacijata koja se javuva pome|u inicijacijata i vol{ebnata prikazna.

34

otkriva inicijaciskite temi i simbolizmi vo niv, baziraj}i se pred se' na Jungovata teorija (von Beit, 1952;1956; Eliade, 1965:11). Ne be{e te{ko da se predvidi deka zainteresiranosta na psiholozite za na{iot predmet na istra`uvawe }e dobie ogromni razmeri. Frojd mnogu silno vlijae{e vrz istra`uvaweto na Oto Rank vo vrska so negoviot mit za ra|aweto na herojot, koe pak izvr{i ogromno vlijanie vrz mnogute podocne`ni psihoanaliti~ki orientirani folkoristi~ki istra`uvawa. Osven navedenite, vredno e da se spomenat i delata na Betelhajm, koi uka`aa na interaktivnata vrska pome|u inicijaciskiot model vo

vol{ebnite prikazni, i do`ivuvaweto na mladata audiencija koja vo procesot na svojata recepcija do`ivuva svoevidna inicijacija na nivo na imaginacija. Vo taa smisla, treba da uka`eme na negoviot stav deka prikaznite dejstvuvaat vo nasoka na prifa}awe na zrelite ulogi koi {to mladite gi ~ekaat vo `ivotot (v. Bettelheim, 1976, 1979a). Isto taka treba da go spomeneme i Meletinski, koj ne go prifa}a apriornoto postavuvawe na ritualisti~koto poteklo na kni`evnosta, no koj sepak ja sogleduva va`nosta od postavuvaweto na odredeni inicijaciski paradigmi vo domenot na herojskiot ep i vol{ebnata prikazna. Spored nego, epskata starina e celata protkaena so mitovi (osobeno so mitovite za prapretcite i kulturnite heroi), no nejzinite obredni izvori se mnogu problemati~ni, dokolku se izzemat odrazite na obi~aite na vojni~kite posvetuvawa vo opisot na "prviot podvig", kako i svadbenite i drugi isku{enija. Sepak, vo vrska so epskite spomenici na starite zemjodelski civilizacii treba da se priznae deka i pokraj soznanieto deka nivnoto poteklo ne mo`e da se svede na ritual, vo niv bez somnenie se primeneti nekoi ritualni modeli koi i' pripa|aat na sferata na kalendarskite obredi: smrtta na ritualniot zamenik namesto glavniot heroj, potoa elementi od svetata svadba i sl. (Meletinski, 1981:101). Samo popatno, bi ja spomnale knigata na G. R. Levi Me~ od karpa 35 , vo koja avtorot osnovnite

G. R. Levy, The Sword from the Rock. An Investigation into Origins of Epic Literature, London - New York, 1953.

35

si`ejni elementi vo Odiseja, Ramajana i Gilgame{ im gi pripi{uva na kultot na boga koj umira i voskresnuva, obredite na inicijacija i kultot na kralot-vra~ (isto:101). Po izlo`enite generalni postavki koi se odnesuvaat na pra{aweto za inicijacijata vo folkloristikata, sega bi se zadr`ale na punktualnite momenti vo ovoj domen: relacijata vospostavena pome|u mitot, ritualot i inicijacijata.

3.1. Aspekti vo sogleduvaweto na relacijata: inicijacija i mit 36 Ovoj aspekt na razgleduvawe bi go zapo~nale so edna fundamentalna srodnost pome|u dvete nocii: mit - inicijacija. Imeno, mislime na samata nivna sociologi~nost, t.e. sociocentri~nost. Pred se' mo`eme da zboruvame za vostanovuvawe na odnosot: mit inicijacija inkorporirani vo mitot za inicijacijata - kade {to ovie dva fenomena korespondiraat eden na drug i se javuvaat kako kompatibilni. Mitot i' se obra}a na ~ovekovata individualna svest zaradi prilagoduvawe na poedinecot kon sociumot i preobrazuvaweto na negovata psihi~ka energija vo korist na zaednicata. Prviot slu~aj go imame vo pubertetskata i svadbenata inicijacija, dodeka vo {amanskata (=vra~arskata i inicijacijata na ma|epsnicite) go imame vtoriot model: transformirawe na psihi~kata energija vo korist na zaednicata. Ovde povtorno mo`eme da se navratime na spomnatite opaski od tipot na Kaznev (1971) i Bastid (EU, 1992), so koi{to se slaga i Meletinski. Imeno, dodeka pubertetskata inicijacija go pripojuva inicijantot kon zaednicata, go inkorporira vo nea, dotoga{ ovoj vtor vid go izdvojuva vra~ot, go izdiga nad zaednicata (v. Meletinski, 1981:172). Odredeni analogii na vakvata koncepcija sogleduvame i vo herojskata inicijacija vo koja herojot, po ostvareniot uspeh koj se do`ivuva na nivo na celata zaednica isto taka se izdignuva nad nea. Spomnuvaj}i gi ovie osnovni karakteristiki okolu definiraweto na fenomenot na mitot i inicijacijata, sega bi preminale na stavovite koi gi zastapuva Levinton. Od edna su{tinska gledna to~ka sosem se soglasuvame so negovite

36

sogledbi (1980; MNM), koga smeta deka postoi pove}eslojna

Zboruvaj}i za teoriite na inicijacijata, morame da gi imame vo predvid i teoriite na mitot, t.e. neophodno e interferiraweto na ovie dve oblasti: mit - inicijacija. Zna~i, postojat avtori koi celoto svoe istra`uvawe mu go posvetile na fenomenot na inicijacijata koja ja tretiraat kako sostaven del na primitivnite religii ili pak mitologii - na pr. Hauit, Spenser i Gilen, van @enep, Betelhajm, Prop, Elijade i dr. Od druga pak strana postojat avtori koi integralno se bavat so teorijata na mitot, i vo tie ramki gi tretiraat inicijaciskite momenti - pr. Levi Stros vo negovoto kapitalno delo Mitologiki (1-4), potoa Meletinski, Poetika na mitot; E. Dirkem, Elementarni oblici na religiskiot `ivot, X. Kembel, The Masks of Gods, 1-4; itn.

relacija pome|u inicijacijata i mitot. Pred se' da uka`eme na najpoznatiot i prifaten stav deka site si`ea od vol{ebnite prikazni {to zboruvaat za do`ivuvawata na herojot, kako i herojskite podvizi na junacite od narodnata epika ne pretstavuvaat ni{to drugo tuku edna inicijaciska skica, inicijacisko scenario. Spored Levinton, najva`noto vo herojskite mitovi kako i vo vol{ebnite prikazni e onoj del od si`eto koj ni zboruva za ispituvaweto, preku koe herojot stapuva vo prostorot na carstvoto na mrtvite ili se ka~uva na nebo. Toa ednostavno ni ja uka`uva ritualnata shema na inicijacijata. Isto taka, obi~no smrtta na "kulturniot heroj" ne ja smetame za definitivna. Sekoga{ ostanuva edno par~e nade` vo negovoto povtorno o`ivuvawe, {to i ne' povrzuva so idejata za inicijacijata. Vo ovaa smisla, bi se navratile na otkrivawe na inicijaciskiot

model vo najgolemite svetski epovi. Voop{to, motivite povrzani so inicijacijata mo`no e da se pronajdat vo najgolemite svetski epovi od tipot na Mahabharata (vo koja kako osnovna ni se javuva temata na progonstvoto na pandava). Isto taka, vo edna po{iroka smisla, Epot za Gilgame{, ili pak pate{estvijata na Odisej vo Odiseja se smetaat kako paradigmati~ni inicijaciski epovi. Dodu{a, pak, sega postojat razni viduvawa i nijanski vo ramkite na samoto razmotruvawe na inicijacijata. Na pr., Levinton gi smeta Gilgame{ i Odisej za paradigmi na edna {amanska inicijacija, dodeka pak Elijade otide eden ~ekor ponapred vo dopreciziraweto na Gilgame{, smetaj}i deka vo ovoj slu~aj prikaznata ni govori za edna tipi~no neuspe{na inicijacija, vo obidot da se stane besmrten. Spored Elijade, na Gilgame{ mu nedostasuva onaa neophodna mudrost, so ~ija pomo{ bi go re{il svoeto barawe.

*** Slednoto viduvawe koe treba da go izlo`ime pretstavuva ona na Meletinski. Spored nego, prostornata podvi`nost i mnogubrojnite kontakti na herojot, osobeno onie neprijatelskite potpomagaat vo

istoriskoto razvrstuvawe na mitot (se' do negovata transformacija vo vol{ebna prikazna i juna~kiot ep). Vo porazvienite mitologii herojot eksplicitno gi pretstavuva silite na kosmosot vo borbata protiv silite na haosot - ovaploteni preku slikata na htonskite ~udovi{ta ili pak drugi demonski su{testva. Samo vo procesot na zapo~nuvaweto na "istorizacijata" na mitot vo epskite tekstovi herojot zadobiva oblik na kvaziistorisko lice, a negovite demonski protivnici dobivaat oblik na natprirodni ~udovi{ni

grabnuva~i. Analogno na ova, vo skazo~nite tekstovi, mitskiot heroj e zamenet so uslovnata figura na ricarot, princot ili pak hristijanskiot sin (vo ovaa posledna grupacija spa|aat pomaliot sin i drugite srodni "beznade`ni" heroi, na pr., }ele{ot, pepela{ko, glup~o i sl.), koj uspeva da go pobedi skazo~niot protivnik - ~udovi{te so pomo{ na sopstvenata sila, itrina ili pak so pomo{ na nekoe vol{ebstvo. Aktivnosta na herojot vo razvienite obrasci na mitot i epot pridonesuva kon formirawe na posebniot herojski karakter - smel, besen, goropaden, sklon kon precenuvawe na sopstvenite mo}i (na pr. Gilgame{, Ahil itn.) (Meletinskij, 1980:296). Pri realizacijata na podvigot, heroite obi~no imaat potreba od nekoja natprirodna sila, sila koja samo mal broj heroi ja poseduvaat od ~asot na nivnoto ra|awe. Ona {to e osobeno zna~ajno pri poimaweto na herojot, i {to go istaknuva Meletinski e sodr`ano vo pomo{ta dobiena od bogovite ili duhovite, koe kako osobenost se prenesuva vo domenot na juna~kiot ep, i koja osobeno se razviva vo vol{ebnata prikazna. Znaeme deka mnogu ~esto vo skaznite - ~udesnite pomo{nici dejstvuvaat namesto herojot. Ona {to e za na{ata tema va`no se odnesuva na slednoto: vakvata pomo{ koja mu e neophodna na herojot naj~esto se steknuva kako rezultat na opredeleni ispiti i isku{enija od tipot na inicijaciskite posvetuvawa, koi bea praktikuvani vo arhai~nite zaednici. Vo ovaa nocija ja sogleduvame odredenata bliskost vo tolkuvaweto na Meletinski, vo odnos na onaa generalna tema koja{to ja zastapuva{e Prop, koga ja kreira{e svojata

geneti~ka teorija za potekloto na vol{ebnata prikazna. Vo takva edna smisla Meletinski go prodol`uva svoeto obrazlagawe: verojatno, kako refleks na takvite obredi na inicijacija, vo herojskite mitovi kako zadol`itelno se javuva zaminuvaweto ili pak progonstvoto na herojot od negoviot socium, negovata izolacija, izop{tenost koja ja do`ivuvame vo oblik na izvesno privremeno "stranstvuvawe", t.e. prestoj vo drugiot svet (inkarnirano preku slikata na carstvoto na mrtvite, obi~no izrazeno preku dolnata zemja - podzemjeto, ili pak patuvaweto na nebo 37 ). Tokmu tamu herojot se sre}ava so duhovite, gi steknuva ~udovi{nite duhovi-pomo{nici, gi pre`ivuva najte{kite borbi so demonskite su{testva i analognite neprijateli (v. Meletinskij, 1980:296-97). Specifi~niot simboli~en motiv {to e povrzan so inicijacijata e onoj koj se odnesuva na pro`deruvaweto na mladiot junak od strana na nekoe ~udovi{te po koe usleduva negovoto osloboduvawe od negovata vnatre{nost. Vo golem broj slu~ai, vo uloga na inicijator na raznite isku{enija se javuva bo`estveniot tatko (ili ~i~ko, vujko - d®d®). Vakviot inicijaciski pokrovitel mu zadava na herojot te{ki zada~i. Progonstvoto (ili pak re{avaweto na te{kite zada~i) ponekoga{ e motivirano so nekoja mala pogre{ka koja ja pravi herojot (naru{uvaweto na tabuto). Mladiot heroj ~esto prekr{uva odredeni zabrani, duri ponekoga{ izvr{uva incest, {to ponekoga{ ni ja signalizira negovata herojska isklu~itelnost i

dostignatata zrelost. Ispituvawata vo mitot mo`at da dobijat forma na progonstvo ili isku{enija zadadeni od strana na bogot (tatkoto, carot), ili pak od strana na demonskite su{testva (zlite duhovi). Herojot mo`e da se pretvori vo misteriozna `rtva, koja minuva niz privremenata smrt (progonstvo, vra}awe - smrt/povtorno ra|awe). Bez ogled dali se javuva vo

Interesno e toa {to vo na{ata narodna tradicija e zadr`ana paradigmata na carstvoto na mrtvite isklu~ivo kako prestoj, t.e. patuvawe vo dolnata zemja, t.e. podzemjeto, dodeka pak vtorata alternacija mnogu pove}e ja sre}avame vo nekoi podale~ni kulturi. Na pr., junakot od Kalevala Vejnemejnen so pomo{ na orelot se iska~uva visoko na nebo, koe go ima istiot inicijaciski kvalifikativ. Dosta obemno za "iska~uvaweto na nebo" kako varijanta na inicijaciskoto patuvawe, t.e. altenacijata na privremenata inicijaciska smrt

37

ovoj ili onoj vid, isku{enieto go pretstavuva najva`niot element vo herojskata mitologija (Meletinskij, 1980:297). Prikaznata za ~udesnoto (i vo sekoj slu~aj neobi~no) ra|awe na herojot, negovite izvonredni sposobnosti i preranoto dostignuvawe na zrelosta, negovoto obu~uvawe i osobeno pojavata na prethodnite isku{enija, potoa razli~nite peripetii {to se javuvaat vo detstvoto na herojot go

pretstavuvaat va`niot del na herojskiot mit. Istoto slu`i kako voveduvawe vo opi{uvaweto na najva`nite podvizi (Meletinskij, 1980:297). Zna~ajno e toa {to spored Meletinski, vakviot biografski model igra mnogu va`na uloga za eden socium. Biografskoto "na~elo" vo herojskiot mit, spored Meletinski, vo su{tina e analogno na kosmi~koto "na~elo" vo kosmogoniskiot i etiologi~kiot mit. Edinstvenata razlika e vo toa {to vo herojskiot mit, formiraweto ne se odnesuva na svetot, tuku na li~nosta, koja inaku, prestorena vo heroj mu slu`i na svojot socium isklu~ivo za odr`uvawe na kosmi~kiot poredok. Preliminarnite isku{enija na herojot, koi se javuvaat vo procesot na negovoto socijalno vospituvawe, tolku ve{to se

isprepletuvaat so glavnite isku{enija, i se provlekuvaat vo samoto si`e, pri{to e re~isi nevozmo`na nivna distinkcija. Ovaa karakteristika na herojskiot mit }e vidime deka ima svoi odblesoci vo domenot na vol{ebnata prikazna (pr. AT 326), kade{to stanuva zbor za nekolku neposredni inicijaciski isku{enija, koi se vo funkcija na pubertetskata inicijacija, a analogna slika sre}avame i vo domenot na epskata biografija na herojot - vo slu~ajot na Krali Marko. Vo delot posveten na biografskiot model na Krali Marko, }e utvrdime deka e najpovolno vostanovuvawe na cela serija inicijacii koi se provlekuvaat niz celiot `ivot. Herojskata biografija ponekoga{ isto taka ja vklu~uva i istorijata na `enidbata na herojot (so soodvetniot natprevar i isku{enija) postaveni od ~udesnata nevesta, ili pak od nejziniot tatko. Normalno, kako {to toa go

pi{uva i Levi-Stros vo negovata monumentalna studija Mitologiki, analiziraj}i gi pritoa brazilskite plemiwa.

istaknuva i Meletinski, vakvite motivi osobeno se razvivaat vo vol{ebnite prikazni. Ponekoga{ i prkaznata za smrtta na herojot stanuva isklu~itelno va`en del od si`eto, osobeno koga ja prati vostanovenata inicijaciska shema na privremenata smrt vo oblik na prestoj vo drugiot svet, za~uvuvaj}i ja pritoa perspektivata za negovoto vra}awe, t.e. povtorno ra|awe. Na{iot aspekt na sogleduvawe, {to go koristime vo epskata biografija na herojot, analogno e pretstaven i od strana na Meletinski. Spored nego, herojskata biografija dovolno jasno korespondira so "obredite na premin", koi go vklu~uvaat ra|aweto, inicijacijata, `enidbata i smrtta. Pritoa, herojskiot mit, vo smisla na paradigmati~nata funkcija na mitot, mora da slu`i kako obrazec za ispolnuvawe na preodnite obredi (osobeno koga e vo pra{awe inicijacijata) za vreme na socijalnoto vospituvawe na polnopravnite ~lenovi na edna plemenska zaednica, religioznata ili socijalna grupa, a isto taka i za vreme na zavr{uvaweto na celiot `ivoten ciklus koga doa|a do normalnata smena na pokolenijata. Herojskiot mit, kako {to smeta Meletinski e najva`niot i osnoven izvor za formiraweto na juna~kiot ep i vol{ebnata prikazna (Meletinskij, 1980:297). Poso~uvaweto na ovie fundamentalni stavovi, mo`e da ni

pretstavuva glaven orientir vo definiraweto i sfa}aweto na herojot vo narodnata kni`evnost. Sogledano od perspektiva na na{ata osnovna tipologija na inicijacijata (pubertetskata - koja ja analizirame vo vol{ebnite prikazni; herojskata - vo epskite tvorbi, i svadbenata inicijacija, koja e karakteristi~ena i za dvata kni`evni `anra), redefiniraweto na "herojot" i "herojstvoto", smetame deka mo`e na najdobar mo`en na~in da bide sogledano od aspekt na kni`evniot `anr. Podetaqno na fenomenot na herojot i herojstvoto }e se navratime poglavjeto posveteno na herojskata inicijacija. vo

***

Zazemaj}i go stavot deka e mitot vo su{tina kosmi~en, Meletinski gi vklopuva inicijaciskite temi ili poto~no segmenti tokmu kako eden

ogranok od kosmogoniskiot ~in. Vo taa smisla gi analizira i kulturnite heroi. Osvrnuvaj}i se na Avstraliskata kultura, toj so pravo gi rezimira zaklu~ocite koi se op{tova`e~ki vo Aranda plemeto. Imeno, vo mitovite za sozdavaweto na glavnite kulturni dobra na ~ovekot kako i na samiot ~ovek se veli deka inicijacijata vsu{nost go zavr{uva procesot na formirawe na ~ovekot. Duri po inicijacijata ~ovekot e formirana individua. Obrezuvaweto kako su{tinski i klu~en moment vo obredite na posvetuvaweto e tretirano vo ist rang so otkrivaweto na ognot, orudijata za `ivot i rabota itn. Zna~i, inicijaciskoto otkritie mo`eme da go uvrstime me|u najprimarnite vo edna kultura (Meletinski, 1981:181-182). Na primer, Daramulun zaedno so svojata majka (emu) gi posadi drvjata, im dade na lu|eto zakoni i go vostanovi obredot na posvetuvawe (isto:182-183). Ne{to ponatamu vo istata nasoka Meletinski go spomnuva i Elijade spored kogo posvetuvaweto vo {amani go ima istiot vrednosen status (isto:183). Osven navedenite momenti, gi sre}avame i slednite analogni alternacii: vo mitovite na severnite Avstraliski plemiwa (Arnhemovata zemja) se javuva "starata-majka" - matrijarhalnata praroditelka. Taka na pr., vo mitovite od plemeto Julengora kako analogni se javuvaat sestrite - praroditelki Vauvaluk, a postojat i drugi varijantni imiwa koi stignale od sever. Me|utoa, u{te pred sestrite Vauvaluk, po morskiot pat stignaa sestrite Xunkhova. Ovie sestri gi donesoa totemite, gi sozdadoa prvite ma`i i `eni, izvr{ija mnogu kulturni podvizi (ja izmislija motkata za kopawe itn.) i vo ramkite na ovie prvi otkritija isto taka go vostanovija i obredot na posvetuvawe na mladite mom~iwa (Meletinski, 1981:183-184).

Vo sklop na svoeto generalno sogleduvawe na inicijacijata, na nivo na glavnite kulturni otkritija, i shodno na toa, analizata na istata vo ramkite na op{tiot kosmi~ki proces, Meletinski naveduva i drugi paradigmi od svetskata kultura: Papuanskite mitski kulturni heroi i za{titnicite na inicijacijata Rigenmuha, Sido i Kvojam, tesno se povrzani so kalendarskite obredi i gradinarskata magija (isto:184-185). Vo kulturata na tropskata Afrika, isto taka na nivo na kulturno otkritie e i inicijacijata. Karakteristi~ni se primerite na partijarhalnite pretci kulturni heroi- Mukuru kaj Hererite, Unkulunkulu kaj Zuluite i Morimo kaj Suto-~vanite ... Niv im se pripi{uvaat raznite kulturni dejstvija dobivawe na ognot, obu~uvawe na lu|eto vo zemjodelstvoto i sto~arstvoto i voveduvawe na inicijacijata (1981:187). Vo ovoj misloven sklop go svrstuvame i Gavranot, koj ja igra najva`nata uloga vo procesot na

sozdavawe vo Sibirskite plemiwa, vo smisla na uo~uvawe na analiziranite kvalifikativi: kulturen heroj, koj igra ogromna uloga vo posvetuvaweto, vo ovoj slu~aj - {amansko (isto:188-189). Vo sekoj slu~aj, generalnite idei na Meletinski se sodr`ani vo stavot deka prvobitniot obrazec na inicijaciskata tema e daden vo mitot za kulturniot heroj, koj preku svoite osnovni konstitutivni obele`ja: zdobivawe na predmet, koe kako kone~na cel, naj~esto e obusloveno so te{ki isku{enija, premre`ija i proverki - pretstaveni vo oblik na duel so ~udovi{teto, svojot model go imaat dobieno od obredot na inicijacijata. Ottamu, podocne`nite folklorni oblici kako {to se narodnata prikazna i juna~kiot ep, spored Meletinski nedvosmisleno svoeto poteklo go imaat vo navedeniot tip mitsko si`e (1981:200, 266-281). Tokmu na ovaa relacija }e se zadr`ime vo na{eto poglavje posveteno na herojskata inicijacija, vo ~ii ramki }e go prosledime i primerot na svetcite i Krali Marko vo funkcija na kulturni heroi. No sepak, ona {to morame da go zabele`ime vo teoretskite postavki na Meletinski, sodr`ano e vo distinkcijata pome|u spomnatiot herojski mit (kade {to najuzorno se javuva inicijacijata kako prioritetna) i

mitovite na kulturnite heroi (kade {to inicijacijata e iskoristena kako model na si`eto). Spored nego, mitovite za kulturnite heroi se kosmogoniski, t.e. skoncentrirani se na toa da ni ja objasnat sociogenezata i kosmogenezata, dodeka pak herojskite mitovi se prikazni koi se zanimavaat so sudbinata na poedinecot - a toa e osnovniot moment vo inicijacijata. No, ne smee da se ignorira faktot deka i vo si`eata na mitovite na kulturnite heroi e prisutna inicijacijata, no samo na nivo na model na si`eto. Zna~i i kulturnite heroi vo izvesna smisla ja pre`ivuvaat inicijacijata, no ne e toa su{tinskoto vo ovie mitovi. Naportiv, poentata vo niv e skoncentrirana, kako {to ve}e rekovme na uka`uvawe, t.e. otkrivawe na sociogenezata i kosmogenezata. Herojskite mitovi ~esto se gradat spored istiot model kako i obredite na posvetuvawe. Kako {to e poznato od ruskata semioti~ka {kola, ovaa relacija e osobeno specifi~na za skaznite, koi, za razlika od mitovite, nedvosmisleno se usmereni na sudbinata na poedinecot. Zatoa i ne treba da ne' ~udi faktot {to sosem nezavisno eden od drug, trojca avtori ja otkrija ritualnata shema na inicijacijata vo herojskite mitovi i vo skaznata: V. J. Prop, V. Stener i X. Kembel (Meletinski, 1981:231). No sepak, vo ovoj kontekst na razmisluvawe, nie povtorno bi go navele Pol Sentiv, koj u{te vo 1923 godina ja be{e otkril i ja svel skaznata na obredot na inicijacijata, od kede {to taa vodi poteklo (v.Meletinski:268). Vospostavuvaj}i opredelena srodnost i sli~nost pome|u

kosmogonijata i inicijacijata, sepak na nivo na mitovite Meletinski ja sogleduva nivnata osnovna razlika koja po~iva na slednoto: kosmogoniskiot mit, normalno pretstavuva sozdavawe, a herojskiot - potraga. Ova gledi{te }e ni bide osobeno zna~ajno vo domenot na herojskata inicijacija, vo ~ii ramki }e govorime za onie slu~ai vo koi otkrivame traga na kulturnite heroi, ili pak slika na nivnite dejstvija. Alternacii na relacijata: kosmogonija - inicijacija dobivame i od Dragana Kandi} koja i' dava mnogu zna~ajno mesto na kosmogoniskata inicijacija, verojatno spored modelot na Elijadeovoto gledi{te.

Interesno, spored nea site kosmi~ki mitovi pretstavuvaat ogranok od eden inicijaciski mit. I taka, site glavni bogovi ili junaci, vo svoite kosmogoniski ~inovi ne pravat ni{to drugo osven minuvawe niz edna inicijacija. Vo ovoj kontekst taa go stava i mitot za kosmogoniskiot nurka~ (Kandi}, 1982), ~ie{to si`e e dosta frekfentno vo ramkite na na{iot narativen folklor. Sogleduvaj}i ja na{ata narodna literatura vo globala, smetame deka e dosta opravdana slednata tipologija na inicijaciite: kako najprimarna ja sogleduvame pubertetskata inicijacija ~ij paradigmati~en obrazec go sre}avame vo vol{ebnite prikazni, potoa doa|a herojskata koja }e bide predmet na istra`uvawe vo epskite tvorbi, a ne pomalku zastapena e i svadbenata inicijacija, koja ja otkrivame vo specifi~nite folklorni ostvaruvawa vo koi se sovpa|a ~asot na ven~avkata i svadbenite proverki. Okolu pravilnoto sogleduvawe na preodot, t.e. transformacijata na mitot vo narodnata prikazna bi go navele Meletinski koj gi izdvojuva slednite su{tinski momenti: osnovnite stepeni na procesot na

preobrazuvaweto na mitot vo narodnata prikazna se: deritualizacijata i desakralizacijata, oslabnuvaweto na strogata vera vo vistinitosta na mitskite "zbidnuvawa", razvojot na socijalnata izmislica, gubewe na etnografskata konkretnost, zamenuvawe na mitskite junaci so obi~ni lu|e, zamena na mitskoto vreme so - skazo~no-neopredelenoto vreme, slabeewe i gubewe na etiologi~nosta, prenesuvawe na vnimanieto od kolektivnite sudbini na individualnite, i od kosmi~kite na socijalnite, {to ja uslovi pojavata na cela niza novi si`ea i nekoi strukturni ograni~uvawa (1981:266-273, osobeno 268). Nazna~eniot moment na definiraweto na prikaznata kako desakraliziran mit koe se javuva me|u brojnite

istra`uva~i, prisutno e vo stavovite na najnovite istra`uvawa od tipot na Kalveti (1995), koj sledej}i gi mislovnite koncepcii na Elijade, go zastapuva istoto gledi{te. U{te eden isto taka va`en moment na distinkcijata pome|u mitot i vol{ebnata prikazna spored Meletinski e soznanieto deka opozicijata: svoe /tu|o i visoko /nisko (koi se javuvaat kako

su{tinski obele`ja na neofitovata inicijacija), vsu{nost, vo vol{ebnite prikazni dobivaat ne kosmolo{ka, tuku socijalna smisla. Momentot na preobrazbata na mitot vo narodnata i vol{ebna prikazna, videna niz prizmata na Prop, Parpulova i Meletinski ja dava i D. Ajda~i} vo negoviot trud posveten na demonskite hronotopi vo usmenta kni`evnost (1991:291). Isto taka mo`eme da go navedeme i magisterskiot trud na Violeta Tasevska Piruze Mitovite i mitolo{kite elementi vo makedonskite narodni prikazni, kade {to vo oddelot posveten na relacijata "mit i narodna prikazna" (1983:30-37), taa dava svoeviden pregled na nazna~enata koncepcija dobiena od strana na golemite sovetski

istra`uva~i od tipot na Afanasiev, Veselovski, Prop, Meletinski i sl. Vo ovoj kontekst, najrezimirano bi uka`ale na osnovnite specifiki vo sfa}aweto na iicijacijata sogledani od strana na impresivniot jungovec - X. Kembel. Ovoj avtor ni se predo~uva so nekolkute negovi nezaobikolni knigi, od koi kako najzna~ajni se izdvojuvaat "Herojot so iljada lica" i ~etiritomnata studija naslovena kako "The Masks of God". 38 Analiziraj}i go deloto na Kembel, pred se' od aspekt na vospsotavenata relacija: mit - inicijacija, najnapred bi se navratile na negovata studija "Herojot so iljada lica", vo koja toj postavuva dve razli~ni celi. Prvata pretstavuva obid da se doka`e deka herojskite mitovi, ako ne i site mitovi vo su{tina se identi~ni. Pod iljadnicite lica se javuva edinstveniot unikaten heroj, onaka kako {to vo negovata podocne`na studija Masks of Gods, }e ja doka`e tezata deka edinstveniot bog gi stava na sebe najrazli~nite "maski". Vtoro, Kembel se obiduva da doka`e deka psiholo{kiot i metafzi~kiot priod se vistinskite vo otkrivaweto na

Zadr`uvaj}i se na tvore~kiot opus na Kembel, bi bilo uzorno da se pogleda monografskata studija na Robert A. Segal, posvetena na li~nosta i deloto na Kembel: Robert A. Segal, Joseph Campbell. An Introduction, Garland Publishing, Inc, New York, 1987. Isto taka bi ja spomnale i neodamna objavenata kniga na Joseph Campbell, This business of the Gods in conversation with Fraser Boa. Published by Windrose Films LTD, Ontario, 1987. Osven navedenite studii po`elno e da se vidi i negoviot trud "Bios and Mythos", in: Psychoanalisis and Culture, New York, 1951, pp.324-343.

38

su{tinata i prirodata na herojskite mitovi. Tokmu okolu ovaa negova specifika i }e se zadr`ime vo ova na{e obrazlagawe. Vo soglasnost so izlo`uvaweto na najbitnite negovi idei, treba da ja spomeneme i onaa so koja vsu{nost toj ja inaugurira nocijata nare~ena "monomit" 39 : "Standardniot pat na mitolo{kata avantura na herojot pretstavuva glorifikacija na modelot inkarniran vo obredite na premin: separacija, inicijacija i vra}awe, koi {to mo`at da go pretstavat jadrovitoto edinstvo na monomitot. Herojot prezema na sebe rizik da go napu{ti sekojdnevniot komoten svet i da se vpu{ti vo regionot na natprirodnite ~uda: prebrodeni se neverojatnite sili i na toj na~in pobedata e osvoena: herojot se vra}a od negovoto misteriozno pate{etvie so zdobienata sila i mo} (Campbell, 1968:30). Vsu{nost, vo ovaa najkoncizna, no istovremeno i univerzalna definicija na avanturata na herojot, koja toj ja formulira preku monomitot, navistina ja sogleduvame opravdanosta od edno vakvo vostanovuvawe. Mo`eme edinstveno da vospostavime opredelena korelacija pome|u univerzalnosta na tripartitnata shema na inicijacijata, i voop{to na obredite na premin od edna strana kako i spomnatata - koja se odnesuva na herojstvoto, i koe e najcelesobrazno pretstaveno preku idejata za monomitot. Vsu{nost, celiot istra`uva~ki potfat na Kembel e skoncentriran na otkrivawe na sli~nostite pome|u raznite svetski mitovi. Imaj}i ja vo predvid ogromnata brojnost na ovie sli~nosti, toj ja zastapuva tezata deka tie moraat da imaat eden zaedni~ki izvor, {to }e go oddade nivnoto vistinsko zna~ewe. Sepak, Kembel gi sogleduva postoe~kite razliki, no gi stava vo vtor plan. Inaku, toj odi tolku daleku vo svoite

Vsu{nost, kako {to toa i samiot Kembel go istaknuva - ovaa ideja mu e prevzemena od Xojsovoto delo Fineganovoto budewe. Spomnuvaj}i go konceptot na Kembel, bi mo`ele da uka`eme deka ovaa negova ideja okolu univerzalnata istorija na junakot vo vid na edinstvena niza od zbidnuvawa, po~nuvaj}i od zaminuvaweto od domot, preku steknuvaweto na natprirodnata pomo{, inicijaciskite proverki, spravuvaweto so magiskite sili, i zavr{uvaj}i so vra}awe nazad - naide na ostri reakcii i kritiki od strana na raznite teoreti~ari. Eden takov paradigmati~en slu~aj pretstavuva pobornikot na strukturalisti~ko-semioti~kiot pravec vo istra`uvaweto na folklorot - Meletinski. Eventualnata kritika vo odnos na spomnatata Kembelova vizija mo`e da se pronajde vo negovoto delo Poetika na mitot (vidi: Meletinski, 1981:71).

39

proniknuvawa {to duri smeta deka herojskite mitovi ne se sli~ni tuku identi~ni, potkrepuvaj}i go svojot stav so impresivnata maksima

prevzemena od Vedite: "Vistinata e edna, mudrostite ni zboruvaat za nea vo razli~ni imiwa" (Campbell, 1968:viii). Vo ovoj kontekst, samo bi uka`ale na koj na~in Kembel ja koristi sponmatata tripartitna shema prevzemena od van @enep. Zna~ajno e da se podvle~e deka ja koristi na mnogu poinakov na~in od onoj koj go sproveduva @enep. Pred se', Kembel ja sproveduva vrz mitovi, dodeka @enep - vrz obredi. Vtoro, dodeka funkcijata na ritualite za @enep e socijalna, funkcijata na mitovite za Kembel, kako {to ve}e spomnavme e psiholo{ka i metafizi~ka: taka herojot se inicira ne vo eden nov socijalen status, ami vo eden nov psiholo{ki i metafizi~ki. Za van @enep, obredite na premin ne pretstavuvaat samo premin vo nov socijalen status, tuku isto taka podrazbiraat i premin, t.e. vra}awe vo zaednicata. Dodeka u~esnicite moraat da go napu{tat mestoto na sekojdnevniot `ivot, so cel da go zdobijat nivniot nov status, tie toa go pravat pod staratelstvo, za{tita na op{testvoto (zaednicata), koja ne samo {to im ovozmo`uva nova polo`ba, tuku e zadol`ena da gi vrati vo zaednicata. Spored Kembel, za razlika od van @enep, heroite go napu{taat op{testvoto po nivna sopstvena `elba, otkrivaj}i povisoko podra~je, domen von nea, tie protiv svoja volja se vra}aat nazad vo nea, i prezreni se zatoa {to go bea napu{tile prethodno. Koga, vo podocne`nite trudovi, Kembel veli deka ~etvrtata od ~etirite glavni funkcii na mitot, vsu{nost gi vodi lu|eto niz stadiumite od `ivotot, toj izgleda deka mu se pribli`uva na van @enep, ~ii rituali go vodat ~ove{tvoto niz stadiumot na bremenost, ra|awe, inicijacija, ven~avka, roditelstvo i smrt. No, Kembelovite stadiumi, koi isto taka se odnesuvaat na periodot od ra|awe do smrt, voveduvaat relacija me|u sebe i kosmosot mnogu pove}e odo{to zaednicata (op{testvoto). U{te pove}e, mitot postoi za da i' pomogne na individuata, i duri sekundarno, za da ja socijalizira.

3.2. Ritualisti~ki teorii Vo samiot voved morame da uka`eme deka sogleduvaweto na relacijata: obred na inicijacija kako poteklo na folklornite `anrovi be{e sogledano kako na planot na epskoto tvore{tvo, taka i vo domenot na narativniot folklor. Me|utoa, primatot vo ovaa relacija go ima vol{ebnata prikazna. Idejata deka vol{ebnata proikazna vo izvesna mera go odrazuva obredot na inicijacija be{e sogledana od pove}emina avtori od tipot na Frejzer, P. Sentiv, Lurje, B. V. Kazanski. No samite avtori ja doka`uvaa svojata misla so razli~en stepen na uverlivost, i kako {to toa pravilno go sogleda Jeremina, - bez ogled na onoj op{testven poredok vrz ~ii temeli e nastanata dadenata pojava (Jeremina, 1990:21). Vo ovaa smisla, istra`uvaweto {to go vr{i Prop deluva mnogu porelevantno, pred se' zatoa {to e opremeno so mnogu posovr{en metod, i vtoro, zatoa {to se osvrnuva ne na potekloto na odredeni motivi ili si`ea, tuku na `anrot vo celost. Vo Istoriskite koreni na vol{ebnata prikazna navedeniot model se obrazlo`uva istorisko-genetski so pomo{ na folklorno-etnografskata gra|a, sporeduvaweto na motivite od vol{ebnite prikazni (alomorfot na sintagmatskite funkcii) so mitolo{kite predstavi, primitivnite obredi i obi~ai. Metodot primenet vo ovoj trud donekade mo`e da se sporedi so na~elata na Istoriskata poetika na Veselovski, a pred se' so ritualisti~kite obidi za objasnuvawe na folklorot, osobeno so knigata na Pol Sentiv za Peroovite vol{ebni prikazni. Tokmu na vakvata podloga i se ocrtuva osobenosta na deloto na Prop. Toj, isto kako i Sentiv, potekloto na vol{ebnata prikazna go doveduva vo vrska so obredot na inicijacija, me|utoa ne opredeleni si`ea so izvesni rituali, tuku `anrot vo celost, negovoto metasi`e - so mitot koj go objasnuva toj obred, a "postoeweto" - so inscenacijata na mitovite zaradi obu~uvawe na neofitot vo kontekst na samiot obred. Prop jasno go razlikuva neposrednoto odrazuvawe na elementite od obredot i mitot, menuvawe na nivnata smisla i, najposle, "preobrnuvawe na obredot" so pridodavawe vo vol{ebnata prikazna odredeno sprotivno tolkuvawe. Inaku, toa e onoj moment koj go

obrazlo`ivme vo na{iot prethoden trud vo poglavjeto "Od goltawe kon zmejoubistvo" (Stojanovi} Lafazanovska, 1996a:65-78). Sepak, nie bi se navratile i na slu~aite vo koi prisustvoto na obredot vo vol{ebnata prikazna mo`e da bide doslovno prika`an - na pr., vo si`eto na Pepela{ka koga devoj~eto gi zakopuva koskite od kravata i gi poliva, kako i opisot {to ni go dava vol{ebnata prikazna vo vrska so prestojot na carevite deca koi se zatvoreni vo podrum, ostaveni vo temnica i kade {to dobivaaat jadewe bez nikoj da gi vidi. Insistiraweto na Prop kon edno potpolno poklopuvawe na obredot i vol{ebnata prikazna fakti~ki e povrzano so negoviot stav deka dadeniot opis e identi~en na istoriskata realnost vo koja doa|alo do vakvata realizacija. Spored nego, otkrivaweto na vakvite paraleli e mnogu va`no za folkloristite. Zna~i preku razrabotuvaweto na vakvoto poklopuvawe mo`e lesno da se otkrie potekloto na odreden motiv od dadeniot obred ili obi~aj so {to se objasnuva i negovata geneza (Prop, 1990:42). Mo`e da se dodade i toa deka kako prilog za osobenata genetska povrzanost na vol{ebnata prikazna i "inicijacijata kako obred na premin" postoi na~elna osnova vo usredsredenosta na vol{ebnata prikazna na li~nata sudbina na herojot. Me|utoa, Meletinski e potpolno vo pravo koga smeta deka sveduvaweto na vol{ebnata prikazna vo celost na najstarite obredi na posvetuvawe pretstavuva izvesna ednostranost; zatoa {to vo ovoj slu~aj ne se zimaat vo predvid - neposrednoto odrazuvawe na svadbeniot obred (koj isto taka pretstavuva "obred na premin") i podocne`nite naslagi vo vid na semejnite, socijalni sudiri (Meletinski, 1981:131). Ovaa nocija osobeno }e ja istakneme vo onie si`ea vo koi stanuva zbor za "svadbenata inicijacija". Vo ramkite na takvoto sogleduvawe, }e obrneme odredeno vnimanie i na teoretskite postavki na Bajburin i Levinton. Sepak, ona {to smetame deka e osobeno zna~ajno vo Propovata koncepcija e sodr`ano vo negoviot odlu~en stav deka ne trebaat da se prou~uvaat genetski pra{awata vo granicite na eden narod. Spred nego, Uzener napravi fatalna gre{ka vo istra`uvaweto na si`eto ili mitot za

op{tiot potop, zadr`uvaj}i se pritoa samo vo ramkite na anti~kiot materjal. Morame da go naglasime Propoviot stav deka folklorot pretstavuva internacionalna pojava (1990:56). Vo ovaa smisla ne smeeme decidno da govorime za stavot deka postoi "makedonska vol{ebna prikazna", ili pak shodno na toa - "specifi~na makedonska inicijacija". Naprotiv, svesni sme povtorno za internacionalniot karakter na folklorot, ~ija najdobra potvrda pretstavuva se' u{te univerzalno prifateniot ArneTompsonoviot indeks na tipovite prikazni (1964), kako i Tompsonoviot Indeks na Motivite na narodnite prikazni (1958). Inaku, svesni sme za pojvata na preobrazbata na obredot vo vol{ebnite prikazni, koe e spored Prop opi{ano na sledniot na~in: kako poseben slu~aj na preosmisluvawe mora da se smeta so~uvuvaweto na site oblici na obredot na koi vol{ebnata prikazna ja dodava obratnata smisla ili zna~ewe, t.e. sprotivno gi tolkuva, i koi toj gi narekuva "preobrazba" (isto:44). Vo ramkite na ova na{e sogleduvawe, isto taka bi trebale da go nazna~ime Propoviot odnos vospostaven pome|u mitot i vol{ebnata prikazna: mitot pretstavuva raska`uvawe za bogovite i bo`estvenite su{testva vo ~ija {to verodostojnost narodot veruva. Me|utoa, tuka ne stanuva zbor za veruvawe kako psiholo{ki, tuku kako istoriski faktor. Prikaznite za Herakle se dosta bliski so na{ite vol{ebni prikazni. Razlikata e vo toa {to Herakle bil bog na kogo mu be{e posveten kult, dodeka na{iot junak od vol{ebnata prikazna, koj sli~no na Herakle zaminuva vo potraga po zlatnoto jabolko pretstavuva junak na edno umetni~ko delo. Ottamu, mitot i vol{ebnata prikazna ne se razlikuvaat po svojot oblik, tuku po svojata socijalna funkcija. Socijalnata funkcija na mitot ne e sekoga{ ednakva, i zavisi od kulturniot stepen na narodot (Prop, 1990:47-48). Vo ovoj kontekst bi go spomnale i Voin Mati} koj zboruva za inicijaciskoto obredno zna~ewe na simnuvaweto vo dolniot svet, pritoa naveduvaj}i gi spored Dimezil trite kulturno istoriski elaboracii na fantazmot na vra}aweto vo razvojniot stadium na simnuvaweto vo dolniot

svet - duhovno-teolo{kiot, herojsko-epskiot i raska`uva~ko-zabavuva~kiot (Mati}, 1978, II:174) Inaku, na motivite od na{ite vol{ebni prikazni mu odgovara posledniot stadium nasloven kako zabavuva~ka razrabotka vo ramkite na selskata kultura (v. Ajda~i}, 1991:296).

***

Vo ramkite na ispituvaweto na inicijaciskite temi vo umetni~kata i narodnata kni`evnost treba da gi navedeme dostignuvawata koi {to gi imame vo ovoj na{ kulturen kontekst. Imeno, mislime na makedonskata kni`evna nauka i na makedonskata folkloristika. Vo toj pogled ne mo`eme da gi zaobikolime istra`uvawata i analizite vr{eni od strna na V. Uro{evi} okolu fenomenot inicijacija, i istiot apliciran vo na{ata kni`evnost. Osven nego, vidno dobli`uvawe do temata na inicijacijata sogleduvame i kaj Lenka Tatarovska, koja vo svoeto istra`uvawe za metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi, zna~ajno mesto i' posvetuva na inicijacijata. Vo kontekst na nejzinoto istra`uvawe, taa dava edna svoja specifi~na i interesna sogledba na procesot na iniicijacijata, istaknuvaj}i go tokmu transformaciskiot momnet kako najbiten (1996). Vo ovaa smisla povtorno bi se navratile na navedeniot magisterski trud na Violeta Tasevska Mitovi i mitolo{ki elementi vo makedonskite narodni prikazni (1983), vo koj isto taka go opfa}a inicijaciskiot fenomen. [to se odnesuva do spekulaciite od strana na Uro{evi}, morame da gi spomeneme negovite razmisluvawa okolu mitot, koj spored nego

nezaobikolno nosi vo sebe ne{to od inicijaciskata tajna. "Ima zad mitskata prikazna sekoga{ edna zavesa koja ja zatvora tajnata pred neposvetenite o~i i koja ni popre~uva da go pretvorime mitot vo pou~na prikazna i vo prakti~en sovet. Vo taa tajna {to se krie zad mitskata prikazna ima ne{to od inicijaciskata tajna - vpro~em, mnogu od mitovite

(ako ne i site) bile nekoga{ raska`uvani od onie {to navleguvale vo redot na posvetenite, za da im pomognat da dojdat do vrvnoto soznanie (1993:6). Avtorot smeta deka "ona {to i denes vozbuduva vo mitovite e tokmu spojot na naporot na soznanieto i svesta za zaludnosta na toj napor - povrzanosta na zbirot na realnite fakti vo edna logi~na celina i ezoteri~nata, logi~no neobjasniva i racionalno neprevodliva poraka koja, na izvesen na~in, proizleguva od taa celina i koja e dlaboko proniknata so nea". Na izvesen na~in, vo iznesenava poraka, povtorno se otkriva su{tinskata dimenzija na inicijaciskiot karakter na mitskite prikazni (1993:6-7). Spored Uro{evi}, raznite transpozicii na mitot vo literaturata, normalno vodat kon nejziniot kraen oblik, specifi~en za sovremenata literatura: prisustvo na mitot vo edno kni`evno delo preku svojot ogolen narativen oblik, kade {to go sre}avame samoto jadro na mitot: "Jadroto na mitot, vo ~ija osnova le`i edno transcendentno iskustvo, e ona {to literaturnite dela go sodr`at, vo najdobrite slu~ai vo sebe, i toa e ona {to ostanuva da zra~i od niv i koga prikaznata e izmeneta vo zna~ajna mera (isto:7). Nazna~enoto analiti~ko opredeluvawe na mitskoto prisustvo vo literaturnite ostvaruvawa od na{eto sovremie, avtorot go doka`uva preku inicijaciskiot simbolizam na "Siljan {trkot" od Cepenkov, - koj spored nego, pretstavuva premin na folkloren zapis kon samostoen kni`even tekst (isto:8-9). Metamorfozata koja ja do`ivuva ovoj na{ heroj e dosta ume{no komparirana so analognata inicijaciska preobrazba na Lucij vo romanot na Apulej Zlatnoto magare. Osven nazna~enata analiza, pred nas e i trudot "Inicijacijata kako patuvawe", kade {to e izvr{ena analiza na dvata osnovni vida inicijacija koi se javuvaat vo romanot Tvrdoglavi od Janevski: kolektivnata, koja se odnesuva na celata zaednica, i postpubertetskata koja ja do`ivuva najmladiot u~esnik na potfatot - Lozan Perunika (isto:63-71, osobeno str.66). Ona {to go smetame kako dosta zna~ajno vo analizite sprovedeni od Uro{evi}, nesomneno pretstavuva vostanovuvawe na t.n. balkanska

inicijacija kako ekvivalent za kolektivnata inicijacija koja ja do`ivuva celata zaednica: "Kako {to potragata po Gralot, vo srednovekovnite

romani na Zapad, ednovremeno e spiritualna no i vojuva~ka inicijacija, taka i patuvaweto na kukulincite niz opasnostite i premre`ijata na nivnata tegobna mar{ruta e eden vid balkanska inicijacija koja grupata ne samo {to ja iska~uva na povisoko nivo na socijalna svest, tuku i sekoj vo nea go proizveduva vo eden inakov, za arhai~na svest povisok socijalen status. 'Nesvesno stanuvale vojuva~i...' veli naratorot, opi{uvaj}i ja preobrazbata na kukulincite." (1993:67).

***

I povtorno, vo kontekst na na{ite opservacii i spekulacii, u{te edna{ bi se navratile na Elijade koj ja uka`uva va`nosta od otkrivaweto na inicijaciskite temi vo na{iot sovremen svet. Mnogu e zna~ajno {to odredeni literarni ostvaruvawa, stari i moderni, bea interpretirani od strana na istori~arite, kriti~arite ili psiholozite - kako dela koi imaat direktna ili nesvesna /indirektna/ vska so inicijacijata. I toa od pove}e pri~ini. Edna od niv e vospostavuvawe relacija pome|u inicijacijata i do`ivuvawata koi se najplemeniti, najsozdava~ki za edna kultura. Vo edna takva konstelacija, milo ni e da konstatirame deka vo eden vakov teoretski ramkoven prikaz najdosledno se pojavuva i na{ata kni`evno teoretska produkcija, koja so potpolno pravo ja vnesuvame vo ramkite na evropskiot i svetskiot kulturen kontekst.

4. Zaklu~ok

Site mo`ni razmotruvawa okolu ovaa tema, vsu{nost uka`uvaat na mnogustranite zateknati terminolo{ki nesoglasici i nasoglasuvawa, {to e i pri~ina, sekoe novo navra}awe kon "inicijaciskata tema" da ostane vo kontroverznoto pole na ona {to se narekuva "simbol". No, sepak, edna bliska analogija pome|u inicijacijata i fenomenologijata, mo`e da go

definira na{eto gledi{te. Vsu{nost, fenomenologijata se stremi da go nadmine "profanoto" iskustvo, {to zna~i - iskustvoto na prirodniot ~ovek. Ona {to Huserl go be{e okvalifikuval kako prirodna sostojba na ~ovekot, korespondira so profanata sostojba, so sostojbata pred inicijacijata. Preku inicijacijata, neofitot dospeva do svetoto, {to zna~i do realnoto, isto kako {to i fenomenolo{kata eidetska redukcija uspeva da go po~ustuva realnoto so pomo{ na tolkuvaweto. Imaj}i gi predo~eno osnovnite postavki i metodolo{ki

dostignuvawa vo generalnoto istra`uvawe na inicijacijata, sega }e premineme na specifi~nostite koi gi poseduva makedonskata inicijacija vo domenot na narodnata kni`evnost. Vo smisla na otkrivawe na su{tinskite odrednici na

iniicijaciskite momenti od makedonskata narodna kni`evnost, dosta ~esto imame potreba na{ite parametri da gi sporedime so analognite slu~ai, koi pretstavuvaat del od svetskiot folklor. Vo ovaa smisla mo`eme da se navratime na golemite folkloristi od tipot na Arne, Tompson, Anderson, fon Sidov, Orlik, kako i na sovrmenikot Stiven Sven Xons i da zaklu~ime deka komparativniot metod e najsu{testven za na{eto sfa}awe i razbirawe na toa {to pretstavuva folklorot, kade toj odi i kako se prenesuva. Istoto gledi{te ne' navra}a na ve}e klasi~noto sogleduvawe na Prop deka folklorot pretstavuva internacionalna pojava i deka bi trabalo vo takvi ramki da bide analiziran. Zna~i, komparativnoto istra`uvawe na razli~nite verzii i

razli~nite motivi go pretstavuva klu~ot za razbiraweto na su{tinata na inicijacijata, za otkrivaweto na nejzinite formi i funkcii.

Mo`ebi }e treba ova da go ufrlam:

Gerlinde Glaser: "Frauen in den Makedonischen Volksnovellen und Anekdoten". In: Makedonski folklor, XXIII, 45, 1990, S.201-263. (MUST!!! Ova moram da go vnesam vo vrska so nevino progonetata heroina - vo smisla na silno izrazeniot patrijarhalen sistem so vostanovenite parametri i slikata na `enata vo ramkite na takviot kulturen kontekst. Imeno, avtorkata Gerlinde Glazer (Viena) ja analizira figurata na `enata vo ramkite na makedonskite realisti~ni prikazni (Volksnovellen) i anegdoti - i toa vo su{tinskite nejzini statusni odrednici: devojka, nevesta, `ena i baba. Bi trebala osobeno vnimanie da obrnam na nejzinite postavki: 2. Die Situation des Mädchens /devojka/ in der patriarchalen Grossfamilie. Das Mädchen in Novelle und Anekdote. 3. 2. Die Situation der Braut /nevesta/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die Braut in Novelle und Anekdote. 4. Die Situation der Ehefrau /`ena/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die Ehefrau in Novelle und Anekdote. 5. Die Situation der alten Frau /baba/ in der patriarchalen Grossfamilie. Die alte Frau in Novelle und Anekdote. Vo sekoj slu~aj, moram da ja imam na um slednava procenka na ovaa avtorka, koja smeta deka nasproti slikata na `enata vo vol{ebnata prikazna od kade {to proizleguva eden jasen simboli~en ostatok /se}avawe/ na matrijarhatot, `enata vo novelite i anegdotite e prika`ana vo isklu~ivo degradira~ka i omalova`ena pozicija {to e tipi~no za patrijarhalnoto ustrojstvo. Me|utoa, mora da se nadopolni ovoj nejzin stav so faktot /premisata/ deka temite koi govorat isklu~ivo za `enskite vol{ebni prikazni mnogu eksplicitno ja poka`uvaat istata patrijarhalna slika, izrazena preku pod`anrot "nevino progoneta heroina". Vo sekoj slu~aj, ovoj nejzin stav mo`e da bide svaten vo izrazna smisla na Meletinski, koj go smeta analognoto: deka vo vol{ebnite prikazni postojat ostatoci od matrijarhalnoto ustrojstvo. Bi bilo po`elno da dojdam do nejzinata sledna studija: "Frauen im makedonischen Zaubermärchen", koja za `al ne e navedena vo celost: (ja nema kompletnata bibliografska edinica) (Vgl.: G. Glaser, 1990:202, f.n.3). "Dass die Volksnovellen und Anekdoten mit Frauenthemen beinahe ausschliesslich negative weibliche Eigenschaften behandeln, liegt an der sozialen Situation der Frau in der Familie und an ihrer patriarchalen Untergeordnetheit (Glaser, 1990:202). "Somit wird die eingangs gemachte Feststellung von dem so unterschuedlichen Bild der Frau in den Volksnovellen und Anekdoten im Vergleich zu den makedonischen Zaubermärchen ungültig. Wenn die Zaubermärchen, die die Frau zum Thema haben, reste einer matriarchalen Gesellschaft symbolisch darstellen, dann sind die Volksnovellen und Anekdoten Anklänge an ein eigenständiges Frauenleben auf einer realen Ebene jenseits der patriarchalen Wertvorstellungen" (Glasser, 1990:262). 1.

151

2. Poetika na nevino progonetata heroina

Slednoto podra~je e posveteno na `enskata inicijacija, koja ja uo~uvame vo pod`anrot "nevino progoneta heroina". Ottamu, fokusot na na{ata analiza }e bidat onie prikazni od ovoj pod`anr (AT 310, 403, 450, 480; 510 A,B; 706; 707; 709; 883 A) koi se javuvaat kako najfrekfentni vo na{ata narodna kni`evnost, a so toa i go determiniraat podra~jeto na tipi~no `enskata inicijaciska makedonska narodna prikazna. Vo ovaa smisla najnapred }e dademe nekoi zna~ajni teoretski sogleduvawa i konceptualizirawa na samiot ovoj pod`anr, za potoa da gi izneseme osnovnite specifikii na istra`uvawata okvalifikuvani isklu~ivo kako istra`uvawa na `enskata pubertetska inicijcija, so cel vospostavuvawe eden ekvivalent me|u dvete nazna~eni nocii. Vsu{nost, celta na ova na{e istra`uvawe e izlo`uvaweto na idejata deka tipi~no `enskata pubertetska inicijacija se realizira isklu~ivo vo prikaznite od navedeniot pod`anr. Vnimanieto }e go naso~ime kon pronao|awe na inicijaciskite momenti vo nazna~enite prikazni, otkrivaj}i go nivniot obrednopreoden karakter. Zna~i, vo najparadigmati~nite "`enski" likovi, nositeli na `enskata inicijacija, }e se obideme da ja otkrieme nivnata pubertetska inicijacija so pomo{ na ve}e univerzalno prifatenata tripartitna shema: separacija, marginalizacija i povtorno vklu~uvawe vo sociumot. ]e se osvrneme na Sne`ana, Pepela{ka, Moma Tantelina, Dobrata i lo{ata devojka, "Pokornata nevesta", "devojkata bez race" i "nevino naklevetenata devojka". Pri realiziraweto na ovaa tematska celina, nevozmo`no e da se zaobikoli Stiv Xonsonovata strukturalna i tematska definicija na `anrovskata koncepcija za "nevino progonetata heroina" (1993:13-41), kako i studijata na Riharda Beker, posvetena na `enskite inicijaciski vol{ebni prikazni. Vtor zna~aen moment vo ova na{e ispituvawe }e

152

pretstavuva istra`uvaweto na `enskata inicijacija od aspektot na antropologijata na rodot, fokusiraj}i se pred se' na relacijata: ma{ki `enski princip kako proizvod na ma{ki-dominantnata kultura. Vpro~em, vo vovednite napomeni na poglavjeto posveteno na

"Pubertetskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost" ve}e ja izlo`ivme potrebata od vakvoto istra`uvawe, ~ij{to priroden sled rezultira{e so spomnatata tro~lena klasifikacija: ma{ka, `enska i androgina inicijacija.

2.1. Perspektivi kon prou~uvaweto na pod`anrot - 'nevino progoneta heroina' Aleksandar Isakovi~ Nikiforov be{e prviot koj ja postavi idejata za "Nevino progonetata heroina" kako poseben `anr, vo dale~nata 1927 godina. Vo svojot kratok no seminalen esej posveten na "Morfolo{koto istra`uvawe na folkorot" 1 (vo koj{to toj otkriva i vospostavuva mnogu od strukturalnite koncepti koi bea podocna koristeni od strana na Prop), Nikiforov ja razdvojuva `enskata vol{ebna prikazna na dva predominantni tipa na shemi: prikazni koi zboruvaat za pobedata na heroinata i prikazni koi zboruvaat za stradawata na nevino progonetata devojka ili `ena (S. Swann Jones, 1993:13). Inspirirani od vakvoto inaugurirawe na problemot, vo

poslednite 3 dekadi se javuvaat novi folkloristi koi svoeto istra`uvawe go fokusirat na ova podra~je. Taka, se javuvaat trudovite na Heda Jason 2 , Ilana Dan i dr. Na pr., Ilana Dan vo svojot trud "The

1

Navedeniot trud e objaven vo Zbornikot od 1928 godina. Da se vidi: Nikiforov, A. I., "K voprosu o morfologi=eskom izu=enii narodnoj skazki", vo: Sbornik statej v =estw akademika A. I. Sobolevskogo, Leningrad, 1928, str.172-178. 2 Vo smisla na istra`uva~kite potfati na Heda Jason, mo`eme da ja navedeme nejzinata tro~lena shematska podelba na `enski, herojski /ma{ki/ i prikazni vo ~ij fokus se nao|a kaznuvaweto /reward & punishment fairy tale/, pri {to `enskite prikazni ~ij pod`anr e "nevino progonetata heroina", go stava na prvo mesto. Shematskiot prikaz na ovaa nejzina

153

Innocent Persecuted Heroine: An Attempt at a Model for the Surface Level of the Narrative Structure of the Female Fairy Tale" (1977:13-30), gi analizira ~etirite tipa prikazni za koi{to smeta deka poseduvaat zaedni~ki crti na "dvojnoto obvinuvawe i progonstvo na heroinata" - ona koe se slu~uva vo nejziniot roditelski dom, i koe isto taka se povtoruva vo domot na nejziniot soprug. Vo toj kontekst taa gi zima vo predvid slednite tipovi prikazni: AT 403, AT 706, AT 712 i AT 883A. Vo svojata specijalizirana studija, Ilana Dan, (u~eni~ka na Heda Jason), se zadr`uva na analizata na 17 hebrejski `enski prikazni od navedenite 4 tipa, i koja rezultira so koncepcijata na osnovniot model sostaven od 5 narativni, 6 epizodni i 20 funkcionalni ulogi (1977:13-30). Osven navedeniot, bi go spomnale i isrtra`uva~kiot potfat na Dagmar Burkhart (1982:207-220), koja za eden od svoite fundamenti pri sozdavaweto na slikata na `enskosta vo bugarskite basni i vol{ebni prikazni gi naveduva modelite

prezentirani od Nikiforov, H. Jason i pred se' onoj na Ilana Dan. Vo ovoj kontekst bi go spomnale i istra`uvaweto na Satu Apo (1980) posveteno na strukturalnata analiza na finskite `enski vol{ebni prikazni. Trudot na Apo se dvi`i vo ramkite na ve}e spomnatata relacija, pri {to kako najbitni gi izdvojuva prikaznite od poso~eniot pod`anr. Relativno pozitivna ocenka na ovoj nejzin trud dava i avtoritativnata Heda Jason vo osvrtot posveten na ova ostvaruvawe (v. Jason, 1982:133-134). Vo smisla na prezentirawe na su{tinskite istra`uvawa vo domenot na ovoj pod`anr, bi morale da go navedeme tematskiot broj na Western Folklore 3 , (1,1993), posveten tokmu na perspektivite kon negovoto prou~uvawe. Zasega najnovoto i najsistemati~noto prezentirawe na ova pra{awe pretstavuva trudot na Stiven Sven Xons "The Innocent Persecuted

distinkcija e prika`an vo nejzinata studija Ethnopoetry. Form, Content, Function. Bonn 1977, pp.55, kako i vo trudot na D. Burkhart (1982:210). 3 Western Folklore, vol.52, No.1, 1993, "Perspectives on the Innocent Persecuted Heroine in the Fairy Tales", Guest Editors Christina Bacchilega and Steven Swan Jones.

154

Heroine Genre: An Analysis of Its Structure and Themes" (1993:13-41) vo koj dava edna svoja klasifikacija na ovoj pod`anr, vklu~uvaj}i gi slednite tipovi prikazni vo koi toj gleda to~no poentirawe na "nevino progonetata heroina": AT 310; 403; 410; 437; 450; 480; 500; 510A/510B/511; 533; 705; 706; 707; 709; 710; 712; 870; 870A; 883A; 923 (S. Swann Jones, 1993:1415). Normalno, avtorot smeta sosem pravilno deka ovoj broj ne smee da bide sfaten vo svojot kone~en oblik, tuku toj dava mo`nost za negovo ponatamo{no razgraduvawe. Od aspekt na najnovite istra`uvawa na nevino progonetata heroina se javuvaat koncepciite koi }e ni pomognat da ispitame kako i zo{to se `rtvuvani protagonistite od ovie vol{ebni prikazni, frlaj}i akcent na apelot na "nivnite" sudbini. Vo edna takva smisla potpolno se soglasuvame so stavot na avtorkata Bakilega (urednik na specijalniot broj na WF) spored koja pod`anrot na vol{ebnata prikazna nasloven kako "Nevino progoneta heroina" gi zabele`uva ne samo razli~nite

socijalni normi tuku gi uo~uva i konfliktnite situacii vo samite niv. Vo vakvata prikazna rodot/polot e razbran vo ramkite na klasata, kako i vo ramkite na socijalniot poredok. Pritoa, nevinosta i obvinenieto na heroinata gi tolkuvame kako ideolo{ki konstrukcii (Bachilega, 1993:112). Deskriptivnite, tematskite i metafori~nite vrski so prirodata (naj~esto realizirani preku ~inot na metamorfozata na `enata vo rastenie ili `ivotno), pretstavuvaat zadol`itelni zna~ewa preku koi nevino progonetata heroina vsu{nsot "doa|a na svet". So drugi zborovi, vakviot ~in na metamorfoza go ozna~uva nejzinoto "nadoa|awe vo `ivot". I dodeka Sne`ana, Pepela{ka, Moma Tantelina i mnogu drugi srodni nevino progoneti heroini se prinudeni da izdr`uvaat razni isku{enija i neprijatelstva, `enata - kako prirodna metafora pridonesuva kon nivnata plauzibilnost, istovremeno, okura`uvaj}i gi ~itatelite da mislat na svoite "heroini" vo prekulturnite

nepromenlivi termini, {to de fakto ja obezbeduva nevinosta na ovie

155

karakteri 1993:3).

kako i povtorlivosta na nivnoto progonstvo (Bacchilega,

Toa {to ja pravi metaforata "decata se produkt na na{ite `elbi" - tolku sugestivna e vsu{nost faktot {to uspehot na "nevino progonetata heroina" najmnogu zavisi od toa kako narativniot diskurs {to ja ispi{uva isto taka gi limitira nejzinite do`ivuvawa, pred se' fokusiraj}i se na heroinata kako "dete" i "majka". Ve{toto

naturalizirawe na nejziniot inicijaciski proces (po~nuvaj}i od toa kako taa biduva dete pa se' do fazata koga stanuva `ena i dobiva dete) se krie vo narativniot propis na nejzinata uslovenost od patrijarhalizmot i heteroseksualnosta, isto kako i vo progonstvoto na nejzinata nezavisnost (Bacchilega, 1993:3). Vo svojata analiza na dadeniot topos Bakilega naveduva eden svoj citat "Dobrite majki ra|aat nevini deca i dobrite deca sozrevaat vo simboli~no nevini majki"(Bacchilega, 1992:160), koj go nadopolnuva so stavot deka stradaweto, istrajuvaweto na "nevino progonetata heroina" e nu`no za zdobivaweto na nejziniot

inicijaciski model (Bacchilega, 1993:3-4). Vo svojot ve}e klasi~en trud nasloven kako "Desire in Narrative", Tereza de Lauretis komentira okolu toa kako "te{koto patuvawe na `enskoto dete koe vodi kon maj~instvoto" ednostavno ja vodi heroinata na mestoto kade {to }e ja pronajde mom~eto od tipot na Zaspanata ubavica, koja go is~ekuva princot ^arming (de Lauretis, 1984:132;133). Vo prodol`enie, Tereza de Lauretis zabele`uva deka mar{rutata na `enskoto pate{etvie, ocrtana ve}e vo najraniot start od teritorijata na nejzinoto sopstveno telo e vodena so kompas koj ne se zadr`uva na reprodukcijata kako ispolnuvawe na nejzinata biolo{ka sudbina, tuku mnogu poegzaktno kako ispolnuvawe na vetuvaweto upateno kon "maliot ~ovek", kon negovata socijalna svr{uva~ka, kon negovata biolo{ka i afektivna sudbina - i kon ispolnuvaweto na negovite `elbi (de Lauretis, 1984:133).

156

Vo

ovoj

kontekst

go

naveduvame

proektot

posveten

na

"perspektivite kon prou~uvaweto na nevino progonetata heroina"(WF, 1,1993), kako eden od pozna~ajnite novi otkritija, pred se' od pri~ina na edno bitno sovpa|awe so na{ite stavovi. Vo procesot na otkrivaweto na prirodata na "nevino progonetata heroina", site esei od ovoj proekt gi ispituvaat pri~inite za nejzinoto progonstvo, od aspekt na nejzinata pozicija na pasivna `rtva. Vakvite kriti~ki analizi posveteni na `rtvuvaweto i `rtvata mo`at da pridonesat kon na{eto sfa}awe ne samo na klasi~nite heroini od vol{ebnite prikazni, koi se i den-denes jasno zabele`livi, tuku isto taka mo`at da ni uka`at na odredeni sovpa|awa pome|u samite heroini i receptorite na ovoj `anr - t.e. mladata audiencija. Osven toa, vo site trudovi ~uvstvuvame opredelena sistematizacija na karakteristikite na ovoj vid vol{ebna prikazna, a verojatno najva`noto na na{e isleduvawe }e bide na posveteno na

sogleduvaweto

specifi~nite

reprezentacii

"`enskosta",

realizirano so pomo{ na najnovite dostignuvawa od domenot na dekonstrukcijata na navedeniot pod`anr. Go naso~uvame na{eto istra`uvawe kon fenomenot na nevino progonetata heroina, pred se' zatoa {to se nao|a vo najneposredna relacija so samata inicijacija. Vo taa smisla gi naveduvame pobitnite momenti vo koi se sogleduva inicijacijata na heroinata, pretstavena preku nejziniot preod od detstvo vo zrelost. Na primer, Bakilega dava izvesni vovedni eksplikacii i uka`uvawa vo odnos na vospostavuvaweto na "Innocente Persecuted Heroine" genre; potoa ima svoi razmisluvawa po odnos na pra{aweto feministi~ki ~itawa i nevino progoneta heroina. Ona {to e za na{eto izlagawe najva`no, toa e faktot deka sekoj od avtorite na svoj na~in go razrabotuva fenomenot na `enskata pubertetska i adolescentna inicijacija. Ednostavno, site spomnati referenti vo ovoj broj go potenciraat faktot deka nevinoto progonstvo na heroinata vo prikaznite

157

pretstavuva pat kon nejzinoto uspe{no sozrevawe, maturirawe. Toa e bezuslovno preduslov koj devoj~iwata vo prikaznite moraat da go pominat za da bide uspe{no realiziran nivniot preod od detstvo vo zrelo `ensko doba, koga i samite }e imaat deca 4 . I vo ovie najnovi istra`uvawa (WF, 1,1993) ne mo`e da se zaobikoli postavkata na van @enep deka vakviot oblik na prisustvoto na heroinata vo prikaznite go pretstavuva nejziniot obred na premin. Vo oblik na zaklu~ok, mo`eme da ka`eme deka e vospostaven eden va`en dijalog vo koj site diskusii okolu pod`anrot na "nevino progonetata heroina" implicitno u~estvuvaat. Taka na pr. nazna~enata feministi~ka debata posvetena na vol{ebnite prikazni go modelira ovoj na{ tematski blok preku razvivaweto na na{ata svesnost za

inicijacijata, kako i socijalniot kontekst kako aktivni sostavni delovi koi u~estvuvat vo sozdavaweto na rodot vo ovie prikazni. Zo{to tokmu inicijacija? Prikaznata za magijata se izvr{uva na nivo na imaginacija i so prijatno osvetluvawe na simboli~nite

4

Nakuso, bi gi prezentirale punktualnite momenti na avtorite koi u~estvuvaa vo odgatnuvaweto na pra{aweto na "nevino progonetata heroina": Stiven Sven Xons dava svoja klasifikacija spored koja gi odreduva site prikazni koi mu pripa|aat na ovoj pod`anr. Daniela Perko ja dava analizata na severnoitaljanskite verzii na Pepela{ka, fokusiraj}i go svoeto istra`uvawe tokmu na `enskata inicijacija vo nea. I ovoj trud e dosta zna~aen za na{eto teoretsko ishodi{te, osobeno od aspekt na najsovremenite tendencii i pravci vo ispituvaweto na inicijacijata vo ramkite na folkloristikata. Nikolaizen vo svojot trud "[to ni ka`uvaat prikaznite za nevino progonetata heroina?" isto taka go opfa}a problemot na inicijacijata, t.e. go opfa}a klu~niot moment na heroininoto sozrevawe, preodot na heroinata od "girlhood to womenhood and wifehood". Pantaja vo svojot impresiven trud "Going Up in the World: Class in "Cinderella" go opfa}a suptilniot i mnogu va`en odnos koj se javuva na relacijata "majka = }erka" vo Pepela{ka. Taa go razrabotuva problemot na "pa{torstvoto", kako eden mo`en pat kon sozrevaweto na mladata heroina. Vo ramkite na svoeto izlagawe, Pantaja dava ubav pregled na istra`uva~ite koi od psihoanaliti~ki i feministi~ki aspekt go tretirale odnosniot predmet. Xek Zajpsovata interpretacija na 18 i 19 vekovnite verzii na "Rumpelstiltskin" (AT 500) se fokusira isklu~ivo na zapisot na izmenetite socijalni stavovi kon "predeweto", sogledano kako ekonomska i socijalna aktivnost koja{to ja simbolizira{e `enskata kreativnost, a osven toa i' pru`a{e na `enata izvesna materjalna kontrola vrz nejzinite svadbeni mo`nosti. Zajps isto taka ni predo~uva na koj na~in se sozdavaat is~ituvawata na rodot koi smeat ili pak ne smeeat da bidat otkrieni vo prirodata. Ovoj trud e osobeno interesen od aspekt na antropologijata na rodot, pred se' koga gi imame vo predvid na{ite stari zapisi (19 vek, kako i sovremenite terenski istra`uvawa koi ni svedo~at za toj stadium) normalno sogledani od aspekt na ma{ki-dominantnata kultura. Od druga pak

158

inicijaciski funkcii na ritualot i mitot. Spored toj model, i ovie na{i prikazni narativno gi isprepletuvaat fizikalnite, psiholo{kite i socijalnite procesi. Bez ogled na toa dali feministkite eksplicitno se pridr`uvaat kon Elijadeovoto poimawe na prikaznite, ili ne, sepak tie, vo poslednite 30 godini uspeaja da ja otkrijat `enskata simboli~na inicijacija vo i niz samite prikazni, fokusiraj}i se osobeno na rodovskata socijalna funkcija vo vol{ebnata prikazna. Sekoj od svoja razli~na perspektiva, site esei vo zbornikot posveten na

"Perspektivite kon prou~uvaweto na nevino progonetata heroina" ja tolkuvaat iniicijacijata kako izvr{uvawe na me|usebnite borbi na fizi~kite, psiholo{kite i socio-politi~kite `elbi, davaj}i mu avtomatski prednost na vakvoto rasuduvawe vo odnos na prifa}aweto na banalnite i ednodimenzionalnite poimawa koi vodat kon eden "priroden" zavr{etok. So drugi zborovi, nie se soglasuvame so razmisluvaweto deka interpretiraweto na `enskata tranzicija "od aseksualniot svet vo svetot na seksualnosta", kako dominantna ili edinstvena predodredenost na nivnata inicijacija e iscrpena i deka taa vo sebe ja krie nejzinata filosofska i sociopoliti~ka funkcija (v: C. Bacchilega, 1993:10). Vo ramkite na ova na{e istra`uvawe ne bi smeele da go zaobikolime Stiven Sven Xons koj otkriva strukturalni i tematski {abloni kako del od navedeniot pod`anr i koi slu`at za konstrukcija na imaginativnata slika na ovoj tip heroina. Za Bakilega, vakvata formalizacija na ovoj o~igleden i jasen pod`anr igra integralna i va`na uloga vo procesot na dekonstrukcijata koja predmalku ja spomnavme. Xons opfa}a 21 tip na prikazna, so naznaka deka ovoj broj ne treba da bide sfaten kako kone~en. Vo svojata analiza, toj sproveduva istoriska konceptualizacija na ovoj pod`anr vo folkloristikata, i potoa gi koristi podatocite proizlezeni od negovata sopstvena

strana, uka`uvaweto na izmenetite uslovi na is~ituvaweto na eden tekst mnogu zna~i za istra`uvawata od domenot na teorijata na recepcijata.

159

klasifikatorska shema za da ja odredi rodovskata naso~enost na negoviot trud vo procesot na analizata na ovie prikazni (S. S. Jones, 1993:13-41). Onaka kako {to Xons gi tolkuva prikaznite posveteni na "nevino progonetata heroina", proizleguva deka istite pretstavuvaat ogledalo koe gi odrazuva i prekr{uva slikite i zamislite na mladata `ena, so terapevtski i normativni efekti. Xons zaklu~uva deka psiholo{kiot "portret" na nevino progonetata heroina pretstavuva dominantna tema na ovie prikazni, dodeka pak vo po{iroka smisla tie najavtenti~no gi pretstavuvaat sozreva~kite /maturira~ki/ isku{enija na mladata `ena. Vpro~em, kako {to istaknuva samiot avtor, negovata osnovna cel pretstavuva uo~uvawe na formalnite karakterisitki koi go gradat ovoj pod`anr, kako i procenka na semioti~kite vrednosti, nivnite istaknati temi, {to ni pomaga da ja odredime sr`ta na emocionalnite i sociolo{kite interesi koi se odgovorni za izgradbata na ovaa narativna paradigma (S. Swann Jones, 1993:15). Za nas e osobeno zna~ajno negovoto gledi{te deka vo ovoj tip vol{ebni prikazni, progonstvoto na heroinata uslovno mo`e da bide opi{ano preku trite sledni ~ina: 1. heroinata e obvineta ili pak i' se sproveduva nekakva zakana vo nejzniot roditelski dom; 2. heroinata e napadnata, vpletkana, ili na bilo kakkov na~in zloupotrebena vo nejzinata namera da se ven~a; 3. heroinata e otstraneta, naklevetena po ra|aweto na nejzinite deca (S. Swann Jones, 1993:17). Avtorot gi narekuva ovie odrednici - ~inovi, zatoa {to, spored nego, istite motivi i epizodi funkcioniraat onaka kako {to funknioniraat ~inovite vo edna drama...Isto taka, ne e nu`no pojavuvaweto na site tri ~ina kako elementi na edna prikazna, no, najmalku dva ~ina se prisutni vo sekoja od spomnatite prikazni koi, spored nego go konstruiraat ovoj pod`anr vol{ebna prikazna (S. Swann Jones, 1993:16).

160

Vo kontekstot na ova na{e poglavje, najbitni se prviot i vtoriot ~in, zatoa {to vo niv ja sogleduvame vistinskata slika na edna `enska pubertetska inicijacija. I tokmu niz analizata na prviot i vtoriot ~in, (koi se re~isi postojano prisutni vo odbranite primeri od makedonskiot folklor), nie ja sproveduvame analizata na inicijaciskiot kompleks vo makedonskata vol{ebna prikazna od ovoj pod`anr. Pritoa, mora da se zabele`i deka vo izvesni tematski prikazi go sogleduvame i tretiot ~in (obi~no preku slikata na progonstvoto na heroinata od domot na nejziniot soprug), pri {to obi~no "ma}eata" ja vr{i nejzinata metamorfoza vo gulab ili sl. No fakt e deka sepak vol{ebnite prikazni zavr{uvaat so vostanoveniot hepi end, kako {to toa go be{e uo~il Maks Liti, pri {to i ova posledno progonstvo zavrr{uva vo korist na glavnata heroina. Vo soglasnost so na{ata vospostavena tipologija, si`eata od ovoj tip prikazna }e bidat analizirani vo poglavjeto "Svadbena inicijacija". Vo smisla na eden rezimiran stav koj go zastapuvame a propo univerzalno prifateniot pod`anr na nevino progonetata heroina, ~ii specifiki razgleduvame vo edna zasebna kultura (makedonski vol{ebni prikazni), sosem se slo`uvame so koncepcijata na Xons spored kogo individualiziranite i lokalnite verzii, sosem normalno }e se fokusirat na razvivaweto na edna ili pove}e od navedenite temi ili perspektivi vo svoja unikatna i specifi~na nasoka, no isto taka e to~no i va`no deka individualnite verzii se derivati na nivnite generi~ki pretci kade {to zemaat u~estvo ne samo odredenite motivi, epizodi i karakteristi~nite dadenosti na ovoj pod`anr, tuku isto taka zemaat u~estvo i simboli~nite rezonanci i tematski celini koi go oblikuvaat ovoj pod`anr vo celost. Podobroto poznavawe na ovoj pod`anr mo`e samo da ni ponudi eden literaren kontekst vo koj }e ostvarime mnogu poproniklivo razbirawe na individualnite tipovi i nivnite

specifi~ni verzii (S. Swann Jones, 1993:39).

161

2.2. Dosega{ni istra`uvawa posveteni na fenomenot na "`enskata pubertetska inicijacija" Fakt e deka vo istorijata na istra`uvaweto na inicijacijata mnogu pogolemo vnimanie mu be{e posveteno na tipot na "ma{kata pubertetska inicijacija", kako na planot na ritualnite dejstvija, taka i vo domenot na narodnata kni`evnost, a pred se' vo vol{ebnite prikazni. Vo taa smisla donekade se soglasuvame so stavot na Riharda Beker, koja smeta deka heroinata ostanuva nerazotkriena, {to e vo potpolna protivre~nost so razvojot na nejzinata situacija koja ja sre}avame vo brojnite folklorni zapisi (1990:50). No sepak, ne se slo`uvame a priori so nejzinata pesimisti~ka procenka deka osven studijata na @irardo (1977), vsu{nost ne postoi niedno sistematsko i celosno istra`uvawe na `enskata situacija vo prikaznite. Ne soglasuvaj}i se so nejziniot stav, ne bi smeele da go zaboravime istra`uva~kiot potfat na Vinter{tajn, koj mnogu odamna otkri deka nekoi od {iroko

rasprostranetite karakteristiki na `enskata inicijacija se javuvaat vo vol{ebnite prikazni. Zna~i, ve}e vo dale~nata 1928, vo svojot trud "Die Pubertätsriten der Mädchen und ihre Spuren in Märchen" Vinter{tajn zaklu~uva deka slu~kite od raznite prikazni koi se odnesuvaat na `enskiot protagonist se paralelni so pubertetskite rituali. I sega neodamna, vo 1976, Betelhajm vo negovata studija posvetena na zna~eweto na vol{ebnite prikazni doka`a deka najpoznatite verzii na Grimovite (`enski) prikazni gi odrazuvaat interesite i gri`ite vo vrska so sozreva~kiot proces na audiencijata (S. Swann Jones, 1993:23-24). Vo ovoj kontekst bi go spomnale i Stiven Sven Xons koj re~isi vo celiot svoj tvore~ki opus i' se ima posveteno na `enskata figura vo vol{ebnite prikazni, normalno, istaknuvaj}i go pred se' inicijaciskiot moment (S. S. Jones, 1986; 1990; 1993). Vo nazna~eniot sled spa|a i ve}e spomnatata studija na Dagmar Burkhart (1982), kade {to to~no se zadr`uva na aspektite na `enskoto vo bugarskite basni i vol{ebni prikazni.

162

Od druga pak strana, nie bi go navele ve}e spomnatiot trud na R. Angelova "Odin iz balladnyh motivov v vesennih pesnxh \-niyh slavxn" (1973:25-29), vo koj se zadr`uva na motivot na grabnuvaweto na devojkata od strana na zmejot - tolkuvaj}i go isklu~ivo kako inicijacija vo kontekstot na proletnite obi~ai. 5 Vo posledniot period se pojavi eden interesen trud na V. Balu{ok (1994:31-36), koj isto taka se osvrnuva na `enskata pubertetska inicijacija, otkrivaj}i tragi na

drevnoslovenskata inicijacija vo proletnite obredni ukrainski pesni, {to na izvesen na~in ne' dobli`uva do istra`uvawata na T. Koleva, R.

5

Na{eto momentalno otklonuvawe od postavenata relacija: vol{ebni prikazni - `enska pubertetska inicijacija" pred se' go pravime so cel da uka`eme vo koi se' domeni e opfateno istra`uvaweto na `enskata pubertetska inicijacija. Vvo ovoj kontekst povtorno bi ja sponmnale T. Koleva koja prva gi be{e odvoila mominskite proletni obi~ai (lazarki) od ciklusot na svadbenite obi~ai, kako poseben entitet koj taa go narekuva `enska inicijacija. Za ova da se vidi nejziniot trud: "Za proizhoda na proletnite mominski obi~ai". vo: Problemi na bÍlgarski® folklor. Dokladi i isledvani®. Sofi® 1972; s.367-372; potoa "Institut des initiations en Bulgarie", in: Ethnologia Slavica, V, 1973, pp.163-185, kade {to gi prodol`uva istra`uvawata na Prop. Pod impresivno vlijanie na Prop, taa zaklu~uva deka istoriskite koreni na lazarskite obi~ai i obredi treba da se povrzat so pretstavite i obredite na prvobitnoto op{testvo, mislej}i pred se' na obredite koi se povrzani so inicijaciite, so ~ie posredstvo mom~iwata i devojkite se primaat za ~lenovi na edno pleme ili kolektiv. Zna~i, koledarite i lazarkite (zaednici koi{to gi analziravme vo oddelot posveten na Reliktnite formi na inicijacijata), spored Koleva pretstavuvaat relikti od inicijacijata vo vozrasnite grupi vo prvobitnoto op{testvo. Spored nea, deformiraweto na obi~aite od drevnite kolektivni inicijacii doveduva do nivno premodulirawe vo obrednata tradicija, pri {to nivnata struktura dobiva karakter na qubovno-`enidbeni elementi, povrzani so svadbeniot ritual (Koleva, 1973a:185). Zna~i, so ovoj trud na Koleva, vsu{nost, za prv pat obrednata dejnost povrzana so praznikot "lazarici" se odvojuva od svadbeniot kompleks i go dobiva svoeto imanentno zna~ewe i mesto predodredeno za `enskata pubertetska inicijacija. Va`nosta na vakvoto otkritie go sogleduva i Riharda Beker, vo nejziniot trud posveten na `enskata inicijacija vo isto~noslovenskite vol{ebni prikazni (Becker, 1990:34). Sepak, vo sklad so sovremenata narodna tradicija, treba da se vidi i naredniot trud na Koleva: "Proisho-denie vesennih devi=yh oby=aev u nekotoryh \-noslavxnskih narodov" (1973b:63-66), kade {to isto taka go rezimira mnogu va`niot moment od na{ata realnost - interferencijata na inicijacijata i svadbeniot ritual. Imeno, "proletnite mominski obi~ai kaj ju`noslovenskite narodi, za~uvuvaj}i gi reliktnite osobenosti na inicijacijata vo podocne`nite istoriski periodi na svojot razvoj, se povrzuvaat strukturno so svadbeniot ritual, koj{to, po{iroko zemeno, ja zamenuva institucijata inicijacija" (1973b:66). Okolu ova razglabawe poop{irno }e zboruvame vo na{eto poglavje nasloveno tokmu kako "svadbena inicijacija". Potkrepeni od obemnata frekfentnost na inicijaciskite isku{enija koi se na samata granica so svadbata ne' okura`i da sprovedeme edna sinteza koja {to taka ja narekovme. Tokmu sogledano od istoriskata uslovenost, t.e. od prisustvoto na svadbeniot ~in vo narativniot i poetski folklor, kako i me|usebnata interferencija na dvete spomnati inicstitucii ni dade za pravo da govorime za pubertetskata, no i za svadbenata inicijacija. Kako {to toa go sogleduva Levinton (1982), ednostavno, ne e mo`no zaobikoluvaweto i zami`uvaweto pred motivikata i temata nare~ena svadba.

163

Angelova i sl. Preku analizata na tradicionalnite simboli na liminalnata faza kako paradigma za privremenata smrt po koja usleduva povtornoto ra|awe na inicijantot, ovoj avtor ni ja dobnli`uva proletnata obredna poezija so elementite od drevnoslovenskata kultura. So pomo{ na najrazli~nite simboli ~ija pradigma e obredniot leb, avtorot uka`uva na najva`niot faktor vo `enskata inicijacija: rodnosta i nejzinata reproduktivna mo} (1994:34). ***

Treba isto taka da nazna~ime deka vo novite istra`uvawa vr{eni vo 70-80 god. od 20 vek, inicijaciskata struktura be{e analizirana isklu~ivo kako sodr`ina i izraz na prikaznite. Ispituvaweto na `enskata inicijacija vo prikaznata po~iva na soznanieto deka tie prikazni sodr`at edna struktura koja{to e analogna na inicijaciskite rituali. Takvata teza, koja ja postavi For{ter, vsu{nost pretstavuva osnova vo ispituvaweto na Beker (Becker, 1990:49-50). Vo ovaa smisla bi gi navele istra`uvawata na @irardo (1977), Kalveti (1980; 1995) i Kuli} (1982), ~ii osnovni postavki ve}e gi poso~ivme vo delot posveten na relacijata pome|u inicijacijata i vol{ebnata prikazna. Analiziraj}i go delot posveten na `enskata pubertetska

inicijacija, od aspekt na nevino progonetata heroina bi sakale da uka`eme na nekoi su{tinski studii, kako {to e na primer

istra`uvaweto na R. Beker (1990).

Vo svojot trud, ovaa folkloristka

gi istra`uva specifikite na `enata vo prikaznata, videni preku si`eto na `enskata inicijacija. Rezimirano i so`eto, nejziniot trud

pretstavuva obid, vo opredelen izbran korpus na prikazni koi taa gi narekuva "`enski inicijaciski" da gi istra`i tokmu `enskite kvalifikativi, koi se analogni na ritualnata pubertetska inicijacija. Vo ovaa smisla nejziniot trud go sogleduvame kako edno pertinentno nadovr`uvawe na istra`uvaweto izvr{eno od strana na Burkhart (1982). Kako {to toa podetaqno }e go uka`eme, vo nazna~enite prikazni taa ja

164

otrkiva tripartitnata struktura, isra`uvaj}i go dejstveniot proces na preodot na edna mlada devojka vo zrela `ena. Vo edna takva svoja mislovna konceptualizacija taa otkriva izvonredna analogija pome|u ritualnata inicijacija i onaa vo

prikaznite koja ja utvrduva na nivo na samata struktura na prikaznata. Vo razmotruvaweto na prikaznite, analizata e naso~ena kon

razrabotkata na trite fazi (preliminarna, liminalna i postliminalna), so frlawe osoben akcent na sredi{nata - liminalna faza. Nazna~enata analognost, kako {to znaeme mo`e da se doka`e so pomo{ na van @enepoviot model kako i so Propovata pretstava za ova soznanie. Za da go doka`eme ova, nazna~enata struktura treba na sintaksi~ki na~in da ja osoznaeme. Takvi se semioti~kite ispituvawa na Bajburin, Levinton, Meletinski, a vo najnovo vreme, eve proizleze i studijata na Beker. So rasvetluvaweto na simboli~kata struktura taa ja dolovuva kultno-mitskata pozadina. Ova se otkriva osobeno preku naglasuvaweto na elementot na oganot i vodata, manifestirano preku ulogata na inicijantot i kultnata figura na ve{terkata (inaku vo

isto~noslovenskata kultura pretstavena preku figurata na Baba Jaga). Shodno na prethodnite istra`uva~ki proekti (od tipot na Prop, Meletinski, Burkhart i sl.), i Riharda Beker vo ovaa figura gi otkriva osnovite i atributite na figurata "bo`ica-majka". Nivnata razli~na prividna forma e sogledana i analizirana od aspekt na edno kulturnoistorisko istra`uvawe. Vakvoto gledi{te ni pomaga da gi sfatime analognite pojavi vo na{iot kulturen prostor i da im dademe analogno tolkuvawe. Ona {to e osobeno va`no od aspekt na na{ite rasuduvawa, sekako e sodr`ano vo figurata na "ve{terkata", koja be{e mnogu pati predmet na shodnite prou~uvawa na inicijaciskite simbolizmi. Ednostavno, ne mo`eme da go apstrahirame pretstavuvaweto na ovaa figura kako svoeviden inicijaciski pokrovitel. ]e vidime od

na{eto istra`uvawe deka ovaa figura, kako i ostanatite figuri -

165

nejzini supstituti (zmej, lamja, ala, a`daja, vihru{ki i sl.), go zadru`vaat svojot primaren ambivalenten karakter. Vsu{nost, spored modelot na Propovite istra`uvawa, glavnite pretstavnici na tarutskomoskovkstata semioti~ka {kola go imaat okvalifikuvano ovoj

ambigvitet vo sledniot razmer: vakvoto su{testvo se dvi`i od uni{tuva~kite - neprijatelski atributi odej}i vo nasoka na izvonreden pomo{nik ili daritel na inicijantot. Analognoto sogleduvawe go dava Meletinski (1969:117-118), vospostavuvaj}i cela edna niza od dejstveni mo`nosti koi se dvi`at vo nazna~enata relacija. Vrz osnova na kompleksnata problematika na `enskite

iicijaciski vol{ebni priakzni, Beker postavuva razni pra{awa na koi bi mo`elo vo perspektiva da bidat dadeni soodvetni odgovori. So ogled na faktot {to ovaa problematika ne e voop{to iscrpena, nie vo nazna~eniot trud sogleduvame osnovi za ponatamo{ni istra`uvawa. Sogledano od komparativen aspekt na razli~nite prikazni, Beker zaklu~uva deka ednistveno vo prikaznite so tematikata posvetena na ma}eata i pastorkata se javuva vistinskata `enska inicijacija. Ostanatite prikazni, dodu{a navistina sodr`at inicijaciski motivi, no toa svedo~i samo za edna popatna inicijaciska struktura (Becker, 1990:52). Nie ne se soglasuvame vo potpolnost so ovoj nejzin stav, ednostavno, zatoa {to smetame deka varijacijata na tipi~no `enskata puberteska inicijacija ja sogleduvame i vo ostanatite tipovi prikazni koi go so~inuvaat pod`anrot nevino progoneta heroina. Spomnatata analogija pome|u prikaznite i inicijaciskite obredi bi se sostoela vo nocijata na osoznavaweto. Va`no e sistemski da se ispitaat zaedni~kite osnovi na dvata modusa, {to vsu{nost i go pravi Beker vo vtoroto poglavje nasloveno kako "Pretstavuvawe na `enskata inicijacija vo prikaznite" zimaj}i gi vo predvid najparadigmati~nite `enski inicijaciski prikazni - AT 480, 510 A, 511, 709, koi se odnesuvaat na spomnatataa relacija: ma}ea - pastorka (1990:53-109). Analizata na spomnatite prikazni Beker ja sproveduva pred se' od aspekt na edna

166

kulturnoistoriska perspektiva. Sosem blisko na ova istra`uvawe se javuva i ona na Burkhart, kade {to avtorkata isto taka sproveduva edna kulturnoistoriska interpetaccija i analiza na bugarskite prikazni. Vo tipi~nite `enski prikazni, taa ja otkriva isklu~ivo arhajskata matri~na relacija: majka - }erka, odnosno ma}ea - pa{torka, so svojata specifi~na socijalna, kultna i mitska implikacija (1982:218), {to vo domenot na makedonskata `enska inicijaciska prikazna }e bide najeksplicitno utvrdeno niz primerite na AT 480, 510 A i 709. Kako {to }e imame mo`nost da uo~ime, relacijata: ma}ea pa{torka ja otkrivame vo najgolemiot broj varijanti, me|utoa, osobeno interesni za tolkuvawe se brojnite verzii na Sne`ana (AT 709), vo koi go otkrivame nazna~eniot odnos: majka - }erka.

2.3.

"Nevino

progonetata

heroina"

i

nejzinata

percepcija

vo

makedonskata narodna prikazna So predo~uvaweto na najnovite sfa}awa za `enskata pubertetska inicijacija koja izronuva od pod`anrot nevino progoneta heroina sega ~uvstvuvame potreba da premineme na primerite od makedonskata narodna literatura vo koja najjasno gi uo~ivme vakvite predo~eni fenomeni. Pred se' }e gi analizirame prikaznite koi govorat za relacijata: ma}ea - pa{torka (AT 480; 510 A; 709), za podocna da pomineme na tematskiot ciklus na "nevino naklevetenata devojka" (AT 706, 712, 883A), zaokru`uvaj}i go ova na{e istra`uvawe so ostanatite markantni obrasci na nevino progonetata heroina koi{to go

oformuvaat navedeniot pod`anr vo makedonskata vol{ebna prikazna (AT 310, 403, 450, 707).

2.3.1. Odnos: ma}ea - pa{torka Eden od najparadigmati~nite, a istovremeno i najeksplicitno izrazeni simbolizmi na `enskata pubertetska inicijacija, sogledana preku motivskiot ciklus na nevino progonetata heroina go sogleduvame

167

vo trite tipa prikazni koi ni svedo~at za odnosot: ma}ea - pa{torka (AT 4801-5; 510 A; 709). a. Dobrata i lo{ata devojka - AT 480 Odlu~uva~ki faktor pri definiraweto na likot na pastorkata vo tipot na prikaznata "Dobrata i lo{ata devojka" (Kind and Unkind Girl), pretstavuva sogleduvaweto na nejzinite kvalifikativi koi se vo funkcija na uspe{niot inicijaciski preod od detstvoto kon zreloto mominstvo, koe samo ja nagovestuva spremnosta za brak. Punktualnite momenti vo nea se odnesuvaat na slednoto: pa{torkata e izbrkana od roditelskiot dom, po {to taa prezema opasen pat so mnogu te{ki zada~i, koj e bezuspe{no imitiran od strana na nejzinata lo{a polusestra. Otkako, ma}eata i lo{ata polusestra biduvaat kazneti, pa{torkata prodol`uva sre}no da `ivee vo svojot dom. Normalno, ne mo`at site varijanti da go zapazat poso~enoto rezimirano scenario vo potpolnost, no sepak nie }e gi prezentirame onie slu~ai {to na svoj specifi~en na~in gi istaknuvaat inicijaciskata borba i nepravdite koi{to gi pre`ivuva nevino progonetata heroina, na patot kon svoeto sozrevawe i uspe{na realizacija vo `ivotot. I pokraj uka`anite momenti, traba da se spomene deka mnogu ~esto, makedonskite verzii korespondiraat so primerite od svetskiot folklor, taka {to zavr{uvaat so sekvencata vo koja e prika`ano uni{tuvaweto na lo{ata polusestra i ma}eata. Spored me|unarodnata AT klasifikacija, tipot AT 480 mu pripa|a na delot na izvr{uvaweto na "~udesnite zada~i" - AT 460-499. I navistina, soo~eni so problemite koi gi pre`ivuva ovoj tip nevino progoneta heroina, sogleduvame deka i pokraj silnata `elba na lo{ata ma}ea koja saka da ja pogubi, taa uspe{no gi re{ava site te{ki i ~udesni zada~i, po {to biduva bogato nagradena. Varijantite na te{kite i ~udesnite zada~i se pretstaveni preku raznite verzii vo koi na{ata heroina se spravuva i gi pobeduva: vampirot, ognot, uspeva da ja pretvori

168

crnata volna vo bela, uspeva da gi umilostivi 12 meseci i sli~no, po {to voobi~aeno nastapuva zaslu`enata nagrada. Vo site varijanti e pretstaveno bezuspe{noto imitirawe na ovie te{ki inicijaciski isku{enija od strana na lo{ata polusestra. Zna~i, vo ovoj tip prikazna, vpro~em kako i vo site ostanati vo koi stanuva zbor za rivalstvoto pome|u pa{torkata i lo{ata polusestra imame tipi~en slu~aj na edna vistinska, uspe{na inicijacija, i edna "kvazi-inicijacija" (koja se odnesuva na lo{ata polusestra). Da se navratime na Elijade koj veli deka ne mo`e sekoj i vo sekoe vreme da bide iniciran. Treba da dojde vistinskiot ~as za da mo`e edna inicijacija da bide uspe{na. Ovoj tip vo na{ata narodna tradicija se realizira niz slednite podtipovi:

*4801 - Dvete devojki vo vodenicata Podtipot AT 4801 e verojatno najfrekventiot vo makednoskiot narativen folklor. Nie }e ja prezentirame varijantata od Zbornikot na makedonski narodni prikazni od Kostursko: 6

6

Varijanti na AT 4801 sre}avame vo slednite zbornici: SbNU 3, str.150, No. 3 "Mara Pepela{ka i vampir" (od Voden); - SbNU 5, s.142, No.1, "Vampir" (Lerinsko) - Vo finaleto se javuvaat legendarni motivi: ma}eata gi priznava svoite grevovi, i po `elba na pa{torkata na mestoto na vodenicata e izgradena crkva. - [apkarev, 5, 1976, pr.br.214 "Momata i karakonxulut ili "[~o misli{ drugomu, ti dohoxa na glavata"- str.427-428. - Verkovi}, 4, 1985, pr.br.123, "Lo}ata ma{tea i pa{terkata", str.485. - AEIM (Arhiv na etnografskiot institut i muzej, BAN) 873, str.14, Veles. AIF, m.l.498, Snimil: Gan~o Pajtonxiev, na 21.5.1967, vo Bitola. Raska`uva: Mitra Sekulovska, 70 godini, od Bitola. AIF, m.l.752,"Ma}ea i deca" , Snimil: Simo Mladenovski vo Matej~e, Kumanovsko, 1969, Informator: Ana Bogdanova Ili} od Surlica, Krivopalane~ko. I vo ovaa varijanta stanuva zbor za nevino progonetata heroina od strana na nejzinata ma}ea koja ja pra}a vo vodenicata za da ja izede vampirot. Me|utoa, tuka se nejzinite pomo{nici: ma~eto, ku~eto i petleto koi i' pomagaat i taa se vra}a doma so skapocenite podaroci: vo ovoj slu~aj toa e preubaviot fustan. Koga ja zdogleduva ma}eata od zavist i' veli: "A mori orospijo mori, kude ti toj najde ta se nakiti, ta se promeni?" Normalno prodol`enieto i epilogot na ovoj tip prikazna se jasni i ne baaraat eksplicitno objasnuvawe. AIF, m.l.2378, Snimila: A. Popvasileva, na 12.5. 1977 vo s. Kon~e, Radovi{ko. Informator: Tana Mladenova od s.Kon~e, Radovi{ko; AIF, m.l.2457, Snimila:

169

"E se nekoe devoj~e Mara se vikalo siromav~e, ma{~eja imalo. Ma{~eja mu imalo edna Kaqa galena nejzina. Mara, Mara pepela{ka, taa se taa znaela, ali zna~i ne bole{e za neze." Slednata epizoda se odnesuva na progonstvoto od strana na ma}eata koja {to ja pra}a na vodenica da somele bra{no: "Imale ma~e, ku~e i petle na vodejnicata. I zna~i vo dvanaeset satot, koa }e kvikni toa lo{oto da otvori, taa da se {~emosa Mara pepela{ka. Taka planuva{e ma{~ea mu. " I navistina koga nastapuva t.n. gluvo, t.e. limionalno vreme - to~no na polno}, se javuva vampirot koj bara Mara da mu ja otvori vratata. Po upatstvata na ma~eto, ku~eto i petleto, koi{to prethodno gi nahranila so lep~e, taa uspeva da se spasi od pretstoe~koto uni{tuvawe: -"Otvori, re~e, Maro Pepela{ko. -Ne mo`am da ti otvoram gola sum, nemam ali{~a, nemam fustan, nemam ~evli. Dojdi na vrata. -Maro otvori? Nakiti nemam. -Otvori. Noa nemam, voa nemam, so {~o treba da se oble~i ~ovek taa bila siroma{ka, Mara od {~o nemalo ali{~a drugo si znaela, razbervala se'. I koa udri sato dvanaese. -Otvori se' ti donesva. I togaj petleto popee na dvanaese saato, toj se {~emosa,...dojde sato eden so dva, otvori Mara si zade nakitite, se oble~e. Se oble~e, si somle bra{no i sjojde doma. I majka i' ma{tea i' koga vide: -Uhu, re~e, Mara pepela{ka, re~e, frli ja na buni{te najdi ja na ogni{te, re~e, {~o e, re~e, koku nakiti dojse. (Popvasileva, 1996:493)

varijanta:

Na{a Mara Si bile dve devoj~iwa. Ednata se vikala Mara, a drugata Stojna. Imale majka, ama majkata na Mara bila ma}ea, a na Stojna majka. I na Mara ne ja sakala mnogu. Na Stojna povi{e. Se' ja terala Mara da rabota, a Stojna da si sedi. I nave~er edna{ rekla: -Sega Maro da zeme{ p~enka i da ja odnese{ vo vodenicata, da si somele{ za bra{no. I Mara je rekla: -"Ama mi je strav mamo. Docna e, }e izlezat vampirite }e me izedat! I taa rekla: "Mora{ da ide{" I ovaa, ne i' bila majka, ne ja galela, i oti{la. Ama pametna bila Mara, mnogu. Prvo si ja stavila p~enkata da se mele, i si sednala. Si ja zaklu~ila vratata.

A.Popvasileva, na 17.11. 1977 vo Veles. Raska`uva: Jovan Dukovski, od s.Smilovci, Vele{ko.

170

I vampirot do{ol, i vika: -^uk, ~uk na vratata. - Otvori Maro da se zemame! A taaa deka pametna bila i mu rekla: -Nemam fustan~e. -Ja }e ti donesam Maro, fustan~e! -Nemam xemper~e, nemam ~orapki, nemam kondur~iwa! I taka go la`ela. A vapirot i' vikal: - Ja }e ti donesam, i i' ostaval pred vratata. I pak: - Nemam ventijaga, nemam ~izmi~ki, nemam {noli~ki! Se' go la`ela, a toj i' nosel. I koga do{ol saatot dvanaeset... posle 12 vampirite begaat, i koga se razdenilo, Mara ja otvorila vratata i gi zela ali{tata {to i' gi donesol vampirot, gi oblekla, se doterala ubavo, i petleto po~nalo da pee. Sabajlteto petliwata peat: -Kikiriku, na{a Mara promenata, nakitena. I taa ma}eata go slu{nala peleto i rekla: - Mol~i petle. Na{a Mara crevata na `abkata, glavata na kolot. I' se ~inelo deka ja izel vampirot. I koga se razdenilo, Mara oti{la doma. Koga ja videla ma}eata, i' rekla na Stojna: -Sega Stojne, i ti da otide{ vo vodenicata da somele{ bra{no, i da dojde{ promeneta, nakitena. 7

Vtoriot del od prikaznata e ekvivalenten na ostanatite varijantii, t.e. vo nego ni e pretstavena neuspe{nata inicijacija na lo{ata polusestra. Ovaa interesna varijanta e zna~ajna zatoa {to e edna od retkite vo koi se spomnuva "baraweto bra~en drugar", izrazena preku replikata na vampirot: "Maro, ajde da se zememe!", {to e znak na Kako {to }e

podocne`niot stadium od pubertetskata inicijacija.

vidime vo analiti~kiot del za ovoj tip prikazna, taa pred se' ni gi uka`uva momentite na ranite fazi od pubertetskoto sozrevawe.

*4802 - Moma i vampir Vo ramkite na ovoj podtip, inicijacijata na mladata heroina se realizira niz sledniot stereotip. Taa e povtorno pratena od svojata ma}ea da odi vo vodenicata da somele bra{no, pri {to i vo ovoj slu~aj se realizira nejzinata sredba so ~ovekot - yver, t.e. vampir (koj e vo si`eto

Ovaa varijanta ja dobivme od Vesna Petreska. Informator: Atanasovska Perka, rodena 1933. vo s.Bitu{e, Dolna Reka. Informatorkata ja nau~ila ovaa prikazna od nejzinata majka.

7

171

od [apkarev, nare~en Bajo 8 ). Inicijaciskoto isku{enie se nagovestuva vo samiot dijalogot, kade {to najeksplicitno gi sogleduvame raznite zakani upateni kon mladata heroina.

"Bajo! [to se tie o~i na tebe?!" -"Tije o~i sfa no{ }a te puqaat!" -"Bajoo! [~o je taja usta na tebe?!" -"Taja usta sfa no{ }a te bakaaat!" -"Bajoo! [~o se tije zabi na tebe?!" - "Tije zabi sfa no{ }a te grizaat," - "Bajo {~o se tija raci na tebe?!" - "Tija raci sfa no{ }a te mesaat!" - "Bajo, {~o se tija nokti na tebe?!" - "Tije nokti sfa no{ }a te drapaat!" ([apkarev, 5, 1976:55-56)

Devoj~eto po pat na izmama uspeva da eskivira od tipi~no inicijaciskite isku{enija, predo~uvaj}i ni na ovoj na~in nova paradigma na edna uspe{na pubertetska inicijacija. Ovoj podtip e dotolku pospecifi~en {to edinstveno vo nego ne stanuva zbor za nekoja uslovna nagrada, koja bi go inicirala i povtornoto inicijacisko isku{enie, imitirano od strana na negativniot, la`en heroj, - lo{ata polusestra. Za razlika od AT 4802, site ostanati podtipovi se dvi`at na spomnatata relacija: isku{enie od koe nevino progonetata heroina izleguva so skapocenite podaroci, {to gi motivira lo{ata ma}ea i lo{ata polusestra za isto takvo, no sepak bezuspe{no imitirawe. *4803 - Zlatnoto devoj~e 9

8

9

"Bajo i moma"- ([apkarev, 5, 1976, pr.br.29, str.55-56). Varijanti na AT 4803 sre}avame vo slednite zbornici: - Verkovi}, 4, 1985, pr.br.121 'Ma}eata i nejzinata pa{terka", str.483-484. /vo ovaa varijanta go nema momentot na pozlatuvawe/. - MPr, kn.3, str.106, Kostursko. 450 I, II + *480 3 II (babata e zameneta so Gospod). - A. Popvasileva, 1996; pr.br.19; str.62-65. Vo ovaa ubavo raska`ana varijanta posledovatelno se javuvaat slednite te{ki zada~i: ma}eata i' dava na Mara Pepela{ka edno pup~e (lep~e) od pepel, koe ja nosi daleku preku ridot, kaj starata babi~ka koja berela koprivi. Prvoto isku{enie se odnesuva na trebeweto vo{ki i gnidi od glavata na babi~kata, za koi heroinata rekla deka se zlato i srebro. Potoa, e pratena da gi narani piliwata, od kade {to i' izleguvaat zmii i gu{teri. I kone~no za Veligden, babata i' gi

172

Vo varijantata koja ja sre}avame vo Zbornikot na [apkarev 10 , naslovena kako "M'{~aa i pa{~erica" ili "[~o misli{ drugemu, ti doo`da na glavata", ma}eata ja isfrluva pa{torkata od doma (poznatiot ~in od ovoj pod`anrot), i ja pra}a daleku vo edna planina, kade {to ovaa naiduva na edna babi~ka. Tamu i' se slu~uvaat poznatite isku{enija kako na pr., ona koga treba da odi da gi narani koko{kite i pilcite, i namesto niv i' izleguvaat gu{teri, smokovi, zmii i sekakvi drugi gadovi ([apkarev, 5, 1976:136). Po hrabroto i stameno spravuvawe so ovie gadni stvorovi, koi se javuvaat vo oblik na inicijacisko isku{enie, babi~kata i' se obra}a:

"Hajde, }erko, vlezi v odaa, otberi si eden kof~eg koj }e te bendisat, ta }e te pu{~am da si odi{ doma. Momi~kata vlegla vo odaata, i si odbrala edn najfetov i najn'ubaf kof~eg. Go krenala naramo i si o{la....Otkako si do{la doma, momi~kata otforila kof~egot. Koga {~o da vidit vo nego? - Toj bil poln zlato, srebro, bezceneti kamewa i sekakfi sk'pi raboti." ([apkarev, 5, 1976:236)

Vo kontekstot na ovoj tip prikazni slednoto isku{enie i' se postavuva na lo{ata polusestra, koja shodno na pravilata od prikaznite bezuspe{no go imitira potfatot na pa{torkata. Taka, lo{ata polusestra biduva izedena od zmiite, gu{terite i drugite gadni stvorenija. Analogniot inicijaciski simbolizam, i soodvetnata tematska i strukturna odlika na AT 4803 sre}avame i vo sledniot tekstualen prikaz nasloven kako "Ma}eata i pa{torkata" (AIF, m.l.2380) 11 .

poka`uva dvata sandaka, i normalno Mara Pepela{ka go odbira neubaviot sandak, po {to usleduva poznatata scena - koga gi otkriva vnatre najubavite ali{ta. Vtoriot del od prikaznata e stereotipen, nejzinata lo{a polusestra Kaqa, bezuspe{no gi povtoruva inicijaciskite premre`ija, pri {to zavr{uva so poznatoto scenario: "A Kaqa na{a, cerevata na peralnicata, ko`ata polna salama, tapan e napraven." (Popvasileva, 1996:65). 10 [apkarev, 5, 1976:235-238, pr.br.115. 11 Snimila: A. Popvasileva, na 12.5. 1977 vo s. Lubnica, Radovi{ko. Informator: Ruta Jovanova.

173

Isto kako i vo prethodno nazna~enata varijanta na si`eto AT 4803 "Zlatnata devojka", i ovde stanuva zbor za toa kako ma}eata qubomorna na svojata pa{torka ja pra}a vo planina kade {to ima eden kladenec. Tamu se pojavuva figurata na edna babi~ka koja vo funkcija na inicijaciski pokrovitel, mo`eme da ja smetame za supstitut, t.e. za poetska transformacija na maj~inata figura. I vo ovaa varijanta, devoj~eto uspeva uspe{no da odgovori na te{kite postaveni zada~i, i shodno na toa da gi dobie site skapoceni podaroci (ubava obleka) koi se nao|ale vo crniot sandak, dodeka, nejzinata polusestra, koja odi po nea, go odbira beliot sandak vo koj se nao|ale zmioi i gu{teri koi ja ubivaat. Sega }e izlo`ime u{te edna interesna varijanta na "Zlatnoto devoj~e":

"Si bile ma` i `ena. Si imale edno dete, se vikalo Pepela{ka - Mara. Umrela majka mu na deteto i tatkoto i deteto ostanale. I zel druga `ena tatkoto na detevo. I sedele, sedele i rekla `enata, ma`u, ne go sakam ova dete, aj odnesi go v planina. I devoj~eto oti{lo, i tamu gore ne{to svetelo. I devo~eto po{lo tamu, a tamu imalo edna stara baba. I devoj~eto ja zamolilo da ja pu{ti. A babata i' poka`ala dva sandaka i i' rekla: "Koj go saka{?" - Ovoj go sakam. Ama rekla babata, da ne go otvara{ na pat, tuku koj }e poi{ doma pred porta da go otvori{. I koga go otvorila, se' imalo tamu, zlatni prstewa, lan~iwa, fustani. I posle go pu{tila doma. " Koga go videla ova m}eata, toga{ taa ja pratila i nejzinata }erka da odi na toa mesto vo planina. No, koga stignala taa tamu, taa go odbrala vtoriot sandak vo koj se nao|ale zmii i smokovi. Ovaa varijanta e interesna spored nejzinoto finale, zatoa {to vo nego otkrivame edno malo otstapuvawe vo odnos na generalnata odrednica na ovoj tip. Ednostavno, namesto da zavr{i so epizodata vo koja se kazneti i ma}eata i nejzinata }erka, vo nea otkrivame interesen segment: po zavr{uvaweto na inicijaciskoto pate{estvie, i po vra}aweto doma, vsu{nost tatkoto i ma}eata ja zasakuvaat Mara - Pepela{ka. (AIF, m.l.2595) 12

*4804 - Crnata volna Narednata varijanta pretstavuva svoevidna simbioza od AT 4804 (Crnata volna) + 4802 (Moma i vampir), naslovena kako "Bela Mara". 13

12

Snimil: Aleksandra Popvasileva na 2.11.1978, vo s. Vrboec, Prilepsko

174

"Bela Mara bila sira~e. Imala majka - ma}ea. I ona si donela edna nejna moma i ovaa ne ja sakala i~. I mu je dala volna bela i crna da odi da ja pere na rekata. I mu vika: - "Belata volna }e ja napravi{ crna, a crnata - bela." I sega momi~kata oti{la na rekata da ja pere. Kolko gi pere, belata - pobeluva, crnata pocrnuva. I se plakala tuka na rekata. I ispadnal eden dedo mu vika: -"Zo{to pla~i{?" - "E bre dedo kako da ne pla~am, mu vika; mi re~e mojta ma}ea da ja napravam crnata volna bela, a berlata - crna." -Ne pla~i, nu rekal, aj da dade Gospod belata - crna da se naprai, a crnata - bela da bide. I taa volnata se napravila taka, i ja zela ona i mu ja odnesela na majka mu. Taa koga videla, mu se naqutila u{te pove~ko. I sega mu vika: -Ti Bela Maro }e odi{ na vodenicata da te izede vampirot. I ovaa po~nala da si pla~e. Si mesila edna torti~ka od bra{no, edna torti~ka od pepel, si skr{ila tri jaj~iwa, kajganka si napravila. Si go zemala ku~enceto, si go zela i petlenceto i oti{la na vodenicata. I sega se stemnilo. Si ja skr{ila ona taa torti~kata od pepelta, pa si rekla: jas i taka }e si umram, pa od bra{no {to bila mu ja dadela na ku~enceto, kajgankata mu ga dadela na ma~enceto, na petlenceto, si gi izele, i si sede i si pla~e. I do{ol vampirot: Trop, trop, -Bela Maro, otvori! -[to da mu re~am, ku~ence, petlence, ma~ence? -]e mu ka`e{ da otide na carot da mu ja zeme zlatnata pre}ia i zlatnite sandaci. I ovoj vampirot oti{ol kaj carot mu ja ukradnel i mu ja donesel. -Trop, trop, Bela Maro, otvori! Gi donesov {arenite sandaci i zlatnata pre}ia. -[o da mu ka`am, ku~e, petlence? -]e mu ka`e{ da ode da mu gi zeme zlatnite pari na carot. E oti{ol, mu gi donesel zlatnite pari i pak mu vika: -Trop, trop, Bela Maro, otvori. Gi donesev i parite. I petlenceto viknalo: kikirigu, kikirigu, i si rekol vampirot, ako dojdat selanite, sega }e me utepat, i si izbegal od tamu, osamnal. I koga ispadna Bela Mara {to da vidi vnatre, si gi zema parite, zlatnite sandaci si gi tovarile na edno magarence, na edna koli~ka i trgnaa da si odat i tie ma~enceto, ku~enceto i petlenceto si zaminale napred. I oti{le, mu vikaat na ma}eata: -Bela Mara si ide so {areni sandaci, so zlatni pari! -Aj, pusto, na Mara od kol na kol mu se motani crevata. A mu vika i ma~enceto taka: Mjau, mjau, Bela Mara ide so {areni sandaci so zlatna pre}ia. -P'{, p'{. Na Bela Mara od kol na kol mu se motani crevata, I petlenceto taka mu vika: "Oj, Bela Mara si ide so {areni sandaci i so zlatni pare". I do{la Bela Mara. Koga videle ovie, sega ma}eata }e ja pu{ta i nejnata }erka da odi. E mu rekla: "[to si zemaja ti sestro?"

raska`uva: Cena Najdeska, od s. Vrboec, ka`uva na 5 godini. 13 Ubava varijanta na ovoj podtip sre}avame vo materjalite od AIF, - m.l.871.

175

Mu rekla: "Si zemav edna torti~ka od pepel, edna od bra{no i kajganka i ku~enceto, ma~enceto i petlenceto". I ovaa gi zela. I ve~erta odi ovaa tamo i si sednala ona kad se stemnalo. Si ja izela kajgankata, si ja izela torti~kata. Taa od pepelta mu ja dadela na ku~eto, na ma~eto i na petlenceto. I do{al vampirot: -Trop, trop, Bela Maro, otvori! -[to da mu ka`am na vampirot, ku~ence, ma~ence, petlence? -Ka`i mu deka e torti~kata i kajgankata, taka da mu ka`e{ I vampirot se ka~il na baxata, togaj taka imalo na starite ku}i, i mu rekla Bela Mara: -Lele dedo, {to golemi o~i imi{? -Tie ti ~inat Maro puq, puq, puq. -Lele dedo, {to golemi nokti imi{? -^inat Bela Maro draz, draz, draz. -Lele dedo, {o golemi zabi imi{ -Tie ~inat Bela Maro, rus, rus, rus. Izripal, ja izel Bela Mara, od crevata od kol na kol. I ja ~ekaat da si dojde Bela Mara sabajleto, ama ja nema. Ku~enceto veli: av, av, av, na Bela Mara od kol na kol mu se motani crevata. Aj i ku~enceto taka, i ma~enceto mu ka`uva, koga da ode majka mu - od kol na kol motani crevata na Bela Mara. E, taka e toa. (AIF, 2617) 14

Ovoj interesen tekstualen prikaz go iznesovme vo celost, zatoa {to pretstavuva edna od pouspe{no interpretiranite verzii. Si`eto e jasno. Vo nego sogleduvame cela serija isku{enija pretstaveni vo oblik na nevozmo`ni i morni~avi zada~i: pretvorawe na belata volna vo crna, isku{enie vo oblik na pro`deruvawe na heroinata od strana na vampirot. Pritoa, vo dopolnitelnoto isku{enie (vo edna izrazna smisla na Meletinski, 1969, 1971), a koe vsu{nost go pretstavuva dejstvieto od 4802 (pro`deruvawe od strana na Vampirot), ovde se javuvaat poznatite nejzini pomo{nici - `ivotni: ku~e, ma~e i petle 15 , so ~ija pomo{ uspeva da go naditri vampirot, da dobie skapoceni predmeti od carot i da si dojde doma zdrava i `iva. Po ovaa scena, vo prikaznata usleduva i obidot

14

Snimil: Aleksandra Popvasileva na 7.12.1978, vo s. Gradsko, Vele{ko. Raska`uva: Cana Finaeva, od s. Sara~inovo, Vodensko.

Tokmu ovoj tematski segment kade {to se javuvaat ku~eto, ma~eto i petleto, kako {to }e vidime vo analiti~kiot del na ovoj tip prikazni, e vo funkcija na poso~uvaweto na edna od najbitnite osobini koi treba da go zadovolat kriteriumot na pubertetskoto sozrevawe spremnosta i sposobnosta na kandidatot da se gri`i za sebe i za svoite najbliski.

15

176

od strana na rodenata }erka na ma}eata, pri {to ishodot e poznat. Taa ne e emocionalno dovolno sozreana, t.e. ja manifestira svojata sebi~nost kon ku~eto, ma~eto i petleto, po {to "inicijaciskite pomo{nici" ne ja pru`aat svojata pomo{, so {to la`nata heroina zavr{uva vo stomakot na vampirot. Vo nazna~enata varijanta go sre}avame poznatiot detaq: koga ma}eata ja pra}a pa{torkata da odi kaj vampirot za da ja izede, ovaa pravi 2 torti~ki, od koi ednata e od bra{no - koja {to im ja dava na ma~eto, ku~eto i petleto, dodeka vtorata torta napravena od pepel ja jade taa samata. Vo povtorenoto inicijacisko isku{enie, sprovedeno od lo{ata polusestra (la`nata heroina), torti~kata od pepel im e ponudena na "`ivotnite pomo{nici", dodeka vistinskata torti~ka od bra{no ja jade taa samata. 4805 - Dvete devojki i mesecite 16 Ma}eata ja pra}a pastorkata sred no} da odi po voda od kladenec /izvor, ~e{ma/; da odi po ogan, ili pak na sred zima da odi vo gora po jagodi i sl. Tamu devoj~eto sre}ava 11 ma`i i edna stara `ena - t.e. 12 meseci vo godinata. Na pra{aweto koj mesec e najubav vo godinata, a koj najlo{, taa odgovara deka sekoj mesec e od ubav poubav, i potoa tie ja blagoslovuvaat altani da vadi od ustata dodeka zboruva. Koga potoa

doa|a na red lo{ata polusestra, normalno deka zavr{uva neuspe{no vo svojata gramzliva ideja. Vo varijantata koja ja sre}avame kaj Cepenkov 17 , devoj~eto e prateno da odi na ~e{ma podaleku od gradot, i tamu gi sre}ava 11 ma`i i starata `ena - Marta. Si`eto se razviva spored gore spomnatoto rezime.

Ovde bi uka`ale na edna ~udna varijanta (Popvasileva, 1996, pr.br.280), vo koja namesto dvete devojki, kako supstitut se javuvaat dve babi: ednata dobra, drugata polo{a. Bez ogled na potekloto na ovaa izmena, koja ne e predmet na ova na{e istra`uvawe, scenarioto se odviva spored vostanoveniot redosled. Podobrata baba (uslovno zemeno - devojka) odi po drva vo planinata kade {to se sre}ava so dvanaesette palikarija /meseci/. Inaku, si`eto e protokolarno. Po uspe{noto pate{estvie izvedeno od dobrata baba, koja {to se vra}a doma so liri, patot go prezema i lo{ata baba, koja biduva izedena od zmiite (1996:517-518). 17 SbNU 8, str.224, No.1, "Devoj~eto i dvanaesete meseci".

16

177

Prikaznata zavr{uva so poznatata izreka: "Koj {to mu kopa grob na drugogo, sam pa|a vo nego" (SbNU, 8:226; Cepenkov, 3, 1972:146; pr.br.97). Vo ovaa smisla bi navele edna specifi~na varijanta (AIF, m.l.498 18 ), naslovena "Za trite jatrvi" vo koja doa|a do edno svoevidno otklonuvawe od osnovnata za nas relacija: ma}ea - pastorka, no koja gi zadru`va osnovnite parametri na ova inicijacisko isku{enie. Imeno, vo nea stanuva zbor za trite jatrvi, od koi najmalata voop{to ne ja sakale i ja terale no}no vreme vo zima da odi po voda na ~e{ma. Tamu, taa gi sre}ava mesecite i blagodarenie na ume{niot odgovor taa e nagradena so toa {to i' pa|aat napoleoni od usta.

***

Vo soglasnost so na{eto istra`uvawe na tematskiot blok "Ma}ea pastorka", koj go pretstavuva najparadigmati~niot obrazec na `enskata pubertetska iniijacija vo vol{ebnite prikazni (AT 480, 510 A, 709), i koncentiraj}i se na prikaznata za "Dobrata i lo{a devojka" (AT 480), ~ii varijanti iznesovme, mo`eme da go potvrdime slednoto: Pred se', vo ovoj tip prikazna stanuva zbor za protagonistot (heroinata koja {to ja do`ivuva svojata inicijacija) i nejziniot protivnik - antagonistot, t.e. lo{ata polusestra. Najednostavno, ovaa prikazna mo`e da se podeli na dva dela: vo prviot del stanuva zbor za heroinata i nejzinoto progonstvo od roditelskiot dom, potoa nejzinite isku{enija, proverki, dodeka pak vtoriot del se odnesuva na

bezuspe{noto povtoruvawe na istite dejstvija od strana na lo{ata polusestra (Jones, 1986:149). Edinstven isklu~ok od vostanovenoto si`e, pretstavuva podtipot AT 4802, vo koja kako {to vidovme ne se javuva likot na lo{ata polusestra, pri {to ne doa|a do bezuspe{noto imitirawe na osnovnoto inicijacisko scenario.

18

Snimil: G. Pajtonxiev, 1967 vo Bitola, informator: Trajan Sekulovski od s. Oblakovo.

178

Epizodata na zaminuvaweto na heroinata od nejziniot dom, koj vidovme deka vo varijantite vo na{iot folklor, kako i vo ramkite na svetskiot folklor, ni pru`a eden vistinski varietet, na tematskiot plan mo`ebi sugerira najraznovidni zna~ewa, dodeka pak na

strukturniot plan site varijantni re{enija imaat za ishod edno te isto site tie ni ja ozna~uvaat prvata faza, t.e. separacijata (vo van @enepovska smisla), zaminuvaweto (spored Kembel) ili ednostavno, kako {to smeta Stiven Xons - toa go ozna~uva po~etokot na nejzinoto pate{estvie (1986:149-50). Sepak, ne smeeme da gi zaobikolime najnovite teoretski sogledbi na folkloristite spored koi ovaa epizoda e ekvivalent na nejzinoto progonstvo (v. WF, 1993, no.1). Razli~nite

ilustrativni motivi na epizodata koja {to go ozna~uva nejzinoto zaminuvawe, sogledano vo ramkite na svetskata folkloristika gi vklu~uva slednite mo`nosti: taa e pratena po ogan; taa e ostavena na nekoe osameno, napu{teno mesto; taa e frlena preku most ili pak e turnata vo bunar, pratena da najde hrana, drva, ovo{je ili cve}e na sred zima, kako i mo`nosta da e pratena da bara soprug (Jones, 1986:149). Inaku, ve}e gi izlo`ivme analognite mo`nosti za progonstvoto na heroinata koi gi sre}avame vo na{iot folklor (odewe vo vodenica, sredba so vampirot, pra}awe daleku vo nekoja napu{tena planina, odewe na reka, izvor, kladenec i sl.), koe se realizira vo t.n. liminalno, gluvo vreme (no}no vreme, to~no na polno} i sl.). Vtorata epizoda se odnesuva na nejzinite isku{enija i probi koi {to go oblikuvaat nejzinoto inicijacisko pate{estvie, ili {to na eden impliciten inicijaciski jazik zna~i "pra}awe vo drugiot svet". Pritoa, taa doa|a vo kontakt so najraznovidni su{testva, lu|e ili `ivotni (ma~e, ku~e, petle), na koi {to taa im ja pru`a neophodnata pomo{. Osnovnata nitka vo ovaa epizoda e sodr`ana vo faktot deka site ovie su{testva baraat pomo{ i deka heroinata e zrela, t.e. sposobna da odgovori na ova barawe.

179

Epizodata vo koja doa|a do sredba, vsu{nost ja navestuva slednata, najva`na epizoda vo koja doa|a do vistinskata realizacija i izvedba na site traumati~ni i ma~ni isku{enija, koi{to na{ata heroina mora da gi izdr`i edno izvesno vreme. Slednata, ~etvrta epizoda se odnesuva na steknuvaweto na nagradata na heroinata i nejzinoto vra}awe doma. Sledniot del od prikaznata, spred Xons ja pretstavuva vtorata polovina od dejstvieto na AT 480, kade {to si`eto se fokusira okolu neuspe{noto imitirawe na isku{enijata i re{avaweto na te{kite zada~i od strana na lo{ata polusestra, inaku, motivirani od ~inot na bogatoto nagraduvawe, {to go steknuva pa{tokata. Jasno, kaj lo{ata polusestra po~nuva da se javuva zavist, i shodno na toa se javuva `elbata da gi povtori site aktivnosti prethodno prezemeni od pastorkata. Taka, petata epizoda ja pretstavuva tokmu spomnatata motiviranost na lo{ata polusestra kon izvr{uvawe na nejzinite pate{estvija. Narednite dve epizodi go pretstavuvaat direktniot opozitiv na vtorata i tetata epizoda, normalno, zatoa {to e vo pra{awe tokmu lo{oto i zavidlivo su{testvo. Taka, vo poslednata epizoda go sre}avame kaznuvaweto na lo{ata polusestra, pri neuspe{niot obid da go imitira inicijaciskoto pate{estvie na glavnata heroina (vidi: Jones, 1986:151-152). Vsu{nost, nie pojavata na vakvoto inicijacisko isku{ie i ja narekuvame "neuspe{no", imaj}i vo predvid deka lo{ata polusestra ne e sposobna da go mine patot na svoeto sozrevawe. So pomo{ na komparativnite sogledbi na ovoj tip prikazna, inicirani pred se' od Roberts (koj zima vo predvid nad 900 verzii, 1958), potoa sistemati~noto istra`uvawe izvr{eno od strana na Xons (1986), kako i na{ite materjali doa|ame vo soglasnost so odredbata na Xons deka ovaa prikazna ima dosta odredena narativna simetrija koja {to e integralna na nejzinata egzistencija vo usnata tradicija (pred se' mislime na najnovite terenski istra`uvawa na terenot na Makedonija). Taa go prati modelot na natprevaruva~kite epizodi: zaminuvaweto na

180

heroinata,

sredbata,

ispolnuvaweto

na

te{kite

zada~i

kako

i

isku{enijata voop{to, potoa - scenata na nagraduvaweto na mladata heroina, koi se duplirani od strana na antagonistot - vo vtorata polovina od si`eto, so bitnata razlika - namesto nagradata sega usleduva kaznuvaweto na lo{ata polusestra. I ovde mo`eme u{te edna{ da go rezimirame poznatiot i re~isi univerzalen stav za ritualnata shema vostanovena od van @enep: separacija, inicijacija i vra}awe vo domot, pri {to vra}aweto e proprateno so promenata na statusot. Ednostavno, site proverki, isku{enija i maltretirawa za svoja cel go imaat preminot vo povisok status. Spored Xons, vakvite transformacii na isku{enikot se mnogu jasno izrazeni kako na materjalniot taka i na fizi~kiot plan (Jones, 1986:152). Isto taka e mnogu o~igleden stavot deka povtorenoto scenario od strana na lo{ata polusestra ni svedo~i za edna inicijacija koja{to e predodredena za neuspeh (isto:152). No, sepak, ovaa prikazna gi prezentira dvete potragi: ednata uspe{na na protagonistot i neuspe{nata na antagonistot. Vo edna vakva smisla, Xons e potpolno vo pravo koga smeta deka ovaa potraga e ekvivalent i pretstavuva prikladna metafora za li~noto razvivawe na mladata devojka. Taa e vo potraga po nejzininata nova uloga vo `ivotot, po nejziniot identitet kako `ena. Vakvata potraga korespondira so tipi~nite pote{kotii koi {to mladata devojka gi ima za vreme na do`ivuvawata vo procesot na nejzinoto rasnewe i sozrevawe (Jones, 1986:153). Kako {to }e imame mo`nost rezimirano da zaokru`nime i za ostanatite tipovi prikazni koi ni govorat za `enskata pubertetska inicijacija, osobeno vo relacijata: ma}ea - pa{torka, ednostavno }e vidime deka vakvite momenti korespondiraat i so drugite tipovi prikazni, koi gi sre}avame vo makedonskata narodna kni`evnost. No, ona {to treba da go imame vo predvid, analiziraj}i gi site poso~eni tipovi prikazni, e nesomneniot fakt deka edinstveno vo AT 480 stanuva zbor za ranata faza od pubertetskata tranzicija. Faktot deka heroinata po

181

nejzinoto vra}awe vo domot ne naiduva na bra~en soprug (za razlika od drugite prikazni za `enskoto sozrevawe - Pepela{ka /AT 510 A/ i Sne`ana /AT 709/), ni svedo~i za toa deka sekako vo ovaa prikazna stanuva zbor za raniot stadium vo sozrevaweto na mladoto devoj~e, koga devojkata e vo proces na prilagoduvawe na novite socijalni ulogi i odgovornosti. Ultimativno, opi{uvaweto na nejzinoto uspe{no

izvr{uvawe na potragata, isku{enijata (nejzinoto izvr{uvawe na odredeni socijalni odgovornosti i zada~i), se javuva vo funkcija na

re{avawe na pote{kotiite koi{to taa gi ima za vreme na nejzinite isku{enija. Toa na kraj i' pomaga da stane eden ramnopraven i uspe{en vozrasen ~len vo nejzinata zaednica. Ovoj tip prikazna go izdvojuvame, ne samo poradi opi{uvaweto na uspe{nata inicijacija koja ja pre`ivuva na{ata heroina, tuku

ednostavno od pri~ina {to vo nea e mnogu zna~ajno pretstaven odnosot: uspe{na (vistinska) - neuspe{na (kvazi-iniciajcija). Kako {to toa interesno go zabele`a Xons (1986), ednostavno vo ovaa prikazna va`nosta za audiencijata (mladite deca koi se vo procesot na svoeto pubertetsko razvivawe i sozrevawe), ne ja igraat samo procesot na inicijacijata so nejzinite nazna~eni osnovni fazi: separacijata, inicijacijata i vra}awe, tuku, pred se' izrazeno na tematski plan va`nosta e izrazena tokmu so ~inot na povtorenoto dejstvie na inicijaciskiot model. Taa ni go prezentira karikiraniot opis na pravilnata i nepravilna socijalizacija za da go ohrabri i pottikne deteto da go sledi pravilniot model. Osven toa, preku vakvata dihotomizirana karakterizacija na dvata pohoda, prikaznata nudi polariziran pogled na svet, kade {to zloto e kazneto, a dobroto nagradeno. Taka, spored Xonsonoviot strukturalen model, ovaa prikazna dava nekoi osnovni tematski asocijacii koi se relevantni za procesot na razvivawe na mladite devoj~iwa (1986:153).

182

Osven Xons, inicijaciskata shema vo ovaa prikazna ja otkrivaat i mnogu drugi folkloristi (Roberts, 1958 19 ; Meletinskij 1969, 1971; Levinton 1982; Becker, 1990; i dr.). Ova ne' naveduva na konstatacijata na Elijade, potvrdena od Liti, deka samata recepcija na vakvite vol{ebni prikazni, pretstavuva svoeviden ~in na inicijacija. Sega povtorno se navra}ame na ve}e poso~eniot moment koj na izvesen na~in ja definira inicijacijata vo ova na{e moderno vreme. Vsu{nost, so samata recepcija, mladata audiencija bez da bide svesna, do`ivuva svoevidna inicijacija, paralelna na onaa niz koja pominuvaat protagonistite od vol{ebnite prikazni. Vo smisla na uka`anite momenti koi gi smetame za relevantni pri istra`uvaweto na inicijaciskiot fenomen vo ovoj tip prikzna, samo bi go navestile i faktot deka raznoobraznosta na problemite na koi {to naiduva heroinata i koi {to mora da gi re{i za da go pomine uspe{no svojot proces na sozrevawe, a koi ni se predo~uvaat vo raznite varijanti na AT 4801-5, ni dava za pravo da gi protolkuvame kako raznoobraznost koja devoj~iwata navistina ja do`ivuvaat vo periodot na nivniot pubertet. Na toj na~in i go opravduvame postoeweto na raznoobraznite varijanti na ovoj tip prikazna. Zna~i, vo ovoj tip prikazna eksplicitno ni se uka`uva deka stanuva zbor za pomlado devoj~e koe kopnee po emocionalnoto usoglasuvawe i odobruvawata od strana na roditelskata figura, za razlika od Sne`ana i Pepela{ka, kade {to go sre}avame ne{to podocne`niot razvoj na pubertetot i adolescencijata, vo koi heroinata e vo potraga po seksualniot, t.e. bra~en drugar. Ednostavno, kako {to pravilno go zabele`a toa Xons, ovaa na{a mlada heroina se nao|a na prviot stadium od nejzinata socijalizacija - kade {to treba da gi otkrie

19

Inaku Roberts vo negovata studija posvetena na tipot AT 480 go ozna~i AT 4801 kako arhetip na ovoj tip prikazna. Negovoto nabrojuvawe na sedumte elementi, koi toj gi gleda kako najkarakteristi~ni, vsu{nost ja pretstavuvaat osnovnata forma na `enskata inicijacija. Me|utoa, samiot Roberts ne be{e svesen za ovaa relacija, taka {to podocne`nite folkloristi go otkrivaat ova zna~ewe, kako na primer Beker (1990:58).

183

osnovnite pobaruvawa na zrelata odgovornost kako preliminaren ~ekor kon sopstvenoto sozrevawe (1986:154-155). Vo kontekst na analizata na ovoj tip prikazna, morame da spomneme deka vo nea, kakov {to e vpro~em slu~ajot vo site `enski inicijaciski prikazni, ednostavno, isku{enijata i zada~ite koi {to i' se postavuvaat na heroinata i koi {to mora uspe{no da gi sprovede vsu{nost gi tematiziraat osnovnite doma{ni aktivnosti: predewe i miewe (vo verzijata: bela i crna volna), ~istewe, donesuvawe voda (re~isi vo site varijanti od AT 480) i sl. Vakvite dnevni aktivnosti se neophodni za uspe{noto izvr{uvawe na sekojdnevnata egzistencija, pri {to e sosem o~igledno ~uvstvoto deka heroinata ne ja poseduva odredenata sposobnost da gi izvr{i vakvite zada~i (Jones, 1986:155), i zatoa se javuvaat raznovidnite inicijaciski pomo{nici. Vtoriot tematski segment e fokusiran na razvivaweto i rasneweto na heroinata do`iveano pred se' na planot na seksualnosta. Me|utoa ona {to sakame da go potencirame vo ovoj tip prikazna, a {to ve}e go sogledavme, se odnesuva na slednoto: vo nea ne stanuva zbor za qubopitnosta i otkrivaweto na seksualnosta na sprotivniot pol, izrazena preku motivot na barawe na bra~niot drugar, tuku pred se' prikaznata ni ka`uva za otkrivawe na sopstvenata seksualnost na mladata heroina, koja {to se nao|a vo najranata faza od pubertetskoto sozrevawe. Spored psihoanaliti~arskata tendencija vo istra`uvaweto na ovie prikazni, `enskiot seksualen simbolizam se otkriva preku

motivot nosewe voda vo sito, re{eto, vedro, i sl., {to korespondira so na{ata pretpostavka, deka ovoj segment metafori~ki go odrazuva zapoznavaweto na sopstvenata seksualnost kaj mladite devoj~iwa. I pokraj postoeweto na, za nas ekstremnite psihoanaliti~ki tolkuvawa od tipot na Geza Rohajm (1953:84-96), spored kogo vretenoto ja odrazuva qubopitnosta kon otkrivaweto i zapoznavaweto na ma{kata seksualnost, nie sepak go zadr`uvame na{iot stav deka ovaa prikazna tematski se

184

fokusira na otkrivaweto na sopstvenata seksualna diferencijacija i identitet, imaj}i gi pred se' na um nazna~enite momenti vo vrska so `enskata produktivnost. Tretiot simbolizam, koj go otkrivame vo pubertetskata

inicijacija od At 480 se odnesuva na edna izvesna anksioznost na devoj~eto a propo su{tinskata promena na `ivotot. Ovoj topos go otkrivame preku simbolizmot na kola~iwata /lep~iwata/ koi{to gi pravi na{ata heroina koga trgnuva na svoeto inicijacisko patuvawe. Slikite ni ja ilustriraat nejzinata percepcija na tranzicionata priroda na ~ove~kiot `ivot, dotolku pove}e {to, kako {to smeta Xons, lep~eto ja pretstavuva samata su{nost ili bitieto na `ivotot, koe se pojavuva za da go odlo`i nejzinoto sfa}awe, razbirawe (Jones, 1986: 156). ^etvrtiot simbolizam e skoncentriran okolu stravuvaweto na mladite devoj~iwa deka }e bidat otfrleni od roditelite, {to vo prikaznata ni se manifestira preku epizodata na progonstvoto na mladata heroina i nejzinata faza na izolacija koja{to ja pominuva vo napu{tenite, marginalni mesta: planina, {uma, pra}awe na kladenec, ~e{ma ili pak vo vodenica to~no na polno}. Sepak, na fenomenolo{ki plan, ovaa faza na marginalizacija ni go implicira fenomenot na privremenata inicijaciska smrt, so cel da se realizira povtornoto ra|awe na nevino progonetata heroina vo oblik na zrela devojka. Varijantata vo koja heroinata e pratena kaj starata baba vo planina, na nekoj na~in ne' asocira na toa deka celta na nejzinoto inicijacisko pate{estvie e tokmu sredbata so figurata na majkata. Spored Xons, raznite figuri koi gi sre}avame za vreme na progonstvoto na heroinata, t.e. za vreme na nejzinata izolacija vo {uma, planina i sl. vo oblik na samovili, baba /babi~ka/, dedo, potoa xinovi, kanibali, xuxiwata i sl., pretstavuvaat samo poetski transformacii na figurata na tatkoto ili majkata (Jones, 1986:154), so {to vo odredena smisla mo`eme no i ne morame da se slo`ime.

185

Sega bi se navratile na simbolite na edno sozrevawe. Me|u brojnite spomnati momenti koi ni se uka`uvaat kako specifi~ni sliki vo procesot na sozrevaweto - na planot na fizi~koto, moralnoto, psiholo{koto i seksualnoto odnesuvawe, sega bi go spomnale i su{testveniot znak koj ja markira zrelosta, koe e izrazeno preku sposobnosta za gri`ewe za samiot sebe si, no i za nekoj drug. Toa go uo~uvame vo sekvencite vo koi heroinata gi neguva, t.e. hrani nejzinite pomo{nici: ma~eto, ku~eto i petleto; potoa vo sekvencata vo koja gi trebi vo{kite i gnidite od kosata na starata babi~ka; kako i hraneweto na piliwata i sl. Site spomnati alternacii pretstavuvaat proverka na nejzinata spremnost i odgovornost so koja{to }e mora da raspolaga zazemaj}i ja pozicijata na edna zrela li~nost. Vakvata epizoda metafori~ki se odnesuva na maturacijata i sposobnosta da se ispolnat barawata na zrelosta. Ottamu, site postaveni pre~ki, vo oblik na te{ko ispolnitelni ili pak suludi zada~i gi tolkuvame edinstveno kako testirawe na socijalnoto razvivawe i sozrevawe na heroinata. So ogled na faktot deka receptorot na ovoj tip prikazna pretstavuva mladata audiencija, samo bi go povtorile spomnatiot stav deka inicijaciskata shema vo prikaznite mnogu vlijae i vrz sozrevaweto na taa mlada audiencija. Ottamu, ovaa prikazna im pru`a nekolku korisni soveti na mladite lu|e. Gi u~i kako da bidat samostojni, kako da se odnesuvaat so nivnite bra}a i sestri, kakov stav da zazemat vo nivnoto dru{tvo kako i vo nivniot svet. I ne e voop{to neo~ekuvano toa {to ovaa prikazna se osvrnuva na edna specifi~na kategorija na ~ove~ki bitija - t.e. mladite devoj~iwa, sogledani od aspekt na nivnoto pubertetsko sozrevawe. Osoznavame deka inicijaciskata paradigma ja igra glavnata uloga vo kompozicijata na ovoj tip prikazna. Vsu{nost, so pomo{ na komparativnoto istra`uvawe na

razli~nite verzii na 480 1-5, od edna strana, kako i so pomo{ na simboli~kata analiza na nejzinite tematski segmenti, se obidovme da doka`eme deka site tie se pridr`uvaat kon specifi~nata inicijaciska

186

sr` i struktura. Zna~i, vakviot priod ni ovozmo`i edno zna~ajno proniknuvawe kon latentnite poraki koi {to ovoj tip prikazna gi nosi, i koe najrezimirano treba da bide sodr`no vo nocijata na procesot na sozrevaweto. b. Pepela{ka - AT 510 A, B 20 . Kako sledno pole na na{eto istra`uvawe se javuva tipot AT 510 A, B, za koj e vostanoveno od strana na najpoznatite svetski folkloristi deka go pretstavuva paradigmatskiot obrazec na nevino progonetata heroina. Za varijantata A dovolno e da se uka`e na istra`uvaweto na Dandes, koj objavi cel zbornik posveten na ovoj topos nasloven kako Cindarella. A Casebook (1983), potoa }e go spomneme trudot na Daniela Perko isto taka posveten varijanti na na `enskata Pepela{ka inicijacija (1993), kako vo i

severnoitaljanskite

monografijata na Margarita Ksantaku (1988) Cendrillon et ses seures cannibales. Od druga pak strana, vo ponovo vreme, na podtipot 510 B osobeno vnimanie mu ima posveteno Nikolaizen vo negovata studija "Why Tell Stories About Innocent, Persecuted Heroines?" (1993:61-71). Normalno, ekvivalentite na na{ata Pepela{ Mara, t.e. Pepela{ka se vo svetot poznatite Cinderella - 510 A, odnosno Cap o'Rushes - 510 B. Vo ovoj kontekst bi gi spomnale i kondenziranite op{ti zaklu~oci okolu dvata podtipa AT 510 A, B, predo~eni od strana na Rajner Veze (Rainer Wehse), koj dava

Dol`ni sme vo samiot voved da dademe edno nu`no objasnuvawe, vo odnos na naslovenata tema vo smisla na slednoto: imeno, podtipot 510 B ne spa|a vo tematskiot krug na prikaznite od tipot "ma}ea - pa{torka", od ednostavna pri~ina {to vo ovoj slu~aj kako progonitel se javuva figurata na incestuozniot tatko. Me|utoa, na{ata opredelba ovoj podtip prikazna da go analizirame vo ova poglavje, be{e obuslovena od idejata komparativno da bide sogledano su{tinski razli~noto odnesuvawe kon progonstvoto, kade {to Pepela{ka (AT 510 A) go pominuva svojot inicijaciski period vo oblik na pasivna `rtva, dodeka pak Momata vo zlatniot sandak (AT 510 B), pretstavuva eden biten ~ekor kon nadminuvaweto na "pozicijata na pasivnata `rtva", sprotivstavuvaj}i mu se na incestuozniot tatko.

20

187

presek na najzna~ajnite istra`uvawa posveteni na Pepela{ka (EM, 3, 1979:39-57, Cinderella) 21 . Vo sklad so ispituvaweto na inicijaciskiot moment vo ovaa prikazna, se javuva i tipskoto opredeluvawe, i karakterizacija na ovoj lik, pred se' vrz osnova na univerzalno vospostavenata relacija na antroponimot i ogni{teto, t.e. pepelta. Re~isi vo celiot svetski folklor heroinata e nare~ena Pepela{ka: Cindarella, Cendrillon,

Aschenputtel, Stahtobouta (gr~ki), Conza senare i Cuzza senare (italijanskite verzii) itn.

Vo ovaa smisla, rezimirano bi uka`ale na nekoi pozna~ajni tolkuvawa na prikaznata za Pepela{ka. Vo osnova na sekoja golema rabota {to se odnesuva na prikaznite, i koja se trudi da gi prika`e prikaznite od nau~no teoretska gledna to~ka stoi Cindarella koja se identifikuva ~esto kako Aurora, koja pretstavuva simbol za "la bonne Fortune" vo promena na goi{nite vremniwa. Pol Sentiv, Pepeal{ka ja doveduva vo vrska so arhajskite praznici i rituali. Fon Bajt pepelta ja tolkuva kako pra{ina vo smisla na anti~kiot i crkovniot izraz. Eden memento na zemjinoto minato, me|utoa, pepelta kako materija od koja e sostaveno ~ovekoveto telo, onaka kako {to ni e toa dadeno vo bibliskoto zna~ewe. Simbol na edna du{evna funkcija koja e povrzana so htonskiot svet. Smrtta na majkata, za Pepela{ka pretstavuva prekinuvawe na postoewe na pozitivnata slika za majkata. A ma}eata i lo{ite polusestri gi pretstavuvaat glavnite figuri na nejzinata vistinska li~nost, preku povladuvawe. Tatkovstvoto se nao|a vo potsvesnoto, toa e potsvesno orientirano i e manifestirano so pomo{ta na animusot, ili pak preku drvoto koe izniknuva od mestoto kade {to se zakopani koskite na majkatata na Pepela{ka. Fokusot na sevo ova, vo su{tina zna~i vospostavuvawe red vrz haosot koj proizleguva od vrednosta i bezvrednosta. H. Bauzinger se pridr`uva kon totalnoto psihologizirawe, koe vodi kon neutralizirawe na simbolite preku mnoguzna~nosti. So ovaa prikazna Betelhajm smeta deka e ponudena mo`nost da se nadminat vnatr{nite konflikti na mladite deca. Ova mislewe e donekade koincidirano i prezentirano od strana na SS Xons, koj, kako {to vidovme vo analizata na AT 480 go smeta istoto. Zna~i, mo`eme da se soglasime so stavot na Betelhajm deka ne postoi druga prikazna koja tolku ubavo go prika`uva `ivotot na decata i podocne`niot seksualen rivalitet. Devoj~eto koe se identifikuva so Pepela{ka najdobro gi ~uvstvuva poni`uvawata i bezvrednostite prisutni vo prikaznata, pri {to so pomo{ na prikaznata deteto se osloboduva od niv i gi nadminuva. Bitieto kako `ari{na, sredi{na to~ka na domot (simbolot na majkata), Betlhajm go stava vo sprotivnost so drugite paralelni zna~ewa i so dol`nostite kako odredena pozicija, a vo isto vreme kako simbol na instinktivnata sloboda koi vo ovaa prikazna pravilno se izrazuvaat. Vo su{tina frojdisti~kite analizi i tolkuvawa ne se poka`aa kako nepravilni: kondurata kako simbol na vagina, begaweto od zabavata kako obid na mlade{tvoto fateno vo svojata edipova faza. F. Lenc na prikaznite im dava hristijansko-antropozofi~na du{a so edna osnovna tema na "sebenao|awe", sogledano kako edinstvena mo`nost (v. Wehse, 1979:50-52). Vo sklop na mnogute avtori koi mu se posvetija na fenomenot "Pepela{ka" od najrazli~ni agli na posmatrawe bi gi navele i Luc Rorih vo negovata kniga Märchen und Wirklichkeit, kako

21

188

Vo varijantata koja {to }e ja izlo`ime -

([apkarev, 5, 1976,

pr.br.28 -Mara Pepela{ka se ~init carica, AT 510 A) 22 , majka i' na Mara se pretvorila vo krava, zatoa {to Mara, predej}i zaedno so drugarkite, ne uspeala da ja ispolni dol`nosta /postavena od majka i'/ - da isprede eden tagar kadeli vo rok od eden den. Vo me|uvreme tatko i' se pre`enil so druga `ena, i ma}eata na Mara mu nalo`ila da ja zakole kravata i da jadat od toa meso. Bidej}i toa ne bila vistinska krava, tuku pretvorenata majka na Mara, taa gi sobirala sekojdnevno koskite od jadeweto i gi ~uvala kaj ogni{teto.

"Koga rastavjala sofrata, taja koskite od mesoto ne 'i frlala na p't da 'i jadeet ku~iwata, a'i sobirala, ta 'i zapretfela vo klanikot 23 , vo pepelta. Sekoga Mara taka ~inela i, ot `aq za majka si, nigde ne izlegvala od doma, a sfe kraj ogni{te si sedela, kako vo pepelta da bila i taja zapretana, ta zato'a m'{~a'ata je ja prekarvela: "Mra pepela{ka". ([apkarev, 5, 1976:53)

Eden den koga trebale da otidat na nekoja svadba, Mara ja odbila pokanata na svoite roditeli i ostanala doma da gi ~uva koskite od majka i'. Me|utoa, za mig koskite se pretvorile vo najubava obleka i zlatni konduri. Taka, Mara se preoblekla vo najubavoto ruvo, i koga stasala na svadbata i se fatila na oro nikoj ne mo`el da ja prepoznae koja e, pa duri ni nejzinite roditeli. Koga izigrala nekolku ora, brgu se vratila doma, se presoblekla vo starata obleka, novata ja sokrila i sednala vo stariot ambient - pokraj ogni{teto i pepelta. Koga se vratile roditelite od

i trudot na Suzan Tomas "Cinderella" and the Phallic Foot: The Symbolic Significance of the Tale's Slipper Motif (1995:19-31). 22 [apkarev, 5, 1976; pr.br.28, str. 52-55.(Varijantata e od Ohrid). - Verkovi}, s.205, Br.78, Solunsko. Istata prikazna e dadena vo T. Sazdov, Makedonska narodna literatura, Skopje 1988, Mara pepela{ka, str.147-150. - AEIM 873, s.14, Veles. *480 I, II + 510 A IV. - Janaki Strezov, pr. br.28, Mara pepela{ka se ~init carica. - AIF, m.l.752 "Ma}ea kako tu|i deca ne ~uva", informator: Angelina Kitanova Ili} od Ogut, Krivopalane~ko. Snimil: Simo Mladenovski vo Matej~e, 1969. AIF, m.l.485 "Mara Pepela{ka", informator: Cvetkovska Duna od Novaci, Bitolsko. Snimil: G. Pajtonxiev vo Novaci, 1967. 23 Klanik = mesto pred ogni{teto vo starovremskite selski ku}i.

189

svadba, i' raska`ale na Mara kolku bile v~udonevideni od edno mnogu ubavo devoj~e oble~eno vo prekrasna ruva:

"Mori Maro, }erko! Ne dojde ti na brak, da vidi{ edno ~udo po~udeno: {to dojde edna momi~ka, promenata sfe vo svetli ruti{~ a i so zlati ~evli; od vratata vleze i pra'o na tanec na oro se fati; igra, igra i pak so brzina si otide; site se po~udifme na nejzinata uba'ina, na nejzinite ruti{~a i horoto nejzino." ([apkarev, 5, 1976:54)

Mara tri ve~eri po red se presoblekuvala vo ubavoto ruvo i odela na tanec, pritoa nikoj da ne ja prepoznae. No, tretata ve~er, brzaj}i nakaj doma, da ne ja prepoznae tatko i', i' padnal edniot zlaten ~evel vo voda, koga tr~ala po mostot. Od sjajot na zlatniot ~evel nikoj ne mo`el da pie voda od rekata, i zatoa carot objavil oglas da se najde sopstvenikot na ~evelot. Koga do{ol red na Mara Pepela{ka, ma}eata se izjasnila deka ne mo`e takva partalka da nosi takov ~evel. Otkoga sepak go probala, i se otkrilo deka nejze najmnogu i' odgovara, carot ja zel Mara za svoja carica i ja presoblekol vo najubavi carski ali{ta.

"Toga carot si ja zel za carica i taa si izva'ila zapretanite vo klanikot uba'i ruti{~a i si se promenala kako vistinska carica. Ete taka na{a Mara pepela{ka se storila carica"

([apkarev, 5, 1976:55)

Samo za sporedba bi uka`ale na nekoi mali divergencii vo odnos na izlo`enata varijanta i onaa od Verkovi} (4, 1985, pr.br.78). Pred se' bi ja spomnale vovednata epizoda od ovaa varijanta, vo kontekst na ispolnuvaweto na onie `enski aktivnosti, koi vo `enskite prikazni pretstavuvaat metafora za `enskoto pubertetsko sozrevawe. Vo niv ja otkrivame izvonrednata analogija so obrednite aktivnosti koi {to gi vr{at mladite devoj~iwa vo institutot nare~en "ku}arica", kade {to go sogledavme procesot na `enskoto zadevoj~uvawe. Vsu{nost, vo ovaa varijanta heroinata e pretstavena kako mrzlivo devoj~e, za smetka na {to i' e izveden prekarot "pepela{ka", i kako kazna

190

na toa - majka i' e pretvorena vo krava - inaku, poznatiot pomo{nik daritel.

"Kom{iite toga{ imale adet: letoto klavale slama kato vr{ilo ta zapaluvaha, ja parakamnovale da im sveti. i taja moma sos majka i' ho`dala kata ve~er da parakamnova, da prede v'lna; i momata se nau~ila sama ho`da{e na parakav sos dru{kite i' da prede. Ta ona ne prede{e, tuku se buta{e se' netre na pepelot, sede{e; ve}e ja beja izvadile edno ime - kutra pepela{ko! Dru{kite i' na peza ja zemale, hem ja veleha: -Varaj, kutra pepela{ko, ne prede{, qu se buta{ netre na pepelot, ama dilmi ne prede{, majka ti da stane krava! (Verkovi}, 1985, 4, str.362)

Kako {to ve}e spomnavme vo poglavjeto posveteno na reliktnite oblici na `enskata pubertetska inicijacija, kade {to gi opi{avme "ku}aricite", a vedna{ do niv go navestivme simbolizmot na

"predeweto", povtorno mo`eme da go spomneme op{toprifateniot stav deka "predeweto" ja pretstavuva paradigmata na `enskata produktivnost. Vo taa smisla gi naveduvame istra`uvawata na Xek Zajps (1993), a pred se' otkritijata do koi {to do{la Troj{-Diter (Treusch-Dieter) koja {to analiziraj}i ja evolucijata na predeweto vo periodot od nekolkute veka pred na{a era pa zaklu~no so 19 vek tvrdi deka predeweto kako umetni~ka forma ja izrazuva `enskata invencija i pred se' nejzinata produktivnost (Zipes, 1993:50). Vo sekoj slu~aj, imaj}i go soznanieto za va`nosta i tematiziranosta na segmentot na "predeweto" vo

makedonskata narodna kultura, i nejziniot odraz vo vol{ebnite prikazni, nie nanovo }e mu se navratime na simbolizmot na predeweto, normalno vo onie konteksti vo koi {to ja sogleduvame negovata va`nost. Epizodata okolu nejzinoto inicijacisko isku{enie e sli~na na onaa kaj [apkarev, zna~i, isto taka se odviva za vreme na ne~ija svadba vo seloto, pri {to zlatniot papauc go gubi vo sekvencata koga go poi kowot vo bunar. Potoa usleduva epizodata koga carskiot sin go vadi zlatniot

191

papuc od bunarot, ja {eta celata zemja se' dodeka ne go najde i vtoriot papuc kaj Mara vo jasilot, so {to re{ava da ja zeme za svoja `ena. Vo spomnatite varijanti na [apkarev i Verkovi}, heroinata e sama. Mara Pepela{ka nema nitu rodeni sestri, nitu pak polusestri. Mo`ebi e najzna~aen vovedniot del, vo koj majka i' se pretvora vo krava, ~ii koski taa revnosno gi ~uva po izvr{eniot "obreden kanibalizam" od strana na tatkoto i ma}eata. Za razlika od ednata gr~ka varijanta na Stakhtobouta (Pepela{ka), vo koja stanuva (ili zbor za isklu~itelna matrifagija)

intraparentalna

antropofagija,

poprecizno

sprovedena od strana na dvete postari rodeni }erki, (Xanthakou, 1988:1113), vo na{ite slu~ai stanuva zbor za eden primaren endokanibalizam, sproveden od strana na tatkoto i ma}eata. Na dosta koncizen na~in e eksplicirano osnovnoto dejstvie vo prikaznata, {to normalno ne go apstrahira inicijaciskiot moment. ^uvaweto i gri`eweto za koskite od majka i', kako i trodnevnoto vrtoglavo kriewe od tatko i' vo oblik na preubava devojka ([apkarev) mo`e da se sfati kako odredeno inicijacisko isku{enie, t.e. ispit. I pokraj seta svoja konciznost, ovaa prikazna najevidentno ni uka`uva za t.n. `enska pubertetska inicijacija, koja na kraj rezultira so svadba, pri {to e najo~igledno prika`an nejziniot obrednopreoden karakter Pepela{ka prezentirani stanuva i carica. Vo ponatamo{niot tekst }e bidat

analzirani

site

fundamentalni

inicijaciski

simbolizmi koi gi otkrivame vo Pepela{ka. AT 510 B - Momata vo zlatniot sandak 24

Varijanti na AT 510 B: SbNU 13, s.217 Br.3, Ohrid. Vo ovaa varijanta go sre}avame doslovnoto pretstavuvawe na si`eto od AT 510 B. Ednostavno, kriej}i se od svojot incestuozen tatko, }erkata izbegala, skriena vo eden dolap po more. Dolapot, t.e. devojkata ja prona{ol nekoj carski sin i ja odvel doma, kade {to ja ~uval skri{no. Periodot na nejzinoto kriewe isprepleteno so brojni isku{enija, go odrazuva tokmu onoj liminalen period, vo koj se odviva nejzinata privremena inicijaciska smrt i se prigotvuva povtornoto ra|awe vo oblik na nova li~nost. Po nazna~enite isku{enija, carskiot sin ja zema za `ena. No, vo ovaa varijanta go sre}avame i dopolnitelnoto isku{enie realizirano po nejzinata svadba. Imeno, nejziniot tatko (popot), se obiduva da ja ubie }erkata vo

24

192

Vo ovoj tip skazo~no si`e stanuva zbor za eden incestuozen motiv koj se javuva na relacijata: tatko - }erka. ]erkata, sakaj}i da go izbegne vakvoto monstruozno barawe na tatkoto, svojata uteha ja bara vo "sopstvenoto progonstvo", realizirano preku eden kov~eg vo koj taa se krie od tatkoto. Begaj}i od svojot tatko, t.e. napu{taj}i go svojot dom, taa prodol`uva da bide tretirana kako subordinirano bitie. Nejziniot vistinski identitet i vrednost se otkrivaat duri po neophodniot period na inicijaciskite proverki, koe e vo naj~est slu~aj pretstaveno vo oblik na nejziniot prestoj vo "zlatniot sandak", t.e. "dolapot koj sam zboruva". Po izvr{enite inicijaciski testirawa, taa se ven~ava za carskiot sin.

Vo verzijata od [apkarev (5,1979, pr.br.166), naiduvame na edno malo otklonuvawe vo odnos na voop{tenata slika na ovoj tip skazo~no si`e, vo slednata nasoka. Imeno, devojkata ostanuva zatvorena vo sandakot vo sopstvenata ku}a, vo koja se doseluva carskiot sin, a tatkoto sakaj}i da ja pronajde is~eznatata }erka, se davi vo more. Po nazna~eniot period na inicijaciskite isku{enija, doseleniot carski sin ja otkriva devojkata, se vqubuva vo nea, i na kraj ja zima za `ena.

nejziniot nov dom, no faten e i ubien. Vo vrska so ovoj motiv da se vidi EB 244; dolap koj sam odi i zboruva. - [apkarev, 5, 1976,pr.br.166, od Bitola, "^upata {~o sakal tatko je da je zemit za `ena", str.361-362. Vo ovoj kontekst }e navedeme edna interesna varijanta vo koja ~uvstvuvame interesno interferirawe na AT 510 B i 883 A (Cepenkov, 3,1972, pr.br.99 "Tel~aro i trojcata trgovci", str.164-172). Prepletuvaweto se ~uvstvuva vo prviot i vtoriot del od prikaznata. Ednostavno, vo vovedot tatkoto re{ava da ja zeme svojata }erka za `ena, no ovaa bega na ve}e poso~eniot na~in, so pomo{ na sandakot vo koj zela jadewe i piewe - inaku, prepoznatliviot moment na fazta na privremenata incijaciska smrt pretstavena preku privremeniot prestoj vo sandakot. Vo vtoriot del od prikaznata go sre}avame poznatiot moment od "nevino naklevetenata devojka" - AT 883 A na na~in {to e ova devoj~e nakleveteno kako "najbes~esna i u{te so pcite selski {to ne odi". Nejzinoto progonstvo prodol`uva, pri {to e taa prinudena na kraj da se prestori vo pa{a, specifika za heroinata od AT 883 A. Sepak, nejzinite umno`eni inicijaciski proverki, stradawa i progonstva zavr{uvaat na toj na~in {to taa uspeva da se oma`i za mom~eto koe potoa stanalo car. Varijanti vo AIF: AT 510 B: AIF, m.l.688, "Si bil nekoj oxa", Snimil: Pece Jovanov Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko, 1968 god. Raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od Orlanci. AIF, m.l.718, "Carot i }erkata", Snimil: Siljan Kaceski vo Ki~evo 1968, Raska`uva: Koca Simova Bureska od Sofija.

193

"Taja mu rekla na majstorite da naprajat eden dolap sam da se otfora i sam da se zatfora. Taja vlegla vo dolapot i mu rekla na majstorite: "Koga }e dojdi tatko mi, da mu re~ite oti ~upata se vrli vo moreto". ([apkarev, 5, 1976:.361)

Podocna, si`eto zavr{uva kako "~upata" se spasila od tatkoto i carskiot sin ja zel za `ena. Zna~i, sli~nosta pome|u 510 A i B ja gledame prvenstveno vo analognosta na stadijalniot pubertetski razvoj na nevino progonetata heroina. Za razlika od analiziraniot tip AT 480 1-5, vo ovie prikazni stanuva zbor za podocne`niot razvoj na adolescentnoto devoj~e koe kako kone~en ishod ja ima svr{uva~kata, t.e. svadbata so carskiot sin. Ednostavno, osven nejzinoto li~no razvivawe, sozrevawe i preod od ponizok vo povisok fiziolo{ki status, ovde ja sogleduvame i promenata na statusot, izrazeno preku stale{kiot kod. Zna~i, so ven~avkata na heroinata za carskiot sin, taa ja kompenzira prethodnata beda vo roditelskiot dom so bogatstvoto vo nejziniot pretstoe~ki period od `ivotot. Normalno, i vo ovie dva podtipa prikazni, sli~no kako i vo Sne`ana (709), preku svadbata so carskiot sin, go gledame uspe{niot ishod na `enskata pubertetska inicijacija.

***

Vo kontekst na istra`uvaweto na inicijaciskiot simbolizam i voop{to fenomenot na pa{torstvoto koe go sre}avame vo prikaznata za Pepela{ka bi navele nekolku interesni sogleduvawa od razni istra`uva~i. 25

Vo ramkite na istra`uvaweto na Pepela{ka bi mo`ele da gi izdvoime slednite istra`uva~ki potfati: pred se' toa se psihoanaliti~kite ~itawa od strana na raznite avtori na ~elo so Betelhajm. Da se vidi: B. Bettelheim, The Uses of Enchantment: The Meaning and Importance of Fairy Tales. New York, Knopf, 1976; Julius Heuscher, A Psychiatric Study of Fairy Tales: Their Origin, Meaning and Usefulness. Springfield, Illinois: Charles C. Thomas Publishers, 1963; Ben Rubinstein, 1982 [1955], The Meaning of the Cindarella Story in the Development of a Little Girl. In: Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A. Dundes, pp.219-228. NY: Garland Publishing Co., 1982; MarieLouise Von Franz, 1982 [1972], The Beautiful Vassilissa. In: Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A. Dundes, pp.200-218. NY: Garland Publishing Co.; i Maria Tatar, The Hard Facts of the Grimms' Fairy

25

194

Vo svojot trud Elizabet Pantaja zabele`uva deka psihoanaliti~ki orientiranite studii vo analizata na Pepela{ka ja sogleduvaat idejata deka mo}ta i interesot na vol{ebnite prikazni e fokusiran na nivnata sposobnost da gi oformat mladite psihi i vtoro, ja razvivaat idejata deka modernata psiha e oblikuvana primarno preku diferencijacijata na polovite. Imaj}i gi vo predvid nazna~enite stavovi, feministi~kata i neomarksisti~ka kritika gi gleda ovie prikazni ili kako patrijarhalna ili bur`oaska propaganda, ili pak kako socijalizira~ko sredstvo koe e sozdadeno za da gi kreira dobrite mali (moderni) mom~iwa i devoj~iwa (Panttaja 1993:85-86). Vo svojata analiza posvetena na klasata vo "Pepela{ka", Elizabet Pantaja mu obrnuva osobeno vnimanie na odnosot, t.e. na relacijata "majka - }er}a" koja se javuva vo ovaa prikazna (1993:87-92). Sega bi go navele i tvrdeweto na Marija Tatar (1987), deka postavenosta na figurata na majkata koja se javuva vo "Pepela{ka" e tipi~na za site vol{ebni prikazni. Taa gleda 2 figuri na majki vo ovaa prikazna

(ednata e dobra, nejzinata rodena majka i vtorata - lo{ata ma}ea) kako dve polovini od edna edinstvena figura. Taa se soglasuva deka figurata na lo{ata ma}ea e pozna~ajna zatoa {to vo nea e istaknato negativnoto ~uvstvo naspram majkata (osobeno koga stanuva zbor za seksualnata qubomora) i kon ova ~uvstvo prikaznata e mnogu ponaso~ena. Vo ovaa smisla, Tatar ja devalvira ulogata i vlijanieto na dobrata majka, sogleduvaj}i ja nea isklu~ivo vo komparativni termini.

Tales. Princeton. NJ: Princeton University Press, 1987. Od druga pak strana ni se javuvaat brojni feministi~ki i marksisti~ki naso~eni is~ituvawa i toa pred se' od strana na: Karen Rowe, Feminism and Fairy Tales. Women's Studies 6:237-258, 1979; Marcia Lieberman. "Some Day My Prince Will Come": Female Acculturation through the Fairy Tale. College English 34:383-395, 1972; Key Stone, 1985: The Misuses of Enchantment: Controversies on the Significance of Fairy Tales. In Women's Folklore, Women's Culture, eds. Rosan Jordan and Susan Kal~ik. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. _______. 1975, Things Walt Disney Never Told Us. Journal of American Folklore 88:42-49; Jack Zipes 1983. Fairy Tales and the Art of Subversion: the Classical Genre for Childreen and the Press of Civilization. New York: Methuen; Ruth Bottigheimer, 1988. From Gold to Guilt: The Forces Which Reshaped Grimms' Tales. In: The Brothers Grimm and Folktale, ed. James McGlathery, pp. 192-204. Urbana: University of Illinois Press.

195

Bruno Betelhajm isto taka ja analizira figurata na majkata vo "Pepela{ka" no od ne{to poinakva i podlaboka perspektiva odo{to e ovaa prika`anata od strana na Marija Tatar. Imeno, Betelhajm go sogleduva i analizira problemot na majkata od dve dodatni perspektivi, no vo smisla na toa deka i vo dvete se raboti za ukinuvaweto na mo}ta na majkata. Prvo, Betelhajm ja prifa}a ortodoksnata Frojdova pozicija koja ja podreduva ulogata na majkata za smetka na verojatno ponadmo}nata uloga na tatkoto vo `enskiot Edipov konflikt (1976:245-50). Vo vakvo edno scenario, rodenata, dobrata majka na Pepela{ka pretstavuva "preedipovska majka", koja ima zna~ewe na artefakt na ranoto do`ivuvawe na osnovnata doverba na deteto (Panttaja 1993:87). Mo`eme da se slo`ime so stavot na Betelhajm, koj se osvrnuva na si`eto na Pepela{ka, i da go univerzalizirame za site momenti od vol{ebnite prikazni vo koi go otkrivame odnosot: ma}ea-pa{torka. Zna~i, spored nego, smrtta na vistinskata majka, koja se slu~uva na po~etokot na prikaznata, simboli~no go izrazuva navleguvaweto na Pepela{ka vo povisok stadium na zrelost, {to e definirano i objasneto preku pa{torstvoto (Panttaja 1993:87). Navistina, Frojdovata teorija se stremi da ja sfati avtonomnosta preku terminite na separacijata od majkata. Vo vtoriot slu~aj, Betelhajm gi analizira majkata i samata Pepela{ka od edna Jungovska alegoriska pozicija. Vakvite is~ituvawa ja sogleduvaat Pepela{ka kako potomok i /ili/ privrzanik na nekoga{ mo}nata Hera, ~ii{to mo} i status nastradaa kako rezultat na hristijanskata dominacija. Zna~i sira~kiot status na Pepela{ka, kako i nejzinata devalvira~ka uloga na doma{na pomo{ni~ka gi pretstavuvat simbolite na nejzinata tragi~na separacija od matrijarhalnata kultura, i nejzinoto kone~no obnovuvawe vo pozicija na mo}na i vlijatelna, ja pretstavuvaat nade`ta vo vra}aweto na majkata - bo`ica i nejziniot presti` (1976:253-255; Panttaja 1993:87). Vo sekoj slu~aj, i dvete analizirani perspektivi, Frojdovskata i Jungovata ja zastapuvaat idejata za maj~inskoto otsustvo, koja strui me|u brojnite psihoanaliti~ki

196

mislewa. I dvete pozicii i' davaat primat na paternalnata nadmo} nad onaa na majkata, koja e subordinirana (Panttaja 1993:88). 26 Analiziraj}i gi specifi~nite situacii niz koi pominuva na{ata Mara pepela{ka, bi sakale da uka`eme na nekoi su{tinski razliki pome|u zapadnoevropskiot i na{iot kulturen model, koi gi ocenuvame na nivo na odredeni kulturni i ambientalni specifiki na edno podnebje. Vo na{ite varijanti e najdirektno izrazen kultot kon koskite, (videno preku metamorfozata na majkata vo krava). Taka na pr., vo prika`anite verzii na Pepela{ka, majkata mu sovetuva na svoeto devoj~e, otkako taa }e se pretvori vo krava, i otkako }e ja zakolat, da se gri`i za nejzinite koski, koi po 40 dena }e i' donesat bogat podarok vo oblik na ubavi ali{ta i zlatni kondurki. Navra}aj}i se na primarniot simbolizam, doa|ame do osnovnoto pra{awe: zo{to Pepela{ka mora tokmu 40 dena da se gri`i za koskite, koi po opredeleniot rok }e i' donesat skapoceni podaroci? Ovaa sekvenca ne' navra}a na seu{te `ivoto veruvawe spored koe vo spomnatiot period sekoj pokojnik e prinuden da luta pome|u gorniot i dolniot svet; t.e. svetot na `ivite i na mrtvite, kako prebivali{te na mrtvite, na "senkite", kade {to kone~no pokojnikot si go nao|a svoeto ve~no prebivali{te. Osven toa, treba da ja zabele`ime simetrijata pome|u ra|aweto i smrtta: periodot od 40 dena e isto taka `ivo prisuten i kaj novoroden~iwata (v. Xanthakou, 1988:25). Interesno, ostatocite od ova veruvawe se sre}avaat na celiot Balkanski prostor, i shodno na toa go sre}avame i vo varijantite na Pepela{ka.

Odnosot pome|u ma{kiot i `enskiot princip go zagatnuva i Prokopiev vo negoviot trud Skaznata i magijata (1997:71-83), kade {to fokusiraj}i go svojot interes vrz izborot na daritelite i vol{ebnite pomo{nici, nositeli na ~udesnata mo} i magiskite sposobnosti, vo momentot koga doa|a do temata na `enskite prikazni, go prezentira poznatiot stav deka skaznata minala niz eden svoeviden pro~istuva~ki proces na patrijarhalizacija. Naveduvaj}i gi transformaciite na bo`icata majka vo ve{terka, ma}ea, juda i sl. koi se rezultat na patrijarhalnata represija niz koja minuvaat segmentite na matrijarhalnata kulktura, i naveduvaj}i gi rezultatite od istra`uvawata na Biti (1987) i Nada Popovi} Peri{i} (1989), toj go naveduva poznatiot stav okolu ambivalentnata priroda na `enskata figura, koja {to nie vo pove}e navrati i od pove}e aspekti ja analiziravme.

26

197

Samo za sporedba sega }e navedeme eden ise~ok od Grimovata Aschenputtel vo prevod na Xek Zajps: Koga se nao|a majkata na Pepela{ka na umirawe, taa ja vika do krevetot i i' veli: Drago moe dete, bidi dobra i pobo`na. Toga{ dobriot Lord sekoga{ }e ti bide na pomo{, a jas }e gledam od neboto postojano nakaj tebe i }e se gri`am za tebe" (Zipes 1987:86). Vakvata razlika vo diskursot, vo odnesuvaweto na relacijata koja se javuva pome|u nociite: majka - }erka dovolno mo`at da ni uka`at za normativnite kulturni konteksti od kade {to proizleguva edna

folklorna tvorba. Vo ovaa smisla treba da go spomeneme rakopisot na Jakob Grim, koj se nao|a vo prvata vitrina vo Muzejot na bra}ata Grim vo Kasel 27 - i koj pretstavuva raska`ana "Pepela{ka" od strana na Vuk Karaxi}. Suptilni sogleduvawa na razli~nata recepcija na Vukovata varijanta od strana na Grim ni dava Maja Bo{kovi}-Stuli (1965), sogleduvaj}i nekoi nu`ni divergencii koi se javuvaat pome|u zapadno i srednoevropskata dvorska kultura od edna strana i selskata kultura koja {to ja sre}avame vo Vukovata Pepequga, od druga strana. Tokmu kako rezultat na recepcijata na srpskata varijanta od strana na Jakob Grim, nstanaa i nenamernite otklonuvawa vo spomnatiot zapis, vo koj e samo mehani~ki pretstaven momentot koga kravata go sovetuva mladoto devoj~e, bez nazna~uvawe deka stanuva zbor za relacijata: majka - }erka. Ottamu, vo Grimovata stilizacija na zapisot, zborot "}erki~ke" (Tüchterchen), so koj kravata mu se obra}a na devoj~eto - treba da se sfati kako stilska figura, dodeka pak, vo Vukoviot zapis, ovoj odnos treba da se sfati doslovno (Bo{kovi}Stulli, 1965:1201-02). Poso~uvaj}i gi osnovnite razliki na koi po~ivaat dvete spomnati kulturi (dvorskata - kaj Grim) i selskata (kaj Vuk) nie doa|ame do nekoi na{i stanovi{ta. Ednostavno, vo site ju`noslovenski i Balkanski varijanti na Pepela{ka, kako {to toa vpro~em go zabele`uva i Ksantaku (1988:33) tvrdej}i deka istite imaat zaedni~ki osobenosti i sli~nosti pome|u

198

sebe, mo`eme da konstatirame deka specifika za Balkanskiot prostor e nedelniot sobir pred crkva, kade {to se odr`uva liturgija ili se sklu~uva brak, i kade {to zadol`itelno doa|a carskiot sin, koj se zapoznava so vol{ebnata Pepela{ka. Vo zapadnoevropskite verzii stanuva zbor za poznatiot bal kade{to Pepela{ka se zapoznava so princot. Vtoriot distinktiven moment e sledniot: vo na{iot primer (Verkovi}) potoa vo dvete poso~eni gr~ki varijanti na Pepela{ka (Xanthakou, 1988:9-13), kako i vo Vukovata varijanta, carskiot sin sam odi da {eta niz celiot svet, se' dodeka ne go najde sopstvenikot na zagubeniot zlaten ~evel, dodeka pak vo zapadnoevropskite blagorodni~ki

opkru`uvawa, princot pra}a svoi lu|e da go storat toa. Osven ovie dve, pred nas se otvara mo`nosta za otkrivawe na niza razli~nosti pome|u dvete kulturi, {to ne e cel na ova na{e istra`uvawe. Ednostavno, samo sakavme da uka`eme deka i pokraj postoe~kite razliki, inicijacijata ostanuva ista, no sepak na~inite na koi e taa manifestirana vo na{ite prikazni, i onie od zapadnoevropskite zemji dosta varira. Vo svoite zaklu~ni eksplikacii po povod relacijata 'majka - }erka vo Pepela{ka', Pantaja smeta deka e mnogu poprecizno da se ka`e deka "Pepela{ka vo korelacija so nejzinata majka 28 go pleni princot, {to i' pomaga da vleze vo krugot na edno blagorodni{tvo, odo{to da se prifati opcijata deka Pepela{ka go zasakuva princot" (Panttaja 1993:92). Bez ogled na korektnosta na vakvite stavovi, i bez ogled na toa {to se istra`uvani od edna poinakva perspektiva vo odnos na na{ata, nie povtorno vo vakvata konstelacija gi pronao|ame inicijaciskite parametri. Nejziniot vlez vo "blagorodni{tvo" ja odrazuva poznatata

Brüder Grimm-Museum in der Murhardschen Bibliothek der Stadt Kassel und Landesbibliothek. koja vo zapadnoevropskite verzii naj~esto se javuva vo oblik na duh ili pak vo oblik plodovi koi rasnat na nekoe drvo vo dvorot, dodeka specifi~nata slika na Balkanot - e onaa na zaklanata krava. Kako {to gledame od monografskata studija na Margarita Ksantaku (1988), vo gr~kite varijanti, kako i vo onie kaj ju`nite Sloveni, vakvata transformacija - metamorfoza na majkata vo krava, vrz koja ponatamu se sproveduva

28

27

199

promena na statusot, a ma`a~kata so carskiot sin ja ozna~uvame kako kone~en ishod i cel na edna uspe{no sprovedena pubertetska inicijacija. Dokolku Pepela{ka ne ja tematizira moralnosta i romanti~kata qubov, toga{ koi kulturni vrednosni sistemi se na sila vo navedenata prikazna? Pantaja go zapo~nuva odgovorot na ova pra{awe zabele`uvaj}i deka prikaznata ni pru`a edno op{to po~ituvawe kon politikata na ven~avaweto kako i `estok interes okolu pra{aweto koj za kogo se ven~ava. Zaedno Pepela{ka i nejzinite polusestri sakaat da se oma`at za princot od istovetni pri~ini. Duri, prikaznata isto taka ni govori deka ne mo`e bilo koj da se oma`i za princot, tuku neizostavno stanuva zbor za nekoja specijalna prilika kako {to e Pepela{ka. Vo Pepela{ka, kako i vo ostanatite prikazni koi zboruvaat za naru{uvaweto i povtornoto vostanovuvawe na eden socijalen red so negovite o~ekuvani hierarhiski gradirawa vsu{nost se ostvaruva toj presvrt blagodarenie na spremnosta na protagonistot da gi izdr`i te{kite li~ni maki koi se naj~esto proprateni so uspe{noto pominuvawe na obredot na premin. Vo edna vakva smisla potpolno se soglasuvame so Nikolaizen koj eksplicitno ni go ka`uva slednoto: "Nikoj ne mo`e da ospori deka prikaznata za Pepela{ka (AT 510 A) i Devojkata vo zlatniot kov~eg (AT 510 B) vsu{nost pretstavuvaat inicijaciski prikazni koi svedo~at za premin od detstvo, t.e. preod od }er}instvo vo zreloto doba na `enata, no isto taka e sigurno deka istite prikazni ni govorat za edno povtorno voveduvawe vo zaednicata, op{testvoto, po bolnata i poni`uva~ka zaguba na socijalniot status. Poremeteniot socijalen red povtorno se doveduva vo red koga neza{titenata pa{torka, vo periodot koga e devoj~e pred fazata za ma`ewe e isterana od nejzinoto vistinsko mesto vo svetot i ultimativno vratena vo nego na nekoe drugo mesto, ozna~eno kako nova faza od

endokanibalizmot e tipi~na pojava. Ovoj moment taa osobeno go razrabotuva vo poglavjeto: "La Mère Dévorée: cas d'espèce ou récurrences" (1988:32-56).

200

nejziniot `ivot, koja{to ja postignuva prvenstveno so pomo{ na nejzinata sopstvena inicijativa" (Nicolaisen 1993:70). Pretstavuvaj}i ni ja glorifikacijata na `enskata heroina, Nikolaizen samo ni go potvrduva faktot za u{te edna uspe{no sprovedena inicijacija, zna~i premin od detstvo vo zrelo `ensko doba, izrazena preku formata na nevinoto progonstvo. Taka, ovie prikazni, prkosej}i im na nivnite neo~ekuvani po~etoci, podocna se pretvoraat vo isklu~itelno slavni proslavi na nepokornata mo} i duh na zreloto doba na `enata. Raska`uva~ite na ovie prikazni jasno ni uka`uvaat deka svadbite koi se rezultat na `enskiot izbor i koi im ovozmo`uvaat da se otrgnat od nivniot primaren dom, pretska`ano im e da bidat sre}ni prikazni, otfrluvaj}i gi znacite na bilo kakvo sledno progonstvo na horizontot. Zatoa, progonstvoto go locirame i go zimame kako paradigma isklu~ivo za periodot na inicijacijata. Spored italijanskata folkloristka Daniela Perko, prikaznata za Pepela{ka i nejzinite brojni severnoitaljanski verzii koi{to gi analizira vo trudot "Female Initiation in Northern Italian Versions of 'Cinderella'" (1993:73-84) 29 , eksplicitno ni ja prezentiraat temata na `enskata inicijacija: heroinata preminuva od pubertet vo seksualna zrelost i eventualno go zdobiva statusot - oma`ena `ena. Vo potpolnost mo`eme da go prifatime nejziniot stav koga veli deka fabulata na Pepela{ka sodr`i eden nacrt, rezime od ma~ni isku{enija i situacii so koi "devoj~iwata" moraat da se soo~at, dokolku sakaat da stanat eden integralen del i ~lenovi na edna zaednica (Perco, 1993:73). Vsu{nost, vakviot stav go zastapuvame za site makedonski prikazni koi go so~inuvaat ovoj pod`anr: AT 480, 709, 706, 310, 712, 883 A, 707, 403, i 450.

Samata Daniela Perko ve}e podolgo vreme raboti na ovoj tip prikazna. Dovolno e da go spomneme nejziniot trud objaven vo spisanieto Cahiers de Littérature Orale 1989, 25:33-54, nasloven kako "Conza sènare et Cuzza sènare: deux Cendrillons de 'Italie du Nord". Smetame deka ovoj nejzin trud posveten na `enskata inicijacija vo severnoitalijanskite verzii na Pepela{ka ja prodol`uva analizata i obrabotkata na ovaa materija zapo~nata vo trudot od 1989 godina.

29

201

Mo`ebi najinteresen primer vo nocijata na nevino progonetata heroina ja ima prikaznata 510 B, vo koja sogleduvame izvesni otklonuvawa od paradigmati~noto "`ensko" stradawe za vreme na nivnoto progonstvo. Ottamu, sogledano od eden komparativen aspekt, dvata prezentirani podtipa na AT 510 - "Pepela{ka - 510A" i "Devojkata vo zlatniot kov~eg - 510 B", mo`eme da gi analizirame od prizma na Nikiforovata distinkcija na dvata osnovni tipa `enski prikazni, spored kogo, prviot tip bi se odnesuval na podnesuvaweto na nanesenite bolki vrz nevino progonetata heroina, dodeka pak vtoriot tip se bazira na "pronao|awe" izlez od te{kotiite, {to najmnogu potsetuva na morfologijata na ma{kata vol{ebna prikazna (Perco, 1993:75). Pritoa, heroinata od vtoriot tip e mnogu poaktivna, odo{to `rtvata od prviot tip. Vo situaciite koii{to gi do`ivuva na{ata heroina od "Devojkata vo zlatniot kov~eg", pri {to taa samosvesno go bara izlezot od incestuoznata vrska so nejziniot tatko, po {to sre}no /i ne slu~ajno/ se nao|a vo domot na nejziniot iden soprug, ja sogleduvame nejzinata `ilavost i aktivnost vo borbata protiv statusot na pasivnata i pokorna `rtva. Taa go nadminuva svojot podreden status isklu~ivo blagodarenie na sopstvenata aktivnost, dodeka pak vo slu~ajot na Mara Pepela{ka, kako nu`nost ja sogleduvame prisutnosta na nejzinata pokojna majka vo uloga na pomo{nik - daritel, kako edna neminovnost kon uspe{noto inicirawe. Pepela{ Mara ja pominuva svojata inicijacija vo forma na te{kite i bolni stradawa od strana na ma}eata i toa vo nejziniot roditelski dom, dodeka pak aktivnata heroina od 510 B go ostvaruva svojot inicijaciski premin sprotivstavuvaj}i mu se i izbegnuvaj}i go nejziniot progonitel /incestuozniot tatko/. So svojata spremnost da mu se sprotivstavi na progonitelot (510B), a ne pokorno da gi ispolnuva zada~ite postaveni od analognata figura (510A), iako dvata podtipa se pretstaveni kako paradigmi za nevino progonetata heroina, sepak, 510A spored nas ja odrazuva tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, dodeka pak situacijata vo koja se doveduva heroinata od 510B, spored hrabrosta i

202

svojata aktivnost, donekade se dobli`uva do heroizmot na t.n. travestitni heroini od prikaznite od tipot "moma vojnik, momavojvoda", (AT 884B), koi }e bidat predmet na istra`uvawe vo poglavjeto posveteno na transvestizmot i androginijata. Diferenciraweto pome|u podtipovite A i B isto taka ni uka`uva deka oblekuvaweto vo prikaznite za "Pepela{ka" i "Devojkata vo

zlatniot kov~eg" ne pretstavuva obi~no ukrasuvawe tuku tematski element koj e funkcionalen vo razvivaweto na prikaznata. Vo svojot trud "Der Aschenputtel - Ziklus", Maks Liti doka`a deka opozicijata pome|u Schein (pojavata) i Sein (su{testvuvaweto) ja konstituiraat samata osnova na AT 510 i, u{te povoop{teno, toa se povtoruva vo golem broj na prikazni (1980:53). Taka, vo Pepela{ Mara go otkrivame prviot moment, dodeka su{testvuvaweto e karakteristi~no za Momata koja se krie vo sandakot. Iako vo makedonskiot folklor tipot 510 B e dosta rudimentiran, sepak negovoto makar i skromno prisustvo ni dava za pravo da gi vostanovime osnovite na celosniot tip 510. Isto taka i Italo Kalvino go analizira oblekuvaweto kako narativna vrska koja e rasprostraneta vo celiot ciklus na AT 510, zabele`uvaj}i deka preteranoto ukrasuvawe e specifika na AT 510A, dodeka pak nedovolnoto ukrasuvawe e specifika na AT 510 B (1978:386). Vo na{ata verzija na 510B se konfrontirame so otsustvoto na garderobata, koe e vo funkcija da go sokrie socijalnoto i moralno su{testvuvawe, dodeka pak vo 510 A oblekata mnogu poprefineto slu`i kon otkrivaweto na vistinskata priroda na Pepela{ka. Kako {to ve}e uka`avme, oblekata pretstavuva u{te eden smel znak na obrednopreodniot karakter. Promenata na statusot na "`enskite figuri", od tipot na Pepela{ka (510A) i Bela Neda (4801-5) vsu{nost se manifestira preku tranzicijata: siroma{no partalavo devoj~e koe se transformira vo bogato i sve~eno doterana devojka "stasana za ma`ewe".

203

Od druga pak strana, "devojkata vo dolapot", koja dosta smelo i svoevolno gi vr{i intervenciite so "ibricite", zavr{uva izbrkana od svojot dom, soble~ena potpolno gola:

"~upata se napivala voda i ibricite 'i menvala, - toj {o bil na glaata, go klavala na noyete, a toj {o bil na noyete, go klavala na glaata. ...(Potoa) aslerite ja isterale `enata mu (~upata) i ja slekle gola; ja vrlile vo kopriite, samo prstenot i' go ostaile" ([apkarev, 5, 1976:361)

Ostavaweto na prstenot go dobiva simboli~noto zna~ewe na nejzinata tranzicija kon seksualnata zrelost (Perco, 1993:81), koe vo epilogot na prikaznata }e pomogne povtorno da se sretnat carskiot sin i heroinata od ovaa na{a prikazna. Kompariraj}i gi dvata prototipa na odnesuvawe, izrazeni preku nocijata: pasivna `rtva (AT 510 A) i aktivna heroina (AT 510 B), bi go navele gledi{teto na Perko, koja zadr`uvaj}i se na severnoitaljanskite varijanti go zaklu~uva slednoto: osnovnata distinkcija pome|u

cuzza/conza opozicijata vo naslovite i nivata tematizacija vo prikaznite ni sugerira deka podtipot (510 A) - "Cuzza senare" 30 go istaknuva

ostanuvaweto vo domot i pasivnosta, dodeka podtipot (510 B) "Conza senare" 31 go ozna~uva zaminuvaweto na heroinata od domot i e skoncentriran na nejzinata aktivnost. I pokraj toa {to dvete heroini poka`uvat bliska i neraskinliva vrska so pepelta i ogni{teto koi go ozna~uvaat i odreduvaat nejziniot status, sepak tie razli~no reagirat na slu~kite. U{te poprecizno, ostanuvaweto/zaminuvaweto od domot, kako i paradigmite pasivnost/aktivnost ja opredeluvaat prirodata na

heroininite obvrski vo procesot na nejzintata inicijacija (Perco, 1993:78).

30

Sintagmata "Cuzza senare" se koristi za mladi i za `ivotni koi sakaat da spijat pokraj toplo ogni{te. 31 Glagolot conzer na italjanski zna~i - postavuva, sreduva, aran`ira, namestuva. Ottamu, bukvalniot prevod na ovaa sintagma "Conza senare" bi bil - onoj koj {to vospostavuva red na ne{tata, koj sreduva (Perco, 1993:76-77).

204

Imaj}i gi razraboteno spacijalnite parametri, psiholo{kite karakteristiki na dvete heroini, prirodata na nivnite obvrski i zada~i, potoa tematskata upotreba i zna~ewe na oblekuvaweto, t.e.

soblekuvaweto gola (AT 510B), doa|ame do nekoi zaedni~ki stavovi na Daniela Perko, koja smeta deka i dvete verzii go dramatiziraat stadiumot na `ivotot na edna `ena, predodredeni od sudbinata: mladosta, separacijata od domot, obvrskite so koi taa stanuva edno zrelo bitie, i pred se' najva`no e samopotvrduvaweto na edna individua kako ~ove~ko bitie. Socijalniot i ekonomskiot pritisok vo prviot, kako i psiholo{kata presija vo vtoriot slu~aj se naso~eni kon heroininiot izbor na ednata od dvete mo`nosti, pri {to i dvete vodat kon ma`a~ka. Prvata e okarakterizirana so fatalizmot i podredenosta, taa ne vnesuva razdor vo semejstvoto, pritoa pasivno dopu{taj}i carskiot sin da ja odbere za `ena. Vtoriot slu~aj ja tematizira potragata po

individualnata avtonomnost: devojkata go napu{ta roditelskiot dom, sekako sproveduvaj}i mnogu pogolem rizik od slu~ajot na prethodnata pasivna Pepela{ka, trudej}i se da povlijae vrz predodredenata sudbina (izrazena preku incestuoznata vrska so tatkoto). Izborot na ednata od dvete pretstaveni mo`nosti indikativno ni uka`uva na "tipot na heroinata", na toj na~in {to vo Pepela{ka go otkrivame

tradicionalniot patrijarhalen model, dodeka vo vtorata heroina se naslutuva onoj vnatre{en bunt protiv vospostavenite parametri koi go konstituiraat tradicionalnoto op{testvo. Vo sekoj slu~aj, ona {to bi sakale da go poentirame vo ovie zaklu~ni razmisluvawa e na{iot stav deka i vo dvata podtipa, tretata mo`nost e izbegnata. Stanuva zbor za t.n. bez`enstvo, koe bi mo`elo da rezultira so nesposobnosta da se postigne i pomine edna uspe{na inicijacija (ova e slu~ajot so lo{ite polusestri od zapadnoevropskite verzii na Pepela{ka, ili pak analiziraniot slu~aj na neuspe{nata inicijacija na lo{ata polusestra od AT 480), i koi{to momentalno gi pravat nesposobni da stanat `eni, t.e. da go napu{tat roditelskoto ogni{te. Vo ovaa nasoka na razmisluvawe, vo

205

potpolnost se soglasuvame so stavovite na Nikol Belmon (Belmont 1989:11-31) i Daniela Perko (1993:82), vo smisla na slednoto: uslovot za uspe{noto pominuvawe na edna tipi~no `enska pubertetska inicijacija e fokusirano na heroiniinata `enstvenost. Dokolku heroinata ne gi prisvoi uspe{no ovie atributi, taa ostanuva nesposobna da go napu{ti roditelskoto ogni{te.

v. Sne`ana - AT 709 Vo kontekst na etimolo{koto analizirawe na imeto na glavnata heroina vo prikaznata za Sne`ana, mo`eme da konstatirame deka vo makedonskiot narativen folklor, imeto na devojkata ne e nu`no zadr`ano, iako sepak vo nekoi varijanti odgovara na originalot. Vo izvesni verzii taa e imenuvana kako Duwa \uzeli, ili pak Petlepini. Vo smisla na analiza na imeto samo bi go istaknale faktot deka vo raznite zemji imeto naj~esto korespondira so osnovnata simbolika koja se javuva vo vovedot od prikaznata - imeno da bide bela kako sneg itn. Spored toa, vo angliskoto govorno podra~je go imame imeto "Snow white", vo Islandskata verzija devoj~eto e nare~eno: Vilfridr fairer-than-Vala (Arnason); dodeka pak vo Hispanskata tradicija, devoj~eto e nare~eno Blanca Nieves (S. S. Jones, 1990:100). Na ungarski heroinata se vika Hofehérke (vo

analognoto zna~ewe: ho - sneg; fehér - belo). Pred da se osvrneme na tolkuvaweto na inicijaciskiot

simbolizam vo ovoj tip prikazna, }e izlo`ime nekolku varijanti za koi smetavme deka bi dale nekakva celovita slika za prisustvoto na ovaa prikazna vo ovoj kulturen prostor.

(Mese~ino, koj e najubav na svetov)

Vo varijantata koja ja sre}avame kaj Verkovi}, stanuva zbor za slednoto: ma`ot i `enata rodile edna moma koja bila najubava, najli~na 206

na svetot. Majkata sekoja ve~er se obra}ala na mese~inata baraj}i go poznatiot zloben i egoisti~en odgovor za najubavata `ena na svetot:

"Mese~ino, mila, hubava, dali jaze sum pohubava ili sl'nceto, ili yvezdite, ili ti, ili momata mi? -E, xan'm, duwa |uzeli, i jaze sum hubava, i ti si hubava, i yvezdite i sl/nceto, ama momata ti e pohubava od si~ki." (Verkovi}, 4,1985:375)

Po nazna~enoto razo~aruvawe, usleduva ednata od najmorni~avite epizodi za nevino progonetata heroina vo ramkite na svetskiot folklor. Zna~i, taa go pra}a tatko i' da ja odnese Duwa |uzeli vo planina za da ja pogubi, so {to bi se ostvarila `ivotnata `elba na qubomornoto i zavidlivo su{testvo, koe e vo makedonskite varijanti pretstaveno ili preku likot na rodenata majka, ili pak preku stereotipot na lo{ata ma}ea. Stignuvaj}i na nazna~enoto liminalno mesto, koe{to e vo

verzijata nazna~eno kako konak so 40 odai, heroinata go do`ivuva slednoto:

"v sekoja odaja imalo po eden junak - oni beha ~etirijset bra}a haramii. Kato ja vidoha haramiite momata, fatiha da se raduvaat i da se molat na boga velaj}i: -Oh, mili~ki bo`e, kako i nam ne' ima{ pak na um, ta ni ja donese taja moma tuka; i nie sestra nemame, ~etirijset bra}a haramii sega sestra dobihme". (Verkovi}, 4, 1985:.376)

Vo prodol`enieto na prikaznata, usleduva poznatoto isku{enie vo oblik na otroven grozd, od koj Duwa \uzeli na mesto umira. Koga stignuvaat bra}ata doma ja gledaat mrtva i ja stavaat vo eden sandak od altun:

"ja kladoha netre vo sandukot, ja zdignaha, ottamo ja zanesoha na carskata ~e{ma; blizu imalo edno drvo visoko, tamo ja oka~iha sos sandukot, ja ostaviha i pobegnaha ottamo oni" (str.377)

207

Vo slednata epizoda, na mestoto kade {to bila ostavena mrtvata devojka vo sandakot naiduva carskiot sin za da go napoi kowot. Dejstvieto e re~isi analogno so ona od zapadnoevropskite varijanti na Sne`ana: toj ja zdogleduva, se dobli`uva do nejziniot obraz, ja baknuva i vo toj ~as taa o`ivuva i carskiot sin ja zima za `ena vo nivnoto carstvo.

"Tate, jaze kato otidoh na ~e{mata, kowot da napojam, navrh drvoto najdoh momata umrena, za{to gospod k'smet mi ja pusna i o`iveala za mene". Toga{ brak ~iniha, se zemaha m'` i `ena. (str.377)

Na krajot na prikaznata, koga za posleden pat majka i' ja pra{uva mese~inata koj e najubav na svetot, i koga ovaa i' odgovara deka najli~nata od site e nejzinata moma, toga{ od zavist majka i' puknuva. Vo kontekst na ovoj tip prikazna, vo potpolnost mo`eme da se slo`ime so stavot na @irardo koj na eden svoj specifi~en elijadeovski na~in ja ima analizirano i protolkuvano Grimovata prikazna za Sne`ana i sedumte xuxiwa. Morame da obratime vnimanie na simbolizmot na altanoviot sandak, potoa na faktot deka koga momata umrela od otrovniot grozd, 40 bra}a ja ostavile vo sandakot da stoi na drvo, pri {to prestojot na drvoto ni go pretstavuva sublimniot odraz na privremenata smrt. Isto taka, periodot dodeka momata bila umrena isto taka pretstavuva period na son, t.e. zaspanost, od koj potoa se budi i se ma`i za carskiot sin.

Narednata varijanta e naslovena kako: "Imala si edna majka ubava }erka" 32 I ovaa varijanta gi zadr`uva glavnite odliki na prikaznata za Sne`ana, normalno so nekolku detaqni otklonuvawa. Pred se' vo dvete poso~eni varijanti stanuva zbor za zlobnata qubomora, koja e vo dvata

32

AIF m.l.871, Snimil Simo Mladenovski, na 9.01.1969 god., vo s. Matej~e, kumanovsko. Raska`uva: Bina Sandeva Filipovi}, rpdena vo s. Ni{or, Pirot, 1919 god.

208

slu~aja realizirana na relacijata: majka - }erka. Zna~i, majkata e taa koja ja progonuva svojata }erka daleku vo planina, kade {to taa naiduva na ku}i~ka vo koja `iveat 12 bra}a. Kako i vo site nazna~eni verzii, i ovde bra}ata ja prifa}aat Sne`ana i ja narekuvaat "nivna sestri~ka". Vo ova si`e, kako ma~ni i smrtonosni isku{enija se javuvaat isku{enieto so otrovniot ~e{el i zlatniot prsten koi ja usmrtuvaat Sne`ana. Niv gi dostavuva cigankata. Prviot obid za usmrtuvawe zavr{uva bezuspe{no, zatoa {to dvanaesette bra}a pronao|aat nekoja specijalna treva, ~aj od koj "umrenata Sne`ana" o`ivuva. Za `al, vo vtoriot obid, po isku{enieto so zlatniot prsten, bra}ata ne uspevaat da ja o`iveat ubavata Sne`ana, i tie ja stavaat vo kov~eg koj e napraven od staklo i srebro i ja nosat vo nekoja planina kade {to pominuvaat carevi:

"Sne`ana e umrela. I posle, ne mo`e ni{ta, skuvu gu oni u ed'n sand'k sve od, od stakla i od srebra i odnesli gu tamo negde u neku planinu na neki put kude minuju carevi, car mine i ka`e: -Jao, kolko e lep ovde sanduk! Uzne car sanduk i odnese u carev dvor. K'd tamo ...sanduk se napravi na cve}e, cve}e isko~ilo lepo da cveta, cveta lepo, ali oni vu daju samo vodu, ne daju vu leb. Devoj~e isko~i k'd car ru~a, devojka isko~i pod masata i posle k'd legne car, ona se digne da ve~era car primeti ujutro..."

Po navedenata sekvenca, sledi voobi~aeniot hepiend - koj obi~no go krunisuva zavr{etokot na inicijacijata na heroinata od vol{ebnite prikazni:

"Stoj mirno! - i Sne`ana stoi mirno, stra`ar vikne cara, car vikne sina i takoj Sne`anu o`eni za wojnega sina i takoj e." (AIF, m.l.871)

Ovde povtorno mo`eme komparativno da se navratime na simbolizmite na boite i materiite koi se javuvaat vo prikaznata za Sne`ana, inaku simboli koi go kreiraat nejzinot pat na inicijacijata: toa se stakleniot i srebreniot kov~eg - koi ne' upatuvaat na originalnata verzija od Grim - "kristalen kov~eg" koj spored @irardo ima zna~aen alhemiski simbolizam.

209

"Majkata {o sakala da bidi poubava od }erkata" Vo ovaa verzija (AIF, m.l.933 33 ) se javuva sekvencata na qubomornata majka, no namesto epizodata na isteruvawe od domot, ovde se javuvaat vra`alici, gleda~ki koi i' davaat sovet na majkata da ja ubie svojata }erka koja e poubava od nea i na toj na~in da go re{i pra{aweto na qubomorata. Tie i' spremile eden ~e{el, po {to majkata i' se obra}a so slednite zborovi:

"-Ajde }erko da se is~e{la{ i }e oj{ na voda da donese{ voda da sraboti{ ku}ava, a jas }e oda na {etawe ti doma }e sedi{."

Po ~e{laweto taa pa|a mrtva pred ogledaloto. Koga go videle ova nejziniot tatko, kom{iite i nejziniot qubovnik se zaprepastile. Taman {to sakale da ja zakopaat, da ja pogrebaat, nejziniot qubovnik gi izbrkal site od sobata i ostanal sam so nea. Toj, `alej}i najmnogu zaradi ubavata kosa po~nal da ja ~e{la i pritoa go na{ol zamrsen vo nejzinata kosa "otrovniot ~e{el". I {tom go izvadil, devojkata o`iveala. Toga{ se gu{nale dvajcata presre}ni, a devojkata mu ja raska`ala slu~kata so ~e{elot i majkata. Otkako go doznal ova nejziniot tatko, koj znael deka e majkata qubomorna na svojata }erka, toj ja zavitkal vo edna rogozina, ja zapalil so gazija i taa izgorela. Vo ovaa varijanta e prisuten punktualniot moment od preodot devoj~e - zrela devojka, preku periodot na privremenata smrt. Pritoa, i vo ovoj slu~aj e izostavena epizodata vo koja heroinata e izbrkana od roditelskiot dom i nejziniot prestoj vo nekoj t.n. liminalen prostor ({uma, planina, t.e. ja nema sekvencata koga taa prestojuva vo ku}i~kata na xuxiwata, aramiite, bra}ata i sl.). Vo varijantite na AT 709 koi gi sre}avame vo makedonskiot folklor, morame da go izneseme faktot deka

33

Snimil: Lazar Risteski, vo Makedonski Brod, Pore~e, 1968 god., raska`uva: Ru`a Spaseska od Makedonski Brod.

210

vo po~est slu~aj, vo na{iot folklor se raboti za qubomorata predizvikana od rodenata majka, dodeka onie verzii, vo koi se javuva ma}eata, kako i drugite pokazateli koi ne' upatuvaat na originalnite zapadnoevropski varijanti, ne se tolku frekfentni, i za niv se smeta deka nastanaa kako rezultat na prevodnata literatura. Normalno, inicirani od na{ata ideja da go prika`eme i analizirame iicijaciskiot fenomen na ovoj tip prikazna vo Makedonija, nie se osvrnuvame na dvete mo`ni opcii. Vo samiot analiti~en del }e se osvrneme na dvata slu~aja, koi vo vakviot tip prikazni imaat ist kvalifikativ. Eden impresiven primer na vospostaveniot odnos: ma}ea-pa{torka pretstavuva varijantata od AIF, inaku objavena vo Zbornikot od Vra`inovski (1986a:182-185, pr.br.45), vo koja ~ustvuvame dosta golema bliskost so zapadnoevropskite varijanti na Sne`ana. Imeno, ovde stanuva zbor za 16-17 godi{no devoj~e koe ostanuva bez majka i ~ija ma}ea ja brka od domot i nareduva da se ubie vo planinata, a kako dokaz da se donese nejzinoto srce. Nemo`ej}i da go ispolni ova barawe, tatkoto ja ostava vo {umata, a namesto nejzinoto, doma nosi srce od ovca. Vo ovaa varijanta, go imame poznatiot supstitut na obra}awe - namesto kon ogledaloto, lo{ata ma}ea i' se obra}a na mese~inata. Za vreme dodeka devoj~eto bilo ostaveno vo {uma, toa bilo predadeno na devetminata bra}a, na koi im gotvela, spremala i ~istela. Vo ovaa varijanta e prisutna epizodata od liminalniot period, t.e. prestojot kaj

"su{testvata - devet bra}a", {to spored tolkuvaweto na @irardo pretstavuva reminiscencija od u~eweto na osnovnite zanaeti i raboti koi edna mlada devojka mora da gi sovlada na patot na svoeto sozrevawe, odnosno koga e na pragot da ja stekne kompletnata "`enskost". Scenata na umiraweto na detstvoto - vo ovaa varijanta e prika`ana na ne{to poinakov na~in vo odnos na ve}e univerzalno poznatite isku{enija vo oblik na otroven ~e{el, grozd, jabolko itn.: "ma}eata se pretvorila vo ciganka i oti{la do ku}ata na devetminata bra}a i tamu od Devoj~eto pobarala malku leb. Vo toj moment i' frlila belo platno, od koe

211

devoj~eto

se

spru`ilo,

umrena

se

napraila."

Koga

pristignle

devetminata bra}a, re{avaat namesto da ja zakopaat, da ja zaka~at na drvo, za da i' se voshituvaat site na nejzinata ubavina. Koga pominal carot, pobaral od bra}ata da ja spu{tat devojkata, da vidat zo{to e umrena, i koga i' go izvadil beloto platno, toga{ taa o`iveala. Carot, voshiten od nejzinata ubavina ja zel za `ena. Po naredniot neuspeh koj go do`ivuva ma}eata obra}aj}i i' se na mese~inata, re{ava da odi vo carstvoto kade {to e oma`ena devojkata, prepravena vo ciganka. Toga{ uspeva so u{te eden trik da ja istakne svojata lo{a priroda. Stavaj}i i' igla na glavata, ma}eata uspeva da ja pretvori heroinata vo gulap~e, so {to taa go zazema nejzinoto mesto vo carstvoto. No sepak, trikot ne trae mnogu dolgo i devojkata (Sne`ana) uspeva da se vrati vo nejziniot

priroden lik, a pak carot ja stava lo{ata ma}ea vo edna rogu`a, ja potpaluva so }ibrit, i na toj na~in ja uni{tuva, a toj i devoj~evo stanuvaat sre}ni ma` i `ena. "Vo levite pe{teri" 34 Nazna~eniot primer pretstavuva svoeviden spoj na AT 4803 + AT 709. Ednostavno ovde se raboti za lo{ata ma}ea i qubomorata na dvete lo{i polusestri vo odnos na pregolemata ubavina na pa{torkata. I vo ovaa varijanta e prisutna epizodata na nejzinoto ostavawe vo "liminalniot prostor" - t.e. ku}a na trimina bra}a, no so edno malo otklonuvawe od vostanovenoto odnesuvawe. Imeno, vo ovoj slu~aj taa im gotvi, sprema i ~isti na trite bra}a preku den, a no}no vreme se pla{i da prestojuva tamu, taka {to odi da prespiva vo "levite pe{teri". Od druga pak strana, dvete grdi i qubomorni polusestri, vo ovaa varijanta mu se obraa}aat na sonceto. Scenata na umiraweto e prika`ana na toj na~in {to ma}eata ja bocnuva devojkata so igla, po {to taa pa|a mrtva. Koga se vra}aat trojcata dela~i (bra}ata) od `al ne sakaat da ja zakopaat, tuku ja

34

AIF, m.l.769, Snimil Stojan Vasilev vo Radwa, Tikve{ko 1969. Informator: Stojan Binov od Radwa, Tikve{ko.

212

stavaat na nekoj kow i ja pu{taat da si odi. Careviot sin koj odi na lov go zdogleduva kowot i vnatre ja zdogleduva preubavata devojka. Ja vadi iglata od glava, i' ja vra}a du{ata i taa o`ivuva. Potoa sledi scenata na nivnoto ven~avawe. "Gledalo, gledalo" 35 Vo ovoj slu~aj, ma}eata go brka devoj~eto i toa stignuva do planinata i ku}ata na 40 bra}a. Tamu go pominuva onoj period na t.n. obuka, koj e i vo ovaa varijanta navesten preku simbolizmot na ~istewe, gotvewe i odr`uvawe na celata ku}a. Koga doa|aat ~etiriesetminata bra}a od rabota, ja zasakuvaat i ja oslovuvaat ovaa heroina kako "nivna sestra". Vo ova si`e smrtta se realizira so pomo{ na prstenot. Bra}ata re{avaat, so pomo{ na eden napraven ~iur od zlato da ja stavat na drvo, za da ja gledaat site. Carskiot sin ja krade umrenata devojka i ja nosi kaj tatko mu velej}i mu deka takva mu bila sre}ata. No tamu, koga ja stavaat vo edna odaja da ja gledaat site, taa namesto kako sekoe umreno telo da se raspa|a, "taa svetit liceto sveti". Sobranite devojki i nevesti koi ja miluvale rakata na devojkata, uspevaat da go izvadat prstenot, so {to devojkata o`ivuva. Po ova o`ivuvawe, carot celiot sre}en pravi svadba. No ovde, kako i vo navedenata varijanta, (AIF, m.l.752), se javuva epizodata vo koja so pomo{ na topuv~e igla ma}eata ja pretvora mladata vo gugut~e, no toa pretstavuva samo edna privremena metamorfoza. Na kraj, dodeka u{te trae svadbeniot ceremonijal, zna~i so "dajriwa, jadewe i piewe lo{ata ma}ea na par~iwa ja napraile". "Petlepini" 36

AIF, m.l.497, Snimil: Gan~o Pajtonxiev vo Bitola, 1967, raska`uva Mitra Sekulova od Oblakovo, Bitolsko. 36 AIf, m.l. 613, Snimila: A. Popvasileva vo Belgrad, 1968, Raska`uva Dinka Gimandova od Kumani~evo, Kostursko. Inaku, ovaa varijanta e objavena vo Zbornikot na A. Popvasileva, Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Skopje, 1996, pr.br.274, naslovena kako "Ogledalo, ogledalo, od mene polepa koj ima" (str.508-509).

35

213

Vo ovoj tekstualen prikaz heroinata se vika Petlepini

37

. Ova e

edna od onie verzii koga stanuva zbor za ma}eata koja go proteruva devoj~eto od doma, go tera daleku vo planina, za da ja pogubat, i kako dokaz treba da se donesat nejzinite o~i. Vo ovaa varijanta kako supstitut, na ma}eata i' se doneseni o~ite od nekoe ku~e. Petlepini ostanuva vo planinata i tamu vleguva vo ku}ata na dvanaesetminata {ebe~enta 38 . Koga ja zdogleduvaat nejzinata ubavina, ovie kreaturi ja prisvojuvaat i ja tretiraat kako nivna sestra. I vo ovoj slu~aj smrtta se predizvikuva so pomo{ na ~e{el.

"- O, grebeni{~a, o! -Odi zeva edno grebe fati da sa grebi n'tre na odaata mu s' naka~i grebeto na glavata i taka si ostana. Ko dojdoe {ebe~entaa je vvidoe taka ostanata vike, pla~e okolo neja, fatie da ja gibe po glavata mu go trnae grebeto i o`ive".

Vtoroto isku{enie e ona so otrovnoto jabolko. "-O lapki, o! - ~oveko {o prodava. I ta slegva da zemi lapki. Sedna, gorka ta, }e zemi }e k'sni edna mu zastana na grloto. " Namesto da ja zakopaat, {ebe~entite pravat edna staklena vitrina i tamu ja ostavaat da sedi:

"Ne ja davame, }e naprajme eden xam'lk na xaml'ko }e ja klajme da sedi. - I taka je kladoe na xaml'k vo edna odaja. " Carskiot sin koj trgnal na lov, vlegol vnatre ja videl i ja zel, zaedno so {ebe~entite, koi ne mo`ea da se razdelat od Petlepini. Po pat, kako {to bea ka~eni site na kow, koj znae kako Petlepini go izbluva jabolkoto i o`ivea: "Ojdoa na edna reka, kujzna ka sa razmrda kowo i

Ispituvaj}i go etimolo{koto zna~ewe na heroinite, protagonistite na ovoj tip prikazna AT 709 - odnosno, analiziraj}i ja difuzijata na imeto na "Sne`ana" vo razli~nite kulturni areali, t.e. razli~nite govorni podra~ja niz celiot svet, doa|ame i do ovoj termin koj spored istra`uva~kata A. Popvasileva pretstavuva lo{o izvedena imenka od gr~ki - - vo zna~ewe na neizmerna ubavina, prekrasna - ~ij turski ekvivalent bi bil guzel dunyevi ({to inaku pretstavuva dosta frekfenten naziv za heroinite od makedonskata narodna literatura). Vo poso~enoto objasnuvawe Popvasileva tvrdi deka vo nazna~enata prikazna prviot del od gr~kiot zbor e protolkuvan kako pet - i vtoriot ubava od . I taka, spored logikata na raska`uva~ite, ovaa neizmerno ubava heroina se pretvorila vo heroina so pet ubavini, odnosno pet lepini - Petlepini. (za ova da se vidi vo A. Popvasileva, Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Inst. za folklor, Skopje, 1996, str.589 38 {ebe~enta - od turski {ebek - mal majmun od Mala Azija (inaku, ova e eden od supstitutite na xuxiwata i drugite sli~ni kompawoni na prikaznata za Sne`ana - AT 709.

37

214

ta duri go izb'lva lapkoto, o`ive. Radost golem! Svadba napravie golema. I decata ostanae tamo".

Vo smisla na dobivawe na eden kontinuitet na raska`uvaweto na ovoj tip prikzna, sega }e navedeme edna od najnovite snimki od terenskite istra`uvawa, so cel da se vidi frekfentnosta na ovaa prikazna vo najnovite nejzini zapisi. 39 Vsu{nost, vo slednata varijanta (AIF, m.l.3450 40 ), naiduvame na edna isto taka interesna alternacija na si`eto i na inicijaciskite pemre`ija na heroinata, otkrivaj}i izvesni modulacii vo odnos na vospostavenoto si`e. Imeno, ovde ne se raboti za qubomornata majka, tuku za dvete zavidlivi sestri koi se qubomorni na najmalata - najubavata sestra. Po pat na prevara, dvete zlobni sestri ja ostavaat najmalata na pola pat za Istambul. Taa ostanuva sama - i po~nuva da pla~e. Naiduva na edna "korija", kade{to pronao|a edna ku}a so devetmina bra}a. Vleguva vo nea i po~nuva da se gri`i za toa doma}instvo. Kako {to ve}e navedovme vo teoretskite postavki, i kako {to toa najdobro se gleda od primerite od makedonskata narodna literatura - i soodvetnite varijanti na AT 709, sogleduvame deka gri`ata za doma}instvoto - pretstavena preku odr`uvaweto na ku}ata, mieweto, pereweto, gotveweto i ~isteweto - gi pretstavuvaat inicijaciskite probi na ovaa mlada devojka na patot kon nejzinata `enstvenost i zrelost. I vo ovaa varijanta se sre}avaat trite poznati isku{enija, vo slu~ajov postaveni od strana na dvete zlobni sestri, a realizirani preku edna stara baba - jabolko, kravaj~e i na kraj otrovniot prsten, po {to usleduva simboli~nata inicijaciska smrt. Vo prodol`enie, bra}ata go stavaat devoj~eto vo zlaten sandak, kako odraz

Ne mo`ej}i da gi izneseme site pozna~ajni varijanti na AT 709, nie }e gi navedeme izvorite. Vra`inovski (1986a, pr.br.44), naslovena kako "Najmalata sestra najubava", str.181-182; Verkovi} (1985,4, pr.br. 47) "Angelina i nejzinite dve zavidlivi sestri" ( AT 709 + 403); A. Popvasileva, (1996, pr.br.29) "Ma}ea i pa{teka (Ogledalce, ogledalce...). 40 Snimil: Lidija Stojanovi} na 26.10. 1992 vo Novoseqane, Kumanovsko, raska`uva: Serafinovska Slavka od Mlado nagori~ane.

39

215

na nejzinata liminalna faza. Po site poznati premre`ija, na kraj heroinata zavr{uva kako mlada nevesta vo nevestinsko ruvo:

"Majka, ja }e idu na rabotu, ti u ovu sobu ne sme{ da ulezne{!

E ona, majka kako majka, ulegnala, poprskala gu sas vodi~ku i dala gu vodi~ku, a onaj `ena se usre}ila, stanmala. I ona {to }e pravi, sve u nevestinsko gu promenila i kada je do{al ~estiti car, wen sin, i on si ga zemaja za nevestu." (AIF, m.l. 3450)

Edna interesna varijacija na temata na obrednopreodniot karakter, izrazena preku devalvacijata na statusnata kategorija na heroinata, (tipi~no za nevino progonetata heroina vo fazata na inicijaciskite isku{enija, koja se nadomestuva so preodot vo povisokiot status neposredno pred ma`a~kata), imame vo varijantata na AT 709 (AIF, m.l.1881) 41 "Devoj~eto i ma{teata", kade {to heroinata od doma{niot carski ambient e progoneta od ma}eata vo nekoi pe{teri i pustelii, kade {to minuva okolu edna godina. Tamu `ivee potpolno

partalava, gola, i se zapoznava so edno siroma{no ov~ar~e so koe se ma`i i ra|a dve deca. Kako podarok, mladata bra~na dvojka dobiva edna {upa, vo koja Kostanka gi odgleduva svoite dve deca. Padot na nejzininata statusna pripadnost najeksplicitno ni e uka`an preku imiwata na nejzinite deca: prvoto ma{ko go narekuva: [tobev, a devoj~eto Ka{~osum. Normalno, vo epilogot od prikaznata, nejziniot tatko ja pronao|a i ja vra}a vo nivnoto carstvo. Ovaa verzija e dotolku pointeresna, {to vo nea svadbata ne pretstavuva ekvivalent i simbolizam, preku koj sme naviknati da go sogledame preminot vo povisokiot socijalen i stale{ki status. Ednostavno, nea mo`eme da ja sfatime kako integralen del na liminalna faza niz koja pominuva na{ata heroina Kostanka.

Snimil: Milan Risteski vo Bitola, Informator: Stoja U{linova od German, Egejska Makedonija.

41

216

***

Ve}e @irardo, eden od prvite istra`uva~i na inicijaciskiot simbolizam vo "Sne`ana" go otkriva slednoto: "Iako interpretacijata na razli~nite varijanti bi mo`ela da ni poka`e razni repertoari od individualni simboli, sepak, globalnata, seopfatnata artikulacija na ovie razli~ni simboli bi mo`ela da bide naso~ena kon edno nesomneno inicijacisko scenario" (Girardot, 1977:279-280). Ne{to sli~no na Maks Liti, i @irardo se obiduva vo svojot metod da gi iskombinira razmisluvaweto okolu formata so analizata na simbolizmot na nekoi osobeni konstitutivni celini. Taka, se pra{uva @irardo, "koe e zna~eweto na ovaa tolku poznata prikazna?"Na najo~iglednoto i najrazbirlivoto nivo, ova pretstavuva moralna prikazna koja se odnesuva na triumfot na heroinata nad lo{ata qubomora i grdosta na lo{ata ma}ea. Gledano od edna po{iroka to~ka na gledi{te, ovaa prikzna e vo potpolnost ona {to Liti go narekuva ' prikazna koja se soo~uva so procesot na ~ovekovoto sozrevawe', prikazna koja opi{uva nekoi su{tinski preodni epizodi vo personalnoto rasnewe i socijalizacija (Max Lüthi, 1970:70,109-119,139; Girardot, 1977:280).

Sogledano od aspekt na primitivnite kulturi, ovaa prikazna pretstavuva ritualizirana pubertetska tema na 'sozrevaweto' koja e naso~ena na edna cela serija od esencijalni tranformacii vo ramkite na eden socijalen `ivot: preminot od detstvo vo zrelost, preminot od prirodniot vo kulturen `ivot, od aseksualniot vo seksualniot `ivot. Ona {to e dosta specifi~no za Sne`ana e toa {to taa pravi biten ~ekor od edno egocentri~no samoqubie na edno dete kon razvivawe na edna seop{ta i nesebi~na qubov naso~ena na drugite koja e neophodna za zakrepnuvawe na edno op{testvo tokmu preku institucionaliziranata forma na svadbata (Girardot, 1977:280). Od istra`uvawata vr{eni vo posledno vreme, vredi da se spomene obemnata interpretacija na B. Betelhajm, kade {to se ~uvstvuva edna 217

silna frojdisti~ka refleksija i perspektiva. Vo kontekst na ova, bi mo`ele da gi sogledame i sporedime delata na dvata avtora: Betelhajm i @irardo. Dodeka Betelhajm go naso~uva zna~eweto na eden inicijaciski model od edna izrazito psihoanaliti~ka perspektiva, dotoga{ @irardo vo negovite analizi se stremi da go opfati fenomenot na inicijacijata od edna komparativna i ne tolku psiholo{ki reduktivna prizma. Vo redot na brojnite avtori koi go opredeluvaat `anrot na progonetata devojka, slobodno mo`eme da go stavime i Stit Tompson, koj ja be{e klasificiral Sne`ana kako edna od varijantite na {iroko rasprostranetata prikazna za "Progonetata `ena ili devojka" (1951:120125). Za nas e interesno gledi{teto na @irardo, spored kogo vo Sne`ana se javuvaat odeci, tragi na `rtveniot obred na nevinata devojka, vo smisla na plodnosta ili pak na obnovata na svetot. Ednostavno, @irardo smeta deka supstitutnoto `rtvuvawe /ubistvoto na divata sviwa, ku~eto i sl. vo spomnatite primeri/ namesto Sne`ana ne e dovolno za da se ostvari nejzinata transformacija, t.e. preod od dete vo zrela li~nost. Transformacijata vo ramkite na eden vakov inicijaciski proces nu`no iziskuva samo`rtvuvawe, vo najvistinska smisla na zborot, i ne se zadovoluva so edno supstitutivno re{enie (Girardot, 1977:289). Sne`ana mora da umre za da go realizira svojot premin od devoj~e vo zrelo doba na edna `ena. Spored toa, tatkoto (vo varijantite vo koi se realizira ova scenario) mo`e da se smeta kako agens na edna kreativna smrt i transformacija koja se raziduva, distincira od uriva~kata `elba vo finalnata smrt koja ja sogleduvame vo o~ite na lo{ata ma}ea. Vo ovoj slu~aj, lo{ata ma}ea koja se pojavuva vo oblik na ve{terka pretstavuva nu`na izmama se' do onoj moment koga Sne`ana }e go dostigne stepenot koga }e ja sovlada nejzinata detska nevinost i nedostatokot na kulturnoto znaewe. Vsu{nost, patot na sovladuvaweto na nazna~enite nocii, }e bide pat na na nejzinoto samo`rtvuvawe i pateka na

transformacijata

nejzinata

individua

(Girardot,

1977:290).

218

Soglasuvaj}i se so @irardo, Beker, Elizabet Pantaja i redica avtori od ovoj tip, mo`eme da potvrdime deka site negativni figuri - ma}ei, ve{terki, baba - jagi itn, pretstavuvaat samo nu`na etapa na `ivotniot pat na sozrevaweto niz koj pominuvaat na{ite heroi - protagonisti od vol{ebnite prikazni. Vsu{nost, ovaa konstatacija ne' navra}a na Prop, koj dosta precizno ja be{e sogledal istoriskata pojava i funkcija na "ma}eata". "Vo vol{ebnata prikazna se pojavuva ma}eata i nejzinata istoriska uloga - da go prezeme na sebe "neprijatelstvoto" koe za vreme na odr`uvaweto na obredite na iniciajcijata mu pripa|alo na tatkoto /koj se javuva vo funkcija na inicijaciski voda~ na svojot sin/ (Prop, 1990:133). Prestojot na ovaa na{a heroina vo ku}ata na "kompawonite" (t.e. ku}ata na ~etiriesette razbojnici kaj Verkovi}, ku}ata na

dvanaesetminata bra}a - AIF, m.l.871, i raznite altenacii), @irardo ja tolkuva kako nejzino simboli~no vra}awe vo mitskiot po~etok na vremeto, liminalniot period na haosot, vreme vo koe misterioznite bo`estva, kako i mitskite pretci dejstvuvaa aktivno. Inaku, vo nekoi varijanti, ovie kompawoni mo`at da se javat vo funkcija na destruktivni i lo{i su{testva, me|utoa vo na{ite verzii tie go pretstavuvaat kreativniot, sozdava~kiot agens na rasneweto i povtornoto ra|awe. I navistina, xuxiwata (ili pak kratcite, aramiite, i sli~ni nivni supstituti koi se nao|aat nadvor od vostanoveniot socijalen red) bi mo`ele da bidat sfateni kako bo`estveni pretci, u~iteli, ~uvari ili pomaga~i koi se neophodni za edna uspe{no sprovedena inicijacija. Tie pomagaat da se iskopa zlatoto od crnata zemja na du{ata na Sne`ana, onaka kako {to metalskiot rabotnik i alhemist pomaga vo

bo`estvdenata rabota na zabrzuvaweto na odvivaweto na prirodniot proces (Girardot, 1977:290). Sne`ana prestojuva vo nivniot dom ~uvaj}i ja ku}ata, vo prvo vreme, za da potoa zapo~ne da gi u~i zanaetite od vozrasniot, zrel `ivot koi od nea se o~ekuva da gi znae. Konsekventno, xuxiwata, bra}ata, 40

219

aramii i sl., mo`eme da gi okvalifikuvame kako pomaga~i vo procesot na transformacijata na nevino progonetata heroina. No edno e jasno: tie ne mo`at da garantiraat za ishodot, t.e. za rezultatot na celiot toj proces. Kone~no, mo`eme da se slo`ime so @irardo deka transformacijata na Sne`ana uspeva da se realizira samo so pomo{ na nejzinoto samo`rtvuvawe kako i so nenadejnata, no nu`na intervencija na milosta koja gi prekr{uva ~aroliite na smrtta. Zna~i, kompawonite dejstvuvaat kako za{titnici vo ovoj opasen i te`ok premin, i tie ja podu~uvaat Sne`ana vo ume{nostite na civilizacijata, predupreduvaj}i ja i uka`uvaj}i i' na te{kite isku{enija i smrtta koja mo`e da naide. Vo na{iot slu~aj (AIF m.l. 871) ova ~uvawe i predupreduvawe od strana na dvanaesetminata bra}a e pretstaveno vo svojot najreduciran oblik, sveduvaj}i se na edna replika: "da ne iska~a od doma i da gi ~eka niv" {to za nas go pretstavuva ekvivalentot na parafraziranite momenti, imaj}i ja vo predvid skromnosta i ednostavnosta vo ekspliciraweto na detalite od na{ata verzija. Za razlika od poznatata Grimova prikazna za Sne`ana, voglavno na{ite verzii se mnogu pokoncizni, poednostavni i samo popatno gi poso~uvaat punktualnite odrednici vo prikaznata za edna `enska pubertetska inicijacija. Vo sekoj slu~aj, ne smeeme da go ignorirame faktot, deka ni edna od poso~enite varijanti od

makedonskiot folklor, vsu{nost ne otstapuva od "voobi~aenoto scenario". Edinstveno na {to morame da obrneme vnimanie, toa e postoeweto na eden drug kontekst vo koj ova si`e se raska`uva. Bez ogled na uka`anite poedinosti, u{te edna{ potvrduvame deka nejzinata prisutnost vo makedonskata narodna literatura svedo~i za eden paradigmati~en primer na `enskata inicijacija na ovoj prostor. Analiziraj}i go simbolizmot na "kompawonite", bi navele i dosta zna~ajni pogledi koi {to gi uo~uva Xons, spored kogo site kompawoni, bra}a, razbojnici, xuxiwa, {ebe~enta (mali majmuni) i sl. se sredstva koi se neophodni za da se isproba `ivotot na edna zrela li~nost (spremaweto, ~isteweto, gotveweto i sl.) (S.S.Jones, 1990:52).

220

Okolu pra{aweto na kompawonite, Xons

donesuva interesni

zaklu~oci koi se odnesuvaat na ovoj alomotiv: imeno, xuxiwata, razbojnicite, bra}ata, aramiite, me~kite, majmunite, banditite,

kanibalite i drugite sli~ni kompawoni se re~isi sekoga{ pretstavnici na ma{kiot pol. Na izvesen na~in ova mo`e da zna~i odluka na heroinata da `ivee so nekoj ma`. Nejziniot interes za ma{kite pridru`nici verojatno mo`e da se sogleda kako navestuvawe na nejzinoto seksualno sozrevawe... Vo sekoj slu~aj, biten e faktot deka so nejzinata odluka da `ivee so ovie pridru`nici taa stanuva svesna za diferencijacijata pome|u ma`ot i `enata (S.S.Jones, 1990:52-53). Me|utoa, va`no e isto taka da se istakne i nivniot liminalen karakter (spored @irardo), a koj go potvrduva i Xons. Ednostavno toa se obi~no pretstavnici na nekoj drug svet. Kako {to veli Xons, site kompawoni se potpolni autsajderi, koi `iveat von normite na socijalniot red i `ivot. Ednostavno tie se otse~eni od op{testvoto ili pak `iveat na rabot na civiliziraniot svet. Bez razlika da li stanuva zbor za ~ove~ki su{testva, kako na pr. razbojnici, aramii, bra}a, ili pak stanuva zbor za nekoi ~udni kreaturi ({ebe~enta - mali majmuni), xuxiwa i sl. - zna~i site ovie figuri se varijantni reprezentacii na kvazihumanata figura; tie se sekoga{ ne{to necivilizirano, prirodno, primitivno, ne{to poprizemno odo{to e socijaliziraniot ~ovek. So poso~uvaweto na nekolkute osnovni viduvawa na vakvite kreaturi, se obidovme da go otkrieme nivnoto zna~ewe i funkcija koja {to ja imaat vo procesot na sozrevaweto na ovaa mlada heroina. Nekolkukratnite posledovatelni obra}awa na kralicata - ma}ea, (vo na{iot slu~aj - qubomornata majka, ma}ea, ili pak zavidlivite sestri) do ogledaloto, mese~inata, sonceto i sl. de fakto ni svedo~at za nejzinata izmamenost, prelaganost. Toga{, spored prikaznata, taa re{ava da prezeme novi porigorozni merki kon uni{tuvaweto, t.e. usmrtuvaweto na ubavata }er}a /pastorka/ Sne`ana. I navistina, vo na{ata varijanta (AT, m.l. 871) ovie isku{enija se javuvaat vo oblik na otroven ~e{el i

221

otroven zlaten prsten koi "navodno" treba da ja usmrtat Sne`ana. Vo ovaa verzija tie se prateni preku cigankata, dodeka pak kaj Verkovi}, 4, pr.br.83, stanuva zbor za otrovniot grozd koj heroinata go kasnuva i pa|a mrtva, itn. Figurata na majkata, kako supstitut na lo{ata ma}ea, ve{terka i sl., vo ova si`e mo`eme da ja protolkuvame ne{to od tipot na "starite `eni, voda~ki", koi vodej}i gi svoite mladi inicijanti, moraat da ja izma~at i "ubijat" mladata inicijantka, dokolku taa saka uspe{no da stapne na pragot na zreliot `ivot (Girardot, 1977:291). Zna~i, ovde sme povtorno povikani da go otkrieme onoj pove}ekraten simbolizam vo koj go sogleduvame "pozitivniot" valer na ovie "destruktivni" voda~ki, smetaj}i gi ednostavno kako nu`ni nivnite postapki na uni{tuvawe, usmrtuvawe, koi vodat kon uspe{niot proces na transformacijata na individuata na neofitot. Porakata od ovaa sekvenca mo`e da bide protolkuvana na sledniot na~in: "vo eden daden moment od rasneweto i razvivaweto na devoj~eto, majkata mora zadol`itelno da ja odigra ulogata na ve{terka, vo istata onaa mera vo koja tatkoto ja prezema ovaa uloga koga stanuva zbor za razvivaweto na negoviot sin (Girardot, 1977:291). Ednostavno, spored @irardo, testiraweto na kosata, t.e.

isku{enieto koe{to heroinata go ima so ubavata crna kosa, ozna~uva ispituvawe na fizi~kata i spiritualna mo} 42 , smetaj}i deka ova vtoro isku{enie pretstavuva obid za usoglasuvawe ili integrirawe na site tri obida za usmrtuvawe na Sne`ana (1977:292). Sne`ana vo periodot /koga e navodno umrena/ fakti~ki se nao|a vo svojata liminalna, smrtna ili zarodi{ka sostojba. Taa e vo sostojba "ni vamu - ni tamu", i taa e oma|ijana (Girardot, 1977:293). Ovaa nejzina faza ne' potse}a na V. Tarnerovoto odreduvawe between and betwixt.

Vo vrska so navedeniot simbolizam i zna~eweto na crnata kosa da se vidat slednite odrednici: de Vries, Dictionary, pp.231-234; a isto taka da se vidi i: Bruce Lincoln, "Treatment of

42

222

Periodot na smrtta {to go pominuva Sne`ana, vklu~uva povtoruvawe na celiot ciklus na transformacijata. Stavaweto vo staklen kov~eg isto taka ima svoj interesen simbolizam od edna alhemiska perspektiva. Ednostavno, kristalniot kov~eg e opi{an kako glaven simbol na sad koj ima transformaciona mo}. U{te pove}e, razli~nite supstituti na ovoj kov~eg, kako {to se zlatniot i srebreniot kov~eg isto taka gi istaknuvaat alhemiskite temi (Girardot, 1977:293). Ova sogleduvawe e mnogu va`no koga stanuva zbor za na{ite varijanti, zatoa {to vo niv se javuvaat tokmu "zlatniot" i "srebreniot" kov~eg kako supstituti. No, osvrnuvaj}i se na marginalniot period na heroinata od At 709, koga taa ja pre`ivuva svojata privremena inicijaciska smrt, kako priprema za novoto ra|awe, bi trebalo da ja poso~ime i supstitutnata metafora, koja e isto taka dosta frekfentna vo makedonskite varijanti, imeno koga kompawonite ja zaka~uvaat "mrtvata heroina da visi na drvo". Ovaa nocija ne' navra}a na poznatite simbolizmi od tipot na {umata, grmu{kata, kolibata, {atorot i sl. kako modusi kade {to treba da bide realizirana privremenata smrt na mladite neofiti. Kristalnata planina (ili kov~eg) e planina na smrtta, koja istovremeno pretstavuva i brdo na sozdavaweto, koj pretstavuva

liminalen prostor ili sostojba kade {to "du{ata" e soedineta so Totalitetot. Vakviot simbolizam mu dava na pravo na @irardo da go protolkuva ova poslednoto kako referenca, t.e. metafora na "kralskata }erka" (Girardot, 1977:293). Vidovme deka vo nekoi verzii se javuva momentot na

dopolnitelnoto "svadbeno" isku{enie, vo koe ma}eata so pomo{ na igla ja pretvora heroinata vo gulap~e. Inaku, znaeme deka gulabot, pak pretstavuva predznak na nov `ivot, i mo`eme da go ozna~ime kako signalizacija na uspe{noto zavr{uvawe na cel ovoj proces.

Hair and Fingernails Among the Indo-Europeans," fortcoming in History of Religion, vol. 16 (1977); Edmund Leach, "Magical Hair", Journal of the Royal Anthropological Institute, 10 (1958), pp.147-164.

223

Sega isto taka bi uka`ale i nekoi pointeresni sogleduvawa na vtoriot zna~aen istrra`uva~ na fenomenot nare~en "Sne`ana" - a toa e figurata na folkloristot Stiven Sven Xons. 43 I ovoj avtor go

izvlekuva vo preden plan otkrivaweto na konfrontaciite, sudirite na mladoto devoj~e so problemite koi se svojstveni na procesot na rasneweto, problemi koi se povrzani so detskiot preod vo pubertet, kako i prilagoduvaweto i prifa}aweto na istiot (S.S.Jones, 1990:38). Stavot do koj doa|a Xons, donekade se dobli`uva do onie stavovi na prethodnite istra`uva~i od tipot na Macquisten i Pickford (1942) 44 , Betelhajm (1954) i @irardo (1977). Vo sekoj slu~aj, ona {to treba da bide od osobena va`nost vo na{eto istra`uvawe na inicijaciskite modeli vo prikaznata za Sne`ana- AT 709 , e stavot do koj doa|a Xons zimaj}i ja vo predvid globalnata ocenka na {irokiot krug na verzii na "Sne`ana" (rasprostraneti niz raznite kraevi od svetot) - imeno deka ovaa prikazna osobeno go ocrtuva devoj~inskoto personalno razvivawe, vo smisla na toa deka ovoj tekst pretstavuva bazi~en detski tekst, zamislen za da gi pret~uvstvuva i olesni stravuvawata, solzite i te{kotiite koi se karakteristi~ni sopatnici na slo`eniot proces na maturiraweto. Ovaa prikazna pretstavuva metafori~ko ogledalo na detskiot `ivot, odrazuvaj}i hiperboli~no gi dramati~no, detskite simboli~no, a ponekoga{ gi duri i

do`ivuvawa.

Analiziraj}i

brojnite

varijantni motivi, koi se iskoristeni vo sekoja od poso~enite tipolo{ki epizodi, so cel da go odrazat vistinskoto dejstvie na dadenata epizoda, Stiven Sven Xons sproveduva analiza na sekoja epizoda

Inaku, Stiven Sven Xons, kako {to vidovme vo oddelot posveten na "Dobrata i lo{ata devojka", e eden od onie avtori koi mu davat primat na strukturalisti~koto istra`uvawe na temite i motivite vo Sne`ana, koe spored nego dopu{ta da se objasnat podvle~enoto zna~ewe i celta na edna dadena prikazna. Temite vo ovaa prikazna ja pretstavuvat nejzinata emocionalna sr`; tie ja pretstavuvaat intelektualnata i emocionalna vrska pome|u svetot na audiencijata i slikite i zbidnuvawata na prikaznata, {to mu dopu{ta da prodre do dramati~nata sr` na samata prikazna. 44 Macquisten, A. S & Pickford, R. W. , "Psychological Aspects of the Fantasy of Snow White and the Seven Dwarfs". Psychoanalytic Review 29, 233-252; 1942.

43

224

poedine~no, so cel da se otkrijat osnovnite, fundamentalni temi koi ja kreiraat ovaa prikazna (da se vidi: S.S.Jones, 1990:39-76). Dodeka @irardo pravi svoevidna tipolo{ka klasifikacija na osnovnite sekvenci vo Grimovata Sne`ana, koja ja zima kako

najparadigmati~na varijanta na At 709, dotolku pove}e go prifa}ame priodot na Xons, koj preku analizata na temite, vr{i tipolo{ko odreduvawe na osnovnite epizodi, zimaj}i ja globalnata sostojba na AT 709. Xons gi opredeluva i analizira temite i alomotivite na "Sne`ana" spored slednite nejzini klu~ni i tipolo{ki epizodi: A. po~etna (vovedna) epizoda; B. Epizoda na qubomora; C. progonuva~ka epizoda (epizoda na isteruvaweto od roditelskiot dom); D. Prifa}awe (epizoda vo koja Sne`ana e prifatena od strana na kompawonite - xuxiwa, bra}a, aramii, razbojnici); E. Povtorna qubomorna epizoda; F. Smrt na Sne`ana; G. Poka`uvawe, izlo`uvawe na teloto na Sne`ana od strana na kompawonite; H. Povtorno o`ivuvawe; I. Odlu~uva~ka, re{ava~ka epizoda. Ova e isto taka povolen moment da go navedeme i koncepciskoto re{enie na R. Beker koja gi ima obedineto site `enski inicijaciski prikazni, razdvojuvaj}i gi na poznatite tri motivski kompleksa: predliminalna faza (sedewe doma) ; liminalnata faza (progonstvoto, smrt i o`ivuvawe) i postliminalnata faza (vra}awe vo socium, koj zavr{uva naj~esto so ven~avka, osven AT 480) (vidi: Becker, 1990). Vo edna od fundamentalnite epizodi - onaa na progonstvoto, t.e. isteruvaweto od roditlskiot dom, naiduvame na u{te eden preod: toa e preodot koj spored Xons se odnesuva na soglasuvaweto i nesoglasuvaweto so roditelite na mladata heroina. Bez ogled na motiviranosta za edno vakvo progonstvo, nas ni e mnogu indikativno toa {to re~isi vo site varijanti se nasetuva periodot na pubertetot. Eksplicitno, toa ni e uka`ano vo varijantata od Vra`inovski (1986a, pr.br.45) kade {to ma}eata ja isteruva pastorkata na nejzina 16-17 godi{na vozrast. Vo edna vakva smisla se soglasuvame so koncepcijata na Xons, spored kogo, ovaa 225

prikazna uka`uva na supstancijalnata vrska na heroinata koja dotoga{ se nao|a vo potpolna soglasnost so vrednosnite sistemi na nejzinite roditeli. Taa ne e vo nikakva konfrontacija so niv, i ottamu taa go nema izdiferencirano sopstveno ego, tuku e vo potpolna zavisnost i soglasnost so roditelite. Ottamu, spred Xons, epizodata na

isteruvaweto mo`e da bide sfatena kako eden ~ekor kon nejzinata individuacija, {to e inaku kako stanovi{te vo potpolna soglasnost so teorijata na inicijacijata. Vpro~em, {to pretstvuvaat pubertetskite inicijaciski obredi - i si`ea, ako ne pat kon edno celosno osamostojuvawe i sozdavawe kompletna li~nost. Me|utoa, nu`no e da se podvle~e deka vakviot proces na individuacija e mo`en samo preku ~inot na separacijata od nejzinite roditeli. Zna~i, doa|aj}i do edna vakva poenta, site "t.n. neprijatelski figuri " vo prikaznata gi tretirame kako edna nu`na, neophodna etapa koja na heroinata i' ovozmo`uva uspe{en preod od detstvo kon zrelost. Rezimirano, S. Sven Xons tvrdi deka tematskiot opseg na ovaa epizoda e sli~en, se nadovrzuva na prethodnata - qubomorna epizoda: ednostavno dvete spomnati epizodi gi traumatiziraat tipi~nata edipovska i filosofska zagri`enost koi {to go izma~uvaat mladoto devoj~e koe e vo proces na rasnewe (S.S.Jones, 1990:49). Vo smisla na otkrivawe na adopcionata epizoda, rezimirano bi se navratile na ve}e poso~eniot simbolizam na kompawonite. Opredeluvaweto i definiraweto na "kompawonite", koe go izlo`ivme prethono, mu pomogna na Xons vo decidnata opredelba na zna~eweto na adopcionata epizoda, zatoa {to preku niv nie otkrivame u{te edna tema koja{to se odnesuva na detskoto razvivawe i rasnewe prisutno vo ovaa epizoda. Na primer, surovata, neobrabotenata priroda na ovie figuri soodvetstvuva so nekompletnata razvienost na

adolescentnata heroina, istovremeno vo moralna i seksualna smisla. Razbojnicite, aramiite i drugite socijalni izop{tenici na nekoj na~in go reflektiraat procesot na prifa}aweto i usvojuvaweto na moralniot

226

kod od strana na heroinata. Kako {to veli Xons, taa prifa}a da `ivee so niv, od ednsotavna pri~ina {to i taa samata ne gi prifatila i usvoila moralnite kodovi koi gi nalaga nejzinata socijalna sredina. ...Vo epizodata koga kompawonite ja podu~uvaat heroinata da ne otvara vrata na nikogo, ednostavno ja odrazuva nejzinata moralna nezrelost (S.S.Jones, 1990:53). Kako zaklu~ok, Xons smeta deka ovaa adopciona epizoda ni svedo~i za socijalnoto, filosofskoto i psiholo{koto razvivawe, kade {to site pridru`nici slu`at kako medijatori vo realizacijata na heroinata vo site spomnati podra~ja: vo psiholo{koto prifa}awe na seksualnosta; vo filosofskata borba da se sfati prirodata na `ivotot; vo socijalnoto steknuvawe na moralnosta, kako i obukata vo izvr{uvaweto na doma{nite obvrski. Epizodata na smrtta pretstavuva dramatizacija na seksualnoto, moralno i socijalno sozrevawe na heroinata. Preku motivite od ovaa epizoda mo`e lesno da se uo~i nejzinoto seksualno razvivawe (S.S.Jones, 1990:58). Obidot za re{avawe na postaveniot filosofski problem na prifa}awe na smrtta e dramatiziran na sli~en na~in vo mitot za Persefona, koj pru`a mnogu paralelizmi so "Sne`ana". Vo sekoj slu~aj, smrtta na heroinata pretstavena vo oblik na son mo`e da bide sogledana kako dramatizacija na brojnite detski stravuvawa, anksioznosti vo vrska so nivnata labava i konfuzna situacija. Odovde isto taka mo`e da se izvle~e ambigvitetnata i paradoksalna pozicija na bivstvuvaweto pome|u `ivotot i smrtta. I kone~no, sevo ova mo`e da se sogleda kako edno figurativno isleduvawe na smrtta. Motivite vo epizodata na izlo`uvaweto na mrtvata heroina se trudat da go opi{at posledniot moment od egzistencijalniot strav, koj e olicetvoren preku sostojbata vo koja se nao|a heroinata, t.e. koga taa ne mu pripa|a nitu na ovoj nitu na onoj svet. Kako refleksija na nejzinata

227

neodredenost vo vrska so pozicijata - ni vamu ni tamu, ovaa epizoda to~no ja opi{uva heroinata postavena me|u dvata prostora. Otprilika, vo primerite od na{iot folklor, mo`eme da go zaklu~ime slednoto: dokolku e heroinata postavena na drvo, ili pak na nekoe marginalno mesto, kade {to prestojuva "mrtva vo kov~egot" se' dodeka ne pomine princot, obi~no mo`eme da go protolkuvame kako pozicija "ni vamu - ni tamu" ili poto~no, takvoto mesto mo`eme da go okvalifikuvame kako mesto koe se nao|a na granicite na dvata sveta vo oblik na eden spiritualen rab, koe {to na krajot na krai{tata ja ilustrira i nejzinata egzistencijalna dilema. ...U{te pove}e, motivot koga e taa frlena so kov~egot vo voda, more i sl. ne' upatuva na toa deka e taa frlena vo golemata voda na postoeweto. Vakvoto sogleduvawe ja tretira smrtta kako vra}awe na ona mesto od kade {to nie doa|ame. Donekade, ova ne' upatuva na Diranovoto sogleduvawe na vodata kako eden od primarnite elementi na novoto ra|awe- t.e. ne' upatuva na na~eloto voda-majka, pokraj ve}e dobro poznatoto na~alo zemja - majka. Kone~no, motivot na kov~egot koj e ostaven da visi na drvo, pretstavuva izrazna i sugestivna metafora na ~ove~kiot `ivot ja ima kriti~nata i opasna relacija koja {to vo odnos na kosmosot. Simboli~nata

koincidencija na ovie sliki ni dava za mo`nost da sogledame deka heroinata e navistina vo proces na vistinsko isku{enie, obid da dojde do situacija koga }e gi nadmine svoite stravuvawa. Interesno e sogleduvaweto na S. S. Xons, spored kogo prikznata za "Sne`ana" dvojno ja prika`uva ovaa ritualna tehnika, opi{uvaj}i gi do`ivuvawata na izolacija i liminalnost koi se prika`ani za vreme na nejziniot figurativen preod od socijalnata granica (od devoj~instvo kon `enskost). Izolacijata se najavuva preku kov~egot, a pak liminalnosta se najavuva preku marginalniot status koj heroinata go do`ivuva pome|u `ivotot i smrtta, kako i nejzinata grani~na postavenost, koja e umetni~ki transponirana preku prestojot na drvo, planina, koga e postavena na nekoj rab, granica i sl., {to generalno mo`e da se voop{ti

228

kako postavenost "blisku do nekoja pograni~na zona" (da se vidi: S.S.Jones, 1990:67-68). Sogledano od eden psiholo{ki aspekt, fazata na izolacija i liminalnost, koi na{ata heroina gi do`ivuva, mo`at da se

interpretiraat kako faza vo koja heroinata u~i da se spravuva so raznite problemi, {to vo krajna smisla dobiva dimenzii imanentni na procesot na individuacijata. Finalnata epizoda na tradicionalnata prizkazna za Sne`ana, Stiven Sven Xons ja narekuva "Odlu~na, re{ava~ka" zatoa {to taa gi donesuva kone~nite odluki na ovaa drama. Ova dramati~no razre{avawe obi~no go vklu~uva ven~avaweto na heroinata so nejziniot drag /car, princ,kral, vitez, lovec itn/ (S.S.Jones, 1990:72). U{te edna{ da go prispomeneme kone~niot ishod na eden inicijaciski proces - toa e mo}ta da se vladee so sopstveniot `ivot. Zaklu~nite referenci na ovaa na{a analizirana inicijaciska prikazna ni go uka`uvaat tokmu toa. Vo raspletot na prikaznata AT 709 go dobivame tokmu vpe~atokot deka heroinata stanuva zrela i sposobna da vladee so sopstveniot `ivot, to~no preku fazata na sebeoformuvaweto vo oblik na ven~ana `ena.

***

Po izlo`enite analizi na sekoja od prikaznite koja go zaokru`uva tematskiot blok: ma}ea - pastorka, nakuso bi gi rezimirale onie momenti koi{to gi obedinuvaat site niv. Imeno, site ovie prikazni ni govorat za slednoto: 1. specifikata na "`enskosta" ja otkrivame vo funkcijata i simbolikata na nevino progonetata heroina 2. temata na koja {to se zasnivaat site prikazni e preminot od devoj~e vo mlada zrela `ena. 3. tripartitnata struktura na inicijacijata se sostoi od:

229

a. progonstvo b. doka`uvawe (vo smisla na inicijaciski proverki, inicijaciska smrt i povtorno ra|awe) v. vra}awe vo semejstvoto (so {to e ve}e realiziran obrednopreodniot kompleks. Vo AT 4801-5 devoj~eto e stasano za ma`ewe, a vo AT 510 A i 709 stanuva zbor za ve}e ven~ana `ena). Vo oblik na edno zaokru`uvawe na ova istra`uvawe, bi go spomnale mnogu va`noto sovpa|awe vo odnos na na{eto pojdovno stanovi{te i stavovite na Riharda Beker, i koe e sodr`ano vo analognata struktura na obrednata inicijacija i onaa koja ja otrkivme vo nazna~enite prikazni. Vo sklad so nekoi gledi{ta na Beker, zaklu~uvame deka osnovnata struktura vo sistematskoto povrzuvawe na prikaznite i ritualite se nao|a vo site analizirani prikazni. Sovpa|aweto go otkrivame na nivo na univerzalnata tripartitnata inicijaciska struktura: 1.zaminuvawe na pat (preliminalna faza) Po~etnata faza vo ritualot pretstavuva samo edno odvoeno osoznavawe. Naj~esto se sre}avaat motivite na progonstvo i zaminuvawe vo drugiot svet. Po~etniot motiv pretstavuva isteruvaweto na pa{torkata od strana na ma}eata (ili vo odredeni si`ejni tipovi, tuka se javuva nejziniot tatko - kako supstitut na ma}eata). 2. smrt i povtorno ra|awe /doka`uvawe/ (liiminalna faza) Ritualite se prosledeni so pouka od oblasta na misterijata na `enskiot bit. Osobenosta i svojstvenosta na liminalnata faza vo prikaznite, za razlika od ritualite, ja pravi tokmu bitieto na inicijaciskiot pokrovitel. Vo ovaa faza, neofitot doa|a vo direkten kontakt so smrtta (AT (AT 709), ili pak ima kultna na zada~a za

samodoka`uvawe

480).

Pretstavuvaweto

inicijaciskiot

230

pokrovitel vo forma na totemsko `ivotno pretstavuva edna arhai~na foma na inicijacijata vo prikaznite od tipot AT 510 A 45 . Spored Beker, vo ritualot, kako i vo prikaznite osobenosta na `enskata inicijacija se nao|a tokmu vo liminalnata faza. Simboli~nite strukturi na kultno-mitskata sodr`ina vo prikaznite se lesno uo~livi i prepoznatlivi. 3. Vra}awe (postliminalna faza) Vo tretata faza od ritualot ja otkrivame izmenetata situacija na heroinata - neofit vo odnos na zaednicata, koja e rezultat na nejzinata uspe{na inicijacija. Vsu{nost, zatoa i doa|a do nejzinata promena na statusot. Ekspliciten izraz na toa e ven~avkata. Najgolemiot del od prikaznite, osven vo tipot AT 480 e skoncentiran i fokusiran okolu ven~avkata. Vo analizata na `enskata inicijacija, Beker razotkriva primarni i sekundarni motivi. Prvite se baziraat na prvobitnite rituali i mitskiot kontekst, dodeka poslednite ja imaat izgubeno ovaa struktura, i za smetka na toa imaat dobieno edna svoja imanentna forma. Pritoa, tie izrazuvaat edno svoe odredeno zna~ewe. Taka, mo`e da se ka`e deka od edna strana ovie prikazni se baziraat na inicijacijata, no ritualnata vrska vo konfliktot pome|u ma}eata i pa{torkata e zagubena. Na toj na~in mo`at da se zabele`at dve tendencii. Vo prviot slu~aj, inicijacijata se stremi kon edna sakralizacija i mitologizacija na prikaznite. Zatoa tie mo`at da se povrzat so mitovite. Vo vtoriot slu~aj, tie prikazni se nad mitovite, vo zakrilo na familijarnosta vo eden mikrokosmi~ki desakraliziran svet. Vo socioistoriskata analiza na Meletinski, vidovme deka prikaznite so motivot na ma}eata se nao|aat vo silna sprega so raspa|aweto na stariot matrijarhalen rodovski sistem, i vospostavuvaweto na noviot patrijarhalen sistem. Vakvata

45

mikrokosmi~ka

"familijarna

situacija"

se

javuva

vo

Ovde gi imame vo predvid onie varijanti na Pepela{ka vo koi{to e pretstaven motivot na majkata - prestorena vo krava, i normalno kultot kon nejzinite koski.

231

sprotivnost od ritualnata osnova na edna mo}na profanizacija i eden raspad na tradicionalnata vrska (Becker, 1990:54-55). Vo analiziraniot vid na `enskite inicijaciski prikazni, inicijaciskoto istra`uvawe po~iva na socijalniot konflikt {to se javuva na relacijata: ma}ea - pa{torka. Pote{kotijata vo analizata na ovie prikazni, pred se' se javuva vo tipot AT 510 A, zatoa {to vo nea otkrivame isprepletuvawe na socijalnite kodovi so mitolo{kata osnova. Vo ovie prikazni, devojkata na star, arhai~en na~in, preku kultot na pretcite go sozrevaweto se realizira svoeto socijalno sozrevawe. ostvaruva i zavr{uva so ~inot na Pritoa, svadbata.

Nedvosmisleno, vo prikaznite, osobeno vo onie kade {to vo funkcija na inicijaciski pokrovitel se javuva ve{terkata /prestorenata ma}ea, ili majkata vo nekoi verzii od AT 709/, misti~nite tragi na ovie procesi se o~igledni. Vo prikaznite so `enskata inicijacija se gleda deka vo pogolemiot del `enskite li~nosti se pretstaveni kako nositeli na dejstvoto: ma}eata, nejzinata }erka, pa{torkata i inicijaciskiot pokrovitel. Ma{kite likovi se samo epizodni figuri: tatkoto ima samo edna dol`nost, t.e. da odgovori na zapovesta na negovata `ena da ja odnese }erkata vo drugiot svet. Na krajot od prikaznata se javuva vtorata epizodna li~nost - idniot ma` na heroinata. Specifikata na `enskite aspekti vo analizata na `enskata inicijacija vo prikaznite ne pretstavuva edinstveno reprezentcija na `enskite figuri; nea ja osoznavame i preku pretstavuvaweto na funkcijata na simbolite (Becker, 1990:55). Na vakvoto soznanie i po~iva izvesnata diferencijacija pome|u analiziranite "prikazni koi po~ivaat na relacijata: ma}ea - pastorka", i prikaznite vo koi inicijacijata e realizirana preku "nevinoto oklevetuvawe na devojkata". Vo ovie poslednite otkrivame edno mo}no prisustvo na ma{kite figuri, od tipot na lo{iot tatko i zate~eniot brat (AT 706), potoa bra}ata (AT 712) ili pak brojnite ma{ki likovi vpletkani okolu naklevetuvaweto na devoj~eto od AT 883 A.

232

Po analiziraweto na primarniot model vo koj se realizira tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, sega preminuvame na vtoriot tip nevino progoneta heroina, koja isto taka svojata inicijacija ja do`ivuva vo oblik na pasivna `rtva.

2.3.2. Nevino naklevetenata devojka (AT 706, AT 712 i AT 883A) Vtor zna~aen tematski blok koj ni ja opredeluva tipi~no `enskata inicijaciska prikazna, pokraj primarnata tema posvetena na relacijata ma}ea - pa{torka, pretstavuvaat onie si`ea koi ni govorat za nevino naklevetenata i kazneta heroina. Vo dvete nazna~eni opcii, koi vleguvaat vo ramkite na pod`anrot na nevino progonetata heroina, ja otkrivame glavnata heroina vo uloga na pasivna `rtva. Bliskosta na ovie dve tematski celini ja sogleduvame isklu~ivo preku dominantnata tema na pokornost i pasivnost. Pritoa morame da go imame vo predvid i "povtorenoto progonstvo" na na{ata heroina koe se slu~uva vo domot na nejziniot soprug. Vsu{nost ova go naveduvame od ednostavna pri~ina {to vo nekoi varijanti (kako {to }e imame mo`nost da sogledame) isku{enijata vo oblik na progonstvo se povtoruvaat i vo periodot po izvr{uvaweto na svadbeniot ~in, i osobeno se motivirani so ve}e rodenite de~iwa. Sepak, imaj}i go soznanieto deka vo princip, primarnoto progonstvo se vr{i vo roditelskiot dom, za vreme na mlade~kiot period, nie go zimame ovoj tematski kompleks kako vtor karakteristi~en moment pri definiraweto na tipi~no `enskata inicijaciska prikazna vo ramkite na makedonskata narodna kni`evnost. Vo kontekst na poso~uvaweto na vtoriot tematski blok koj se odnesuva na motivot na nevino naklevetenata devojka, morame da go imame predvid soznanieto za me|usebnata interferencija na trite tipa prikazni (At 706, 712 i 883 A). Na pr., motivot "devojka bez race" (AT 706) ima mnogu zaedni~ki momenti so AT 712, na {to ni uka`uva tipot na stradaweto, a isto taka i imeto na glavnata heroina Genoveva, koja ja

233

sre}avame vo izvesni verzii od AT 706 (v. Popvasileva, 1996, pr.br.28). Od druga pak strana, vo vakvite primeri se ~uvstvuva izvonredna bliskost so "nevino naklevetenata devojka" (AT 883 A). Problemot na interferencijata na nazna~enite prikazni, so stavawe poseben akcent na AT 881, 883 A i 712, ja dava i avtorot Hans Jorg Uter, osvrnuvaj}i se na specifi~nostite na AT 712 (Genoveva, Crescentia) (v. Uther, 1979, EM, Crescentia). Osven toa, mo`ebi najdobar primer za nazna~enata interferencija, koga e vo pra{awe vakov motiv pretstavuva istra`uvaweto na Penu{liski "Motivot 'Devojka bez race' vo makedonskata literatura i folklorot" (1987:5-21), kade {to se analizirani navedenite tipovi prikazni. Navra}aj}i se povtorno na istra`uvaweto na Uter, go prifa}ame negoviot stav, koj ni deluva najseriozno koga e vo pra{awe edno vakvo prosleduvawe. Toj smeta deka ponoviot razvoj na motivskiot kompleks za nevino naklevetenata `ena vo svojata osnova gi sodr`i ~udesata na Marija (Uther, 1979:170).

a. Nevino naklevetenata devojka - AT 883 A 46 Prikaznata od tipot AT 883 A (Nevino naklevetenata devojka), spored klasifikacijata na Stiven Sven Xons vidovme deka mu pripa|a na pod`anrot na nevino progonetata heroina. Vo taa smisla, analizata na ovoj tip prikazna, i sogleduvaweto na nejzinite inicijaciski dimenzii }e pretstavuva del od ovaa integralna celina. Zadr`uvaj}i se pred se' na varijantata od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.30), }e zabele`ime deka istata e razgradena vo odnos na osnovnata vezija predstavena vo Eberhard-Boratav. Namesto

Ovaa prikzna ja ima kaj: [apkarev, 1976, 5, pr.br.7, str.17-20 ("Oxa i axija ili neverno prijatelstvo"); pr.br.119, str.250-259 ("Popot klevetnik, lo{ata sfekrva i nastradanata od niv moma - nevesta; kaznuvawe na prvite"); potoa kaj Cepenkov, 1972, kn. 3, pr.br.94 "^esnata popoa }erka", str.128-136; koja prvobitno be{e otpe~atena vo SbNU 10, 1894, pr.br.2, str.165-170. Isto taka varijanti na ovaa prikazna sre}avame i vo Tureckie narodnìe skazki, br.45, str.266-272 (od Adakale). Osven poso~enite varijanti od objavenite

46

234

eden, tuka nao|ame trojca zavodnici. Inaku, vo arhivskite materjali, na pr. AIF, m.l.794 - prikznata se dobli`uva do originalot. Stanuva zbor za eden zavodnik, po {to devoj~eto e prinudeno da go izvr{i svojot transvestizam, preoblekuvaj}i se vo ov~ar. Momentot od prikaznata /vo nekoi verzii/ kade {to za pogibijata se baraat delovi od teloto na devoj~eto, mnogu potse}aat na prikaznata za Sne`ana, poto~no na sekvencata koja e ozna~ena kako: 709 II. Vo prikaznata e prika`an samo periodot na adolescentnata devojka, dodeka svadbeniot ~in voop{to ne e inkorporiran vo nea. Samo popatno, vo ovoj tip prikazna e ufrlen motivot na axilakot kako sredstvo za ispolnuvawe na sosem drugiot tek na dejstvoto. Vo samiot voved od varijantata kaj Vroclavski e navestena sekvencata kako tatkoto gi vodi `enata i sinot na axilak, za da pri krajot bide prika`ano nivnoto vra}awe. Normalno, ova sveto patuvawe e iskoristeno kako umetni~ka transpozicija na nivnoto otsustvo, inaku period koga se odviva pubertetskata, t.e. adolescentna inicijacija na mladata heroina. Alternaciite na tatkovoto otsustvo se obi~no prika`ani kako negovo patuvawe koe trae podolg period (godina, dve). So ogled na faktot deka site tipovi prikazni koi go konstruiraat pod`anrot "nevino progoneta heroina", vsu{nost na razli~nite na~ini ni gi pretstavuvaat

maltretirawata i nezgodite na mladata devojka, dobivaj}i pritoa karakter na inicijaciski premre`ija, i ovoj tip prikazna go zadr`uva istovetnoto scenario. Vo spomnatata varijanta (Vroclavski, 1984:187189, pr.br.30), heroinata gi pre`ivuva svoite preliminarni, glavni i dopolnitelni isku{enija, proizlezeni od nevinoto i nepravedno naklevetuvawe. Specifi~no za ovoj tip prikazna e zaveduvaweto na mladoto devoj~e koe se nao|a na patot kon svoeto sozrevawe, predizvikano od begot i oxata, koi ja ~uvaat i "navodno" se gri`at za nea, dodeka nejzinite se nao|aat na axilak. Glavnoto inicijacisko isku{enie

zbornici, po`elno e da se vidat i varijantite od Arhivot na Institutot za folklor, AIF, m.l.794 "Axijata" i AIF, m.l. 795, "^ovekot {to odil na axilok".

235

se realizira kako odgovor na pismoto od begot i oxata do nejziniot tatko:

"]erka ti e ostai kej nas, ama po lo{i pati{ta oit" - demek, ne~esni raboti pulit i nikogo ne slu{at." (Vroclavski, 1984:187)

po {to toj go pra}a sinot da ja odnese vo planina i da ja ubie. No, isku{enieto sepak dobiva oblik na supstitut, pri {to kako dokaz za kobo`emskoto ubivawe e "ise~en nejziniot najmal prst od rakata". Analognata situacija ja sre}avame i vo Arhivskiot materjal na Institutot za folklor (AIF, m.l.794 47 ), vo koja najeksplicitno ni se uka`uva periodot na pubertetot na devoj~eto:

"Tur~inof. Sede edna godina tamo kade {to sede (na axilok), i kom{ijata {}o be{e obe}al za doma da vodi ra~un, eden den }e o vodi devoj~eto na bawa. Ama, devoj~eto be{e tri-~etirinajse, petnajse godini golemo. Ko otide na bawa so devoj~eto i toj poku{a edni bezobrazni rabo}e prema devoj~eto. I devoj~eto izbega od bawa i otide doma. " (AIF, m.l.794)

Dopolnitelnoto isku{enie, vo vakviot tekstualen prikaz e pretstaveno kako bunt protiv storenite kleveti, i ja dobiva formata na eden prinuden transvestizam. Heroinata se pretvora vo ma{ko i otvara edna meana vo centarot na Bitola, kade {to }e se sretne so nejzinoto semejstvo, na vra}awe od svetoto patuvawe. I navistina, po vra}aweto nejzinite naminuvaat vo "\uzel-kafe", kade {to "kelnerot" (glavnata heroina) ja ka`uva celata prikazna za nevino naklevetenata i progoneta heroina. Na toj na~in zavr{uvaat nejzinite inicijaciski pubertetski isku{enija, pri {to i Duwa \uzel stapuva na pragot na zreloto `ensko doba. Normalno, i vo AT 883 A, sli~no na ostanatite paradigmi na `enskata pubertetska inicijacija, i ovaa heroina minuva niz svoeto

47

AIF, m.l.794, "Axijata", Snimil: Peco Stefanovski, vo s. Cer, Ki~evsko, 1969; raska`uva: Vasile [urbanovski od s. Cer.

236

seksualno i doma}insko iskustvo, inkarnirano niz obscenite sceni i periodot koga ja vodi svojata meana, obu~uvaj}i gi pritoa doma{nite raboti: gotvewe, slu`ewe i sl. Samo za sporedba, bi se osvrnale na sli~nite premre`ija, koi gi do`ivuva vtorata heroina, koja ja odredivme kako paradigmati~na (AIF, m.l.794). Vo ovaa varijanta, brat~eto koe moralo da ja ubie, vsu{nost ja ostava vo planina, kade {to devojkata gi raspartaluva i kine svoite ali{ta. Zna~i go pre`ivuva svojot liminalen period, i glavnite isku{enija go dobivaat svojot kulminativen karakter koga e taa ostavena da prestojuva visoko na eden javor.

"Sinko, ko }e dojdam jas, da e ne najdam `iva doma sestra ti!!! Praj {}o }e praj{ - koli ja, pali ja, se~i ja, f ku}a da e nemat." Ama, nikoj brat sestra ne zaklal. Ni toj ne zaklal. E, onda, {}o stana? Toj e odvede f planina i je re~e: "Sestro, odaj kaj znaj{, f ku}i nazat - ne! Ako saka{ i ja da su `if." E, devoj~eto ode, ode, ode, ode, - re~e - s' iskina, se iscepi po ali{}a, po sve. Otide do edna ~e{ma. Se ka~i na eden javor. (AIF, m.l.794)

I vo ovoj primer ja otkrivame obukata vo raznite `enski ve{tini, kako na pr. gotvewe, spremawe i sl., vo scenata koga carot ja zima za `ena:

"I stana carot, re~e: klade {inelata. Go zavitka devoj~eto. Na kow, go dovede doma. Devoj~eto za edno kuso vreme se izve`ba, se izu~i, se'... ko carica. Carot si e ven~a, si e zede za `ena."

(AIF, m.l.794)

Vo analiziranata varijanta sleduva u{te edna epizoda vo koja istiot toj kom{ija, t.e. a|utant na carot ja zasramuva, i pri {to mladata carica mora da gi zakole svoite dve mali deca: sin~eto i }erki~kata. Po ovaa brutalna i grozomorna scena, taa bega od nego i povtorno talka, skita po planinite. Vo planinite sre}ava eden ov~ar kade {to prespiva i go moli:

237

"Kaj of~arot spa i go zamoli da mu dajt ali{}ata da se preoble~et `enava vo ma{ki ali{}a. ... So ali{}ata oble~eni vo ma{ko dojde, - re~e - kaj eden bozaxija. Go zamoli da bidet kako sluga. Toj be{e mnogu dobrodu{en, bozaxijata, go primi deteto. "

(isto)

I tuka nekade se nao|a ishodot na ovie peripetii i du{evni lavirinstki talkawa. Vo iznajmeniot lokal, kade {to raboti devoj~eto kako izme}ar, doa|aat zaedno i nejziniot tatko i kom{ijata koj ja obesramil. Ka`uvaj}i ja svojata prikazna, vsu{nost site se

prepoznavaat. Carot - t.e. tatkoto na heroinata, gneven na celata situacija go ubiva vedna{ lo{iot kom{ija - a|utantot. Ekscerpiraj}i gi momentite koi se odnesuvaat na devoj~eto i nejzinoto sozrevawe, mo`eme da ka`eme deka vo ovoj tip prikazna, AT 883 A vsu{nost stanuva zbor za tipi~en primer na pubertetska, t.e. adolescentna inicijacija, iako vo nekoi varijanti e predvideno i povtorenoto progonstvo, realzirano vo fazata po nejzinata ven~avka (kako vo AIF, m.l.794). Vo site varijanti gi sre}avame

karakteristi~nite pubertetski isku{enija, a osobeno e impozantna onaa sekvenca vo koja taa se preprava vo ma{ko mom~e i taka raboti edno izvesno vreme. Znaeme deka golemiot broj mitski heroi koi go do`ivuvaat ovoj transvestizam, nu`no moraat da pominat eden podolg vremenski period vo uloga i funkcija na sprotivniot pol. Takov e

slu~ajot so Ahil i niza drugi heroi, a eden od umetni~ki najizrazenite primeri od makedonskite narodni vol{ebni prikazni e tokmu

analiziraniot primer. Zna~i, kako {to ve}e spomnavme, fazata na transvestizmot ja do`ivuvame kako neophodna faza kon postignuvaweto na celosnata zrelost na kandidatot, ednostavno, koga inicijantot se nao|a na pragot na svojata realizacija kako zrelo bitie. Sekoj komentar pove}e vo smisla na navedenata tema bi bil odvi{en vo edna vakva smisla na razmisluvawe.

238

Neverojatni sovpa|awa na ovoj tip stradawe na nevino progonetata heroina sre}avame i vo izvesni varijanti od AT 706 i 712 kade {to isto taka stanuva zbor za zlonamernata kleveta. Na pr., vo tipot AT 706 devoj~eto e kazneto vo oblik na "se~ewe na racete", kako odgovor na nejzinoto sprotivstavuvawe na monstruoznata `elba na incestuozniot tatko da se o`eni so nea, potoa kako rezultat na qubomornata ma}ea, koja bara da se pogubi pa{torkata, a za dokaz da se donese nejzinata ise~ena raka (@S, II, 1892:81-82). Varijacijata na ovoj motiv mo`e da bide izvedena i na sledniot plan: lo{ata zolva ja naklevetuva sestrata na svojot ma` deka go ubila nivnoto sin~e, po {to bratot ja vodi vo {uma i i' gi se~e racete (AIF, m.l.2455). Izvr{enoto sakatewe kako rezultat na analognata kleveta od strana na lo{ata snaja sretnavme vo u{te edna interesna varijanta (AIF, m.l.2928), no kade {to nevino naklevetenata devojka naiduva na novi progonstva i stradawa, na patot kon zdobivaweto na svojot nov identitet. Razlikata vo ovoj tip heroina, nasproti "izdiferenciranata" heroina od AT 510 B se sostoi tokmu vo nocijata na ozna~enata pasivnost/aktivnost. Imeno, kako {to ve}e poso~ivme vo ogledot posveten na Pepela{ka 510 A, B, - od site spomnati heroini koi go konstruiraat kompleksot na nevino progonetata heroina, edinstveno "momata vo zlatniot sandak" ja ima taa mo} aktivno da se sprotivstavi na pretpostavenite stradawa. Ottuka, "devojkata bez race" isto taka pasivno gi pominuva svoite inicijaciski `rvuvawa, pokorno ~ekaj}i nekoja nadvore{na intervencija da povlijae vrz nejzinata sudbina, t.e. vrz uspe{niot ishod na inicijaciskata procesija. Naj~esto, vo ovoj tip prikazna, na devojkata racete i' se regeneriraat na ~udesen na~in, obi~no so pomo{ na nekoja lekovita voda ili pak po `elba na Gospod. Analiziraj}i go potekloto na vakviot tip heroina (koj go prepoznavame vo AT 706, 712 i 883 A), mo`eme slobodno da se navratime na istra`uvaweto na Uter posveteno na fenomenot Crescentia (AT 712) (Uther, 1979, EM, v. Crescentia). Isto taka treba da se spomene i trudot na

239

Penu{liski posveten na ovoj motiv vo makedonskata literatura i folklor (1987:5-21). Dosta zna~ajno vo vakviot kontekst na razmisluvawe pretstavuva i istra`uvaweto na Vera Stoj~evska - Anti} posveteno na Srednovekovnite romani i raskazi (1996), kade {to vo ramkite na prezentacijata na srednovekovniot raskaz, zemeni se vo predvid tokmu navedeniot tip heroini: Devoi~e bez raci (1996:209-213); O iscelenii ruk carici Gallov (1996:214-220), vo ~ij kontekst e prezentirana i narodnata prikazna AT 883 A "Oxa i axija ili neverno prijatelstvo", inaku varijanta od zbornikot na [apkarev (5,1976, pr.br.7).

48

b. Crescentia - Genoveva - AT 712

primer

Vo heroinata od tipot AT 712, Uter

otkriva u{te eden smel

{to go gradi ciklusot na nevino progonetata devojka koja

~estopati se povrzuva so opredelena figura (Genovefa, Genoveva, Crescentia, Maria, Hildegardis, Sisibe). Ovaa struktura e poznata vo celiot mediteranski prostor i osobeno kaj narodite od Sovetskiot Sojuz vo 19 20 vek. Inaku, morame da uka`eme na bliskosta, t.e. prepletuvaweto na ovoj tip prikazna, pred se' so AT 881 A "@enata preoble~ena vo ma{ko", kako i AT 883 A "Nevino naklevetenata devojka". Materjalot od Crescentia e interesen za istra`uvawe, a osobeno e interesno

istra`uvaweto na potekloto, ra{irenosta i tipologijata. Kako {to ne'

Okolu istoriskite podatoci i kni`evno istoriskite momenti vrzani za ovie dve li~nosti da se vidi: Hans-Jörg Uther (1979, EM, v. Crescentia) i James Hall (1991:99, v. Genoveva). Osven dvata spomnati izvora, osobeno zna~ajno i interesno navra}awe kon spomnatite dve heroini ni dava i Elizabet Frencel, koja go akcentira naveduvaweto na spomnatite heroini od aspekt na va`nite svetski literaturni prerabotki koi se javuvaat vo periodot od nivnoto pojavuvawe (12 vek) pa se' do na{eto sovremie (Frenzel, 1963, v. Crescentia; Genovefa). Na primer, dosta va`en podatok ni pretstavuva enciklopediskiot sovrt na Genoveva, od strana na Xejms Hejl, koj ni uka`uva deka ova ime e izvedeno od francuskoto Geneviève, inaku devojka rodena okolu 422 godina, koja e pred se' pretstavena kako za{titni~ka na Pariz. Za vreme na svojata mladost taa e povrzana so pastirstvoto, potoa steknuva odredeni sposobnosti od sferata na proro{tvoto i sl. No, bez ogled na ova, nie nema da se zadr`uvame na istori~nosta na ovaa heroina, tuku ja koristime ovaa situacija samo za da go povrzeme nazna~uvaweto, t.e. imenuvaweto na ovoj tip prikazna. Vsu{nost, kako {to }e vidime vo uka`uvaweto na istoriskoto razvivawe na Crescentia, osobeno vo sredniot vek, fabuliraweto e mnogu blisko so dene{nata upotreba na ovoj tip prikazna, kako svoevidna paraigma na nevino progonetata, i pred se' oklevetena devojka.

48

240

informira Hans-Jorg Uter (1979), vo tradicijata nie razlikuvame tri vrsti na poteklo na ovaa heroina, t.e. na nejzinoto si`e: 1. orientalnata, koja poteknuva od prvata polovina na 14 vek (Tuti Nameh) podocna se interpolira so 1001 no}, 2. verzijata Gesta Romanorum, koja poteknuva od krajot na 13 vek i francuskiot roman vo stihovi Bone Florence de Rome, od prvata ~etvrtina na 13 vek. i 3. ~udata na Marija Die Keiserin von Rom (12 vek) i isto taka vo Kaiserchonik (1147-50) poznatoto raska`uvawe vo proza. Na{ata tradicija se vrzuva za ovoj posleden tip. Vo ovaa smisla, u{te edna{ bi se navratile na istra`uva~kite potfati na Penu{liski (1987), a pred se' na Vera Stoj~evska - Anti} (1996:48-50). Na primer, vo svojot prikaz na srednovekovnite romani i raskazi, obrazlo`uvaj}i go postoeweto na motivot "devojka bez race", Vera Stoj~evska - Anti} ja potvrduva spomnatata ideja deka ova si`e se vrzuva so srednovekovniot hristijanski motiv na isceluvaweto na racete na heroinata od strana na Bogorodica. Ottuka, neretko, na{ata heroina e imenuvana kako Marija. Analogna popularnost ~uvstvuvame vo dvata tipa si`ei: i ona za Crescentia vo Kaiserchronik, i ~udata na Marija, koi pretstavuvaat primer za preraboteni evropski dela od 13 i 14 vek. Si`eto za ~udata na Marija, gi naseluva site mediteranski prostori osobeno vo 19 i 20 vek. Vo vakviot kontekst Uter povtorno gi naveduva bliskostite i

interferirawata so AT 881 A i 883 A. Spored nego, vakvite verzii ni dozvoluvaat da zaklu~ime deka ponatamo{niot razvoj na motivskiot kompleks za nevino naklevetenata `ena vo nivnata osnova gi sodr`at ~udesata na Marija i deka motivot se rasprostranil od zapad kon istok, a ne obratno. Penu{liski vo svojot trud posveten na "Motivot 'devojka bez race' vo makedonskata literatura i folklorot" (1987:5-21) isto taka se osvrnuva na potekloto na ova si`e (od 12 vek), zadr`uvaj}i se pritoa na nekolku zna~ajni prevodi na raskazot "devojka bez race". Ona na {to se zadr`uva Penu{liski e tokmu poso~enata treta vrsta na si`e

241

fokusirana

okolu

^udesata

na

Marija.

Nazna~enite

rakopisi

poteknuvaat od po~etokot na 18 vek - (1715 i 1718 godina), kako i od prvata polovina na 19 vek. Nesomneno najgolemiot akcent e staven na prevodot od Joakim Kr~ovski "O iscelenii ruk carici Gallov", za koj{to Penu{liski smeta deka e verojaten izvor na natamo{nite usni raska`uvawa vo na{iot narod (1987:7-8). Naveduvaj}i osum dosta interesni varijanti na "devojka bez race" (Penu{liski, 1987:8-12), mo`eme da go potvrdime uka`aniot stav na Uter. Imeno, motivskiot kompleks na nevino naklevetenata `ena vo svojata osnova go ima poso~enoto si`e. Ili, dosta poednostaveno, mo`eme da zaklu~ime deka interferencijata na poso~enite tipovi e preizrazena, {to se gleda i od poso~enite varijanti na Penu{liski, vo koi gi otkrivame slednite tipovi: AT 883 A, AT 706, AT 510 B. Nivnata prenaglasena inteferencija ni dava za pravo voop{teno da zboruvame za fenomenot na inicijacijata vo ciklusot "nevino naklevetena devojka". Kako {to ve}e spomnavme, vo na{ata narodna tradicija ovaa heroina ja prepoznavame vo likot na Marija (Popvasileva, 1996, pr.br.30), Genovefa (AIF, m.l.590; m.l.793), ili ednostavno kako devoj~e koe preminuva vo `ena (Vroclavski, 1984, pr.br.25). Paradigmati~nata varijanta za ovaa na{a analiza e spomnatata prikazna od zbornikot na A. Popvasileva, vo koja heroinata Marija e najkonsekventno na pravilata na AT 712 maltretirana, naklevetena i progoneta vo planina i pe{teri od strana na zavidlivite snai (`eni na trite nejzini brata). Ona {to e za nas vo kontekstot odlu~uva~ko, vo sekoj slu~aj e pretstaveno vo nejzinata vozrasna i statusna opredelenost. Vo nazna~enata prikazna naslovena kako "Oklevetenata sestra"

(Popvasileva, 1996:89-90), ovaa heroina e vo fazata na svojot pubertet, koja gi do`ivuva klevetite i progonstvata na pragot na zdobivaweto na celosnata `enskost i zrelost.

242

"Kato umrela majka mu i tatko mu si ostanala so snaite i so bra}ata. [o }e pravi: snaite ne e milve, na Marija sake da a pogube. Imaa uli{~a, tija bea bogati. Preku no{ta si i rasturile uli{~ata tie jatrvite, a bra}ata po rabota si ode." (Popvasileva, 1996:89)

Vo obidot da se realizira edna surova podlost od strana na lo{ite jatrvi, go ~uvstvuvame onoj ist ambient vo koj se postaveni heroinite od 883A, 706, i 709, otkrivaj}i ja na toj na~in procesijata na tipi~no `enskata inicijacija vo smisla na Nikiforovata opredelba, deka heroinata e postavena vo uloga na pasivna `rtva koja gi minuva svoite isku{enija. Vo ovaa smisla, od site prikazni koi go konstruiraat pod`anrot na nevino progonetata heroina, kako najhrabra ja izdvojuvame heroinata od AT 510 B, koja ja analiziravme vo kontekst na Mara Pepela{ka (AT 510 A). No, da se navratime na Marija koja svoeto progonstvo vo pustite planini i pe{teri go do`ivuva kako produkt na zlobnite kleveti od trite jatrvi:

"Dojdoa bratjata od rabota. -A be, {o stana? [o e {o vikate, {o cikate?! -Taka sestra vi Marija, vi go pogudi uli{~eto, vi gi pogubi ovcite, sea i m'{koto dete mi go zakla u quqkata. A pak tie jatrvite si go zaklale deteto od quqkata. Go dadoa deteto za da a zagine Marija." ......................... Viknaa snaite: -Da a zanesite na adna planina golema, na adni pe{~eri golemi, tamu da a zanesite Marija, nema `ivot tuka..." (Popvasileva, 1996:90)

Realizacijata na ova progonstvo, povtorno dobiva razmeri na edno supstitutivno re{enie. Bra}ata nemaat sila da ja ubijat, ednostavno ja ostavaat na "dadenoto mesto" kade {to ja otkrivame paradigmata na inicijaciskata privremena smrt i prigotvuvaweto na povtornoto ra|awe, koe vo ovoj primer ne e nazna~eno, tuku samo go naslutuvame.

"Bratjata, kato m'`i, ne sakaa da a zakole. I tamo a ostavija. A ostavia gorkata i ta voa se pro~u: Marijina pe{~era, Marijina voda, koj oj tamo se lekuva." (isto:90)

243

Vo

vtoriot

spomnat

slu~aj

(Vroclavski,

1984,

pr.br.25)

"Zavidlivata svekrva - I", naiduvame na istite premre`ija na glvanata heroina, so edno malo otklonuvawe. Vo ovoj slu~aj intrigite se vospostaveni na slednoto nivo: zlobnata i qubomorna svekrva ja vovlekuva mladata nevesta vo qubovna intriga so eden od slu`itelite za vreme na otsustvoto na mlado`enecot, taka {to progonstvoto vo ovoj slu~aj go realizira tokmu izla`aniot mlado`enec po negovoto vra}awe od pat. Normalno, spored vostanovenite pravila na ovoj tip si`e, kon krajot na prikaznata, mladite povtorno se sre}avaat, so {to se demistificira la`nata kleveta. Zadr`uvaj}i se na ovoj primer bi uka`ale na edna izvonredna analogija. Taa vo potpolnost ne' potse}a na prikaznata za Crescentia 49 od poznatata Kaiserchronik (vo periodot od 13 i 14 vek) kade {to go sre}avame tipi~noto dejstvie na Genoveva AT 712. Sepak, i pokraj otstapuvaweto od pubertetskite isku{enija, koi se vo navedenite dva slu~aja premesteni vo postsvadbeniot period, gi nazna~uvame ovie si`ea zatoa {to prirodata na ova progonstvo korespondira so na{iot goreposo~en primer, i {to e mo`ebi najva`no istoto go definira ovoj tip na si`e.

2.3.3. Paradigma na ostanatite makedonski "nevino progoneti heroini"

49

Rezimiraniot sled na nejzinata situacija vo Kaiserchronik, samo zaradi sporedba go naveduvame: Za vreme na otsustvoto na kralot Ditrih, negovata `ena Crescentia e ostavena kaj negoviot brat na ~uvawe, koj se vqubuva vo nea. Blagodarenie na edna itrina, taa ostanuva bremena i do vra}aweto na ma`ot e zatvorena vo edna kula. Koga se vra}a Ditrih, toj mu veruva na bratot, koj treba da ja kazni. Toj razmisluva da ja frli vo rekata Tibar, kade {to e ovaa spasena od nekoj ribar. Vo ponatamo{noto dejstvo, taa e vrabotena kaj nekoj Hercog , kade {to gi ~uva negovite deca. Me|utoa, i vo ovaa epizoda od nejziniot `ivot, nekoj povtorno se obiduva da ja zavede, kako osveta za decata. Epilogot na celo ova ma~no isku{enie dbiva nekoi svoi zavr{ni konturi vo momentot koga taa dobiva zada~a da le~i eden bolen ~ovek, koj e vsu{nost nejziniot ma`. Toga{ taa mu ja objasnuva celata vistinska situacija, i tie smireni odat da `iveat zaedno vo manastir (Uther, 1979:168, in: EM, Crescentia). Homologniot moment go sre}avame u{te kaj K. A. [apkarev, koj spomnatata prikazna "Popot klevetnik, lo{ata sfekrva i postradalata od nih moma, - nevesta; nakazanie na prvite" (AT 883A), ja povrzuva so srednovekovniot roman Genovefa (1892, 89:207-214). Da gi ufrlam podatocite od Penu{liski (1987) koj uka`uva deka vo ovoj roman

244

Vo ramkite na inicijaciskite isku{enija koi dobivaat dimenzii na "progonstvo", otkrivme i nekoi drugi markantni slu~ai vo ramkite na makedonskiot narativen folklor. Vo ovoj kontekst bi ja spomnale heroinata od tipot "Moma Tantelina" (Devojkata zatvorena vo kula, AT 310), potoa AT 403 - Belata i crna nevesta; AT 450 - Brat~eto elen~e i AT 707 "^udesni deca". Vo navedenite tipovi prikazni, sekoja od heroinite na svoj specifi~en na~in gi minuva svoite isku{enija prezentirani vo oblik na svoevidno progonstvo. Devojkata zatvorena vo kula (Rapunzel) ili kaj nas prepoznatlivata Moma Tantelina ([apkarev, 5, 1976, pr.br.102) - AT 310 50 - e vetena na volkot u{te pred da bide rodena. Koga nastapuva periodot na nejzinoto zadevoj~uvawe, volkot ja grabnuva, i so nekoi detaqni otklonuvawa, namesto vo kula, toj ja nosi visoko na edna planina kade {to ja smestuva vo kro{nata na eden visok javor. Toj ja prinuduva Moma Tantelina da pu{ti dolga kosa kako bi mo`el da se iska~uva do vrvot na kulata, ili vo spomnatiot primer, do vrvot na drvoto. Sepak, vakviot tip na si`e go zadr`uva striktno inicijaciskoto shematsko tripartitno dejstvie, vo smisla na slednoto: prezentirani ni se site tri fazi od inicijaciskiot proces separacijata (grabnuvaweto i

zato~eni{tvoto od strana na volkot), marginalizacijata (prestojot na drvo, ili vo drugite varijanti, prestoj vo visokata kula bez prozorci i vrati) i agregacijata (spasuvaweto od strana na brat~eto Kostadin /vo verzijata od [apkarev/, so ~ija pomo{ Tantelina se vra}a vo svojot roditelski dom. Vo ramkite na razgleduvaweto na ovoj motiv vo svetskata folkloristika, devojkata e spasena od princot, koj po nazna~enoto zato~eni{tvo ja zima za `ena.

stanuva zbor za germanskiot kral Zigfrid i negovata nepravedno naklevetena `ena Genoveva. 50 Varijanta na AT 310: AIF, m.l.497 "Ako e dete moe, ako e ~upe tvoe. Informator: Mitra Sekulova od Gabalovci, Bitolsko. Snimil: G. Pajtonxiev vo Bitola, 1967.

245

Vo smisla na uka`anite poedinosti, ovoj tip prikazna gi prati tipi~nite obrednopreodni kvalifikativi na fenomenot nare~en

pubertetska inicijacija. A pak, sogledano od aspekt na antropologijata na rodot, istata pretstavuva u{te eden smel dokaz za definirawe na tipi~no `enskata inicijacija vo oblik na nevinoto progonstvo vo ramkite na isklu~ivo ma{ki-dominantnata kultura, koja se nagovestuva ve}e vo epizoda:

- "Toa {~o ima{ vo sebe, - je rekol volkot, - koa }e go iznosi{ i }e go rodi{, toga da mi go daj{, ako bidit ma{ko, neka ti bidit tvoe; ako bidit `ensko, da je moe." @enata se u`alila mnogu i se zadumala kakov otgoor da mu dajt na volkot. Najsedne, nemae{~em {~o da ~init, za da izlezit od blatoto, mu rekla: "Hajde, ti go daam, ako je `ensko!" ([apkarev, 5, 1976:200)

vovednata

Analogno vetuvawe na nerodeno dete na izvesni su{testva sre}avame i vo edna varijanta od AT 403 51 (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.86), koe go otkrivame vo ispovesta na edna bezdetna `ena: "Ah, bo`e, daj mi edno ~edo, ta }e go dam na samovilite, neka go vzemat" (Verkovi}, 4, 1985:383). I navistina, nekolku godini otkako `enata rodila devoj~e, starite judi samovili mu prio|aat na devoj~eto nagovestuvaj}i go novoto progonstvo vo na{iot folklor: "- Moi~ka mila hubava, da ka`e{ na majka ti, {to e taksala na

samovilite, da go dade" ... Toga{ momata im veli: - Majka toga{ e taksala, sega ne dava". Kato ~uha taka smovilite, mnogo se razqutiha, ta ha grabnaha ottamo momi~kata, ja zanesoha na nijnite ka{ti. Tamo ja dr`aha do tri godini" (Verkovi}, 4, 1985:384-385)

246

Kako {to mo`evme da sogledame preku raznite obrasci na nevino progonetata heroina, celta i svrsishodnosta na vakvite inicijaciski isku{enija e sodr`ana pred se' vo zdobivaweto na odreden kvalifikativ koj{to edna mlada `ena mora da go poseduva kako preduslov za realizacija na svadbeniot ~in. Usvoenite kvaliteti gi utvrduvame kako na planot na doslovnoto zna~ewe (obu~uvaweto na mladoto devoj~e vo dejnostite i obvrskite koi {to edna mlada "sozreana" `ena mora da gi izvr{i - miewe, ~istewe, gotvewe /najizrazeno vo AT 480, 510 A, 709/), taka i na edno alegorisko nivo. Ovaa prikazna samo alegori~no ne' asocira na osnovnata obredna cel vo `enskata inicijacija. I po kojznae koj pat se soo~uvame so interferencijata na "zdobivaweto odreden povisok kvalitet" /nagrada/, isprepleten so najstra{nite stravuvawa i zakani, postaveni od samovilite, koi se vo funkcija na inicijaciski pokroviteli:

"Eden den najmalkata samovila re~e na drugite smovili: -[to da se nau~ime? [to ja dr`ime tuka taja moma? Neka si poj na majka i'. Starata samovila veli: -Kako taka? Da ja pusneme zdrava li? Ne ~ini, tuku da ja izvadime dvete o~i barem. Dvete samovili ne streksaha, da ja izvadat o~ite. Tuku malkata re~e: -Jaze da ja dam eden marifet, od o~ite i' biser da roni. Drugata re~e: -Jaze pa da ja dam eden marifet sos ustata i' margarit da ni`e. Toga{ starata samovila e rekla: -Ba, vie tolko marifeti ako ja dadete na taja moma, i jaze pak da ja dam edna blagoslovija: deka da st'pnuva, se strebro da se ~ini! Tie marifeti hem gi dadoha samovilite na momata, hem ja pusnaha, na majka i' si otide." (Verkovi}, 4, 1985:385)

Po fazata na zato~eni{tvoto, blagoslovenata heroina e zasakana od srana na carskiot sin koj ja zima za `ena.

varijanti na AT 403: A. Popvasileva (1996, pr.br.42) "Tatkoto i kerkata, babata i carskiot sin" (AT 510 B + 403); AIF, m.l.1217, "Ma}ejata i nejzinata pa{terka", snimila: Vera Vel~eva vo Skopje 1970, informator: Naste Vel~ev od Gali~nik, Dolna Reka.

51

247

Edno od pofrekfentnite tipovi skazo~no si`e vo makedonskata narodna kni`evnost e si`eto AT 450 "Brat~eto elen~e" 52 . Rezimirano, vakvoto si`e se dvi`i okolu slednite momenti: ma}eata saka da gi uni{ti decata od nejziniot nov soprug (brat~e i sestri~ka), koe naj~esto dobiva prizvuk na kanibalisti~ka gozba. Pod dejstvo na razni "pomo{nici" decata doznavaat za ova i uspevaat da izbegaat daleku vo edna {uma. Tamu, neposlu{noto brat~e se pretvora vo elen~e, a inicijacijata na devoj~eto ja povrzuvame za slednite momenti: za vreme na nivniot prestoj vo {umata, taa e ostavena da visi na drvo. Varijantata koja ja sre}avame kaj Vra`inovski (1986a:79-81) "Mara Pepela{ka" 53 , najdosledno se pridr`uva kon specifikite na ovoj tip prikazna. Ma}eata saka da gi izede decata od nejziniot soprug, no so pomo{ na edno kobil~e, decata ja doznavaat monstruoznata `elba i begaat daleku vo {uma. Nevnimatelnoto brat~e e pretvoreno vo elen~e, a sestri~kata Mara Pepela{ka pominuva eden podolg period "zaka~ena na drvo". Po vakviot prestoj, heroinata ja zima carot i ja nosi vo negovoto

52

varijanti na tipot AT 450: Cepenkov, 1989, 1, pr.br.88, "Ma{tea {to najde kaj ma`a e dve deca", str.416-423. Varijanta na motivot na ritualniot kanibalizam vo forma pretstaven kako vo navedenata prikazna "Mara Pepela{ka" (Vra`inovski, 1986a), t.e. obrok vo koj site go jadat mesoto od elenot, osven sestri~kata koja gi sobira koskite na strana, e predmet i vo druga prikazna od Zbornikot na Vra`inovski, Makedonski narodni vo{ebni prikazni, pr. br.18, str.81-84 - naslovena kako "Devojkata {to gi sobirala koskite od elen~eto". A. Popvasileva, Makedonski narodni prikazni od Kostursko, Inst. za folklor, Skopje, 1996, kn.25, pr.br.17 "Brat~e elen~e", str.58-60; pr.br. 257 "Brat~e elen~e" I, str.476-477 (inaku ovaa prikazna ima specifiki i prepletuvawa so AT 709); pr.br.258 "Brat~e elen~e" II, str.478-479. Varijanta na ovaa prikazna imame kaj [apkarev,8, pr.br.119 "Sestra Elena"; i Verkovi}, 4, 1985, pr.br.97 "^ovekojada~ot i negovite deca", str.420-423. Varijanti na tipot AT 450 sobrani vo AIF ima pove}e, od koi }e nazna~ime samo nekolku: AIF, m.l. 462, "Sestra i brat~eto {to se storilo elen~e", Snimil: G. Pajtonxiev, vo Lopatica, Bitolsko, 1966, Informator: Blagoja Bla`evski od Lopatica; AIF, m.l.692 "Si bile eden ma` i edna `ena", Snimil: Pece Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko 1968, informator: Cveta Jon~eva Dimovska od Orlanci. AIF, m.l.483 "Kako dve de~iwa ostanale siraci", Snimil: G. Pajtonxiev vo Novaci, Bitolsko, 1967, informator: Rosa Talevska od Novaci. AIF, m.l.501 "Siromaviot so pilenceto", Snimil: G. Pajtonxiev vo Bitola 1967, Informator: Mitra Sekulova od Dedebalci, Bitolsko. AIF, m.l. 395 "Bezdu{niot tatko", Snimil: G. Pajtonxiev 1963, Informator: Dimitar Georgiev Nusev od Po`arsko, Vodensko. 53 Varijantata od Zbornikot na Vra`inovski poteknuva od Albanija. Raska`uva Nikolinka Lazo, rodena vo s. Glombo~ vo 1914 g. Snimil ]emal Haxihasani, vo 1979 vo Glombo~ (Kor~ansko, NR Albanija).

248

semejstvo. Tamu go spremaat elen~eto kako obrok. Kako {to e poznato od ovie varijanti, kultot kon koskite i vo ovoj slu~aj izbiva vo preden plan, taka {to Mara za vreme na ritualnata gozba gi pribira site koski i gi ~uva vo edno svoe kov~e`e. Znaeme deka podocna ottamu }e proizleze ubavata sve~ena garderoba i bleskavite konduri na Mara Pepela{ka. Interesno za analiza na ovaa varijanta se nekolkute inicijaciski momenti koi se odnesuvaat na inicijacijata na Mara. 1. nejziniot prestoj na drvo, 2. ~uvaweto na koskite vo kov~e`eto od kade {to na vol{eben na~in se pojavuvaat garderobata i bleskavite konduri, 3. trogodi{niot molk od strana na Mara (koe znaeme deka prestavuva edno od najpoznatite inicijaciski isku{enija), 4. prisustvo na svadbata na nejziniot ma` i drugata nevesta, koi na kraj rezultiraat so nivna uspe{na svadba. Ovoj fragment se odnesuva na nejzinite svadbeni ispiti, koi se uslov za realizacijata na vistinskata svadba:

"-Ajde si nema, nema~ka, ama i slepa slepa~ka? -Ne sam ma`u, nitu nema nema~ka, nitu slepa slepa~ka, tuku sa itra itro~ka. Tri godini imam sedeno jaska, {o nemam progooreno: prvata godina imam sedeno za brat mi i vtorata za familijata {o go sfarivte mesoto na brat mi, a pa tretata {o sa pre`ena ti so druga `ena! I taka carot go ko{na veloto, ko{na `enata {o ja ima{e povtorno zemeno i ja zede Mara i so vek ostanaja zaedno. (Vra`inovski, 1986a:81)

Vo celina, i ovaa prikazna ja implicira idejata za edna celosna pubertetska inicijacija ~ija kone~na cel pretstavuva uspe{niot svadben ceremonijal. So ogled na faktot deka ova si`e ni go prezentira

celosniot razvoen pat na preminot od devoj~e vo zrela `ena, po~nuvaj}i od tipi~nite puberetski proverki pa se' do kone~nata svadba, se re{ivme da go analizirame vo ramkite na ova poglavje. No, kako {to }e imame mo`nost da vidime vo poglavjeto "Svadbena inicijacija", si`eata koi se analogni na poslednata epizoda od ovaa prikazna, de fakto go pretstavuvaat interesniot spoj na pubertetskite isku{enija koi se premesteni vo sdavbeniot period.

249

Iako vo si`eto na AT 707, nevinoto naklevetuvawe i progonstvo na glavnata heroina nastapuvaat vo nejziniot postsvadben period, ili poprecizno po ra|aweto na nejzinite "~udesni deca", nie go vklopuvame ova si`e vo kontekstot na na{ite pubertetski i adolescentni istr`uvawa, vo ~ij voved gi sogleduvame najzna~ajnite `enski ve{tini koi {to devoj~eto na patot kon svoeto celosno sozrevawe treba da gi usvoi i poseduva. Ve{toto prika`uvawe na tipi~nite `enski

atributivnosti, postaveni vo oblik na eden mal natprevar, vsu{nost go tolkuvame kako izvesno inicijacisko isprobuvawe na kandidatot pred da stapi vo brak, i kade {to najvisokata vrednost e sodr`ana tokmu vo `enskata sposobnost za ra|awe. Tokmu ovoj kvalifikativ gi re{ava koliziite na carot koja od sestrite da ja zeme za `ena:

"Da me znait mene caron, car~eno da me zeit, ne mu trebit od narodov volna da berit za armijata. So ena kadeqa volna cela armija }e mu ja oble~am." ... Pak ta', srednata, mu velit: -Ami, ja' ... mene da me zeit, u{te poarno }e imat od mene: so ena furna leb... - re~e - cela armija da mu jait. Pak malata mu velit: -Da me zeit mene, prva godina {to }e rodam, }e rodam momi~e so mese~ina, }e rodam dete so sance. Toa - re~e - }e go imat carov od mene. "Aaa, - rekol carov - volna imat narodov, leb, furni imat..." I na carot mu se dopadnalo da e zeit najmalava, {o }e mu dael gospod ma{ko i `ensko so mese~ina i so sance. (Vroclavski, 1984:150)

Procenkata na carot se poka`uva kako pravilna. Najmalata sestra mu gi ra|a dvete ~udesni deca, no sre}ata e naru{ena od strana na zlobnite i qubomorni sestri, koi se pri~initeli za nevinoto progonstvo na heroinata - majka i dvete deca. Sli~no na prikaznite koi gi okvalifikuvavme kako "nevino naklevetenata heroina" i vo ovoj slu~aj po dolgoto i ma~no progonstvo, semejstvoto povtorno se sre}ava, so {to se obelodanuva vistinata i po {to zapo~nuva sre}niot period od nivniot `ivot.

250

2.4. Zaklu~ok Spored na{eto mislewe, najreprezentativnata forma na `enskata pubertetska inicijacija ja sre}avame vo vol{ebnite prikazni koi se pod`anrovski odredeni kako prikzni koi govorat za nevinoto

progonstvo. Vo smisla na nekoi va`ni zaklu~ni odrednici bi go navele i stavot na Stiven Sven Xons. Edna o~igledna dedukcija na `anrot na "nevino progonetata heroina", spored ovoj avtor bi se sostoela vo

slednoto: tematskiot fokus vo ovie prikazni e skoncentriran na razvivaweto i sozrevaweto na ovie mladi heroini. 54 Akcentot vo ovie prikazni pa|a na odnosot na heroinata so nejzinite roditeli, potoa me|usebnite odnosi so nejzinite sestri, so nejzinite najbliski, a vo odredeni slu~ai i so nejziniot soprug (na pr. vo AT 403, 450). Soglasno, vakvite prikazni se javuvaat vo funkcija na davawe lekcii vo vrska so raznite vidovi problemi koi iskrsnuvaat od navedenite familijarni odnosi, kako i mo`nite odgovori vo odnos na niv, koi se, sosem normalno, naso~eni na audiencijata. Jasno, ovie lekcii imaat zna~ewe na voveduvawe vo ulogite i aktivnostite koi se tipi~ni za mladata heroina. Prikaznite nudat izvesni instrukcii okolu toa kako zaednicata go odreduva odnesuvaweto na `enata, koi se normalno konceptualizirani od gledna to~ka na ma{ki - dominantnoto op{testvo i kultura. No, isto taka, ovie prikazni ni ja poka`uvaat dramati~nata reprezentacija na onaa to~ka na gledi{te koja ja zastapuva mladata heroina vo procesot na nejzinito rastewe i maturirawe. Tekstovite i pod`anrot vo globala se multidimenzionalni. Ottamu proizleguva deka ovie tekstovi se stremat da vospostavat opredeleni pouki vo odnos na socijalnite normi i vrednosti, prika`uvaj}i gi personalnite anksioznosti vo vrska so procesot na devoj~inoto rasnewe i sozrevawe.

Potvrda na ova negovo istra`uvawe e dadena vo eden negov porane{en trud "On Analyzing Fairy Tales: 'Little Red Ridding Hood Revisted."Vo ovoj trud Sven Xons doka`uva deka vol{ebnite prikazni koi se odnesuvat na mladite protagonisti se najprifateni od pomladata audiencija , koi vsu{nost se poistovetuvat so mladite protagonisti i se gledat sebesi vo nivnata konfrontacija so svetot na zrelite i vozrasnite.

54

251

Taka na pr., socijalizacijata na heroinata koja e vo soglasnost so propi{anite odredbi vospostaveni od patrijarhalnoto op{testvo, detaqno e opi{ana vo prikaznite kako {to se: "Dobrata i lo{ata devojka" (AT 480); Sne`ana (AT 709) , Mara pepela{ka (AT 510A), kade {to heroinata gi vr{i site doma{ni raboti i e kazneta za toa. Isto taka zaklu~uvame deka prikaznata "devojka bez race" AT 706 se nao|a vo direkten kontrast so opi{uvaweto na ma{kite heroi - protagonisti. Osven toa, preku opi{uvaweto na devoj~inskiot trigodi{en molk kako na pr., vo analiziranata prikazna AT 450 "Brat~eto elen~e"

(Vra`inovski, 1986a), mo`e da se o~ita zna~ajniot kontrast vo odnos na imperativot koj se odnesuva na ma{kite protagonisti vo braneweto na nivnite prava, kako {to e slu~ajot so legendata za Gralot, ili pak vo "Zmejoubiecot" (AT 300). Vo niv najvidlivo se sogleduva nazna~enata razlika vo statusot pome|u `enskiot i ma{kiot protagonist vo

prikaznite. Vo prikaznata za "Zmejoubiecot" (AT 300), herojot go dostignuva svojot povisok socijalen status na toj na~in {to e javno pofaleno negovoto dobro odnesuvawe pred celata javnost /dvor, palata/. Odovde mo`eme da rezimirame deka ovie prikazni najsupstancijalno gi zacvrstuvaat perspektivite i socijalnite vrednosti na zapadnata patrijarhalna kultura, od kade {to vpro~em i proizleguvaat. Zna~i, prikaznite se produkt na edna patrijarhalna, ma{ki-dominantna kultura. Vo ramkite na vaka odredeniot kontekst, me|u site analizirani pasivni `rtvi, ja izdvojuvame heroinata od AT 510 B. Taa e edinstvenata heroina koja dobiva sila da pru`i nekakov otpor protiv nazna~enoto progonstvo, sprotivstavuvaj}i im se na monstruoznite `elbi na incestuozniot tatko.

252

III

PUBERTETSKA INICIJACIJA

Tatkoto koj go {tedi stapot, go mrazi svojot sin, a toj {to go saka, ne se vozdr`uva da go upotrebi.

I del. Aspekti na pubertetskata inicijacija

1. Teoretski kontekst

Pubertetskata inicijacija Elijade ja ozna~uva kako premin na adolescentot od infantilniot svet vo svetot na vozrasnite, i koja e zadol`itelna za site ~lenovi od edna zaednica. Vo etnolo{kata literatura vakvite obredi naj~esto se imenuvani kako "pubertetski" - 'rites de puberté', plemenska inicijacija - 'initiation tribale' ili pak 'initiation de classe d'âge' (voveduvawe vo starosna grupa) (Eliade, 1965:2). Ovde bi mo`ele da gi navedeme najzna~ajnite tolkuva~i i istra`uva~i na pubertetskata

inicijacija, na ~elo so H. [urc (1902), Vebster (1908), Pol Sentiv (1923), Vinter{tajn (1928), Prop (1946), fon Bajt (1952; 1956), Betelhajm (1954), @irardo (1977), R. Beker (1990), Stiven Sven Xons (1986; 1990; 1993), D. Perko (1993) itn. 40 Sepak, vo samiot voved morame da ka`eme deka vo istorijata na istra`uva~kiot problem se pojavi edna tendencija, inicirana od strana na van @enep, koj insistira{e na distinkcijata pome|u pubertetskite i

Normalno, vo ovaa smisla istoveten prioritet im davame na onie nau~nici folkloristi, ~ij interes e skoncentriran na otkrivawe na pubertetskite inicijaciski momneti vo narodnata kni`evnost, no isto taka naveduvame i dosta va`ni nau~nici antropolozi, koi{to dadoa nekoi bitni odrednici vo op{toto poimawe na fenomenot

40

93

inicijaciskite rituali pred se' od pri~ina (dosta logi~na), deka ne moraat nu`no da koincidiraat fiziolo{koto i socijalno/religioznoto sozrevawe 41 . Vo vakva konstelacija, van @enep gi osuduva ednonaso~nite viduvawa na [urc (1902) i Vebster (1908), koi se op~ineti so idejata deka inicijacijata koincidira so pubertetot (van Gennep, 1981:93). Analiziraj}i dosta divergentni slu~ai od obrednata praktika, van @enep ja definira opcijata za divergencijata pome|u fiziolo{kiot i socijalniot pubertet (1981:93-101). Ne zadr`uvaj}i se premnogu na domenot koj e von na{iot interes (inicijaciskite obredi na raznite plemenski zaednici), sega }e se povikame na ogromniot broj kulturni istra`uva~i od oblasta na folkloristikata, kni`evnosta, mitologijata koi ni davaat za pravo da govorime za edna specifi~na vrsta nare~ena "pubertetska inicijacija". No, ona {to bi trebale da go naglasime vo ovoj na{ kontekst e faktot deka duri i antropolozite, (~ie pole na interes pretstavuvaat raznite plemenski zaednici), insistiraat na toa deka vo slu~ajot na `enskata inicijacija, se ~uvstvuva mnogu pobliska vrska pome|u fiziolo{koto i socijalnoto sozrevawe (Schroeder, 1992:47-48). Ovaa relacija popodrobno }e ja sogledame vo analizite posveteni na `enskata pubertetska inicijacija (pred se' vo prikaznite koi mu pripa|aat na pod`anrot na nevino progonetata heroina: AT 310, 450, 480; 510 A,B; 706; 707; 709; 883A). Za nas e mnogu zna~ajno {to postojat brojni folkloristi koi go opravduvaat i doka`uvaat postoeweto na ovoj tip inicijacija, pred se' vo domenot na vol{ebnite prikazni. Vo edna vakva smisla, im se navra}ame na

inicijacija, preku analizata na nivniot korpus: inicijaciskite obredi vo kontekst na antropologijata i etnologijata. 41 Kako {to }e imame mo`nost ponatamu da zabele`ime, osobeno vo slu~ajot so decatajunaci, analizirani vo kontekstot na herojskata inicijacija, nie }e ja iskoristime nazna~enata opaska za nesovpa|aweto na sociolo{koto i fiziolo{koto sozrevawe, inicirana od @enep, i koja e prifatena vo vakvata smisla od golem broj podocne`ni istra`uva~i, na pr. R. Benedikt, @. Kaznev i sl. Ednostavno, vaka sfatenata distinkcija ne go negira postoeweto na "pubertetskata inicijacija", tuku uka`uva na mo`nosta vakvite rituali da se izvr{at vo nekoj drug period od `ivotot.

94

specifikite na pubertetskata inicijacija koi gi otkrivame vo domenot na usnata kni`evnost. Vo kontekst na navedenite objasnuvawa i vo smisla na potvrduvawe na ovaa na{a teza ne bi mo`ele da go zaobikolime Prop, koj tokmu analiziraj}i gi vol{ebnite prikazni kako tvorba {to proizleguva od nekoga{nite pubertetski obredi na inicijacijata, vsu{nost ja vostanovuva t.n. geneti~ka analiza. Vo negovoto kapitalno delo posveteno na inicijaciskite momenti vo vol{ebnite prikazni toj naveduva deka vol{ebnata prikazna ne gi so~uvala vo tolkava mera pretstavite za smrtta, tuku mnogu pove}e gi so~uvala tragite od nekoga{niot obred koj e tesno povrzan so takvite pretstavi, a toa e obredot na sozdavawe na junakot vo periodot na negovoto polovo sozrevawe (koi ni figuriraat pod slednite alternativni izrazi: inicijacija; obred na premin - rites de passage; pubertätsweihe; Reifzeremonien) (Prop, 1990). Ova voedno pretstavuva dobar moment da ja nazna~ime su{tinskata poraka koja{to u{te Elijade ja uo~uva: vo sklad so mno{tvoto razni vidovi inicijacii, pubertetskata ja zimame kako osnovna, dodeka pak site drugi gi svrstuvame vo t.n. posebni, t.e. specijalni inicijacii. Spored nego, site inicijacii mo`at da se klasiraat vo dve glavni kategorii. Prvata bi ja pretstavuvala pubertetskata inicijacija, koja na mladite im pretstavuva trokratno otkritie: ona koe se odnesuva na svetoto, soznanieto i seksualnosta. Vo vtorata kategorija bi bile svrstani site ostanati inicijacii, koi Elijade so pravo gi okvalifikuva kako specijalni. Pred se', vo konstelacija na takvite inicijacii ({amanska, herojska itn.), se iniciraat samo predodredeni individui, so cel da ja transcendiraat svojata ~ove~ka sostojba (1959:271). Elijade isto taka zaklu~uva deka vo mno{tvoto analizirani vidovi inicijacija koi i' pripa|aat na vtorata kategorija, vo naj~est broj slu~ai se koristat temite koi se svojstveni za pubertetskite rituali (isto:271). Zna~i, mo`eme da rezimirame deka najuzoren tip

95

inicijacija e pubertetskata, od koja ponatamu se razvivaat drugite varijacii (v. Eliade, 1959:271-277) 42 . Pubertetskata inicijacija pretstavuva voveduvawe na adolescentot kako ramnopraven ~len vo grupata na vozrasnite ~lenovi od zaednicata. Neofitot go usvojuva ne samo na~inot na odnesuvawe na vozrasnite, tuku toj voedno gi vospriema i raznite tehniki, potoa gi u~i mitovite i tajnite tradicii na dadenoto pleme, gi u~i imiwata na bogovite i nivnite dela; toj isto taka gi usvojuva mitskite odnosi vospostaveni pome|u plemeto i natprirodnite bitija spored modelot od mitskoto vreme. Edna od ulogite koi treba da gi prifati neofitot isto taka pretstavuva seksualnoto otkritie. Nakratko, preku ovaa inicijacija se nadminuva prirodniot na~in, onoj specifi~en za detstvoto i se prifa}a kulturniot na~in, {to zna~i deka neofitot e voveden vo spiritualnite vrednosti (Eliade, 1965:2-3). Inako vo navedeniot citat se ~uvstvuva specifi~nosta na obrednata primitivna inicijacija, sepak, za nas e osobeno zna~ajna ovaa definicija zatoa {to istata }e ni poslu`i kako komparativna osnova pri poimaweto na inicijacijata vo domenot na narodnite, a pred se' vo vol{ebnite prikazni. Celata pubertetska inicijacija predviduva odreden broj isku{enija koi se pove}e ili pomalku dramati~ni: separacija od majkata, izolacija vo {uma pod rakovodstvo na nekoj inicijaciski u~itel /inicijaciski voda~/, zabrana na jadewe na raznovrsni rastenija i meso, vadewe na zab, obrezuvawe koe e ~estopati proprateno so subincizija itn. Otkrivaweto na svetite predmeti (~egrtaqki, sliki na natprirodnite su{testva itn.), isto taka pretstavuva svoevidno inicijacisko iskustvo. Vo naj~est broj slu~ai, pubertetskata inicijacija podrazbira simboli~no umirawe i povtorno ra|awe. Na primer, se' u{te vo odredeni avstraliski plemiwa vadeweto na zasekot e interpretirano kako "smrt" na neofitot, a istiot simbolizam e

42

Podatokot go naveduvame vo funkcija na rekapitulacija na sostojbata na celiot 20 vek, vo koj ve}e ne e mo`no da se govori univerzalno za inicijacijata. Ednostavno, vo sklad so mnogute klasifikacii, navra}awa kon postoe~kite istoriski inicijacii, i pred se', vo sklad so obrazuvaweto novi vidovi vo domenot na kni`evnosta i folkloristikata, mo`eme da govorime za sekoj vid poedine~no.

96

u{te poevidenten vo slu~aite na obrezuvaweto. ...Kolibite vo koi se tie zatvoreni li~at na nekoj monstrum /~udovi{te/ ili pak vodeno `ivotno: se smeta deka neofitite se goltnati od ovie ~udovi{ta i prestojuvaat vo nivniot stomak se' do onoj moment koga treba da nastapi ~asot na nivnoto povtorno ra|awe. Inicijaciskata smrt ponekoga{ se interpretira kako simnuvawe vo podzemje, pri {to neofitot se vra}a vo prvobitniot embrionalen stadium "regressus ad uterum", a voskresnuvaweto e sfateno kako povtorno ra|awe. Vo ~est broj slu~ai, od kandidatot se bara vo potpolnost da go zaboravi negoviot prethoden `ivot, {to podrazbira zaboravawe na dotoga{niot jazik, obi~ai, pravila, zaboravawe na negovoto dotoga{no ime so cel da se zdobie so se' novo, pri {to za vreme na inicijacijata toj se zdobiva odnovo so potrebnite znaewa. Ponekoga{, inicijaciskite

isku{enija pretstavuvat vistinski torturi (Eliade, 1965:3). So ogled na toa {to odlu~ivme na{eto istra`uvawe da go izvr{ime od aspekt na antropologijata na rodot 43 , distinkcijata }e bide fokusirana na prikazot na ma{kata i `enskata pubertetska inicijacija, vklu~uvaj}i go na kraj i specifi~niot tip prikazni vo koi stanuva zbor za transvestitnite, t.e. androgini junaci (AT 514; 881 A, 883 A, 884 B). Vo ovaa smisla samo bi uka`ale na seminalnoto razgrani~uvawe od strana na Nikiforov (1927) koj gi ima razdvoeno vol{ebnite prikazni na ma{ki, `enski i neutralni. Inaku, vo ovoj kontekst vredi da se spomene i obidot za klasifikacija na M.

43

Pred se' morame da uka`eme na nekoi klu~ni odrednici okolu distinkcijata pol/rod. Spored @. Papi}, ovoj relativno nov izraz se javuva od izvonredna teoriska va`nost, tokmu zatoa {to gi nadminuva prethodnite subjektivizirani feministi~ki tendencii. Spored Rabin (Rubin) toa pretstavuva na heuristi~ki ploden na~in "neutralen poim" zatoa {to ovozmo`uva pro{iruvawe i vklu~uvawe na site dimenzii na op{testveniot poredok na ma{kata i na `enskata polnost. Zna~i poimot rod (gender) ne mo`e ve}e da se posmatra, nitu pak da se tretira kako "tesno" feministi~ki poim, tuku kako metafeministi~ka kategorija, kreativna teoriska inovacija relevantna za celiot korpus na teoretskoto mislewe. Toa pretstavuva eden od klu~nite instrumenti na razbiraweto na ~ove~kata istori~nost i op{testvenost (Papi}, 1997:13). Nie gi koristime dostignuvawata do koi dojde vakvata teoretska naso~enost (vo svetot poznata kako antropology of gender & gender studies), koi na eden spekulativen, a pred se' tekstualen plan gi usoglasuvame so istori~nosta na ~itaweto i tolkuvaweto na edno delo. Poslednovo, svojot odraz go pronajde vo teorijata na recepcijata. Zna~i akcentot na ova na{e istra`uvawe }e bide staven na to~kata na izmenetoto gledi{te, imaj}i gi vo predvid ma{kite i `enskite inicijaciski si`ea koi se proizvod na edna patrijarhalna kultura.

97

Arnaudov (1905:1-110), kade {to gi deli prikaznite od prizma na ma{kiot i `enski heroj i toa vo slednata nasoka: toj gi klasificira avanturite na herojot i heroinata postavuvaj}i gi vo dve kategorii: 1. herojot se zdobiva so ubavica ili bogatstvo, 2. heroinata trpi razni ma~ni isku{enija, koi gi nadminuva, za da na kraj uspe{no se oma`i za sakaniot (obi~no toa e carskiot sin) (isto:26-68). Me|utoa, vo ramkite na negovata klasifikacija, ~uvstvuvame potreba od edna korekcija. Ednostavno, vo kontekstot na `enskite prikazni, toj gi vbrojuva i prikaznite od tipot "silna, juna~na moma" koja vr{i razni podvizi so {to steknuva pravo da se oma`i za carskiot sin (1905:66-68), vnesuvaj}i go i prikazne~niot tip 514 koj sosem pravilno go narekuva "polova metamorfoza". So ogled na prirodata na tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite obvrski vo ramkite na inicijacijata, nie se odlu~ivme vakvite slu~ai da gi okvalifikuvame kako slu~ai na me|a, ozna~uvaj}i gi kako androgini t.e. transvestitni protagonisti. Od aspekt na novoto dvi`ewe "antropologija na rodot", i pred se' isra`uvawata na rodot/polot 44 , proizleze i neodamne{noto distinkcirawe na ma{ki i `enski - naso~enite studii, koi pak ja reaktualiziraa i idejata za ma{ki i `enski - centriranite prikazni, pesni i sl. Ovde bi gi spomnale stavovite na Xek Zajps, Xim Tegart i Ben Holbek. Xek Zajps (Jack Zipes) briljantno poka`a kako `enski-centriranata prikazna za malada

Crvenkapa be{e prerabotena od strana na ma{kite sobira~i. Tuka mislime na Pero i bra}ata Grim, vo onaa smisla da bide zadovolena agendata na ma{kata ideologija. Vo originalnata usna prikazna, kako {to veli Zajps, heroinata samata se spasuva sebesi blagodarenie na sopstvenata spretnost i ume{nost - toa e primerot na Propoviot heroj-`rtva, dodeka sprotivno, vo Peroovata i Grimovata "prerabotka", heroinata e izedena od volkot i

44

Vo sklad so ve}e uka`anite najnovi teoretski postavki vo folkloristikata (anthropology of gender & gender studies), bi morale da ja nazna~ime tradicionalnata dadenost vo op{tata etnologija, spored koja site zaednici operiraat so distinkcijata pome|u vozrasta i rodot. Pritoa, najspecifi~ni odrednici za polot/rodot pretstavuvaat oblekata i socijalniot status (R. W. Firth, EU, 1992, vol.8; v: ethnologie génerale). Inaku, promenata na statusot od detstvo vo zrelo doba e ozna~ena preku ceremonijata na inicijacijata, pri {to

98

spasena od strana na ma{kiot {umar (Zipes 1993a:30-34, 375-378). Kone~no, Xim Tegart (Jim Taggart) vo negovata veli~estvena studija Ma|epsanite devojki (1990) doka`a preku negovite terenski materijali od [panija deka postojat razli~ni ma{ki i `enski verzii na eden ist tip prikazna.

Diferencijacijata, pred se' bi se odnesuvala i bi zavisela od polot na koj mu pripa|a raska`uva~ot na prikaznata. Ben Holbek vo negoviot izvonreden trud koj e posveten na evropskite vol{ebni prikazni isto taka se trude{e da gi distincira "ma{kite " i "`enskite" prikazni, vo zavisnost od toa koj ja nosi glavnata uloga vo prikaznata (1987:161, 405-406, 417). Interesno za nas e da se navede i faktot deka prv avtor koj ja be{e primenil ovaa distinkcija be{e Berendson (Walter A. Berendsohn) 45 vo 1921 godina, koj ja izvr{i nazna~enata klasifikacija vrz prikaznite od Bra}ata Grim (Holbek, 1987:161, 618,f.n.108). Sepak, ispituvaj}i gi vol{ebnite prikazni od aspekt na

inicijaciskiot fenomen, od ogromno zna~ewe ni se pojavuvaat spomnatite transvestitni i androgini heroi (AT 883A, 514, 884 B), za koi najadekvatno mo`e da ni poslu`i Betelhajmovata psihoanaliti~ka interpretacija kako potreba na kandidatot da go zdobie sprotivniot pol. Protolkuvano na eden psiholo{ki plan, istoto ja ozna~uva zavista kon sprotivniot pol. Inaku, vo ovoj kontekst bi go navele i Holbek (1987), koj razdvojuvaj}i gi prikaznite na ma{ki i `enski, vo zavisnost od glavniot protagonist, ostanuva so golem znak pra{aknik pred prikaznata od tipot AT 514. Zna~i, spored na{ite naodi i pred se' vo funkcija na edna interaktivna spojka pome|u tipot na inicijaciskoto isku{enie i tipot na prikaznata, se odlu~ivme za klasifikacija na tipi~no ma{kata inicijacija (sogledana vo ma{kite prikazni), potoa tipi~no `enskata inicijacija (sogledana vo pod`anrot na nevino progonetata heroina), i analizata na androginijata i transvestizmot kako specifi~ni inicijaciski isku{enija analizirani vo nazna~enite

inicijantite formiraat edna posebna grupa - zaednica vo koja vladeat posebni pravila (isto). 45 Walter A. Berendsohn, Grundformen volkstümlicher Erzählerkunst in den Kinder und Hausmärchen der Brüder Grimm. Hamburg, 1921.

99

tipovi prikazni. Sega nakuso bi gi rezimirale onie karakteristi~ni momenti koi ja determiniraat tipi~no m{kata i tipi~no `enskata inicijacija. Vo opsegot na isku{enijata {to gi prezemaat na sebe na{ite ma{ki protagonisti, i koi{to mo`eme slobodno da gi okarakterizirame kako ma{ki inicijaciski prikazni (AT 300, 301, 302, 303, 306, 314, 315, 325, 326, 328, 513, 513 A,B, 531, 550, 551, 554 itn.) 46 , nakratko bi gi rezimirale nivnite do`ivuvawa i iskustva. Ona {to go do`ivuvat na{ite heroi navistina ima mnogu analogii so plemenskata pubertetska inicijacija: osama,

zato~eni{tvo, torturi i inicijaciski isku{enija, smrt i povtorno ra|awe; davawe novo ime; otkrivawe na nekoja tajna doktrina /ve{tina, umeewe, znaewe - koi mo`eme da gi dovedeme vo korelacija so istoriskiot kontekst vo koj edna prikazna egzistira/. Potoa morame da vostanovime opredeleni bliskosti i so inicijacijata vo tajnite zdru`enija kaj plemenskite zaednici: na pr. glavnata uloga na tajnata, svireposta na inicijaciskite isku{enija, predominacijata na kultot na pretcite /koi se

personificirani preku maskite/ i sl. (Eliade, 1965:4). Osobeno bi sakale da istakneme deka podelbata na ma{kata inicijacija e izvr{ena spored oblikot na isku{enieto koe go trpi na{iot heroj: vo prviot del }e stane zbor za raznite alternacii na avanturite koi gi prezema samiot heroj; vo vtoriot del }e bide zastapen slu~ajot na transformaciite koi gi do`ivuva protagonistot od prikaznata, a isto taka }e bide zemen vo predvid i slu~ajot na "Siljan {trkot" kako svoevidna sinteza na dadenite avanturi (dadeni vo oblik na axilak), kako i transformaciite na protagonistot - vo oblik na negovata metamorfoza (od ~ovek vo {trk i obratno). Od druga pak strana, ona {to e specifi~no za `enskite tajni zdru`enija, ili pak vo na{iot slu~aj - `enskata pubertetska inicijacija,

Vo ovaa smisla gi nabrojavme samo onie tipovi prikazni koi gi pretstavuvaat pokarakteristi~nite slu~ai za na{iot domen na istra`uvawe. Eden celosen i detalen pregled na tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite vol{ebni prikazni, tabelarno ni gi izlo`uva Ben Holbek vo negovata studija posvetena na interpretacijata na danskata

46

100

tamu pred se' inicijacijata opfa}a isku{enija proprateni so obuki i otkritija koi se odnesuvaat na plodnosta, za~nuvaweto na plodot i ra|aweto (Eliade, 1965:4). Od druga pak strana, ona {to go otkrivame vo prikaznite, toa e tipi~en odek na feudalnite odnosi - pri {to na{ite heroini preku inicijaciskite isku{enija se zdobivaat so potrebnite znaewa i ve{tini koi }e im bidat potrebni koga }e ja ispolnuvaat funkcijata na zrela `ena: gotvewe, ~istewe, spremawe, odr`uvawe ku}a, potoa u~ewe na nekoi doma{ni rakotvorbi: predewe, pletewe, vezewe, tkaewe, i sl. Vakvite sogledbi, vo ramkite na ova na{e istra`uvawe }e bidat obraboteni vo poglavjeto posveteno na "Nevino progonetata heroina". Vo sekoj slu~aj, ne e lo{o u{te edna{ da ja spomneme

op{toprifatenata ideja deka smrtta i povtornoto ra|awe vo inicijacijata pretstavuvaat integralen del od misti~niot proces preku koj se stanuva ne{to sosem novo, sosem razli~no od ona {to bilo prethodno (Eliade, 1965:4). Zna~i celta na inicijacijata vo tradicionalnite kulturi e slednata: preku nea se stanuva vistinski ~ovek, so {to se participira vo kulturata. No, so ogled na toa {to za arhai~nite i tradicionalnite zaednici "kulturata" pretstavuva zbir na vrednosti dobieni od natrpirodnite su{testva, funkcijata na inicijacijata mo`e da se svede na slednoto: na sekoja nova generacija inicijacijata i' otkriva eden svet koj e otvoren kon trans-humanoto, zna~i otvara eden svet koj mo`eme slobodno da go nare~eme "transcendentalen". Vo ramkite na vakvite rasuduvawa, povtorno bi se navratile na Betelhajm, koj prv ja sogleda potrebata od nadminuvawe na adrocentri~niot zastor, uka`uvaj}i na faktot deka se' do nego, vo tipi~no frojdisti~ki naso~enata psihoanaliza, voglavno kako predmet na istra`uvawata bea ma{kite pubertetski inicijacii, dodeka pak `enskite problemi sekoga{ stoeja nastrana. Tolkuvaweto na obredot na inicijacijata vo individualnata psihologija, kako i vo nekoi op{testveni institucii, ja istaknuva va`nosta

vol{ebna prikazna razgledana vo ramkite na (1987:162-166). evropskiot kontekst. Da se vidi: Holbek

101

na preedipovskoto iskustvo. Ova osobeno se odnesuva na nesigurnosta na mom~eto i na devoj~eto vo smisla na sopstveniot pol, nezadovolstvoto od nego kako i istaknuvawe na zavista kon sprotivniot pol. Vo ovaa smisla Betelhajm vo Simboli~nite rani ne' izvestuva: "Se nadevam deka ovaa studija }e ja namali sklonosta kon usredsreduvaweto na ma`ot i deka }e frli novo svetlo na psihosociolo{kata uloga na `enata. Taa }e uka`e na toa kolku od ona {to e `ensko postoi i kaj ma`ite, i toa mnogu pove}e odo{to se veruva; i kolku `enskite vlijanija i te`neewa vlijaele vrz nekoi op{testveni institucii koi se' u{te gi objasnuvame vrz ~isto ma{ki osnovi (1979:59-60). Vsu{nost, preku insistiraweto i otkrivaweto na

su{testvenata polova ambivalincija koja se javuva kaj mladite vo pubertet, Betelhajm de fakto dava odgovor na toa zo{to neofitot se projavuva vo uloga na sprotivniot pol. Primarni vo ovoj kontekst stanuvaat

"imitiraweto na bremenosta i poroduvaweto" od strana na ma{kiot inicijant, kako i pojavata na transvestizmot koja se javuva vo obata pola. Ovie sogleduvawa na Betelhajm gi smetame kako osobeno zna~ajni, pred se' povedeni od soznanieto deka vakvite manifestacii se mnogu frekfentni i se' u{te aktuelni na terenot na Makedonija, kako vo domenot na nekoi ritualni dejstvija (lazarki i xamalari), taka i vo sferata na makedonskata narodna literatura, kade {to ova }e dojde do poln izraz vo analizite posveteni na transvestizmot i androginijata. Osven toa, zaslu`uva da se spomenat i si`eata od narativniot folklor koi go tretiraat problemot na kuvadata, i koi{to gi registriravme vo Objavenite Zbornici, no i vo Arhivot na Institutot za folklor 47 .

Transpozicija, ili poto~no reminiscencija na obi~ajot "kuvada" registriravme vo pove}e varijanti od makedonskata narodna kni`evnost. Vo ovaa smisla po`elno e da se vidi: AIF, m.l.762 "Za ma`ot {to snesol 99 jajca"; AIF, m.l. 743 "Truden aga"; AIF, m.l.1312 "Truden evrein"; AIF, m.l.2618, "Ma`ot {to rodil". Od objavenite materjali da se vidat slednite varijanti: SbNU, 14, str.101 -"Edno vreme ra|ale ma`ite" (zapi{al T.G. Ecov od Veles); Cepenkov (4, 1989, pr.br. 389) "Ma`ot kva~i jajca" i A. Popvasileva (1996), pr.br.262 "Ma`ot kva~i jajca".

47

102

1.1. Odnos: pubertetska inicijacija - vol{ebna prikazna Po izlo`enite osnovni teoretski postavki okolu relacijata: narodno tvore{tvo - inicijacija, koi gi analiziravme vo delot posveten na "Inicijacijata vo folkloristikata" (str. ), sega }e se osvrneme na specifi~nostite koi se odnesuvaat isklu~ivo na relacijata vospostavena pome|u nocijata na pubertetskata inicijacija i domenot od narodnata kni`evnost kade {to e taa najeksplicitno izrazena - vol{ebnata prikazna. So ogled na faktot deka pubertetskata inicijacija ja sre}avame kako najparadigmati~na vo vol{ebnite prikazni, i sledej}i gi patokazite na najgolemite istra`uv~ki proekti od takov vid (Sentiv, Vinter{tajn, Prop, Meletinski, Jan de Fris, Maks Liti, R. Beker itn.), ednostavno sakame da rezimirame nekoi osnovni postavki koi se odnesuvaat na relacijata: vol{ebna prikazna - inicijacija. Vo klasi~nata vol{ebna prikazna, za razlika od prvobitnata, tipi~nata glavna uloga ja igra semejnata tema: vo semejnata obvivka vo zna~itelna mera se projavuvaat ~isto socijalnite konflikti. Za skaznata se projavuva karakteristi~na idealizacijata na socijalno-unesre}eniot moment, vtemelena ve}e od strana na A.N. Veselovski 48 , za potoa da ja dobieme zna~ajnata monografija na Meletinski Gero` vol{ebno` skazki (1958), vo koja avtorot ja razmotruva specijalnata semejna sociologija na vol{ebnata prikazna. Vo ramkite na spomnatata ruska semioti~ka {kola, koja proizleze od sfa}awata na Prop, pred se' bi go navele vostanovuvaweto na

preliminarnoto, osnovnoto i dopolnitelnoto isku{enie kako odliki na si`eata od vol{ebnite prikazni. Zna~i, blagodarenie na iskustvata na Prop, kako i na pretstavnicite od ruskata semioti~ka {kola, na ~elo so Meletinski, doa|ame do slednite opservacii: za klasi~nata vol{ebna prikazna e osobeno karakteristi~no prisustvoto na prethodnoto,

preliminarnoto isku{enie na herojot, koe obi~no se zavr{uva so zdobivawe

103

na pomo{nik ili pak na nekoe magi~no sredstvo so ~ija pomo{ herojot uspeva da gi nadmine i re{i site postaveni isku{enija i zada~i (Meletinskij, 1969:90). Sega e isto taka povolen moment da se potsetime na dvata osnovni momenta vo vol{ebnata prikazna koi spored Prop go odrazuvaat glavnoto isku{enie: borba - pobeda i zada~a - re{enie. Sli~no na Prop, i Meletinski ne' upatuva na faktot deka skazo~nite preliminarni isku{enija se geneti~ki svrzani so inicijacijata. Vpro~em, ritualite na inicijacijata pretstavuvaat pravzor, prototip za nekolkute osnovni isku{enija, (osobeno na onie koi se odnesuvaat na re{avaweto na te{kite zada~i), kako i za celi si`ea: pred se' tuka spa|aat onie si`ea koi se odnesuvaat na mladiot neofit koj potpa|a vo carstovoto na kanibalite AT 327 (Meletinskij, 1969:90). Vo skaznata e va`no toa {to taa gi poznava i univerzalnite pomo{nici na herojot, koi re~isi celosno mo`at da go zamenat. Osven toa, vo funkcija na preliminarnite proverki ne se javuvaat te{kite i surovi ritualni isku{enija, tuku se javuvaat proverki na opredelenite kvaliteti na herojot ili pak se pretstaveni kako proverka na elementarnite znaewa i normi na negovoto odnesuvawe. Herojot e dol`en da ja projavi svojata dobrina, skromnost, doblest, u~tivost, a pred se' e dol`en da gi poka`e znaewata na pravilata na igrata (isto:90). Vo kontekst na tartusko-semioti~koto uka`uvawe na bitnite odrednici na relacijata: vol{ebna prikazna - inicijacija, bi go navele i Lotman koj vo ramkite na negovoto istra`uvawe na kulturata i kulturnite relacii zastapuva eden interesen stav. Analiziraj}i gi sakralnite tekstovi, toj doa|a do zaklu~ok deka tekstot na edna kultura mo`e da se podeli na dva podteksta: prvata grupa podtekstovi se karakteriziraat so nepodvi`nost, odnosno toa se elementite od kosmogoniskata, geografskata i socijalnata struktura na svetot. Ona {to nas osobeno ne' interesira toa e negovoto naveduvawe na vol{ebnata prikazna vo koja tatkoto, majkata i sinovite, t.e. domot go pretstavuvaat nepodvi`niot element na kulturata,

48

A. N. Veselovskij, Istori=eskax po/tika. Leningrad, 1940.

104

dodeka junakot koj odi vo avanturi, pritoa menuvaj}i gi mestata, go pretstavuva podvi`niot del na kulturata. Vo ovaa smisla, Lotman ja istaknuva antropomorfnosta na kulturniot svet koj se javuva vrz osnova na soznanieto za organiziraniot kosmi~ki i neorganiziraniot haoti~en svet (1969:460-477). Ovoj fragment go navedovme pred se' od aspekt na ispituvawe na ulogata i funkcijata na junakot = inicijant, koi{to gi dobiva vo ramkite na dadenata kultura, koja spored Lotman ne e nimalku bezna~ajna. Vo kontekst na ova istra`uvawe gi poso~uvame i stavovite na Maks Liti, spored kogo su{tinskite odliki na vol{ebnata prikazana bi se sostoele vo momentite koi spored nas go karakteriziraat inicijaciskiot proces: ednodimenzionalnosta (~udesnoto e voobi~aen del od sekojdnevieto, bez da predizvika strav ili qubopitstvo), nedostatokot na dlabinska perspektiva (so likovite upravuvaat nadvore{ni faktori: soveti, zabrani, kazni, a im nedostasuvaat vnatre{ni motivacii), apstraktniot stil (prepoznatlivata i jasno opredelena forma na skaznata, prostoto

imenuvawe, koga se spomnuva samo ona {to e va`no za dejstvieto, lesnata podvi`nost), izoliranosta (junakot poa|a vo avantura sam i neoptovaren, i preku vol{ebniot daritel ili pomo{nik ja izvr{uva svojata misija) i sublimniot odraz na svetot (stvarnosta vo skaznata e pro~istena, so jasni sliki, i nasproti seta svoja sublimnost, vpe~atlivo gi otkriva

"mnogustranite mo`nosti na vistinskoto postoewe") (Prokopiev, 1994:203204). Po nazna~uvaweto na osnovnite Litievi pogledi okolu samata su{tina na vol{ebnata prikazna, bi go rezimirale negoviot stav, vo koj ja ~uvstvuvame mo}nata Elijadeova sugestija deka vol{ebnata prikazna funkcionira kako eden "lesen dublet" na inicijaciskite mitovi i rituali: "[armot na vol{ebnata prikazna ne se objasnuva ednostavno preku faktot deka ne{tata na krajot se doveduvaat vo red, so edinstvenata mo`nost za 'hepi ending'. Vo pra{awe e ne{to mnogu pove}e odo{to samoto kni`evno ostvaruvawe. I sega povtorno se navra}ame na osnovnata ideja na Elijade, koja na izvesen na~in go opredeli fenomenot na inicijacijata vo Moderna

105

Evropa. Slu{atelite na vol{ebnite prikazni, bez da bidat svesni za toa, do`ivuvat eden vid inicijacija, normalno ne identi~na so obi~aite na primitivnite narodi. Kolku korektno zvu~i ova nau~no tvrdewe mo`e da se vidi od bilo koja vol{ebna prikazna". 49

***

Vo poslednite 2 decenii vo folkloristikata se javija nekolku avtori koi ja otkrivaat inicijaciskata struktura vo prikaznite. Vsu{nost, otkrivaweto na inicijaciskata struktura go pretstavuva najnoviot bran vo folkloristikata, koj mo`eme da go protolkuvame kako modalitet koj nastana kako reakcija na prethodnite mito-ritualisti~ki teorii. Istite, vidovme deka premnogu go intenziviraa ~uvstvoto za obrednoto poteklo na vol{ebnata prikazna. Vo ovoj kontekst }e gi navedeme studiite na @irardo (1977), Kalveti (1980), Kuli} (1982), Beker (1990) i D. Burkhart (1982). Kako prv istra`uva~ se javuva @irardo koj isto taka ja otrkiva tripartitnata shema od aspektot na obredite na premin. Istata spored nego se javuva kako su{tinska vo analizata na prikaznata AT 709 50 . Razlo`uvaj}i ja prikaznata na 25 osnovni delovi toj ponatamu go raslojuva dejstvieto od

Max Lüthi, Once Upon a Time: On the Nature of Fairy Tales, New York:Frederick Ungar Publishing Co., 1970, pp.59-60. Vo ovaa nasoka na razmisluvawe isto taka bi mo`ele da gi poso~ime i razmisluvawata na slednite istra`uv~i: James Hillman, "A Note on Story", in: Children's Literature: The Great Excluded, vol.3, ed. F. Butler and B. Brockman; Storrs, Connecticut: Modern Language Association, 1974, pp.9-11; M. L. von Franz, Interpretation of Fairy Tales, Zürich: Spring Publications, 1973; Hedwig von Beit, Das Märchen, Sein Ort in der geistigen Entwicklung, 3 vols., Bern and München: Francke, 1965; Charlotte Bühler and Josephine Bilz, Das Märchen und die Phantasie des Kinders, München, 1958; kako i ponovata studija od frojdisti~ka perspektiva na Betelhajm The Uses of Enchantement. 50 Ovde morame da bideme dosta pretpazlivi i da go navedeme opsegot na negovata analiza. Pred se', toj ja analizira `enskata inicijacija vo Grimovata "Sne`ana i sedumte xuxiwa", {to od eden folkloristi~ki aspekt ne e dovolno za da se generaliziraat opredeleni postavki. Pregolem e brojot na folkloristite od tipot na A. Dandes koi smetaat deka e neophodno da se zemat opse`en broj na varijanti od eden tip prikazna i vrz baza na takviot korpus da se donesuvaat odluki. Od druga pak strana, smetame deka istra`uvaweto na @irardo koe e skoncentrirano samo na Grimovata verzija nema nekoi nedostatoci, zatoa {to uka`anite paradigmi za `enskata pubertetska inicijacija se re~isi univerzalni.

49

106

ova si`e tokmu niz poznatite tri fazi: separacija, marginalizacija i povtorno vklu~uvawe vo sociumot. A propo vospostavenata relacija i me|uuslovenost: inicijacija vol{ebna prikazna @irardo zastapuva nekoi svoi stavovi, koi se voglavno inspirirani od deloto na Elijade, kako i od ona na Maks Liti i na Linda De|. Negovata glavna ideja vo trudot vsu{nost ja rezimira idejata na Elijade deka najverojatno popularnosta i mo}ta na vol{ebnite prikazni vo moderniot `ivot ja obnovuvaat i ja prodol`uvaat "inicijacijata" na nivo na imaginacija (1977:274). So drugi zborovi, univerzalnoto obra}awe na tradicionalnata narativna forma kako {to e narodnata prikazna ne pretstavuva ednostavno i banalno obezbeduvawe zabava, nitu pak pretstavuva privremeno begstvo od ordinarniot i banalen `ivot; naprotiv, vo edna podlaboka smisla prikaznata ja ~uva vizijata na ~ovekoviot `ivot isklu~ivo kako eden inicijaciski proces. "Toa {to se narekuva inicijacija koegzistira so ~ovekovata sostojba, pri{to sekoe postoewe e so~ineto od neprekinata niza na "isku{enija", "umirawa" i "povtorni ra|awa" 51 (Girardot, 1977: 274-75). Po sprovedenata analiza na prikaznata za Sne`ana, @irardo se ograduva od stavot deka navodno ovaa prikazna pretstavuva preru{en obred na inicijacija, no uka`uva deka vo nea e najva`no toa {to imaginativnata "ideja" na inicijacijata koja e prenesena preku forma koja e otvorena kon detalite vsu{nost se povrzuva so mnogu razli~ni istoriski periodi i situacii (1977:299). Vtoriot zna~aen trud koj go tretira inicijaciskiot moment vo vol{ebnite prikazni e istra`uvaweto na Kalveti (1980), vo koe glavnoto vnimanie e naso~eno kon prikaznata za Crvenkapa - AT 333. I ovoj avtor e

51

Eliade, Myth and Reality, (1968:202). Betelhajm vo negovata studija The Uses of Enchantement: The Meaning and Importance of Fairy Tales (New York: Alfred A. Knopf, 1976, p.35) zabele`uva deka mo`ebi Elijade vo svojot trud bil inspiriran i pod vlijanie na Pol Sentiv.Vo ovaa smisla povtorno ja poso~uvame studijata na Paul Saintyves, Les Contes de Perrault et les récits parallèles (Paris: E. Nourry, 1923), kako i Jan de Frisovata diskusija okolu Sentiv: Jan de Vries, Betrachtungen zum Märchen, besonders in seinem Verhaltnis zu Heldensage und Mythos (Helsinki, 1954), pp.29 ff.

107

poveden od van @enepovskata koncepcija za tripartitnosta, koja e isto taka primeneta i vo negovite podocne`ni studii Antichi miti di Romagna (1987) i Alle origini di miti, fiabe e leggende (1995) 52 . Stabilnosta na ovie seminalni odrednici (od po~etokot na ovoj vek) se uo~uva so nazna~eniot fakt deka najnovite folkloristi~ki istra`uvawa ne se otklonuvaat od nejzinata osnovna zamisla. Vo ovoj kontekst bi mo`ele samo da se navratime na ve}e spomnatoto viduvawe na Xek Zajps koe se odnesuva na Crvenkapa i shodnoto opredeluvawe na istata kako tipi~no `enska prikazna. No, navra}aj}i se na na{ata tema za inicijacijata, mo`eme da zaklu~ime deka vo prikaznata za Crvenkapa - AT 333, koja ve}e Pol Sentiv ja be{e sogledal kako inicijaciska, Kalveti otkriva nekolku razli~ni inicijaciski fazi. Pritoa, toj se bavi so motivot na goltaweto, pro`deruvaweto (Crvenkapa }e bide izedena od voklot, koj e preoble~en vo baba). Ovoj motiv e vo vrska so samata su{tina na prikaznata, {to inaku pretstavuva eden od pova`nite sostavni delovi vo inicijaciskoto razmotruvawe. Kalveti go tolkuva ovoj motiv kako bremenost i ~in na poroduvawe na inicijantot (Calvetti, 1980:48796), {to vo su{tina pretstavuva rekapitulacija na ve}e dobro

vostanoveniot simblizam, sogledan od strana na Prop. Eden sosem poinakov aspekt na prou~uvawe na inicijaciskite momenti vo narodnata literatura ni doa|a od strana na Kuli} 53 koj vo

Ovde samo bi go ufrlile nezadol`itelniot podatok koj donekade se sovpa|a so na{ata koncepcija za podelbata na ma{kata i na `enskata pubertetska inicijacija vo vol{ebnite prikazni. Imeno, za razlika od negovata pretposledna studija (1987) vo koja se zadr`uva isklu~ivo na ma{kata inicijacija, dotolku, predmetot na poslednoto istra`uvawe na Kalveti, vo oddelot posveten na narodnite prikazni se odnesuva na obrednopreodniot karakter na `enskata pubertetska inicijacija. Predmet na analiza pretstavuvaat najkarakteristi~nite `enski slu~ai: Crvenkapa (AT 333), i najpoznatite varijanti na AT 709: Basileevata L'Orza, Peroovata Peau d'âne i Grimovata Schneewittchen. Osven toa, fenomenot na `enskata inicijacija e istra`uvan i vrz primerot na AT 451 (Devojkata vo potraga po nejziniot brat). Vo posledniot naveden primer, Kalveti go analizira motivot na nemata nevesta vo koja kako prioritetno se javuva tabuto na zboruvaweto. Toj ja otkriva glavnata figura kako inicijaciski isklu~ok, kade {to `enata se zdobiva so seksualnost i spretnost vo izvr{uvaweto na obvrskite koi ja ~ekaat vo naredniot period od `ivotot. 53 Culi}, D. D. A structural and psychoanalytic Analysis of the symbolic ritual Process in three sets of russian Folk Tales, Dissertation of the Univ. of Southern California, 1982. Podatocite okolu

52

108

svojata disertacija se zadr`uva na socijalniot, psiholo{kiot i ritualniot simboli~en proces vo pretstavuvaweto na tri ruski prikazni. Negoviot aspekt proizleguva od kongruencijata pome|u inicijaciskata struktura i prikaznite (Becker, 1990:49). Otkrivaj}i edna su{tinska srodnost pome|u prikaznite i inicijaciskata struktura, vo svojata studija Kuli} se navra}a i na slovenskite rituali, so eden mal osvrt na usnata tradicija, ~ija relacija so narodnite prikazni temelno ja istra`uva (Culi}, 1982; Becker, 1990:49). Toj veruva deka prirodata na simboli~kite procesi opfa}a "interaktiven mehanizam", vo koj treba vzaemno da se istra`uvaat socijalnite, psiholo{kite i ritualnite komponenti. Vo zavisnost od definicijata na prikaznite sogledani kako "oslaben mit", Kuli} gi sogleduva i opredeluva negovite prikazni kako "ostatok, relikt od slovenskite mitovi i rituali". Ova odi vo prilog na mnogute spomnati sogleduvawa vo koi otkrivame direktna relacija me|u dvete nocii: ritualnoto i prikaznenoto dejstvie. Spored negovoto mislewe, ova e povrzano so sociolo{kata funkcija; imeno inkorporacijata na mladite vo svetot na vozrasnite, kako i psiholo{koto reintegracijata na

individualniot personalitet. Dvete funkcii se vzaemno povrzani so simboli~niot jazik na prikaznata. Ananliziranite prikazni, sogledani kako varijanti na eden ritual deluvaat kako integracija na socijalnoto i psiholo{koto ramni{te. Me|utoa, kako {to toa vnimatelno go zabele`uva Beker, nejasni se negovite sogleduvawa vo vrska so su{tinata na mitovite i ritualite i nivnata

me|usebna vzaemnost. Ovie formi ne se najjasno razgrani~eni vo negovoto pretstavuvawe. Toj gi smestuva ovie prikzni na edno ramni{te vo koe mitot e pretstaven kako varijanta na ritualot (Becker, 1990:49). Sogleduvaj}i go zna~eweto na ispituvaweto na inicijaciskite temi vo vol{ebnite prikazni morame da ja navedeme i Riharda Beker koja neodamna (1990) objavi cela studija posvetena na `enskata pubertetska

ostvaruvaweto na Kuli} i rezultatite do koi{to doa|a vo svoite analizi ni se prevzemeni od trudot na R. Beker.

109

iicijacija vo isto~noslovenskite vol{ebni prikazni. Sogleduvaj}i go poleto na istra`uvawe pred se' od semanti~ki aspekt, i ovaa avtorka ne se otklonuva od tripartitnata shema. Vo svojata analiza posvetena isklu~ivo na najparadigmati~nite `enski prikazni (koi nie gi tolkuvame vo ramkite na pod`anrot na nevino progonetata heroina AT 480, 510, 511, 709), taa gi analizira istite od aspekt na preliminalnata, liminalnata i

postliminalnata faza. Vo ramkite na nejzinoto prezentirawe mo`eme slobodno da ka`eme deka taa spa|a vo redot na onie folkloristi koi otkrivaat izvonredna analogija pome|u ritualnata inicijacija i onaa vo prikaznite koja se utvrduva na nivo na samata struktura na prikaznata. Specifi~nostite vo nejzinata analiza poopse`no }e bidat prezentirani vo poglavjeto posveteno na `enskata pubertetska inicijacija. Vo ovoj kontekst morame da spomneme u{te edna interesna studija posvetena na problemot na `enskoto vo vol{ebnite prikazni. Stanuva zbor za istra`uvaweto na Dagmar Burkhart - "Aspekte des Weiblichen im bulgarischen Zaubermärchen" (1982:207-220). Isto taka treba da go navedeme i najnoviot proekt od koj proizleze tematskiot broj na Western Foklore (1993), posveten na perspektivite vo izu~uvaweto na pod`anrot na Nevino progonetata heroina, pod uredni{tvo na Kristina Bakilega i Stiven Sven Xons. Inaku ovaa nivna ideja, koja be{e realizirana od strana na 5 dosta dobro obu~eni folkloristi, i koi pred se' ni go predo~uvaat postoeweto i pro{iruvaweto na pod`anrot "nevino progoneta heroina" od aspektot na inicijacijata, podetalno }e bide razraboten vo delot posveten na `enskata pubertetska inicijacija nasloveno kako "Nevino progonetata heroina i nejzinata percepcija vo makedonskata narodna prikazna". Ona {to mo`eme da konstatirame za posledniot period od ispituvaweto na inicijacijata vo folkloristikata e sodr`ano vo sledniot stav: potragata po istoriskite koreni ili hipoteti~nata Ur-form, po se' izgleda deka po~na da go gubi svoeto privilegirano mesto vo naukata. Pritoa, kako {to zabele`uvaat i uo~uvaat nau~nicite od finskata

110

komparativna {kola, noviot interes e skoncentriran kon ona {to statisti~ki mo`e da se nare~e Normalformen. Statisti~kata odrednica na "normalnata" ili tipi~na forma, me|utoa se' u{te go izbegnuva problemot na univerzalnata simboli~ka interpretacija na narodnata prikazna ili mitot 54 , i go zema vo predvid povtornoto voveduvawe na Elijadeovata ideja za univerzalnosta na inicijaciskiot model na nivo na imaginacija (Girardot, 1977:276-277). Od ovaa gledna to~ka, smetame deka e navistina moment za vostanovuvawe na nekoi novi valeri vo istra`uvaweto na ovoj fenomen.

*** Vtoriot moment koj sakame da go istakneme, i koj be{e predmet na brojni istra`uvawa, kako na pr., kaj @irardo, e skoncentriran na eventualnata distinkcija pome|u epikata i predanieto od edna strana nasproti vol{ebnata prikazna, normalno, vo nasoka na sogleduvawe na kontinuitetot so mitskata slika na svetot (Girardot, 1977:277-278). Spored Jan de Fris, osnovnata razlika koja se javuva pome|u dvete spomnati nocii e toa {to vo prviot slu~aj mitskiot svet na bogovite e ekspliciten ili barem pretpostaven, dodeka vo vol{ebnite prikazni postoi ekstremnen prekin so svetiot svet na bogovite. No, kako {to }e go prosledime toa podocna, }e vidime deka shodno na tvrdeweto na Elijade, namesto da se zboruva za edna potpolna desakralizacija na mitskiot svet vo vol{ebnite prikazni, bi bilo mnogu popravilno da se zboruva za kamufla`a na mitskite motivi i karakteri... Dokolku Gospod ve}e ne se pojavuva pod negovoto li~no i vistinsko ime vo prikaznite, toa ne zna~i deka tragite i vsu{nost negovite glavni karakteristiki ne gi pronao|ame vo likot na za{titnikot, neprijatelot ili pak pridru`nikot na glavniot heroj. Tie se kamuflirani ili pak "padnati", no vo nikoj slu~aj ne prestanaa da ja izvr{uvaat nivnata funkcija.

Edna interesna diskusija okolu problemot na simboli~nata univerzalnost i interpretacija pretstavuva studijata na Alan Dundes, "Earth Driver: Creation of the Mythopoetic Male", American Anthropologist, 64 (1962), 1032-1051.

54

111

Sega bi gi izlo`ile osnovnite karakteristiki vrz koi po~iva razlikata pome|u mitot, herojskiot ep i vol{ebnata prikazna. Za razlika od narodnata prikazna, juna~kiot ep ne se sfa}a kako izmislica i vo taa smisla mitot i epot re~isi podednakvo mo`at da i' se sprotivstavat na narodnata prikazna. Edinstveno vo romaneskniot ep (vite{kiot roman) kako da se spojuvaat liniite na juna~kiot ep i skaznata. Romaneskniot ep se sfa}a kako umetni~ka izmislica (Meletinski, 1981:281). Vo ramkite na ispituvaweto na relacijata: vol{ebna prikazna inicijacija, koja ja sogledavme od razli~ni aspekti, vo zaklu~nite premisi bi sakale da uka`eme deka Betelhajmovata pragmati~na i psihoterapeutska interpretacija na vol{ebnata prikazna kako "paradigma ili parabola koja ne' podu~uva kako da se prilagodime kon edna zrela realnost", korespondira so stavovite na mnogute folkloristi koi se zanimavaat so otkrivawe na inicijaciskiot simbolizam vo vol{ebnite priikazni. Na pr. tuka se poznatite stavovi na Elijade, Liti, Stiven Sven Xons, @irardo i mnogu drugi avtori, ~ii{to prikazi najkonsekventno }e bidat prezentirani vo raznite tematski celini vo ramkite na ova poglavje. Vo zaklu~niot del od tematskiot blok posveten na odnosot: vol{ebna prikazna - inicijacija, neminovno ni se javuva problemot na zaedni~kata si`etika i motivika vo vol{ebnite prikazni i ostanatite kni`evni vrsti vo folklorot, kako na pr. narodnite pesni, predanijata, legendite, koi {to mo`eme da gi definirame kako "izvesni preodni oblici". Vo ovoj kontekst bi sakale da uka`eme na studijata na M. Bo{kovi} Stuli posvetena na "si`eata na narodnite vol{ebni prikazni vo srpskohrvatskite epski pesni" (1962:15-35), vo koja se najkonzistentno prika`ani slu~aite na obi~noto polkopuvawe na si`etikata (pr. epskata pesna "@enidba Du{anova" 55 i AT 513 i 519; inaku vo na{iot folklor odgovara analognata pesna "Latinski Kraq i Ognen" /Miladinovci, p.br.84/), normalano vo koi voop{to ne stanuva zbor za bilo kakva pobliska srodnost nitu pak vzaemna geneti~ka vrska (Bo{kovi}-Stulli, 1962:17). Vo sekoj

112

slu~aj, avtorkata go stava akcentot na onie slu~ai vo koi naiduvame na t.n. "stihuvana vol{ebna prikazna", t.e. fokusot na nejzinoto istra`uvawe pretstavuvaat tvorbite vo koi skaznata se prenesuva vo forma na epska pesna (isto:17-35) 56 . Ova rasuduvawe }e ni bide od osobena va`nost pri istra`uvaweto na na{ata tema posvetena na herojskata inicijacija, vo koja tokmu preku preobrazenite epski skazo~ni zapleti }e gi prostudirame

tipi~nite herojski isku{enija i podvizi na golemite heroi. Inaku, ovde bi go navele i inverzniot slu~aj vo koj epskite pesni preminuvaat vo proza, koe kako specifi~nost po~nuva da se javuva ve}e vo minatiot vek. Spored B. Petrovski, ovoj proces e ozna~en kako svoevidna zakonomernost na transformiraweto na juna~kiot epos (v. Petrovski, 1992:118-121). Bez ogled na dadenite promeni koi gi evidentirame, najva`no e toa {to tvorbite gi zadr`uvaat specifikite na `anrot. Vo prodol`enie Maja Bo{kovi} Stuli naveduva tipi~ni slu~ai na vakvoto pretopuvawe, kako na pr. epskiot prikaz na skazo~noto si`e od tipot AT 432 kaj nas poznati pod naslovot "Soko mlado`ewa" (Bo{kovi}Stulli, 1962:32-33). Analiziraj}i go navedeniot slu~aj, avtorkata smeta deka pesnata za sokolot - mlado`enec, i pokraj svojata stilska preobrazba, sepak ne e celosno oslobodena od skazo~nata atmosfera (isto:33). Opredeleni sovpa|awa se javuvaat i pome|u si`eto na pesnata Zmijata - mlado`enec i varijantnite oblici na tipot na prikaznata "Amor i Psiha" AT 425, na koi }e im bide posveteno vnimanie vo oddelot za svadbenata inicijacija. [to se odnesuva do motivite specifi~ni za pubertetskite inicijaciski isku{enija izrazeni preku momentot na qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na nekoe mitolo{ko su{stestvo (zmej), isto taka otkrivame izvesni skazo~ni stilizacii vo si`eata na soodvetnite baladi. Brojni primeri na vakvoto qubovno grabnuvawe izrazeno vo domenot na proletnite obredni pesni, isto

Vuk St. Karaxi}, Srpske narodne pjesme, II, Beograd, Prosveta, 1953, p.br.28. Analogno istra`uvawe na t.n. preodni oblici vr{i i Nada Milo{evi}-\or|evi} vo nejzinata studija Zajedi~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije, Beograd, 1971.

56

55

113

taka sogledano kako reminiscencija na institutot inicijacija dava R. Angelova vo nejziniot trud od odnosnava problematika (1973:25-29). Vo kontekst na ova pra{awe mo`eme da se navratime na nekoi stavovi na K. Ranke koj gi ispituva vnatre{nite dvi`e~ki sili koi doveduvaat do promenata na kni`evniot oblik. Ednostavno, na primerot na motivot "nesakanoto vetuvawe na sopstvenoto dete na nekoja natprirodna sila" Ranke doka`uva deka negovoto prisustvo vo vol{ebnata prikazna bezuslovno vodi kon sre}noto iskupuvawe, legendata zavr{uva so herojskoto

sovladuvawe na |avolskite mo}i, a predanieto so tragi~nata `rtva (Bo{kovi}Stulli, 1962:16). Analogno na ovoj kus se~ok, i inicijacijata vo raznite folkloristi~ki `anrovi nosi dosta od specifikite na samiot `anr.

***

Prezentiraweto

na

me|usebno

razli~nite

viduvawa

za

interaktivniot odnos: inicijacija - vol{ebna prikazna, ne' prenesuva na verojatno najsuptilnoto pra{awe koe se javuva na ova nivo. Ednostavno, tuka mislime na pra{aweto za eventualnoto poteklo na vol{ebnata prikazna od obredot na inicijacijata, koe predizvika najdisparantni odeci kaj najuglednite istra`uva~i na ova podra~je. Deloto na Prop, vpro~em kako i delata na ostanatite ugledni nau~nici pred nego (Pol Sentiv, 1923, Vinter{tajn, 1928), direktno se povrzani so celokupnoto poteklo na narodnite prikazni. Sepak, vo izvesna smisla, vakvoto gledi{te pretstavuva posofisticirano povtoruvawe na tvrdeweto na Bra}ata Grim deka narodnite prikazni za~uvuvaat fragmenti od primitivniot mit i ritual. No problemot na potekloto ne dozvoluva bilo kakvo ednostavno re{enie; neophodno e da se sugerira vedna{ na samiot po~etok deka iznenaduva~kata ednoobraznost na narodnite prikazni, osobeno koga stanuva zbor za respektot kon edna inicijaciska struktura, ne e voop{to dovolno objasneto preku terminite na direktnite ili indirektni istoriski vrski i vo sebe podrazbira operacija na psiholo{ki i kognitivni

114

univerzalii. Elijade na toj na~in zabele`uva deka "nie nikoga{ vo narodnite prikazni ne naiduvame na to~na, pravilna memorija na odreden kulturen stadium; kulturnite stilovi i istoriskite krugovi se

teleskopirani vo niv" (1968:196-197). Vo ovaa smisla samo bi uka`ale deka prezentiranata ideja, poto~no kritika kon Propovoto gledi{te be{e izlo`ena i vo negovite prethodni istra`uvawa (1956:884-91; 1965:11). Vo ramkite na vakvoto pretpazlivo koncipirawe na vol{ebnata prikazna i obredot na inicijacijata, bi go navele i stavot na A. Brelih, koj insistiraj}i na poznavaweto na istorijata pri istra`uvaweto na

fenomenot na inicijacijata se zalaga za svoevidna kritika vo odnos na fenomenolo{kite definirawa. Ednostavno, toj uka`uva na potreba od istorisko uo~uvawe, so cel podobro da se otkrijat inicijacii vo ramkite na sekoja civilizacija vo dadeniot istoriski kontekst. Zna~i, Brelih ne e za edno analogno teoretizirawe, tuku za vospostavuvawe na argumenti i fakti koi se vo prilog na istoriskiot moment na koj edna kultura ili civilizacija mu poripa|a (v. Brelich, 1965:225). Toj pred se' go postavuva problemot na istoriskite odnosi pome|u fenomenite koi se strukturalno analogni. I navra}aj}i se na teoretskite studii /i {koli/ koi se voglavno naso~eni kon toa vol{ebnite prikazni da gi sogleduvaat kako

reminiscencija ili pre`itok od nekoga{nite, damne{ni inicijaciski pubertetski obredi (Vinter{tajn, P. Sentiv, Prop, Kuli}), koe stoi nasproti decidnoto otfrluvawe na ovaa hipoteza (vostanovena od Elijade, i prifatena od strana na M. Liti, @irardo i sl.), nie go prifa}ame kompromisnoto re{enie niz koe ne barame ni{to pove}e od otkrivawe edna su{tinska srodnost ili analogija pome|u dvata nazna~eni modusa: ritualno dejstvie i folklorna tvorba, izvedeno pred se' na nivniot strukturalen plan. Ova na{e gledi{te go zastapuvame od slednite pri~ini: za doka`uvawe na ritualnoto poteklo na vol{ebnata prikazna navistina ni nedostasuvaat zna~ajni i merodavni podatoci /vo smisla na strogite opaski sogledani od Elijade, A. Brelih/, dodeka pak od druga strana navistina go

115

sogleduvame izvonrednoto analo{ko sovpa|awe, koe mo`eme da go sogledame na nivo na samata struktura na vol{ebnata prikazna, otkrivaj}i gi pritoa fundamentalnite inicijaciski simbolizmi vo nea /stav za koj se zalagaat fon Bajt, R. Beker, Kalveti, S. Vjern, itn/. Normalno, sogleduvaweto na strukturnata analogija me|u dvete spomnati nocii ni dava za pravo da go otkrieme obrednopreodniot karakter na inicijacijata prisutna vo

narativniot folklor. Na kraj, bi go navele gledi{teto koe e najuniverzalno prifateno od strana na site istra`uva~i, bez ogled na nivnoto minuciozno metodolo{ko ili koncepcisko razgrani~uvawe. Imeno, site istra`uva~i na

inicijaciskiot fenomen se zalagaat za postavuvawe na tripartitnata strukturna shema na istata: separacija, marginalizacija i povtorna agregacija. Ovoj stav go naveduvame od aspekt na edno opredeleno proniknuvawe koe go ~uvstvuvame vo navedenata shema (inaugurirana od van @enep) i kompozicijata na narodnite prikazni koja spored K. Horalek go ima sledniot raspon: ekspozicija - zaplet - rasplet (1968:199). Navedenata kompozicija, spored Horalek, ponatamu mo`e da bide ras~leneta i pro{irena na ~etiri~lenata struktura, no vo osnova, taa gi sodr`i nazna~enite osnovni inicijaciski kvalitativi. 57

Kako {to ve}e navedovme, osnovnata tripartitna van @enepova shema kaj nau~nicite e formulirana preku nejzinite alternativni izrazi: separacija, marginalizacija, inkorporacija; preliminalna, liminalna i postliminalna faza, a obidot za nejzinoto definirawe e realiziran i preku nociite na separacijata, privremenata inicijaciska smrt i povtornoto ra|awe.

57

116

2. Reliktnite formi na institutot na inicijacijata

Definiraj}i gi ritualite pred se' kako zbidnuvawe koe se vr{i vo ramkite na edna zaednica, normlno, morame da go imame vo predvid i procesot na nivnoto menuvawe, vo zavisnost od dadeniot istoriski i kulturen kontekst. Tokmu od ovaa pri~ina, celosnata slika i pretstava na obredot na inicijacijata ni stana mnogu popodatliv od brojnite opisi na primitivnite plemenski zaednici, dodeka pak na prostorot na dene{na Evropa, mo`eme da zboruvame samo za nekakvi nepotpolni ostatoci, koi gi evidentirame na nivo na reliktni formi. Vakvoto reducirawe go sogleduvame kako posledica na istoriskiot razvoj, koj osobeno se ~uvstvuva na prostorot na hristijanska Evropa. Vo taa smisla, }e izvle~eme nekolku reliktni formi na inicijacijata {to bea zabele`ani od strana na istra`uva~ite, i za koi mo`eme da ka`eme deka soodvetstvuvaat na sovremenata sostojba na ovie na{i prostori. Na pr. obredot na potstri`uvaweto ("postrig") vo ciklusot na svadbenite obi~ai e zabele`an ve}e od strana na D. Zelenin (1911) i Niderle (1911) (da se vidi: Becker, 1990:31). Shodno na na{ite obredni praktiki, nie se zadr`uvame na obrednoto "bri~ewe na mlado`enecot". Spomnatata praktika, {to taka izrazito se sre}ava vo svedbeno-obrednite pesni, spored V. Stojan~evi} pretstavuva ekspliciten ostatok na nekoga{nite pubertetski rituali, zna~i ostatok od pubertetskata inicijacija. Spored nea, povrzuvaweto na obi~ajot stri`ewe na decata vo pubertetot so svadbeniot obred uka`uva na toa deka verojatno ovie obi~ai, po nivnoto ritualno zna~ewe, se postar relikt na svadbeniot obred, koj vo tekot na formiraweto na svadbeniot ceremonijal, mo`ebi bil negov sostaven del. I den-denes na pr., nekoi elementi od obredot na inicijacijata vo svadbenite obredi vo izvesni na{i krai{ta se povrzuvaat so vremeto na pubertetot, kako na pr., prvoto bri~ewe (Stojan~evi}, 1972:21). Obi~aite od kalendarskiot ciklus "koledari" i "lazarki" bea predmet na edno interesno istra`uvawe na T. Koleva, spored koja ovie dva

117

obi~aja ni go pretstavuvaat reliktot na pubertetskata obredna inicijacija, i na kogo podetalno }e se osvrneme vo ova na{e izlagawe. Ne pomalku zna~ajno be{e i obelodanuvaweto na fenomenot "ku}arica" koj isto taka pretstavuva svoeviden relikt od `enskata inicijacija.

a. Ku}arica Impresivniot relikten oblik na `enskata pubertetska inicijacija go gledame vo institucijata nare~ena "ku}arica", koja{to ja pretstavuva tipi~no "`enskata ku}a". Vo nea se odviva `enskiot preod od detstvoto kon zrelata `enska doba, izrazeno preku najmarkantnite `enski aktivnosti predewe, vezewe, pletewe. Vo ovoj kontekst Elijade dosta impresivno go uka`a inicijaciskiot zna~aj na "predeweto", otkrivaj}i ja tuka

ambivalencijata pome|u prostorot na `ivotot i smrtta. Toj ja povrzuva ovaa dejnost pred se' so nare~nicite, t.e. so pretska`uvaweto na sudbinata. Normalno, kako {to toa go konstatiraat mnogute istra`uva~i, vakvata pojava na nare~nicite e osobeno specifi~na za Balkanskiot prostor. Vo kontekst na ova podra~je, kako i nadovrzuvaweto so specijalnata `enska ustanova "ku}arici", vo koja se obu~uvaat mladite devojki za nivniot nareden period vo `ivotot - koga }e bidat "oma`eni", }e bide podetalno opi{an vo tematskoto poglavje posveteno na "Nevino progonetata heroina". Osobeno vo prikaznite od tipot AT 4801 i 4804 ja ~uvstvuvame bliskata relacija pome|u obrednite aktivnosti vo "ku}aricite" i isku{enijata koi i' se postavuvaat na heroinata od shodnite skazo~ni si`ea. Predeweto sogledano kako eden ~in na sozdavawe {to go vr{at mladite devojki ja otkriva nivnata plodotvorna funkcija. Inaku, vo vakvite "`enski ku}i" koi se specifi~ni samo za opredeleni delovi od Makedonija (Skopska Crna Gora, celata Skopska Kotlina, Kumanovskiot kraj i Pore~e), so pravo go prifa}ame stanovi{teto deka istite otkrivaat postoewe na edna misti~na vrska pome|u `enskata inicijacija, predeweto i seksualnosta. Ottamu, ovie "ku}arici" mo`at da se smetaat kako eden prostor na promiskuitet (da se vidi: Becker, 1990:36; Eliade, 1965; Gasparini, 1954). Zna~i, predeweto sogledano

118

kako eden ~in na sozdavawe e blisku povrzano i ni ja uka`uva plodnosta na devojkata. Analogni poso~uvawa sre}avame vo trudot na Burkhart (1982:216), pri {to i ovaa avtorka go povrzuva ovoj ~in so plodotvornosta, no isto taka go doveduva vo vrska so spomnaniot fenomen na bo`icite na sudbinata. Pri toa, taa gi naveduva gr~kite moiri, germanskite norni, bugarskite orisnici, i normalno nie gi dodavame na{ite analogni nare~nici. Eden isto taka temelen i zna~aen trud posveten na istoriskoto poimawe i zna~ewe na predeweto povrzano pred se' so nocijata na `enskata produktivnost e daden i vo eden od najnovite trudovi na Xek Zajps (1993:43-60). Ku}aricata pretstavuva eden izoliran, zatvoren prostor vo koj devojkite ja do`ivuvaat nivnata inicijacija. Ottamu, nivniot prestoj vo ova zdanie, kako i samata "ku}a" mo`e na eden spekulativen i fenomenolo{ki plan da ni ja implicira idejata za smrtta od koja }e proizleze edno novo, povtorno ra|awe. Ovaa analogija osobeno se ~uvstvuva vo t.n. "vremeprostor" ("zeitraum") koga se odviva periodot na devoj~inskata inicijacija t.e. od Mitrovden pa se' do Pro~ka. Preku otkrivaweto na nocijata vrememesto povtorno ni se aktualizira Bahtinovata koncepcija za hronotopot, vo ovoj slu~aj pretstvena na edno folkloristi~ko ramni{te - poto~no vo sferata na narodnite obi~ajni praktiki. I povtorno, sogledano, ovoj pat vo edna strukturalisti~ka dimenzija, a videno niz prizma na Tarnerovata teorija, privremeniot prestoj von op{testvenata hierarhija, za

isku{enicite isto taka sozdava privremena "antistrukturalna" sostojba na nekakvo bratstvo na izop{tenici. Me|u brojnite slu~ai od na{ata narodna tradicija, i ovaa ustanova mo`eme da ja okvalikuvame na spomnatiot na~in. Za razlika od ma{kata, kako osnova za `enskata inicijacija se javuvaat seksualno - reproduktivnite atributi izrazeni preku najrazli~ni formi. Edna od brojnite izrazni mo`nosti izrazeno na ritualniot plan e tokmu poso~eniot fenomen na ku}aricata. Po rezimiranite uka`uvawa posveteni na reliktot na "`enskata inicijacijska ku}a", sega }e prezentirame u{te dve reliktni formi na

119

pubertetskata inicijacija koi gi uo~uvame na planot na kalendarskite praznici: koledari i lazarki. Tatjana Koleva gi naveduva koledarite i lazarkite kako edni od najreprezentativnite grupi obi~ai koi korespondiraat so opredeleni praznici od kalendarskiot ciklus, no koi isto taka pretstavuvaat pre`itoci na inicijaciskite obredi (Koleva, 1973a:163-183). b. Koledari i sirovari Naveduvaj}i go reliktot na "ma{kata inicijacija", mo`eme samo da gi rezimirame, no i da im dademe edna poinakva dimenzija na op{topoznatite fakti. 58

Tradicionalno, koledari pretstavuvaa mladi

mom~iwa (ve}e spremni za `enewe), koi vo periodot od Badnik pa se' do Bogojavlenie odat po ku}ite, sobiraat darovi i im peat shodni pesni na doma}inite. Ovie pesni se analogni na onie koi gi peat lazarkite za vreme na nivniot praznik, i nivnoto obikoluvawe na ku}ite. [tom }e zapo~ne bo`i}niot post, site koledari se sobiraat vo ku}ata na eden od koledarite (toa e obi~no najstariot ~len od niv), ili pak se sobiraat vo nekoja kr~ma kade {to gi prigotvuvaat pesnite koi {to }e gi izveduvaat. Spored podatocite koi ni gi dava Koleva, interesno za koledarite e toa {to, za razlika od "lazarkite", vo ovoj slu~aj, nekoe mom~e mo`elo da bide koledar nekolkupati posledovatelno, se' do momentot na negovoto `enewe. Me|utoa, ona {to e va`no za ova na{e istra`uvawe toa e podatokot deka sekoja godina koledarite se fokusirale okolu novi ~lenovi, koi za prv pat stanuvale

Vo ovaa smisla samo bi uka`ale na sledniot moment. Vo na{ata nauka se op{toprifateni normativite deka "Koleda" i "koledari" pretstavuvaat grupa mom~iwa koi od Bo`i} do Bogojavlenie peat koledarski pesni i vr{at odredeni magiski dejstva, ~ija glavna funkcija e skoncentrirana okolu `elbata da se vlijae na zdravjeto na doma{nite, potoa steknuvawe na izobilieto i napredokot vo sekoja ku}a. Ottuka ne ne' ~udi vospostavenata relacija deka koledarite pretstavuvaat polazuva~i (Kuli{i¢, SMR, v. koleda, sirovari, pola`enik; potoa, da se vidi: Svetieva, A, 1995:99-111). Analognata postavka ja sogleduvame i vo ma{kata zaednica "sirovari", koi nasproti Vasilica isto taka vr{at odredeni obredni dejstvija i odat po ku}ite. Me|utoa, na{eto fokusirawe na ovie ma{ki zaednici }e bide sogledano od ne{to poinakva perspektiva. Analogno na ispituvawata na Koleva, i nie vo niv otkrivame reliktni ostatoci na "pubertetskata ma{ka inicijacija".

58

120

"koledari". Garderobata im bila isto taka ritualna. Voda~ot na koledarite obi~no bil postar ~len, ponekoga{ duri i o`enet, kogo morale da go po~ituvaat ostanatite ~lenovi. Koledarite gi pominuvaat site ku}i osven ovie vo koi imalo nekoj "umren". Posetuvaj}i gi site ku}i vo koi ima mladi devojki, sekoj koledar dobiva izvesen blagoslov od izbranata devojka. Me|u koledari imalo i takvi u~esnici, toa se pomali ma{ki deca koi ne smeele da gi ispolnuvaat pesnite (i ne bile narekuvani "koledari"), tuku slu`ele kako nekoja vrsta pomo{nici na postarite koledari. Toa se obi~no onie ~lenovi koi stanuvale "koledari" vo nekoja od narednite godini (Koleva, 1973a:182). Vo ovaa smisla navistina mo`eme da go protolkuvame ovoj obi~aj kako nekoja vrsta na "ma{ka pubertetska zaednica", kako dodatok na na{ite op{toprifateni soznanija deka funkcijata na koledarite i nim srodnite "sirovari" se sostoela pred se' vo imitacija na duhovi na pretcite (SMR, v. koleda, sirovari). Tradicionalniot opis na koledarite mnogu pove}e soodvetstvuva i korespondira na funkcijata i dejstvijata koi gi vr{at dene{nite "sirovari" odo{to koledarite, koi{to se re~isi celosno transformirani vo zabaven detski folklor. Taka, vo najnovite terenski istra`uvawa od kumanovskiot kraj, vo "sirovarite" gi otkrivame tradicionalnite koledarski momenti. 59 (Najstariot se narekuva "voda~"). Ednostavno gi sre}avame figurite kako na pr., dedoto, potoa mladata ja pretstavuva ma{ko preoble~eno vo `enski ali{ta, taka {to da izgleda deka prede ku~ina (Kuli{i¢, 1970, SMR:169). Obrednopreodniot karakter, na nivo na reliktnata inicijaciska forma na koledarite i lazarkite ja prifa}a i R. Beker, od pozicija na vospostavuvawe simetrija pome|u ma{kata i `enskata pubertetska inicijacija, koja kako {to vidovme pretstavuva fokus na nejzinoto istra`uvawe (v. Becker, 1990:34-35).

v. Lazarki

Za dvata momenta: koledari i sirovari da se vidat slednite arhivski materjali: AIF, m.l. 3575 - snimila: L. Stojanovi} vo 1996 g. vo Kumanovsko.

59

121

Pred da pomineme na analiza na paradigmati~nite slu~ai na `enskata pubertetska inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost, bi sakale da se navratime na reliktnite formi na inicijaciskiot obred kaj mladite devoj~iwa. Toa e nazna~eniot obi~aj "lazarki". Prilozi za "lazarkite" imame od mnogu istra`uva~i na "fenomenot na inicijacijata". Me|utoa, ona {to smetame deka treba da se izvle~e vo preden plan toa e otkritieto od strana na T. Koleva (1973a:163-185), i koe go prifa}aat site podocne`ni istra`uva~i, a koe se sostoi vo slednoto: imeno, taa prva go naveduva ovoj obi~aj kako paradigma za pubertetskata `enska iinicijacija, izdvojuvaj}i go od ciklusot svadbeni obi~ai, kako {to toa go smetaa golem broj istra`uva~i (vidi na pr. R. Angelova, 1960:709-730; M. Arnaudov, 1969:343-371; 'ordanova, 1966:107-162; i Vakarelski, 1970:122-123; 141). Spored Koleva, ovoj obi~aj pretstavuva vistinski relikt na porane{nite primitivni obredi na inicijacija. A nie znaeme vo {to se sosotoi su{tinata na ovoj obi~aj. Toa e proleten obi~aj, vo koj u~estvuvaat devoj~iwa koi se vo pubertet. Od postoe~kite 25 elementi na ovoj proleten obi~aj, nie izdvojuvame pet, koi se specifi~ni za makedonskite lazarici, i vo koi otkrivame izvonredni analogii so primitivnata obredna

inicijacija, a koi se spored Koleva protolkuvani kako osnova na istoriskite koreni na inicijacijata. 1. Edna su{tinska pretpostavka za u~estvo vo ovoj obi~aj e pojavata na seksualnata zrelost kaj devoj~iwata. Dotoga{, normalno, tie nemaat pravo na u~estvo vo eden vakov ceremonijal. 2. Duri otkako }e bide nazna~ena za "lazarka", devojkata mo`e da go zdobie atributot "glavna", i so toa da gi vodi ostanatite pomladi u~esni~ki. 3. Lazaruvaweto e zadol`itelno za site lazarici od dadenata grupa. 4. Mo`nosta edna devojka da u~estvuva nekolkupati vo ovoj obi~aj, go pretstavuva nejziniot razvoen tek. (Na pr. toa se gleda od poso~enite primeri: "tan~arkata dogodina da bide mu`ena, a pomalata da stani tan~arka").

122

5. Edna nedela pred proslavata na ovoj obi~aj devoj~iwata (t.e. u~esni~kite) gi u~at pesnite i igrite koi {to }e gi izveduvaat za vreme na ritualot. Vo prilog kon istra`uvaweto na "lazarskite" obi~ai vo Makedonija }e navedeme nekoi interesni momenti dobieni od na{iot teren i na{ite istra`uva~i. S. Mladenovski naveduva eden podatok prezemen od minatoto koj ne' upatuva na mo{ne izrazeniot moment vo inicijaciskite pojavi, a toa e transvestizmot. Vode~kata devojka, koja bila najubava, bila preoble~ena vo "ma{ki lazar, pri {to nosela oru`je, naj~esto jatagan". Analogniot opis na ovoj obi~aj go imame dobieno i vo najnovite terenski istra`uvawa. Informaciite dobieni od Stojana Sto{i} to~no ni go pretstavuvaat toa: devojkite odat dve po dve koi se narekuvaat "lazari", i koi se de fakto na istiot naveden na~in preoble~eni vo ma{ka garderoba pritoa naoru`eni so jatagani, taka {to ovoj nivni nastap dobiva obli~je na eden dramski prikaz. "Odej}i niz seloto tie insceniraat borba me|u sebe". 60 Bi morale da zabele`ime deka ova bilo i se' u{te se do`ivuva kako pubertetski obred na premin - t.e. mlade{ka `enska inicijacija ~ija kone~na cel e ma`ewe na devojkata. Nie vo potpolnost se soglasuvame so stavot na T. Koleva, koj e podocna prifaten od Beker (1990), deka "lazaruvaweto" pretstavuva obred na premin vo vostinska slmisla na zborot, sledej}i gi otkritijata na van @enep 61 . Osobeno, tragite od klasi~nata tripartitna shema, koja zavr{uva so povtornoto ra|awe e pretstavena preku simbolizmot na nivnoto sve~eno oblekuvawe i ukrasuvawe, osobeno na svadbeniot fustan, koj ne se sre}ava nasekade, no koj e sepak dosta frekfenten. Inaku, funkcijata i zna~eweto na "svadbeniot fustan" go pretstavuva krajot na detstvoto i navleguvawe vo

AIF, m.l.3453; snimila: L. Stojanovi} vo [upqi kamen, Kumanovsko, na 31.10.1992, informator: Sto{i} Stojana od D. Stajovac. Vo ovaa smisla bi mo`ele da go navedeme i Vakarelski, koj istiot transvestizam go zabele`uva me|u bugarskite lazarici (v. Vakarelski, 1970:122). 61 Ovde bi ja spomnale dvojnosta na nivniot obrednopreoden karakter. Sogledano od aspekt na godi{niot ciklus ovoj praznik to~no go pretstavuva preodot od zima kon leto, dodeka

60

123

fazata na `enskata zrelost. Promenata na statusot ja sogleduvame vo celiot razvoen tek: od fazata koga mladite "seksualno zreli devojki" mo`at da vlezat vo grupata "lazarki", se' do momentot koga ja nosat ulogata na najglavnata lazarka, tan~erka i sl. go sogleduvame razvojniot pat na `enskata pubertetska inicijacija, ~ija cel e ven~avaweto. Zna~ajno e toa {to vedna{ po istra`uva~kite potfati na Koleva (1973a, 1973b), pove}emina avtori se inspiriraat od ovaa inicijaciska tema. Na pr., R. Angelova, vo nejziniot trud posveten na eden tipi~en baladen motiv vo proletnite pesni kaj ju`nite Sloveni - qubovnoto grabnuvawe na mladata devojka od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo (1973:25-29), gi naveduva otkritijata na Koleva, kako i istra`uvawata na analognite obi~ai {irum Balkanskiot prostor. 62 Vo ovoj trud, Angelova uka`uva na inicijaciskiot simbolizam vo tipi~nite lazarski pesni, prvenstveno poso~uvaj}i go motivot na smrtta na mom~iwata i devoj~iwata, koi bea dotoga{ sfa}ani vo edna izrazena kontradikcija so su{tinata na eden takov vesel obi~aj - kakov {to e praznikot na Lazarova sabota (1973:28-29). Normalno, so otkrivaweto na teorijata na inicijacijata, kako i so poso~uvaweto na tragite od obrednata primitivna inicijacija vo

nazna~enite obi~ai i pesni, poso~enite temi stanuvaat mnogu posfatlivi. *** Na kraj samo bi gi rezimirale osnovnite stavovi okolu reliktnite formi na inicijcijata koi kako edna specifi~nost od Balkanskiot prostor

pak primarniot obrednopreoden karakter go do`ivuvame na planot na `ivotniot ciklus, sogleduvaj}i go istiot obi~aj kako ostatok od primitivnata pubertetska inicijacija. 62 Zaradi pogolema preglednost, }e gi navedeme obi~aite koi se analogni na na{ite lazarki: qeqe - kraqice, dobranke - kraqice. Za ova da se vidi: Mili¢ Majstorovi¢ (1928:103-104); M Gavazzi (1939); M. Gusi} (1967); Olivera Mladenovi¢ (1963; 1972:119-20); [. Kuli{i} (SMR, 1970, vidi: kraqice i lazarice); P. @. Petrovi¢ (SMR, 1970, vidi: Kraqice i kraqevi dubo~ki). Interesna studija posvetena na poso~enite "kraqici" ni nudat Zoja Karanovi} i Vesna Kati}, koi gi analiziraat vojvo|anskite kralici od aspekt na ispituvawe na istoriskite procesi, sogleduvaj}i gi istite kako specifi~en oblik na folklorizam i svoeviden vid masovna kultura. Vo sekoj slu~aj, dvete avtorki ne go osporuvaat nivniot obrednopreoden karakter i asocijacijata so starite `enski obredi na plodnost; naprotiv, toa pretstavuva nivna imanentna osobenost, koja mo`e da pretstavuva osnova za ponatamo{nite po{iroki istra`uvawa (v. Zoja Karanovi} & Vesna Kati}, 1989:171185).

124

gi sre}avame i vo Makedonija. Ednostavno, vo ju`noslovenskite obi~ai i obredi mo`at da se sretnat samo ostatoci od inicijacijata, bez nekoja svoja imanentna odlika, koi gi sre}avame integrirani vo ciklusot na svadbenite i kalendarskite obi~ai i rituali (slu~ajot so obrednoto bri~ewe na mlado`enecot, koledarite, sirovrite, lazarkite i vodi~arkite). Ottamu, za niv mo`eme da zboruvme na nivo na prepoznavawe ili reminiscencija. Od druga pak strana, slu~ajot so `enskata zaednica koja se sobira vo "ku}aricite", koja mo`ebi najavtenti~no se pribli`uva do vistinskiot model na primitivnata obredna inicijacija, za `al odamna go pomina pragot na svoeto is~eznuvawe, {to e normalno rezultat na odredenite izmeneti uslovi na `iveewe. Mnogu retko se sre}avame so nekoi bledi tragi, kako na pr. vo Kumanovskiot kraj.

II del. Pubertetskata inicijacija vo makedonskite narodni prikazni

1. Herojot vo potraga po svojata zrelost

Vo kontekst na pubertetskata inicijacija, koja odlu~ivme da ja analizirame od aspekt na ma{kiot i `enskiot premin od detstvo vo zrelo doba, prviot vid odlu~ivme da go analizirame od sledniot aspekt: avanturite na herojot, transformaciite na herojot i slu~ajot Siljan {trkot, kako svoevidna simbioza na dvata prethodni modela. Reduciranosta na ova istra`uvawe proizleze pred se' od faktot {to vo na{iot prethoden trud (1996a:58-100), fenomenot na inicijacijata go analiziravme isklu~ivo od prizma na ma{kiot pubertetski heroj. Osven toa, najgolemoto vnimanie mu be{e posveteno na protagonistot od vol{ebnite prikazni, pri {to bea sogledani najparadigmati~nite slu~ai na edna ma{ka pubertetska inicijacija: isku{enijata na herojot se dvi`ea od

pro`deruvaweto na istiot od strana na nekoe ~udovi{te se' do momentot na transformacijata na vakvoto si`e i pojavata na zmejoubiecot. Potoa bea 125

analizirani slu~aevite na zaminuvaweto na herojot vo carstvoto na mrtvite inkarnirano prvenstveno preku metaforata na "dolnata zemja", potoa preku prestojot vo razni zdanija - kula, zamok, i sl., koi gi pretstavivme kako supstituti na onoj svet. Isto taka be{e prezentiran i fenomenot na sakateweto i `igosuvaweto na herojot vo funkcija na edno inicijacisko do`ivuvawe. Od taa pri~ina, vo ovoj na{ ogled, vnimanieto go naso~uvame na opredeleni specifi~ni momenti od potragata na herojot, analizirani vo ramkite na avanturite na herojot. Potoa se zadr`uvame na transformaciite na herojot koi ni ja uka`uvaat preodnata forma na bivstvuvawe. Vo zaklu~niot del }e bide sogledan i slu~ajot "Siljan {trkot" (AT *449 B) ekspliciten primer na inicijaciska prikazna vo koja sogleduvame izvesna simbioza na potragata i metamorfozata na herojot. Ova si`e ni e osobeno va`no zatoa {to vo nego otkrivame tragi od institucijata axilak, i ednata negova dimenzija koja pred se' ne' uptuva na "vospituvaweto".

1.1. Avanturite na herojot Vo {irokiot raspon na tipi~no ma{kata pubertetska inicijacija, paradigmati~nite isku{enija ni se predo~uvaat vo tematskiot krug nasloven kako "avanturite na herojot". Vo ovaa smisla, naslovenata tema najmnogu ne' potse}a na tradicionalniot mit za potragata. 63 Vo sekoj slu~aj, nazna~enata tema ni svedo~i za neophodnata promena do koja do{lo vo odnos na primitivnata obredna i narodnata prikaznena inicijacija. Vo

prikazne~noto dejstvie doa|a do sozdavawe novi parametri koi se izrazeni

Vo ramkite na temata posvetena na reminiscenciite na traicionalniot mit za potragata na herojot (quest) po`elno e da go navedeme istra`uvaweto {to go vr{i Lenka Tatarovska. Taa isto taka go nazna~uva faktot deka vo osnova vol{ebnite prikazni go sodr`at centralniot juna~ki mit za potragata, i deka poteknuvaat od nego. "Nivnata interpretacija referira za otslikuvawe na edno mnogu va`no na~elo programski sinhronizirano, postapno i ritmi~ki oformeno niz povratnosta na ritualniot kompleks. Ovoj ritualen kompleks fundira pri sozdavaweto na skaznata kako svoeviden `anr. Imeno, vo pra{awe se fazi na inicijacija na junakot, vo vrska so toa i etapno izlo`uvawe na razni probi i sovladuvawa na postavenite zada~i. Toa se op{tite ramki vo koi egzistira problemot kako fenomen na skaznata i koj go aktuelizira nejzinoto si`e" (Tatarovska, 1994: 260-261).

63

126

na nivoto na prostornosta. Vo prikaznite po~nuva da se javuva idejata za prezemawe dolg pat, koja ja do`ivuvame kako izvesno "stranstvuvawe", privremeno otsustvo na herojot od ovozemniot i poseta na drugiot svet, inkarniran preku carstvoto na smrtta. Vo na{iot prethoden trud gi sogledavme alternativnite oblici, metaforite i simbolizmite na

privremenata inicijaciska smrt. Vo ovoj del, }e se zadr`ime na herojot viden preku obrazecot na Zmejoubiecot AT 300, 301, potoa preku paradigmata "vo potraga po stravot" AT 326; potragata po `ivata voda AT 551. Vo ovoj kontekst }e gi zeme predvid i drugite alternacii na "stranstvuvaweto" na herojot, kade {to vo oblik na najraznovidni isku{enija, na kraj toj triumfira so {to go ostvaruva obrednopreodniot kompleks - napu{tawe na stariot i steknuvawe nov status. Potrebata od prezemawe dolg pat, Prop mnogu jasno i prifatlivo ja tolkuva od eden geneti~ki aspekt. Vo primitivnite obredi na inicijacijata, provlekuvaj}i se niz zmejovata utroba, neofitot vsu{nost se provlekuval vo onoj svet. Tuka yverot pretstavuva uslov da se popadne vo onoj svet. Me|utoa, pojavata na prostornite pretstavi go uslovila otstranuvaweto na golta~ot i ja sozdala potrebata od prezemawe dolg pat. Ova ni ja potvrduva pri~inata {to dovela do toa - sredi{teto na carstvoto na smrtta postepeno da se prenese od vnatre{nosta na `ivotnoto (yverot) kon dale~nata zemja, vo podzemjeto (t.e. dolnata zemja) itn. "Pretstavata za carstvoto na smrtta od teriomorfen oblik se zamenuva so pretstava za zemjata na smrtta kako dale~na zemja (Prop, 1990:354). Vsu{nost so pojavata na prostornite pretstavi, narodnata kni`evnost preku ogromni rastojanija, uspeala da go realizira ona {to vo obredite zna~ele raznite fazi (separacija, marginalizacija i agregacija), {to na eden misloven plan pretstavuvaat sferata na smrtta i povtornoto ra|awe, kako temeli na obredot na inicijacijata. No ona {to bi morale da go istakneme vo soglasnost so analizata na prikaznite od aspekt na atropologijata na rodot e sodr`ano vo nocijata na edna silno izrazena patrijarhalna kultura. Vo taa smisla, vo tipi~no

127

ma{kite isku{enija ni se javuva herojot koj, izdvojuvaj}i pobeda nad protivnikot (obi~no nekoe ~udovi{te, nevernite bra}a ili drugari i sl.), go postignuva svojot doma{en, socijalen uspeh. Zna~i, triumfalno se vra}a vo svojata zaednica po neophodnite isku{enija, ili pak triumfalno go zamenuva carot stanuvaj}i carski zet. Za razlika od ma{kiot heroj, na{ata heroina, }e vidime deka ja zastapuva pozicijata na Propoviot heroj - `rtva, t.e. pasivna `rtva, taka {to `enskite parametri za privremenata inicijaciska smrt ni se pretstaveni vo forma na postavuvawe i ispolnuvawe na te{kite manufakturni zada~i (vo samiot dom, ili pak nekade vo progonstvo), za koi {to, namesto da bide pofalena, obi~no e kazneta. Sepak, izvesnata srodnost pome|u vaka postaveniot heroj i heroina ja sogleduvame duri vo poslednata faza od inicijaciskata procesija, t.e. vo samiot ishod, koga usleduva zaslu`enata nagrada (bogati darovi AT 480), ili pak poznatiot

obrednopreoden kompleks: promenata na statusot, t.e. stapuvaweto vo bra~na vrska so sakaniot (AT 510 A, B; AT 709).

128

a. Simnuvawe vo "Dolna zemja" Vo sklop na ma{kata pubertetska inicijacija, koja vidovme deka e najparadigmati~no pretstavena vo ma{kite prikazni {to zboruvaat za podvizite na herojot, morame da go spomeneme i delot posveten na prestojot vo Dolnata zemja. Analiziraj}i gi mitovite i mitolo{kite elementi vo makedonskata narodna prikazna, V. Tasevska doa|a do temata na dolnata zemja, smetaj}i e na toj na~in iscelo odrazen arhetipskiot obrazec na adolescentnata inicijacija vo na{ite vol{ebni prikazni (1983:44-56). Me|utoa, nie bi uka`ale na na{iot stav deka "dolnata zemja" pretstavuva samo edna alternacija na pretstavuvaweto na carstvoto na smrtta, ~ii supstituti ni se ve}e poznati: {uma, grmu{ka, drvo, bunar, kula, zamok itn. Vo svojot trud, Tasevska go analizira ovoj inicijaiski segment,

naveduvaj}i ja prikaznata od Cepenkov (2, 1972, pr.br.43) "Trojca bra}a, najmalio }ele{ i lamjite" 64 . Taa go otkriva orelot koj e vo funkija na duh pomo{nik: tri orli: eden bel, drugiot crn i tretiot crven go nosat }ele{ot, no postepeno snemuva od mesoto {to prethodno go podgotvil za da gi rani orlite ('tri kravi jaloici') i junakot si presekuva od butovite. Ova Tasevska go izlo`uva kako tipi~no obredno obele`uvawe na inicijantot. Sega bi bilo interesno da go navedeme sogleduvaweto na Kalveti (1995) spored kogo motivot na "prenesuvaweto na herojot na ple}ite na pticata i davaweto hrana od sopstvenoto telo" (AT 301) go povrzuva so pogrebnite rituali na primitivnite narodi, koe povtorno go doveduva vo vrska so nadminuvaweto na smrtta vo inicijaciskite rituali (Senn, 1997:137). Interesna varijanta na ovoj motiv sre}avame vo prikaznata Pepele{ko (AT 301) 65 (Reiter, 1964:207-209; pr.br.1) 66 , kade {to junakot (koj

(AT 301A+300+530). Varijanti na ovaa prikazna sre}avame vo Verkovi}, 4, 1985, pr.br.48 "Zlatnata jabolknica", str.238-243 (AT 301+300), kako i pr.br.87, "Trite carski sinovi i zlatnata jabalnica", str.386-392 (AT 301+300). 66 Navedenata varijanta e od Titovele{kiot kraj, selo Martolci.

65

64

129

vo slu~ajot e pretstaven kako najstar brat, {to ne e specifika za heroite od tipot: Pepela{ko, }ele{ot itn.) gi pominuva karakteristi~nite fazi od vakviot tip premre`ija. Toj ja ubiva troglavata lamja, potoa preku bunarot navleguva vo dolnata zemja kade {to gi zapoznava trite carski }erki, koi isto taka gi spasuva od neminovnoto pro`deruvawe od strana na lamjata, koja{to ja ubiva. Poslednite sekvenci vo koi se opi{ani zavr{nite inicijaciski momenti se fokusirani na slednoto: Pepele{ko uspeva da se iska~i vo gornata zemja so pomo{ na orelot koj patem jade od negovoto meso:

"I se ka~ue na orelof ~oekot, letnuje, ajde, ajde, ajde, go nosi, go nosi, za malku ne mo`e da go donosi, ogladna. I {to praj ~oekof? Tap, od nogata debeloto meso, eve vaka, go 'cekuje so no`ot, mu go dava na orelot. I orelof ispa|a gore. Go iznesuje i mu go izbluvuje mesoto pak. ^oeko zima, si go zalepue mesoto vaka. Ispadnal ~oekof gore." (Reiter, 1964:209)

I

ovaa

vol{ebna

prikazna

zavr{uva

spored

vostanovenoto

inicijacisko scenario. Herojot Pepele{ko gi otepuva dvajcata bra}a, ja zima `enata so sebe i si odi doma. Vo na{ite analizi morame da se navratime i da obrneme vnimanie na Propovata distinkcija na poznatiot binarnen blok. Imeno, samiot Prop ja be{e otrkil distributivnata istovetnost pome|u dvata para: borba - pobeda (BP) i zada~a - re{enie (ZR). Spomnative dve funkcii nesomneno deka pretstavuvaat varijacii na osnovnoto inicijacisko isku{enie, koi inaku ni se pretstavuvaat isklu~ivo preku skazo~nite varijanti. No, vo ovoj

kontekst ne smeeme da gi zaobikolime alternaciite na ~udesnoto premestuvawe i na magi~noto begstvo, koi isto taka se javuvat kako sostavni elementi na osnovnoto isku{enie. Zna~i, dokolku herojot posaka da stasa do predmetot na negovata cel, toga{ toj mora da se poslu`i so vol{ebniot pomo{nik (krilatiot kow, ili pak mnogu ~esto - orelot). Vo ovaa smisla se nadovrzuvame na analiziraniot motiv od AT 301. Spored Meletinski,

130

vakviot motiv e tipi~en za vtoriot krug na raska`uvaweto - imeno, ona raska`uvawe vo koe se javuva dopolnitelnoto isku{enie. Vo niza vol{ebni prikazni isku{enieto se sveduva na takvite ~udesni premestuvawa (kako vo primerot so premestuvaweto od dolnata zemja vo gornata so pomo{ na orelot - AT 301), pri {to obikolkata se izvr{uva bez nikakvi borbi, ili pak bez ispolnuvaweto na te{kite zada~i (Meletinskij, 1969:93). Ovde bi mo`ele da gi spomeneme i opservaciite na Gremas (1966), koj sprotivstavuva dve sintagmatski serii na funkcii vo vol{ebnata prikazna: inicijalnata - negativna, koja go izrazuva vrednosnoto naru{uvawe na dogovorot i finalnata - pozitivna, koja ja ozna~uva reintegracijata, vostanovuvaweto na vrednostite i zakonite. Spored Gremas, negativnata serija vklu~uva takvi propovski parni funkcii kako na pr. ispituvawe izdavawe, prevara - sou~esni{tvo vo krivicata i {teto~ina - nedostatok. Znakot - raspoznavaweto od pozitivnata serija, spored Gremas soodvetstvuva na ispituvawe - prevara kako oblik na soop{tenie (Meletinskij, 1969:92). Sega bi mo`ele da se navratime na preliminarnite i dopolnitelnite proverki (isku{enija) koi{to gi do`ivuva skazo~niot heroj. Vo dvata slu~aja naiduvame na korelacija vo slednata smisla: i vo dvata oblika na isu{enie prisustvuva momentot na kontrola, proverka, no ne kako svojstvo na herojot tuku kako svojstvo na podvigot (Meletinskij, 1969:94). Od aspekt na na{eto isleduvawe posveteno na avanturite na herojot, kako prioriteten se javuva najneposredniot kontakt na herojot so drugoto carstvo. Site ~udesni pomo{nici poteknuvaat od toj ne~ove~ki svet. Ottamu proizleguva i vozmo`nosta za pojavuvawe na ambivalentnite

su{testva od tipot na ve{terkata, "Baba-Jaga", samovilite, judite, lamjata, xuxiwata i sl., koi mo`at da nastapat vo funkcija na {teto~ini, dodeka pak vo opredeleni situacii tie nastapuvaat isklu~ivo kako pomo{nici, dariteli na herojot. Spored Meletinski, sogledano od semanti~ki aspekt, ne postoi nikakva razlika pome|u pozitivniot i negativniot kvalifikativ na

131

ne~ove~koto. Osnovnata razlika proizleguva od ~isto funkcionalen aspekt (Meletinskij, 1969:107). Vo analiziranite prikazni kako najzna~ajna ni se javuva sekvencata na vra}aweto na herojot od dolnata vo gornata zemja koe e ovozmo`eno blagodarenie na duhot pomo{nik, a koe e vo slu~ajot pretstaveno preku figurata na orelot. Kako prilog na ve}e spomnatite sekvenci, mo`eme da go navedeme i primerot od Zbornikot na Molerovi (pr.br.56 , At 391) kade {to vo poslednata epizoda e prika`ano spasuvaweto na herojot od strana na orlicata koja od blagodarnost za storenoto delo go nosi junakot od dolnata vo gorna zemja (Tasevska, 1983:46-47). Vo sekoj slu~aj pretstavata za duhot pomo{nik vo oblik na ptica ne' upatuva na soznanieto deka i vo ovoj slu~aj stanuva zbor za eden internacionalen motiv vo folkloristikata. Vo trudot posveten na {amanizmot vo Kalevala isto taka uka`avme na ovaa funkcija (1996b:433-38).

b. Dete frleno vo priroda - (vo potraga po stravot) Alternaciite na avanturite na herojot gi sogleduvame vo prikaznite od tipot AT 326 kade {to e deteto prateno vo potraga po stravot. Vo samiot voveden del se javuva poznatiot mitski motiv na zadojuvawe na otfrlenoto dete od strana na nekoe `ivotno, ili pak natpriodno su{testvo. Vo varijantata na ovoj motiv koja ja sre}avame kaj Vroclavski (1984, pr.br.7:394-397) 67 , naiduvame na svoevidna parafraza na motivot "dete frleno vo priroda". Vsu{nost, vo navedeniot slu~aj, namesto frlawe, ovde stanuva zbor za grabnuvawe na deteto od strana na me~ka, koja go nosi vo svojata dupka kade {to go odgleduva, zaedno so u{te 3-4 svoi me~iwa. Odgleduvaweto i prvi~noto vospituvawe na deteto povieno vo peleni, pretstavuva svoeviden analogon na spomnatiot internacionalen motiv "dete

Varijanti na AT 326: Vroclavski (1984, pr.br.9 I-II; str.52-61) "Deteto {o bara{e strav I II". Ovde }e uka`eme na edna analogna situacija na "potragata po stravot" - AIF, m.l.498, "Vo potraga po stravot"; Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo Bitola; informator: Sterjana Atanasova od Bitola. Vo navedeniot slu~aj majkata go pra}a svoeto dete vo svet za

67

132

fleno vo prioda". Me~kata go nosi maloto dete vo istata onaa priroda vo koja bea odgledani golemiot broj mitski heroi. Taa go doi deteto, potoa go u~i da odi kako me~e na ~etiri noze, {to na kraj rezultira so formirawe na eden bestra{en junak, koj vo celoto dejstvie nema da mo`e da go pronajde stravot. Zna~i, i vo ovaa varijanta ja ~uvstvuvame ogromnata, natprirodna mo} koja doa|a od mlekoto na nekoe `ivotno ili samovila.

" E, ama detevo me~inava kako odet na ~etiri noye i detevo go nau~ile taka da odit: so noxinata vaka i so racete vaka da odit, legnato. Ugrej sance, izlezi me~inata, izlezi i deteto so nimi. Ama detevo, so izviwenija, go klavala da cicat i taa na nejzinite gradi, na me~kata. Ajde, ajde, ajde, porasnalo detevo koxa i stanalo zdravo, kako me~kin sin, kako Krale Marko. Denes-utre, denes-utre lovxijata zapazil...`enava u{te go bara detevo. E, ama nikoj ne mo`it da se nafatit da odi tamo da go fatit detevo, da go zemit. " (Vroclavski, 1984:394)

Vo prodol`enieto na prikaznata, lovxijata uspeva da go zeme deteto od me~kata i da go vrati doma. No, koga majkata povtorno saka da si go zeme, lovxijata ne i' go dava so obrazlo`uvawe deka e toa sega negov sin. Vo ponatamo{niot tek, lovxijata go pra}a na u~ili{te da u~i so drugite deca. Me|utoa, so ogled na ve}e steknatata natprirodna sila, deteto gi tepa drugarite, po {to usleduva negovoto otpi{uvawe od {kolo i vra}awe vo prirodata kade {to prodol`uva negovoto vospituvawe i obrazuvawe:

"Go donese deteto. Porasti nekolku godini. Kinisa na {kola, go prati da se u~it. Go prati na {kola da se u~it, e, ama od {kolar~inata...Izlezi na odmor, pu{ti 'i daskalot na odmor, u~itelite... to fati se so nekoe dete: na eno skr{i mu raka, na drugo skr{i mu noga... A! Ne go bivat! Opasno! Me~kin sin! Jako! Me~ka go doela so mleko! "

da go pronajde stravot. Isto taka stnuva zbor za pove}ekratni isku{enija, koi zavr{uvaat vo korist na mladoto mom~e koe se zbogatuva.

133

(Vroclavski, 1984:395)

Vo oblik na edno novo inicijacisko isku{enie, deteto stignuva do edna planina kade {to se sre}ava so 12 bra}a zmejovi, na koi{to im go jade ru~ekot. Vo navedeniot prikaz ni se predo~uva ramnopravnosta na protivnicite, pri {to namesto duel, vakvata sredba zavr{uva so nivno zbratimuvawe:

"Dojd'va tie tuka (zmejovite), se pozdravija. Se pozdravija tuva: - Zdravo-`ivo? - Dobro. - Kako sve? - Dobro, Ti kako si? - Dobar. - Airlija. Vaka ti kej si trgnat? - Baram strav - mu rekol - jas. Ne mo`am od nikogo da se upla{am. Baram strav. - E, koa taka, - mu velet tie - }e doi{ so nas, drugar. - Da dojdam, - re~e. Trgna so niv. Ajde, ajde, ajde, ajde, pro`iveaja {o pro`iveaja, ne mo`ea strav da mu najdet na nego. Se oddeli, izbega od kej nimi toj. I kujznait kej se navrati ve}e, ne se navrati toj. (isto:396-97)

Vo

prikaznata

se

javuvaat

pove}ekratni

isku{enija

koi

se

definirani od samiot po~etok kako "potraga po stravot". Deteto odi vo planinata kaj zmejovite, se soo~uva so niv, no realno, do samiot ishod na si`eto ne mo`e da najde adekvaten strav. Ovaa osobenost na "bestra{en junak" sekako e postignata kako rezultat na zadojuvaweto od strana na me~kata. Inaku, ve}e uka`avme na internacionalniot karakter na ovoj motiv, i toa vo ramkite na svetskata mitologija i folklor.

134

A propo ovie na{i opservacii morame da zememe predvid i eden nov moment. Tuka mislime na borbata na ~ove~koto i ne~ove~koto, {to se javuva kako osnoven modus vo vakviot tip si`e. Zna~i, medijacijata pome|u ovie dve na~ela mo`e da se otkrie na toj na~in {to i samiot heroj "Me~kar~e", "Me~kin sin" i sl., pretstavuva nekakov spoj na ~ove~kiot i natprirodniot atribut. Vo vtorata varijanta na AT 326 od Zbornikot na Vroclavski (pr.br.9) go sre}avame analogniot slu~aj kako vo predanieto za Krali Marko. Deteto vleguva vo edna pe{tera i tamu go zadojuva edna samovila. Potoa toa dobiva stra{na sila. Vo prodol`enieto, prikaznata nalikuva na prethodno analiziranata varijanta (Vroclavski, pr.br. 7), so edna bitna rzlika {to vo ovoj primer se sre}avame so multiplicirawe na isku{enijata. Po nazna~enata epizoda kaj zmejovite, (so {to zavr{uva gore spomnatata varijanta), slednoto isku{enie na ova dete e locirano vo edna planina. Tamu deteto odi kaj eden devetstogodi{en orel, koj, potoa go prepra}a na edno mesto kade {to `iveat sedumdeset zmejovi od koi posledniot e gol i

najsilen. No, mom~evo uspeva da se spravi so site niv i da go pobedi goliot najsilniot zmej (str.54-55). Slednoto isku{enie e locirano vo edna crkva kade {to treba vo temnica da ja preno}i celata no} (str.55-56). Sega se javuvaat i propratni inicijaciski momenti: deteto pa|a nadole i pritoa onemuva, no koga se budi slednoto utro kaj nego ne se ~uvstvuva nikakov strav. Narednoto isku{enie koe mu go zadavaat selanite vo potraga po stravot e slednoto:

"]e ti daime troo bra{no i edno kotle i }e ti daime eno sukalo, na grobi{tana da svari{ ena mamaliga (= ka~amak). I }e vidi{: }e se upla{i{ ali ne }e se upla{i{! - Dajte, re~e. Mu dad'va bra{no, mu dad'va kotle, sukalo da borait: vrti-boraj, vrti-boraj mamaligava ja naprai. Koa pulit: odavde r'ka se pu{ta, odavde r'ka...Od grobi{~ava izlegvet r'ci. Eden otade: 'Daj malu'. Toj so sukaloto - tap! po r'ka. Ja sobirat

135

r'kava. Odavde druga r'ka... Cela noj} samo na r'ce maat: pam-pum! pam-pum! duri petli propejale i za|inale lutrite. Ne! Dete aber nema od strav!" (Vroclavski, 1984:56)

Prikaznata se zavr{uva so toa {to deteto se vra}a doma, ne mo`ej}i nikade da go pronajde stravot. Vo poso~eniot tip skazo~no si`e AT 326, sli~no kako i vo AT 300 301, go dobivame odgovorot na pra{aweto za antropologijata na rodot. Imeno, mislime na ma{ki-dominantnata kultura od kade {to poteknuvaat na{ite prikazni. Ma{kiot heroj, za razlika od `enskata osramotena i naklevetena heroina, triumfalno go realizira opasniot preod od detstvo vo zrelost. Vo prodol`enieto na ovoj tematski blok, ne{to pove}e }e se zdr`ime na samiot motiv: dete frleno vo priroda, koe osven vo navedeniot tip prikazna, se sre}ava i kako konstitutiven del na razni drugi prikazni. Pred se bi uka`ale na zna~ajot koj go ima ovoj motiv vo ramkite na edno inicijacisko prosleduvawe. Dosta e zna~ajno {to i vo na{iot kni`even kontekst se javija diskusii okolu fenomenot na napu{tenite deca, koi vedna{ po ra|aweto se prepu{teni na prirodata. Uro{evi} go potvrduva nivnoto ogromno prisustvo vo ramkite na svetskata mitologija: Zevs, Pan, Zagrej, Persej, Romul i Rem, Mojsej. Izlo`eni na opasnosti, tie ja doka`uvaat svojata predopredelenost da izvr{at zna~ajna uloga vo `ivotot {to gi ~eka. Bez prisustvo na roditelite, deteto stapuva vo direkten odnos so Prirodata. Mo`e da se re~e - Prirodata go posvojuva, prezemaj}i ja seta gri`a za nego (Uro{evi}, 1993:11-12). Koga taka ostaveno, go hranat `ivotnite (prikaznata za Romul i Rem), toa mu e prepu{teno na iskonskiot svet na instinktite, doka`uvaj}i ja nezadr`livosta na `ivotnite sili i nivnata prednost pred kulturata... No sekoga{, vo site ovie slu~ai, Prirodata obrazuva okolu deteto eden sakralen prostor vo koj opasnostite ni{to ne mu mo`at i vo koj negovata

136

napu{tesnost se pretvora vo prednost. So sekoe dete, veli mitologemata, svetot odnovo se vra}a vo prvobitnata sostojba, sekoe ra|awe ja obnovuva, po koj znae koj pat, doverbata vo prirodnite sili (Uro{evi}, 1993:12). Interesni varijanti na ovoj motiv sre}avame vo Zbornikot na Rajter (1964, pr.br.4 i 4a, /AT930/ str.219-227, nasloveni kako prikazni za sudbinata) 68 . Vo spomnatite varijanti, frlenoto detence vo planina, koe go odgleduva i go doi me~kata - go nosi atributot "me~kar~e". Koga e ve}e porasnato na sedum-osumnaeset godini toa gi poseduva slednite neophodni kvaliteti koi mora da gi poseduva eden oformen inicijant:

"I bilo ba{ na Veligden, site igrat, ripat, kamen vrlat. Koj nadripa? Me~kar~eto, vikat. Koj natfrli kamen? Me~kar~eto. " (Reiter, 1964:227)

Spored logikata na tipot AT 930, i shodno na pretska`uvawata na nare~nicite, silnoto i ubavo mom~e navistina se `eni so }erkata na bogatiot trgovec, koj inaku go be{e frlil vo planinata". 69 Poso~eniot motiv koga deteto e doeno od nekoe `ivotno se sre}ava i fragmentarno, kako del od drugi tipovi prikazni. Analogniot moment ni e pretstaven vo prikaznata "Zavidlivata svekrva - I" (Vroclavski, 1984:156163, pr.br.25), koja tipolo{ki najmnogu odgovara na AT 712 - poznatiot motiv vo svetskata kni`evnost "Genoveva". Vo poso~eniot primer, majkata koja e nepravedno naklevetena od strana na lo{ata svekrva, vsu{nost e isterana od domot so dvete mali deca, doen~iwa. Malite de~iwa gi sre}ava

Ovde vr{ime edno malo otklonuvawe vo odnos na postavenata tema koja se odnesuva na skazo~nite si`ea. Me|utoa, svesni za zna~eweto i za rasprostranetosta na ovoj univerzalen inicijaciski moment, gi naveduvame i ostanatite si`ejni tipovi vo koi go otkrivame nazna~eniot model. 69 Varijanti na AT 930 sre}avame vo: Verkovi}, 4, pr.br.53 "^orbaxijata, nare~nicite i siroma{koto novoroden~e", str.256-258; dodeka pak ovoj motiv od teoretski aspekt go razgleduva Penu{liski (1968:308). Dosta impresivna varijanta sre}avame i vo AIF, m.l.498; "Trite nare~nici", Snimil: Gan~o Pajtonxiev 1967 god., vo Prilep; informator: Cvetanka Hristova od Prilep. Vo nazna~enata varijanta isto taka stanuva zbor za dete koe zaradi navedenite momenti e nare~eno "me~kar~e", no koe vo pubertetot se preobrazuva vo mnogu ubavo i golemo mom~e.

68

137

edna oku~ena lavica i gi doi (Vroclavski, 1984:160-161). Podocna, na osumnaesetgodi{na vozrast tie odat spremni vo vojna.

v. Inicijaciska obuka (AT 325) Vo delot nazna~en kako avanturite na herojot, koe go sogleduvame kako traga od nekoga{niot mit za potragata, ja uo~uvame i neophodnata sekvenca od pubertetskoto inicijacisko scenario koe se odnesuva na nocijata na "u~eweto, t.e. vospriemaweto" na raznite ve{tini koi {to mladiot junak mora da gi usvoi kako bi mo`el da go realizira svojot egzistencijalen i ontolo{ki premin. Interesen prikaz, vo ramkite na vol{ebnite prikazni pretstavuva tipot AT 325, ~ija{to varijanta sre}avame vo Zbornikot na Verkovi} (pr.br.85). Vo navedeniot primer, herojot, koj e prokolnat od strana na tatkoto, neophodnata inicijaciska obuka ja minuva pod pokrovitelstvo na starata Juda samovila, koja go podu~uva mladiot junak vo tajnite na zanaetot. Podu~en od samovilskata }erka, sekoga{ na postavenoto pra{awe od strana na starata samovila, dali ne{to nau~il, ovoj i' odgovara: "ne se nau~ih". Vo ova e sodr`ana tajnata na negovoto kompletno formirawe, taka {to starata Juda samovila uspeva da go nau~i mladiot na site "vragov~ini". Vo navedeniot prikaz, povtorno ja otkrivame ambivalentnata priroda i karakter na ovie su{testva. Vsu{nost so otkrivaweto na nivniot pokrovitelski karakter, ni izvira t.n. pozitivna uloga {to "negativnite" kreaturi ja sodr`at vo sebe.

g. @iva voda: potraga, povtorno ra|awe Osobeno va`en simbolizam vo ma{kata pubertetska inicijacija pretstavuva fenomenot na `ivata voda. Obi~no ja sre}avame kako sretstvo po koe mora da odi herojot kako bi go podmladil sopstveniot tatko, i vo taa smisla potragata po ovaa voda go pretstavuva najprimernoto isku{enie vo kombinacija so raznite pre~ki koi se pojavuvat na vakvoto patuvawe. Od druga pak strana, `ivata voda e eden od onie simbolizmi koi najo~igledno

138

ni go uka`uvaat ~uvstvoto na privremenata smrt i povtornoto ra|awe na herojot. Edna dosta eksplicitna varijacija na avanturata na herojot proni`ena so neophodnite isku{enija e pretstavena vo si`eto AT 551. Vo prikaznata "Za ~udotvornata voda", koja ja sre}avame vo Zbornikot na Vra`inovski (1986a, pr.br.33), 70 se projavuvaat osnovnite karakteristiki na ovoj tip klasi~na vol{ebna prikazna. Trite bra}a odat vo potraga po ~udotvornata - `iva voda, so ~ija pomo{ nivniot bolen i star tatko }e se podmladee. Po neuspe{niot pohod na dvata postari sina, i po brojnite te{ki isku{enija prebrodeni od strana na najmaliot sin, koj uspeva da ja zeme `ivata voda, site se vra}aat doma i go podmladuvaat tatkoto. Me|utoa, dopolnitelnoto isku{enie najmaliot sin go do`ivuva kako rezultat na brkaweto od tatkoviot dom. Vsu{nost, po pretstavuvaweto na dvata postari brata kako pronao|a~i na `ivotvornata voda, najmaliot, vo znak na odmaza im gi vadi o~ite, po {to usleduva progonstvoto od strana na tatkoto. Ovaa sekvenca ja tolkuvame kako edna sre}na pogre{ka sogledana od aspektot na ishodot na celoto skazo~no dejstvie. Ednostavno, so samoto negovo progonstvo, nastapuva periodot na izop{tenost (t.e. marginalizacija i izolacija), vo koj e jasno uo~liva devalvira~kata statusna pozicija. Toj `ivee kako ov~ar, se' do onoj moment koga naiduva carskata }erka, koja go prepoznava herojot od prethodnite isku{enija. Potoa usleduva prepoznatlivata punktualna re~enica od vol{ebnite prikazni:

"tie se zgu{ile i po~nale da `iveat zaedno" (Vra`inovski, 1986a:141)

Vo kontekst na ovoj tip prikazna, mo`eme da gi izlo`ime osnovnite stavovi na Oto Rank, koj ni go dava psihoanaliti~koto objasnuvawe za

139

potekloto na vol{ebnata prikazna. Istata ja sprotivstavuva na mitot, velej}i deka taa nastanuva istovremeno so ureduvaweto na semejnorodovskite odnosi i zatoa vo "interes na tatkovcite" go prikriva prvobitniot otvoren seksualen kompleks. Za da se ute{i tatkoto, spored Rank, vol{ebnata prikazna go pretvara najmaliot sin (t.e. negoviot najopasen sopernik, so ogled na toa {to erotskoto ~uvstvo kaj najmaliot sin kon majkata e infantilno), vo junak, duri i vo spasitel na tatkoto, kako na primer vo poso~eniot tip prikazna. Ottuka, vo skazo~nite si`ea, soparni{tvoto pome|u tatkoto i sinot se zamenuva so me|usebnoto soperni{tvo na bra}ata, a infantilnata erotska fantazija upatena kon majkata se pretvora vo si`eto vo koe ma}eata seksualno go progonuva pastor~eto. Vo istata ovaa nasoka i Rilkin smeta deka vo vol{ebnata prikazna seksualnoto soperni{tvo pome|u majkata i }erkata zaradi tatkoto se prikriva na toj na~in {to majkata se zamenuva so ma}ea (Meletinski, 1981:60). No {to stanuva so primerite vo koi e najjasno prika`ano vakvoto seksualno rivalstvo tokmu na relacijata: majka - }erka, kako na pr., vo makedonskite varijanti od AT 709? Na ova pra{awe podetalno }e se osvrneme vo samoto poglavje koe ja tretira prikaznata za Sne`ana. Povtorno navra}aj}i se na skazo~noto si`e AT 551, bi se' osvrnale na sogledbite na Meletinski spored kogo odnesuvaweto na skazo~niot heroj ne e obusloveno od sistemot na nekoi konkretni veruvawa i rituali. Zna~i, toa ne e motivirano etnografski, onaka kao {to sme naviknati da go sledime vo mitovite i arhai~nite prikazni. Ednostavno, vo vol{ebnite prikazni se uka`uvaat nekoi op{ti patrijarhalni ideali i apstrahirawe na moralnite principi, kakov {to e i slu~ajot so poso~eniot primer. No fakt e deka vo najgolema mera stanuva zbor za pravilata na igra. Etnografijata vo vol{ebnite prikazni po~nuva da se gubi, pri {to deloto se sveduva na ispolnuvawe na baraweto na tatkoto (Meletinskij, 1969:94). Zatoa,

70

Interesna varijanta na motivot na potragata po `ivotvornata voda, {to pretstavuva edna od paradigmati~nite temi na ma{kata pubertetska inicijacija imame i vo Zbornikot na Vroclavski, (1984, pr.br.16) - "Duwa-\uzel"(AT 551 + 550 IV-V).

140

nazna~enoto isku{enie pretstaveno vo oblik na progonstvo na najmaliot sin od strana na negoviot tatko, ne go tolkuvame poinaku osven na predo~eniot na~in.

***

Eksplicitnata manifestacija na simbolizmot na privremenata smrt i povtornoto ra|awe ja sre}avame vo motivot: isku{enie i o`ivuvawe na herojot so `iva voda. Ubav primer za vakviot tip isku{enie pretstavuva prikaznata "Carskiot sin i lamjinata }erka crnodreha" (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.12). Najmaliot brat odi vo potraga po dvajcata postari zagubeni bra}a - vo lamjinoto carstvo; se zbratimuva so 39- te lamjini sinovi; se vqubuva vo nejzinata }erka Crnodreha so koja `iveat kako ma` i `ena. Potoa, nastapuva glavnoto isku{enie vo sledniot oblik:

"Magesnicata mu dade na deteto edna voda, se napi i zaedno{ kato umren zaspa." (Verkovi}, 4, 1985:97)

Po izvesno vreme doa|aat negovite pomo{nici - pobratimi koi go poprskuvaat so `iva voda i ovoj o`ivuva. Po navedenoto glavno isku{enie, usleduva uspe{niot svadben ceremonijal pome|u carskiot sin (herojot) i Crnodreha vo carstvoto na negoviot tatko:

"Carot, kako go pozna sinot mu, mnogu se zaraduva, go zema i go ~ini nego car na negovoto mesto, i Crnodreha se ~ini nevesta." (Verkovi}, 4, 1985:98).

Na istoto isku{enie naiduvame i vo prikaznata "Milostiviot carski vnuk i |avolot" (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.29) AT 554 + 531, koe e vo primerot nazna~eno kako posledno vo celata serija nevolji i proverki na neophodnata

141

ma{kost vo dolgotrajnoto patuvawe koe go prevzima herojot. Glavna pre~ka vo besprekornoto realizirawe na ovaa potraga pretstavuva |avolot, koj me|u ostanatoto ja uslovuva degradacijata vo statusot na ovoj na{ heroj. Namesto kako vnuk, pred carot toj moral da se pretstavi kako izme}ar, vo ~ija uloga go minuva delot od svoeto incijacisko pate{estvie. I pokraj uspe{no pominatite isku{enija postaveni od carot, sepak |avolot (pretstaven kako carski vnuk), e taa sre}na li~nost {to ja dobiva rakata od carskata }erka. Vo ednoto od dopolnitelnite isku{enija, "izme}arot" umira, no sepak o`ivuva blagodarenie na carskata }erka koja go poliva so `ivata voda. Po nazna~enata faza na povtonoto ra|awe, mom~eto ja uka`uva celata vistina okolu negovoto pate{estvie (i igrata okolu la`niot i vistinskiot heroj) po {to usleduva svadbata so carskata }erka. Sega }e go prezentirame onoj punktualen del {to go so~inuva kompleksot: smrt - povtono ra|awe:

"Toga{ deteto, sire~ hizme}arot, pisa pismo na nevestata, na carovata }erka ta ja veli: "Nevesto, carova }erko, tinika si moja quba! Tuku da znae{, sum zak'lnat, ako umram i pak da o`iveam, ima kibil da ka`am; qu na tebika ti ka`uvam, srceto moe tinika da znae{. Jaze }e ti donesam na tebika edno {i{e `iva voda. Koga }e umram, - za{to mene }e me zakolat, - toga{ tinika `ivata voda da me posipe{; jaze }e da o`iveam." (Verkovi}, 4, 1985:174)

Predviduvaweto se realizira so pomo{ na vodata na `ivotot:

"Nevestata pla~e{e za nego i otide, mu sobra snagata mu na edno i mu sipa `iva voda, i tojnika o`ive. Toga{ kaza na vujko mu, {to e teglil sos |avola, i ja zema nevestata. Toj pak |avolot puknal" (isto)

142

Vo kontekst na poslednata analizirana prikazna, kade{to gi otkrivame protagonistot i antagonistot, slobodno mo`eme da go navedeme Propovoto otkritie koe go prodlabo~uva Meletinski: li~nosta na herojot mnogu pojasno i pouo~livo se manifestira ne vo negovite podvizi tuku vo tipot na povedenieto. Vo pravilnoto povedenie sekoga{ se projavuva dobrata volja na herojot (kako i lo{ata volja na la`niot heroj, vo slu~ajov lo{iot |avol) (v. Meletinskij, 1969:94). Podelbata na dve kategorii postapki, koi soodvetstvuvaat vo izvesna smisla so preliminarnoto i osnovnoto isku{enie se javuvaat kako izvonredno va`na karakteristika na klasi~nata vol{ebna prikazna. Sistemot na povedenieto na skazo~niot heroj se javuva kako idealna norma za site li~nosti vo vol{ebnata prikazna, no herojot nea najdobro ja realizira so ~inot {to e toj heroj. Analogno na toa, la`niot heroj sekoga{ gi naru{uva takvite pravila (Meletinskij, 1969:94). Zatoa, la`niot heroj obi~no pretstavuva edna nu`na faza vo inicijaciskata procesija niz koja minuva glavniot heroj. Vo klasi~nata vol{ebna prikazna so nejzinata aktuelna `anrovska uslovenost, mo`at da se otkrijat relikti od mitskite si`ea. Pred se' toa se prikaznite od tipot AT 300-301 i 550-551, koi Meletinski gi be{e okvalifikuval kako analogni, sli~ni na mitskite. Me|utoa, sepak postoi izvesna nu`na razlika koja e sodr`ana vo dadenata karakterna tendencija na semanti~kata dinamika. Zna~i, vol{ebnata prikazna ne pretstavuva opi{uvawe i objasnuvawe na svetot i negovite izmeni dobieni preku dejstvoto na herojot, tuku pretstavuva slika na sostojbata na herojot i izmenata na taa sostojba videni preku rezultatot na uspe{noto sovladuvawe na bedata, nevoljite i stra{nite te{kotii (Meletinskij, 1969:101). Ova povtorno ne' navra}a na osnovnata procenka deka herojot od vol{ebnata prikazna minuva niz t.n. doma{en, mikrokosmi~ki uspeh, {to na planot na inicijacijata zna~i realizacija na li~nata, individualna inicijacija.

1.2. Transformacii na herojot

143

Po uka`anite osnovni modaliteti {to ja konstituiraat temata na avanturata na herojot, sega preminuvame na vtoriot inicijaciski moment transformacijata na herojot. Sepak, mora da uka`eme deka ovoj oblik na inicijacisko isku{enie vo domenot na makedonskata vol{ebna prikazna e mnogu poreduciran vo odnos na prethodniot, kade {to pak preku patuvaweto, potragata ili ednostavno re~eno "avanturite" na herojot, gi otkrivme posupstancijalnite momenti koi ja karakteriziraat pubertetskata inicijacija. Vo opsegot na transformacijata na herojot kako oblik na

inicijacisko isku{enie go do`ivuvame onoj su{tinski premin (obi~no dvokraten) so koj se realizira promenata od povisok ~ove~ki vo ponizok `ivotinski oblik, koe ja odrazuva sredi{nata faza od inicijacijata naslovena kako marginalnost, liminalnost, ili pak na eden simboli~en plan, toa go definirame kako faza na privremenata smrt, po koja zadol`itelno usleduva povtornoto ra|awe. Vo ovoj del }e se zadr`ime na eden interesen primer od Zbornikot na Verkovi} (4, 1985, pr.br.133) - AT 554. Vo ovaa prikazna naslovena kako "Deteto i blagodarnite `ivotni" (4,1985:497-500), junakot se transformira vo razni `ivotni, {to mu pomaga da gi re{i te{kite postaveni zada~i i da se o`eni za carskata }erka. Orelot, Defot i mravkata ne mo`ele da se spogodat okolu raspredelbata na nivniot plen (elen). Vo pravilnata raspredelba im pomognal junakot od prikaznata. Zadovolni od toa, `ivotnite go blagoslovile so toa {to: "Koga }e ma smisli{, mojut kuvet }e ti dadum". Taka junakot od prikaznava po potreba se pretvoral vo edno od tie `ivotni. Blagodarej}i na taa ve{tina se o`enil za carskata }erka. Sam ja pobedil vojskata na carot od sosedstvoto i stanal car. I vo ovaa prikazna go otkrivame trojniot obrednopreoden kompleks, koj ja karakterizira ma{kata vol{ebna prikazna: transfiguracijata, stapuvaweto vo brak i zazemaweto na carskiot prestol.

144

1.3. "Siljan {trkot" 71 Ovaa prikazna (AT *449 B) ja izdvojuvame kako specifi~na vo koja doa|a do eden izvonreden spoj na dvata tipa isku{enija: avanturite na herojot pretstaveni vo oblik na patuvawe, ili poto~no "stranstvuvawe" na herojot vo tu|ata zemja i procesot na negovata transformacija kako slika na edna paradigmati~na inicijacija. Od ovoj aspekt ja izdvojuvame ovaa prikazna i i' posvetuvame soodvetno vnimanie vo ova na{e prosleduvawe. Vo su{tina, Penu{liski e dosta blisku do otkrivaweto na inicijaciskiot simbolizam vo ovaa prikazna, (iako toa ne e predmet na negovoto razmotruvawe), velej}i deka istata pretstavuva prikaz na edna fantasti~na istorija na metamorfozata na eden neposlu{en sin vo {trk i za site peripetii {to toj treba da gi do`ivee dodeka povtorno ne stane ~ovek (1968b:10). Vo taa smisla, na{eto gledi{te vo potpolnost

korespondira so stavovite na V. Uro{evi} spored kogo ovaa prikazna na Cepenkov 72 ni go otvora prostorot na svetot koj e organiziran spored mitskata shema na inicijaciskiot ritual (1993:8-9). Sogleduvaj}i go celoto si`e kako edno inicijacisko pate{estvie vo koe herojot gi pominuva svoite najte{ki isku{enija vo oblik na metamorfoza, povtorno se navra}ame na razmisluvawata na Uro{evi}: "Nesomnen e inicijaciskiot karakter na Siljanovoto stranstvuvawe. Vo nego gi prepoznavame site karakteristi~ni delovi na inicijaciskata shema: oddeluvaweto od bliskata i poznata okolina, pot~inuvaweto na avtoritetot na noviot duhoven voda~, prepu{taweto na nasilnata promena na predstavata za sopstvenoto telo, minuvaweto niz psihi~ki i fizi~ki

Pra{aweto na klasifikacijata na ovaa prikazna e malku diskutabilno. Nie se pridr`uvame kon AT klasifikacijata (spored Katalogot BFP), ozna~uvaj}i ja kako AT *449 B, dodeka pak K. Vroclavski ja klasificira spored Katalogot na polskite prikazni: Julian Krzyzanovski, Polska bajka ludova w ukladzie systematycznym, I-II, Wroslaw - Warszava Krakow, 1962, spored koe na{ata prikazna uka`uva na izvesni srodnosti so tipot JK 456 (sp. Vroclavski, 1989:301). 72 Nie mo`eme da navedeme nekolku varijanti na prikaznata Siljan {trkot, snimeni od A. Popvasileva i koi se deponirani vo Arhivot na Instituto za Folklor: m.l.2374; m.l. 2375; m.l.2377; m.l.2454; m.l.2455; m.l.2456; m.l.2457; m.l.2593; m.l.2595. Osven toa, kako varijanta na ovaa prikazna mo`e da se smeta i prikaznata od Verkovi}, 4, 1985, pr.br.120, str.482-483 "^ovekot-~aplok".

71

145

isku{enija {to kulminiraat so simboli~na smrt, po koja doa|a simboli~no voskresnuvawe, doznavaweto na tajnata za potekloto na ritualot, vra}aweto doma po izvr{enata reorientacija na svesta. Vo prikaznata za Siljan {trkot se sre}avame, nesomneno, so eden bajkovno transformiran mit za postpubertetskata inicijacija vo koja inicijantot izrasnuva, niz

isku{enija, do eden povisok psihi~ki stepen na egzistencijata" (1993:9). Ponatamu, dosta ume{nata asocijacija so Apuleeviot roman

"Zlatnoto magare", kade{to Uro{evi} otkriva analogni inicijaciski simbolizmi, ne' vodat kon idejata za tolkuvawe na simbolizmot na "pticata - {trk". Spored nego, preselni~kata priroda na {trkot, negovite cikli~ni vra}awa pravat od ovaa ptica simbol na regeneracijata, na ve~noto vra}awe na du{ata. Taka, vo romanot na Apulej, ~ovekoviot prestoj vo oblik na magare e sostojba koja treba da sugerira ponisko nivo na postoewe, pri {to osloboduvaweto od toj oblik e, vsu{nost, po~etok na noviot `ivot ispolnet so spiritualni vrednosti. Vaka sfatenata inicijacija e, sekako,

karakteristi~na za ve}e stabilizirana religiska filosofija. Slu~ajot so preobrazbata na Siljan vo {trk kaj Cepenkov e pokompliciran: stanuva zbor za edno mo{ne ambivalentno sfa}awe na odnosot na `ivotot i smrtta, na pretcite i potomcite, karakteristi~no za poranite stepeni na religiskata svest. No ona {to e zaedni~ko i za dvete preobrazbi e nivniot inicijaciski karakter: i Lucij i Siljan go otfrlaat, so `ivotinskiot oblik, banalniot i optovaruva~ki del od svojot `ivot i li~nost i vleguvaat vo eden nov svet ~ii vrednosti im se otkrivaat vo eden pre~isten i izjasnet oblik (1993:10). Isto taka ni se bliski i razmisluvawata na Tatarovska koja go usmeruva svoeto istra`uvawe tokmu na fenomenot na "metamorfozata" kaj ovoj heroj. Avtorkata ja analizira prikaznata Siljan {trkot vo kontekst na fenomenologijata na vodata i na nejzinoto zna~ewe kako kosmi~ki simbol (1996:90-96). Avtorkata go izlo`uva ve}e dobro poznatiot stav deka vo ovaa prikazna e lesno prepoznatliva starata mitska shema na inicijaciskiot

146

ritual vo ~ij sklop egzistira metamorfozata pridru`ena so paganskohristijanski elementi (Tatarovska, 1996:90). "Prvite dva vida preobrazbi se gradat vrz magi~nata mo} na zborot, t.e. na kletvata upatena kako rezultat na neposlu{nost od strana na mladite kon postarata generacija. Istite istovremeno slu`at da ja doobjasnat tretata metamorfoza, neposredno svrzana so li~nosta na Siljana i negovata dijalektika na duhot od aspekt na spoznajnata orientacija (1996:90). Eve kako Tatrovska ja sogleduva metamorfozata na Siljan vo navedenata prikazna: "Preobrazbata na Siljan vo {trk, izvedena so pomo{ na ~udesnata voda od izvorot, }e potrae podolgo vreme verojatno neophodno za toj da gi sogleda celosno gre{kite na sopstventoto povedenie koe ne bilo vo soglasnost so patrijarhalnite normi. Negovoto stradawe za vreme na `ivotot pominat vo forma na ptica e stradawe na inicijant. Istoto }e potrae se' do povtornoto letawe za rodniot kraj koga uspeva da ja za~uva vodata i da ja poturi vrz nego, dobivaj}i ja prvobitnata ~ove~ka forma..... Ako se ima predvid glavnata ideja na sekoja inicijacija vo ~ija osnova le`i baraweto pat za vnatre{no, duhovno prosvetluvawe steknato i po pat na razmisluvawe, pokajuvawe, moralizirawe - toga{ seto toa za Siljana ne e nepoznato po negovoto metamorfozirawe vo pti~ja forma (Tatarovska, 1996:92). Inaku {to se odnesuva do istra`uvaweto na tipi~no

folkloristi~kite momenti, t.e. ispituvaweto na varijantite na ovaa prikazna najdobro e da se vidi trudot na A. Popvasileva, posveten na prikaznata Siljan {trkot na terenot vo Makedonija. Osven dosta dobro poznatata prikazna na Cepenkov sega }e navedeme edna interesna varaijanta od AIF, vo koja otkrivame dosta analogii so onaa na Cepenkov.

"Siljan [trkot e od Kowari. E, ama, nekoe vreme toj zaskital, kaj, bog go znait. E, zaskital vo nekoe dolgo mesto. I na{ol tamu nekoj narod, kako div, kako {trkoi da bile, ne mo`em da ti ka`am kako, ko ne sum gi videl. Ottuka za`iveal so

147

niv tamo. E prolet }e idele vamo, {trkoite koa idele vo mart vreme, idele vamo, i toj si odel kaj ku}ata negova, ama ne go poznavale - oti {trk bil napraen. I `iveel tuka letoto, i }e si oti{le pak. E ama tamo kaj {o `iveat {trkoite, tamu bile lu|e, a pak ove - {trkovi. Odele, dve noye i dve race, isto kako nas. I do{ol ovde proletta. Koa do{ol ovde, mu rekle {trkoite }e zemi{ edno {i{e voda demek da se naprai{ ~oek, demek, tamo koa }e poi{, a inaku ne moi{. Ama ovoj zel edno {i{e voda da go nosi na nekoe brdo, ama nosej}i, mu padnalo {i{eto i se skr{ilo, a vodata mu se isturila. [o da prait sega, ne mo`i ~ovek da se stori, pa {trk ostana. I ripna Siljan, pa se vrati so {trkoite. Koa se vrati so {trkoite, pa nazad, drugata godina, letuval tuka toj, taa nekoja sestra negova imalo tuka, rabotela tamu, vezela, {iela, krpela, i toj ripnak, |erdanot i' go zel, taa gerdan nosela, go ka~il na sedelo gore. I taa go izgubila. Go nema, go nema, go zede nekoj! E ama drugata godina koga do{ol Siljan, mu rekle otade {trkoite - }e zemi{ edna crpka, }e zemi{, taa i da padnit ne se kr{it. I toj zel edna crpka i voda si nosit. Koga slegol, se izmil od vodata - se naprail ~oek. Se naprail ~oek i si oit doma. Si oit doma i si prait muabet so tatka si kaj be{e Siljan, kaj be{e sinko? Te nema dve tri godini. Fala mu na gospoda {o si dojde doma." -Aj tatko, jas seka godina si doa|am, ama vie ne me poznavate. Kamo go e onoj |erdano na }erka ti? -Ami {o go znam, go ukrade nekoj. -Ne go ukrade nekoj, tuku jas go zemav, - re~e, -ene go, gore na sedalo. Se ka~uvat tamo i navistina go najdoa, gore. I ottoga{ Siljan si ostana tuka, {trk ne otide. (AIF, m.l.2595) 73

Prezentiranata varijanta e kusa, koncizna, i se zadr`uva na najpunktualnite mmenti vo odnos na onaa od Cepenkov. Vo varijantata od Cepenkov, Siljan go moli duovnikot da go zeme i nego na axilak, za da ne sedi na selo, tuku da odi so nego (str.216-217). Epizodata na obra}aweto na neposlu{noto dete Siljan kon duovnikot (inicijaciski pokrovitel, voda~), da go zeme na axilak, ne' povrzuva so

73

Snimil: Aleksandra Popvasileva na 4.11.1978, vo s. Kru{jani, Prilepsko raska`uva: Stevan Maneski, od s. Kru{jani, Prilepsko,

148

edniot od primarnite simbolizmi na ovaa inicijaciska institucija - a toa e vospituvaweto. Ne mal broj istra`uva~i na axilakot 74 ja istaknuvaat ovaa negova dimenzija. Vo edna striktno religiska konotacija, vospituvaweto se odnesuva na slednata relacija. Decata kako i vozrasnite, u~at za istorijata na svojata tradicija do`ivuvaj}i odreden istoriski zna~aen moment za koj se veruva deka se odigral na nekoe opredeleno mesto. Me{aweto so lu|e koi i' pripa|aat na edna ista religiska tradicija, slu`i za {irewe na perspektivite, iako istovremeno gi potvrduva na{ite sopstveni vrski so taa tradicija. I navistina, ne mal broj na axila~kite centri prerasnaa vo golemi obrazovni centri zaedno so {kolite i kolexite (E@R:253). Sogledano na eden metafizi~ko-spekulativen plan i na{iot

protagonist gi do`ivuva analognite vospitni merki. Do`iveano pak na eden primordijalen plan, istoto dobiva dimenzii na nekakva kazna so ~inot na negovata transformacija od povisok ~ove~ki vo ponizok - `ivotinski oblik. Sepak smetame deka ne e naprazno iskoristen motivot na axilakot, {to ni dava za pravo ova si`e da go protolkuvame i kako edna forma na inicijacisko vospituvawe i obrazovanie, makar bilo toa do`iveano na eden alegori~en plan.

Izrazot "axilak = odo~estie" ima tri osnovni zna~ewa: 1. Prvo, postoi "vnatre{en axilak", "patuvawe na du{ata" vo tekot na `ivotniot vek koj e ispolnet so rasnewe od duhovnoto detstvo do zrelosta. 2. Potoa postoi i dosloven axilak na nekoe sveto mesto kako paradigma na svrhata na samata religija. Ova doslovno patuvawe mo`e da se nare~e "ekstravertiran misticizam" spored Tarner (V. W. Turner). Inaku, ovoj oblik na axilak ve}e go sogledavme kako najprimeren tip na srednovekovnite inicijacii. 3. Na kraj, sekoe odewe do lokalnoto svetili{te pretstavuva axilak vo malo, dotolku pove}e {to toa vo nekoi mali razmeri go povtoruva sekoj premin, rast i iskustvo na svetoto ili novoto ~uvstvo na zaednicata koe se dobiva kako rezultat na toa {to go pru`a i nudi samiot axilak. Axilakot ima i nekoi zaedni~ki osobini so site obredi na premin vo toa {to podrazbira odvojuvawe (separacija) i zaminuvawe na po~etok, za potoa seto toa da rezultira so pristapuvawe vo nova zaednica (agregacija) i steknuvawe na nov status. Me|utoa, i samoto patuvawe zna~i da se bide vo sostojba na premin, t.e. da se bide na pragot na postoeweto vo odnos na toa vo {to }e se prerasne. Kako i mnogute drugi rituali, axilakot podrazbira ambivalencija i polarnost. Toj ja povrzuva li~nosta so op{testvoto, go povrzuva lokalnoto i regionalnoto so univerzalnoto, sovremenosta so istoriskoto, malata grupa ja povrzuva so vonprostornata zaednica koja se zbira vo sredi{teto (E@R:253).

74

149

150

3. Transvestizam i androginija Celoto teoretsko razglabawe okolu transvestizmot i androginijata, zna~i fenomenot na preoble~enite heroi/heroini ili simboli~noto pretstavuvawe na dvopolnosta, koe go sre}avame vo primerite od na{eto narodno tvore{tvo, mo`eme da go ozna~ime kako marginalna faza od inicijacijata sogledano vo kontekstot na van `enepovski odredenata tripartitna struktura. Vidovme deka ovaa faza na marginalnost,

grani~nost, vsu{nost go karakterizira neofitoviot premin od prethodniot ponizok status vo nov povisok, {to, spored najistaknatite istra`uvawa od ovoj vid (V.Tarner, B. Majerhof i dr.) ja implicira opasnosta na samiot kandidat kako za sebe, taka i za ostanatite od dadenata zaednica. Vakvata "opasnost" na{iot heroj/heroina go pre`ivuva se' do momentot koga to~no }e se izbori da go dostigne statusot na sopstveniot "vistinski" pol. Ova e osobeno diskutabilno, no i zna~ajno za si`eata od tipot "promena na polot" (AT 514). Nesomneno, vakviot psihi~ki i seksualen ambigvitet koj gi postavuva na{ite heroi vo pozicija "ni ma{ko - ni `ensko", ili pak pozicija "i ma{ko i `ensko", osven vo specifi~niot tip prikazna, isto taka mo`e da bide manifestiran i preku ednostavniot transvestizam, koj go otrkivame vo golem broj prikazni. Zna~i, vo oblik na rezimalni formulacii mo`eme da konstatirame deka transvestizmot i seksualniot ambigvitet koi se karakteristi~ni osobenosti na na{ite inicijanti mo`eme da gi smetame kako edni od pospecifi~nite situacii koi go okvalifikuvaat

inicijaciskiot proces, na granica me|u tipi~no ma{kata i tipi~no `enskata inicijacija. Vo ovoj kontekst bi ja navele Karol Mi~el koja vo svoeto izlagawe "The Male Heroine: The Innocent Persecuted Protagonist", prezentirano na godi{noto sobranie na American Folklore Society vo 1992 godina, vsu{nost gi preformulira tradicionalnite definicii na "herojot" i "heroinata", postavuvaj}i gi na toj na~in novite parametri pred se' od aspekt na antropologijata na rodot (vidi: Bacchilega, 1993:2).

Bez ogled dali stanuva zbor za dobrovolen ili prinuden, t.e. nasilen transvestizam, za nas e najzna~aen psihi~kiot i seksualniot ambigvitet koj na{ite heroi go nosat so sebe kako prevashodno ~uvstvo vo nivnata inicijaciska faza, koja {to vidovme deka od van @enep (1909) navamu, zna~i re~isi cel vek e tretirano kako faza na marginalnost. Vsu{nost, povedeni od soznanieto deka tokmu vo ovaa sredi{na faza od inicijacijata se odvivaat najma~nite isku{enija so koi de fakto se ostvaruva preminot na neofitot od poniskata vo povisokata sostojba na postoewe, slobodno mo`eme da gi tretirame vakvite "tegobni transvestitni i androgini" epizodi kako specifi~ni inicijaciski isku{enija vo ovoj korpus. Vakvoto preru{uvawe silno ne' asocira na nekoi na{i ritualni dejstvija, rasprostraneti {irum Makedonija. Toa se slu~aite na nekoi prazni~ni ceremonii kako na pr., analiziraniot obred {to go vr{at lazarkite /tipi~en primer za `enska pubertetska inicijacija/ koi se preoblekuvaat vo ma{ki lazari i gi zdobivaat site ma{ki atributi - borbenost, sila, - imeno taka preoble~eni se borat so jatagani i sabji. Vtoriot slu~aj na transvestizam se javuva vo kni`even

tipi~no ma{kata "igra pod maski" - xamalari, kade {to edni od najmarkantnite figuri se tokmu "nevestata" koja e dosta ~esto pretstavena vo poslednata faza od bremenosta, ili pak se inscenira poroduvaweto. Slednata zna~ajna figura e "babata", pri {to, istata gi prisvojuva site `enski atributi /naj~esto predewe /. Ovie sliki ne' asociraat na eden od arhetipskite obrasci na obi~ajot kuvada, koj e spored Jang (Young, 1965:111121) definiran kako roditelska inicijacija (parenthood initiation).

***

So ogled na prirodata na ovoj na{ turd, predmet na ovaa na{a analiza }e bidat mom~iwa koi od najrazli~ni pri~ini se preoble~eni vo `ensko, i obratno - devojki koi gi zapoznavame vo na{ite teksutalni prikazi

isklu~ivo vo ma{ko obli~je. Bez ogled na se', inicijalniot moment na seksualniot ambigvitet koj najdobro se ~uvstvuva preku transvestizmot dobiva najrazli~ni motivacii i opravduvawa. Nezavisno od toa dali ovoj transvestizam e izvr{en svoevolno od strana na na{ite heroi, ili pak pretstavuva edna opredelena nu`nost vo dadeniot tekstoven kontekst: vo primerite od tipot na prikaznata "Kuluf", mom~eto se preoblekuva vo `ensko i se pretvora vo devojka samo za da uspee da vleze vo `enskiot harem, kade {to }e se vqubi vo najubavata devojka (Verkovi}, 4, 1985, pr.br. 1); potoa motivot "virxina" - kade {to vo silno izrazeniot patrijarhalen svet majkata mora da go pretvori nejzinoto devoj~e vo ma{ko dete (varijanti na AT 514), i koe navistina potoa se transformira vo ma{ko; ili pak slu~ajot koga devojkata - adolescent se pretvora vo ma{ko za da raboti kako kelner vo edna kafeana /AT 883A/), vo site niv otkrivame eden arhetip, ~ii{to tragi ili odblesoci seu{te `iveat vo na{eto narodno raska`uvawe. Zna~i, bez ogled dali e dobrovolno ili nasilno izvr{en ovoj transvestizam, toj ni go olicetvoruva momentot od inicijacijata koja{to na{ite adepti ja pominuvaat. Vo ramkite na ovie na{i sogleduvawa treba da go navedeme i stavot na psihijatrot Kristijan [pic, koj analiziraj}i go fenomenot na "adolescncijata" kako eden osobeno zna~aen moment od `ivotniot ciklus na individuata, zabele`uva pojava na transseksualnost i seksualen ambigvitet. Prvata pojava toj ja vrzuva tokmu za prisvojuvawe na atibutite na sprotivniot pol, dodeka vo vtoriot slu~aj jasno stanuva zbor za prisvojuvawe na atributite od obata pola (v. Spitz, 1994). Kako u{te eden dokaz i prilog kon postoeweto na transvestizmot, makar da e toa preneseno na planot na analiti~kite spekulacii, vo ovaa prilika bi navele i edno metafori~no preru{uvawe, inaku spored Mandel okarakterizirano na sledniot na~in: Vo svoite analizi posveteni na "Mostot na Arta", Mandel ja argumentira Levi-Strosovskata opozicija: priroda - kultura. Taka, spored

nea, osobeno, nekreativnata ma{ka kultura se oslonuva kon prisvojuvawe na `enskata priroda (Mandel 1983:180). Spomnatata referenca od trudot na Mandel samo ni ja poka`uva nastroenosta na folkloristite - teoreti~ari vo poslednite 2 dekadi od 20 vek, koi se premnogu naso~eni kon distinkcijata: ma{ko i `ensko ~itawe, od {to proizleguvaat isforsiranite karakterizacii koi mu pripa|aat na edniot i na drugiot pol. Vo sekoj slu~aj, vakvata interpretacija na "Baladata za vgradenata nevesta" samo ni gi otvara horizontite kon razrabotkata na na{iot fenomen: transvertizmot; {to so drugi zborovi bi zna~elo deka re~isi vo site domeni na ~ovekovoto postoewe na izvesen na~in se manifestiraat razni preru{uvawa i prepletuvawa na ma{kite ulogi od strana na `enata i obratno - prisvojuvawe na `enskite osobenosti od strana na ma`ite. Sogledano na eden po{irok, interkulturalen plan transvestizmot se manifestira kako edna nu`na dadenost. Smetame deka rasuduvawata do koi do{ol Betelhajm, eden od pozna~ajnite istra`uva~i na pubertetskata inicijacija se isto taka zna~ajni vo ovoj na{ kontekst. Analiziraj}i gi decata (od 11-13 godi{na vozrast) za vreme na eden od najgolemite detski praznici vo Amerika, poprecizno, za vreme na maskenbalot, toj zabele`al dosta ~esta pojava na transvestizam. Poto~no, na toj den devoj~iwata obi~no se preoblekuvaat vo isklu~ivo ma{ka obleka insistiraj}i na isklu~ivo ma{kite atributi, koi se dobivaat so razni predmeti: pu{ki, jadici, sabji, me~evi itn. Od druga pak strana, kaj mom~iwata e zabele`ena pojavata na imitiraweto na poslednata faza od bremenosta. Spored Betelhajm, maskata koja{to ja koristat mom~iwata, ja pretstavuva `elbata da se bide `ena i da se otkrie kako nekoj se ~uvstvuva kako `ena. No ova isto taka ja prestavuva i neprijatelskata karikatura na `enata, koja sodr`i i doza na strav (1979:35-36).

***

Sega e moment da se navratime na na{eto ispituvawe vo koe zapravo transvestizmot i androginijata gi ~uvstvuvame kako univezalni odrednici na arhetipot nare~en inicijacija (osobeno vo ramkite na pubertetskata inicijacija). Pred se' }e se navratime na prikaznite od tipot AT 514, koi spored Holbek se okarakterizirani na sledniot na~in: protagonistot na ovoj tip prikazna e devoj~e koe se preru{uva vo ma{ko /se oblekuva vo ma{ko/, za da podocna navistina bide transformirano vo ma{ko. 1 Vo prodol`enie }e gi prika`eme paradigmati~nite modeli na transvestizmot vo funkcija na uspe{no sproveduvawe na inicijaciskiot ~in, po {to neofitot go zadr`uva svojot imanenten pol.

3.1. Promena na polot (AT 514) Vo prikaznava pred se' stanuva zbor za motivot "virxina"- t.e. slu~aj koga tatkoto ne mo`e da se pomiri so toa deka ima }erka, taka {to istata ja pretvoraat vo ma{ko dete. No, bidej}i vo slu~ajov stanuva zbor za tipi~na vol{ebna prikazna, normalno, glavniot moment vo prikaznata e fokusiran na sozrevaweto na "momi~eto - t.e.mom~eto", koe tatkoto saka da go o`eni, kako {to mu dolikuva na edno bogato semejstvo. Po dolgoto kolebawe, pod izgovor deka mom~eto seu{te ne e zrelo za `enewe, tatkoto sepak nao|a nevesta i pravat svadba. No, kako {to e normalno, nevestata sosem nezadovolna od zetot, mu se `ali na svekorot, a toj - tatkoto na momi~eto, koj ne znae vo {to e rabotata, go pra}a sinot na izvor da go izedat lamji, zmejovi i edna kobila. Vo oblik na glavni inicijaciski isku{enija se javuvaat nekolkukratnite isprobuvawa na "herojot/heroinata" od strana na

1

Varijanti na ovoj tip prikazna vo makedonskata folkloristika ima vo izobilstvo. Nie }e gi navedeme pozna~ajnite: Vroclavski, 1984, pr. br.15 (I-III) "Kako momi~eto se stori dete", [apkarev, 5, 1976, pr.br.95, "Devojka prestorena na junak", str.178-180; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.37, ("Carskata }erka {to se pretvori vo mom~e") str.196-202; pr.br.69; SbNU, 11, str.145-153; Vra`inovski, 1986a, pr.br.27 "Begot {to sakal `ena mu ma{ko dete da rodi"; pr.br.28 "^upata {o ojde askerlija". Istata prikazna ja sre}avame i vo Tureckie narodnìe skazki, br.22, str.144-145. Inaku momentot koj go naveduvame i koj e najparadigmati~en za prikaznite od tipot AT 514, - "metamorfozata na polot", isto taka se javuva i vo AT 435 K i 512 A. Normalno, stanuva zbor za toa deka promenata na polot na protagonistot (heroinata) se javuva kako rezultat na prokolnuvaweto od strana na orlicata i sl. (vidi BFP:146).

lamjata, zmejot i sl., koi vo kontekstot na prikaznata zavr{uvaat so uspe{niot inicijaciski ishod - transformacija na devojkata vo ma{ko kako rezultat na prokolnuvaweto od strana na lamjata 2 .

2

Iako varijantite na ovoj tip prikazna se re~isi istovetni, sepak poso~enoto rezime e navedeno spored varijantata od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.15). [to se odnesuva do glavnite inicijaciski isku{enija /koi mo`eme da gi okvalifikuvame kako bra~ni ispiti - isku{enija/ i koi protagonistot od ovaa prikazna mora da gi pomine, otstapuvaat vo nezna~itelni dimenzii: taka vo prikaznata od [apkarev, pr.br.95 junakot - devoj~eto mora da dojde do vodata koja e ~uvana od dva divi kowa. Potoa kako premre`ija se javuvaat samodivskata tikva koja visi na neboto i zaka~ena e na sinxir. Kone~no kletvata koja }e gi re{i site inicijaciski prepletuvawa e realizirana i sprovedena od strana na najmalata od trite samodivi. Vo varijantata od Verkovi}, pr.br.37 kako motivi se javuvaat `ivata voda, osedluvaweto na divata kobila i donesuvawe na zlatnoto jabolko od gradinata na lamjata. Vsu{nost, vo ovaa varijanta promenata na polot e realizirana kako rezultat na prokolnuvaweto od strana na lamjata, na koja{to protagonistot i' gi krade zlatnite jabolki: "Ah, bo`e, koj iskina dalot sos desete jabl'lki, ako e `ena, m'` da se ~ini, ako e m'`, `ena da se ~ini!" (4, 1985:201). Vo vtorata prikazna od Zbornikot na Verkovi}, pr.br.69 se javuvaat ~udesniot kow dobien kako podarok od carot na zmiite kako i zlatnoto jabolko koe e ~uvano od zmii. Vo ovaa verzija, sli~no na prethodnata, metamorfozata e rezultat na kletvata, ovoj pat od strana na zmijata, na koja{to herojot/heroinata i' go krade zlatnoto jabolko: "Ah, jaze ima devet stotini godini, {to sum ~uvala zlatnata jabalka, da sega da mi ja otkradat! Koj ja otkrade, ako e m'`, `ena da se ~ini, i ako e `ena, m'` da se ~ini!" (4,1985:331). Zna~aen pregled na varijantite na ovoj tip prikazna, dava ve}e Jir`i Polivka vo negoviot trud "Dve pripovetke o metamorfozi spola iz okoline Soluna" (1927:1-22), kade {to pokraj osnovnite dve varijanti od Verkovi}, koi gi prezentira vo celost, naveduva golem broj internacionalni varijanti, pred se' od prostorot na Balkanot, potoa od evropskiot kontekst, kako i od oddale~eniot istok (ostrovot Celebes). Osobeno e interesno rezimiraweto na si`eto od Malajskata prikazna, vo koja vdovicata go prokolnuva svojot zet /devojka-mlado`enec/ zatoa {to go jade nejziniot oriz: "Prokleti da se tie {to go izedoa mojot oriz. Ako se ma`i, neka se storat `eni; ako se `eni, neka stanat ma`i!" (Polivka, 1927:19). Po izlo`enite varijanti od narativniot folklor, Polivka se navra}a na analogniot motiv, vr{ej}i edna rekapitulacija na najzna~ajnite primeri od istorijata na svetskata kni`evnost, frlaj}i ogromen akcent na starata isto~na kni`evnost (indiska), potoa klasi~niot period (Ovidievite Metamorfozi - slu~ajot so Ligidus, koj shodno na na{ite primeri i' se zakanuva na `enata deka }e ja ubie dokolku mu rodi `ensko dete, pa ottamu i nivnoto devoj~e e imenuvano Ifis, i odgledano e kako ma{ko. Polovata metamorfoza e ovozmo`ena od strana na edna bo`ica. Potoa Polivka preminuva na primerite od zapadnoevroskata srednovekovna kni`evnost, vo koja poinaku motivirano, no sepak prepoznatlivo go sre}avame ovoj motiv (v. Polivka, 1927:19-22). Inaku, navedenite varijanti od zapadnoevropskata srednovekovna kni`evnost, vsu{nost mnogu se dobli`uvaat do tipovite prikazni (AT 881 A, 883 A, 510 B), zatoa {to vo niv preoblekuvaweto na devojkata vo ma{ko e obusloveno od perverznosta na nejziniot incestuozen tatko. Vo ednata varijanta, vo sklad so srednovekovniot dualisti~ki koncept za dobroto i zloto, se javuva figurata na an|elot koj javuva deka Bog so pomo{ na negovata milost go menuva polot na devojkata, i na toj na~in se razre{uva ovaa inicijaciska kolizija. Vo srodnata italijanska varijanta, pri proverkata na polot na devojkata mlado`enec, vo bawata se javuva lavicata, koja{to ja vodi heroinata vo {uma i vo angelsko obli~je ja vr{i ovaa metamorfoza. Vo francuskata srodna pesna se javuva beliot elen arhan|elot Mihailo (1927:21-22). Seto ova ni dava u{te edna potkrepa vo na{iot stav za univerzalno rasprostranetiot fenomen za koj zboruvame. Pri naveduvaweto na brojnite varijanti samo bi uka`ale na biblografijata od Viktor [oven, V. Chauvin, Bibliographie des

Varijantata od SbNU 11, naslovena kako "Za momata prÓvrnÎta vÍ momÍkÍ", vo ~ij podnaslov stoi Croissance - crescens, dovolno ni svedo~i za inicijaciskiot simbolizam. 3 Poso~eniot izraz "rasnewe - ra|awe" mo`e najdobro da ja otrkie simboli~nata dimenzija na ovaa prikazna koja ja otkriva str`ta na na{eto istra`uvawe - i koja de fakto vidovme deka se krie vo najsu{tinskata dimenzija na fenomenot inicijacija - ra|awe rasnewe. Od ve}e pose~enite varijanti, sogleduvame deka vo ovaa prikazna stanuva zbor za edno devoj~e koe e prinudeno od samoto ra|awe da bide pretvoreno vo ma{ko dete. Fantasti~noto brzo rasnewe i rzvivawe na "ma{koto dete" vo ovaa varijanta e iska`ano so pribli`no inicijaciski odrednici - koi ne' potsetuvaat tokmu na pubertetot i periodot na adolescencijata.

"Momi~eto {o se rodilo mnogu bilo napredno, zdravo i jako. Koga bilo na edna godina, se gledalo kako da je na pet; koga stanalo na dve, se gledalo kako na deset, a koga bilo na tri, kako na 18 godi{en junak. " (SbNU, 11, str.146)

Navra}aj}i se na motivot na preoblekuvaweto i zdobivaweto na ma{kosta, t.e. ma{kite atributi, slobodno mo`eme da go inkorporirame momentot koga caricata, t.e. majkata na heroinata/herojot od ovaa prikazna go prigotvuva svoeto ~edo za da se sretne so svojot tatko, koj se vra}a po ~etirigodi{noto otsustvo pominato vo nekoe si drugo carstvo:

"Caricata, koga razbrala, ali si idet carot, go promenila momi~eto vo najubavi ma{ki ali{ta, mu dala oru`e i eden kon ubav i mu ispratila so nego tri

ouvrages arabes, Vol.1-12, Paris, 1892-1922, koja za `al ni be{e nedostapna i koja ja naveduvame preku trudot na Polivka. Vo ovoj kontekst isto taka bi navele eden od najnovite trudovi na Penu{liski posveten na istra`uva~kata dejnost na J. Polivka vo domenot na makedonskite prikazni, vo koj, navra}aj}i se na spomnatata stuija na Polivka, gi naveduva dvete spomnati varijanti od Zbornikot na Verkovi} (v. Penu{liski, 1998). 3 Ovaa prikazna poteknuva od s. Gali~nik, debarsko i zapi{ana e od strana na Tr. Atanasov.

~etvorica verni ~oveci, za da mu ka`et, koj e tatko mu (carot), i oti{le da go sre}avaat.... Carot koga go pre~ekal, se izbacile i mnogu se zaradval, koga videl pret sebe sina si, ama, po{~o mu se videl mnogu sno`en i ubav, ne mu se veruvalo, ali e negov sin." (isto, str.146)

Mo`ebi najvpe~atliviot moment pretstavuva detaqot koga mom~eto soboruva cela vojska, na svoja trigodi{na vozrast, po {to tatko mu navistina dobiva `elba da proveri dali toa ubavo i silno mom~e e navistina sin. Tatkoto re{ava da go proveri svoeto ~edo dodeka spie no}no vreme, no toga{ devoj~eto, ispla{eno od toa deka }e bide otkrieno se oblekuva vo ma{ki ali{ta zima oru`je i bega daleku od roditelskiot dom, vo nekoe novo carstvo kade {to sre}ava carsko semejstvo so edna ubava carska }erka. Po pat se javuvaat tipi~nite elementi na vol{ebnata prikazna koi vo inicijacijata gi okvalifikuvavme kako "`ivotno-pomo{nik". Vo dadeniot slu~aj stanuva zbor za edno `drebe koe junakot go nao|a po pat, po {to usleduva ispolnuvawe na te{kite zada~i, od tipot: preskoknuvawe ogromen endek", po {to junakot biduva povikan vo carskiot dvor kako zet. Ovaa situacija go pretstavuva kulminacioniot moment od fazata na

marginalnost, vo koja neofitot e opasen i za sebe, no i za drugite, faza vo koja inicijantot ne e ni vamu ni tamu. Taa nastapuva vo momentot koga na{iot ambivalenten junak (devoj~e) se `eni za ubavata carska }erka. Shemata na inicijaciskiot proces vo ovaa prikazna e donekade izmestena, taka {to so izvesni otklonuvawa e pre~ekoreno scenarioto - preod od detstvo vo pubertet i adolescencija kako priprema za brak. Ovaa klasi~na shema se premestuva vo prvite nekolku dena od brakot koga na{iot heroj treba da go do`ivee najte{koto inicijacisko isku{enie - t.e. da bide poguben i toa od slednite neprijateli: po prvata no} toj e praten vo edna dale~na planina kaj ~etiriesetmina divi lu|e koi gi ~uvaat ~etiriesette virovi, ko bo`emski da mu donese lekovita voda na carot, a vsu{nost tie

treba da go ubijat, od ednostavna pri~ina {to mladata carska }erka ne bila zadovolna od mlado`enecot prvata bra~na no}. Po vtorata neuspe{na bra~na no} toj e praten na vtora planina kaj divata kobila, koja go ~uva kladenecot so voda, od koja nikoj ne ostanal `iv. Po uspe{noto izvr{uvawe na dadenite naredbi, i so ogromnata pomo{ na negoviot veren pridru`nik `drebeto Velitija, namesto da bide ubien, toj se vra}a kaj carot kako u{te pogolem junak. Kone~no, po tret pat, carot go pra}a da odi do dve dale~ni planini edna do druga me|u koi te~e eden izvor so lekovita voda, koja{to e ~uvana od lamjata koja gi usmrtuva site koi }e dojdat tamu, povtorno pod obrazlo`enie deka mu e potrebna `iva lekovita voda zatoa {to bil bolen. Po ovoj tret obid, lamjata go prokolnuva momi~eto so slednata kletva:

"ako si mo{ko da se stori{ `ensko, ako si `ensko da se stori{ mo{ko". I za uner, momi~kata {o be{e izbegala od tatko mu go dala {i{eto so `ivata voda, i carot pak se po~udil, koga go videl zeta si `if". (SbNU, 11, str.152)

Vsu{nost, vistinskata inicijacija na junakot od ovaa vol{ebna prikazna se odviva prvite tri dena pominati vo brak, koi kone~no

rezultiraat so uspe{nata promena na polot. Interesno, vo ovoj kontekst, kletvata dobiva pozitivni kvalifikativi. Inaku, simboli~no, samata inicijacija i nejzinite voobi~aeni premre`ija koi doveduvaat do sozdavawe vistinki junak i ma` gi sogleduvame i vo obra}aweto na carskata }erka do nejziniot tatko po uspe{no pominatata no} so nejziniot ma`:

"tatko, ja do sega vistina su ti velela'go nej}u mu`a mi' i su ti se molila za da go zagubi{, sade za da mu vidime juna{stvoto, a pak sega, koga vidof, ali je tolku junak: divite ~oveci gi donese `ivi, divata kobila `iva i naj-posle donese i `iva voda, {o do sega nikoj junak takvo juna{tvo ne napravil, za toa od sega ovamo si go saka ma`a mi". Carot koga ~ul toa od }erka mu, mnogu se zaradval i sobral odnovo svatovite za da se veselit." (SbNU, 11, str.152-153)

Spored ka`uvaweto na Vroclavski, a pred se' vrz baza na minucioznoto naveduvawe na ovoj motiv od strana na Polivka (1927:1-22), zaklu~uvame deka prikaznata e {iroko rasporostraneta na Balkanot, a spored istra`uvaweto na Ben Holbek koe se odnesuva na interpretacijata na evropskite vol{ebni prikazni gledame deka taa e isto taka mo{ne prisutna i vo evropskiot kontekst. Verzijata koja ja sre}avame kaj Vroclavski e pribli`no ista, ne otstapuva od onaa na Verkovi} i [apkarev, so toa {to e samo ispu{ten motivot na potekloto kowot - pomo{nik. Najva`niot detaq od ovaa prikazna, vo ramkite na ova na{e istra`uvawe e soznanieto deka neofitot so pomo{ na lamja, zmija, samovila itn., navistina go menuva, namesto da go zadr`i svojot vistinki pol, po vostanoveniot seksualen procesot na inicijacijata. Vo ovaa nasoka na razmisluvawe, bi se navratile povtorno na spekulaciite na Horalek. Posvetuvaj}i mu se na fenomenot na ambigvitet vo negovata marginalna faza vo

staroegipetskata prikazna za dvajcata bra}a vo kontekst na sovremenite folklorni prikazni, toj zaklu~uva deka najsroden moment do prikaznata AT 514 koja ja karakterizira kako "promena na polot" pretstavuva vtoriot del od staroegipetskata verzija, koja go sodr`i motivot na sebekastrirawe. Inaku, ovoj motiv prvobitno bil izrazen vo oblik na nasilna kastracija kako kazna za kobo`emska prequba (Horalek, 1968:203). Vo edna od pouspe{nite verzii od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.15 I-III), nazna~enata e dosta promena na polot kako rezultat na

prokolnuvaweto

dramati~no

izvedena.

Ednostavno,

na{iot

heroj/heroina uspeva da gi re{i site postaveni zada~i, osven ednata - da ja zadovoli mladata nevesta vo prvite no}i od nivniot bra~en `ivot. Zatoa, prokolnuvaweto i dobiva pozitivni kvalifikativi:

"Ako si `ena, - re~e - da se stori{ ma`! - lamjava go prek'lna - ako si pak ma`, da se stori{ `ena!

Se stori ma`! Gotov e! Ojde doma mu. ^are sekade vide. Ni{to ne go izede. I mu velit sega na tatka mu: Sea nemat strav ~ovekov. A! Si dojde na mesto! -Slu{aj, - re~e - umot da ti doit, - re~e - nevesta da ne e teram. -Ajde nemaj gajle! Kak }e si ja teral nestata - re~e -sega? I mene mi trebit re~e - nestava sega. .................... Nestata od toj sat natamo nasmeana, radosna, metit, ~istit, lele majko! Ne e taa! E, vaka, more sinko." (Vroclavski, 1984:105)

Vo ovoj kontekst bi mo`ele da navedeme edno veruvawe koe se odnesuva tokmu na promenata na polot dokolku se pomine pod vino`ito dodeka vrne do`d. 4 Analiziraj}i ja nazna~enata prikazna, povtorno mo`eme da gi otkrieme onie obrasci koi go konstruiraat t.n. patrijarhalnoto ustrojstvo vo edna zaednica. Sli~no na analiziranite prikazni od pod`anrot na nevino progonetata heroina ([apkarev, 5, 1976, pr.br.102 - AT 310, i Verkovi}, 4, 1985, pr.br.86 - AT 403), i vo ovoj tip prikazna (AT 514) naiduvame na analognata podredena statusna pozicija na `enskiot rod. Po uspe{no sprovedeniot ishod na inicijaciskoto scenario, realizirano so pomo{ na uspe{nata promena na polot, na{iot heroj/heroina nao|a dobar povod da mu se ispoveda na svojot tatko i voedno da go iskara za negovoto gre{no odnesuvawe kon majkata i detenceto - koe moralo da se preprava vo ma{ko:

4

AIF, m.l.3594, Snimil: Bone Veli~kovski vo s.Dovezence, Kumanovsko, na 4.11.1996, Informator: Rada Trajkovska, rodena vo Makre{, Kumanovsko, 1933. " Aj stvori ga ki{u bez boga. Tak kad yune, aj stvori ga ti ki{u bez boga? S: A ako pomine{ preku yunuca (vino`ito) {to }e ti se slu~i? I: Pa vikav, preku yunuca kude pivne vodu, ti ako pomine{ }e se stori{ ili `ensko, ako si ma{ko, ili ako si mu{ko, devoj~e }e bide{. Slu{ala sam, ne sam videla."

"Ti - re~e - majka - re~e - da e koli{ oti momi~e }e rodila? - re~e. Majka otkej go kupi momi~evo? Gre{ila nekade? Ti - re~e - da e izgubi{ majka, be, i olku mene da me ma~e{e. Ja' momi~ka bev! - re~e. -Kako be du{man? Lamjana me stori ma`. Neka mi sedit momi~kava sega. I mene mila mi e, re~e - ne saj tebe. -E, - re~e - {to e ova ~udo? -E, taka, - re~e. - Be{e prava majka, zatva dojde." (Vroclavski, 1984:105)

Sogledano

od

najnovite

tendencii

vo

istra`uvawata

na

antropologijata na rodot, vakvata osuda ne' vodi kon edna zadol`itelna revizija, uka`uvaj}i na istoriski kompleksnite kulturni formi na razdvojuvaweto na ma{kiot i `enski svet, poka`uvaj}i deka zad apstraktniot poim - ~ovek (koj prirodno go podrazbira ma`ot) stojat dve razli~ni, no vo ~ove~nosta isti bitija - ma`ot i `enata (Papi}, 1997:16). Me|utoa, pri bilo kakvite ocenki morame da go imame pred se' soznanieto deka kategorijata na ma`ot i `enata ne e nitu homogena, nitu pak stati~no univerzalna, tuku pretstavuva heterogena, sloevita kategorija, koja sinhroniski i dijahroniski mo`e da poprima razli~ni oblici i da zazema razli~ni polo`bi i ulogi. Seto ova ni uka`uva na specifi~nata istoriska dinamika na odnosite na polovite kade {to odnosot na podredenosta i dominacijata mo`e da varira vo sklad so razli~nite kulturni obrasci na ma{kosta i `enskosta (v. Papi}, 1997:20-21). Dokolku sakame da gi otkrieme vistinskite valeri i dimenzii na ovoj tip prikazna, toga{ }e morame da ja prodlabo~ime analizata na fenomenot koj se javuva vo nea. Imeno, za razlika od obrednite scenarija, kade {to transvertizmot pretstavuva samo privremena sostojba na isku{enikot, i kade {to po izvesen period isku{enikot povtorno se vra}a vo svojot pol, vo ovaa vol{ebna prikazna isplivuva na povr{ina magi~niot moment - koga lamjata go pretvara momi~eto vo mom~e. Zna~i ovde stanuva zbor za edna

vistinska promena na habitusot. Spored toa, sekvencata na promenata na polot ne' upatuva na izvornite momenti od inicijaciskoto scenario. Edna od poeksplicitnite manifestacii na "androginitetot", koj se javuva to~no vo pubertet, ja sogleduvame vo varijantata od Verkovi} (pr.br.69) vo diskusijata koja ja vodat majkata i }erkata (mlado`enec):

"Deteto kato se ~ini 12 godini, tatko mu go e godil od goduvawe. Dojde red za svadbata. -Oh, d'{tero, .... dek se e ~ulo moma sos moma da se vzemat? Ja ta na majka i' veli: -Male, mila male, jas kako }e vjahna tatkova mi kowa, i }e opa{a s tatkova mi ostra sabja, i da kinisam za nevesta, togaj }e pobegnam; ...setne gospod kako i{te, taka }e bide mojata rabota." (Verkovi}, 4, 1985:324)

Nazna~enata varijanta vo potpolnost ni svedo~i za ontolo{kata i statusnata promena na neofitot, koi vidovme deka gi pretstavuvaat osnovnite uslovi na pubertetskite obredi vo primitivnite zaednici, a istata specifika e odrazena i vo vol{ebnite prikazni. Normalno, so pomo{ na inicijaciskite isku{enija koi rezultiraat so promenata na polot, protagonistot od ovaa prikazna uspeva da gi ostvari site neophodni preodi od poniskiot (priroden) vo povisokiot (kulturen) na~in na postoewe. Ovde mo`eme da se navratime na Elijadeovata i Jungovata koncepcija za androginitetot, koja e vo nivnite konteksti specifizirana kako odredena prirodna sostojba na postoeweto. Ili, kako {to ve}e poso~ivme vo vovedniot del, spored Elijade, ovaa pubertetska inicijacija pretstavuva nadminuvawe na prirodniot na~in na postoewe /inkarniran preku detstvoto/ i prifa}awe na kulturniot na~in, {to }e re~e - deka neofitot e voveden vo spiritualnite vrednosti (Eliade, 1965:2-3). Uspe{nata transformacija vo "obusloveniot ma{ki rod" mu ovozmo`uva na na{iot protagonist ostvaruvawe na glavnite statusni promeni: toj stanuva

primeren mlado`enec, po {to usleduva stapuvaweto na carskiot prestol, koi inaku gi pretstavuvaat osnovnite obrednopreodni momenti vo vol{ebnata prikazna.

"Utrinata nevestata se zaraduva, otide na majka i' na tatka i' i r'ka bakna, se zaraduvaha site. Toga{ junakot mu prikaza na carot si~ko {to e prominalo prez negovata glava, i carot se po~udi i go prominal nego na stolninata." (Verkovi}, 4, 1985:332)

3.2. Transvestizam (AT 881 A, 883 A, 884B) Neretko transvestizmot go sogleduvame kako punktualen moment vo procesot na inicijacijata na glavniot heroj/heroina. Pred se', vo prikaznite od tipot AT 881 A, 883A i 884 B junacite gi otkrivame vo obli~je na sprotivniot pol. Analiziraj}i go motivot na nevino

naklevetenata devojka vidovme deka istiot ovoj transvestizam dobiva dimenzii na edna prinuda, vo smisla na prikrivawe i privremeno begstvo od smrtnata zakana upatena kon nevino naklevetenata heroina. Vo prikaznite od AT 881 ovoj ~in dobiva ne{to poinakov karakter. Vo varijantata "Qubov pome|u evrejskoto mom~e i carskata }erka" (Verkovi}, 4, 1985:417-420, pr.br.96), mladite protagonisti me|usebno si gi zamenuvaat svoite garderobi, no motivot na transvestizmot vo ovaa prikazna dobiva karakter na edna simboli~na reminiscencija na ovoj psiholo{ki ambigvitet. Vo spomnatoto si`e, preoblekuvaweto, t.e. imitiraweto na sprotivniot pol ima samo karakter na re{avawe na pre~kite za da se realizra svadbata pome|u evrejskoto mom~e i carskata devojka, koja{to inaku bila spre~uvana od naselenieto. Da rezimirame, vo na{ata narodna tradicija, konkretno vo narativniot folklor, transvestizmot mo`e da dobie i simboli~na dimenzija, ednostavno kako se}avawe na nekoga{nite ritualni ~inovi vo koi ova bilo glavna cel.

Vo kontekst na ovie na{i razmotruvawa, ja izdvojuvame "Prikaznata za Kuluf" (Verkovi}, 4, 1985, pr.br.1), zatoa {to vo nea ima dosta pre~ki koi moraat da se izvr{at za da se dojde do postavenata cel, t.e. ven~avkata. Edna od pointeresnite sceni koi go zadr`uvaat privilegiranoto mesto vo inicijaciskite isku{enija e tokmu transvestizmot, koj e vo prikaznata

prika`an i iskorsten vo slednava smisla: sinot Kuluf, koj saka da vleze vo `enskiot hram, spored sovetot na babata mo`e da vleze vnatre edinstveno ako se preoble~e vo `ensko, t.e. kako devojka. Toj toa go pravi i tamu se vqubuva vo edna ubavica. Osven navedenata scena, vo prikaznata se prezentirani i drugi inicijaciski isku{enija, kako na pr.: Kuluf bil otpu{ten od carskiot dvor, i za da se prehrani trgnal da prosi. Prosej}i stasal do gradot kade {to `iveela negovata ubavica. Nejziniot biv{ soprug posakal odnovo da se o`eni za nea. Za da ja ostvari svojata `elba, toj bi trebalo so `enata da prespie nepoznat vo sosema temna prostorija. Za taa cel bil izbran prosjakot (Kulufot). Tie se prepoznaavaat i re{avaat da se o`enat i `iveat zaedno do krajot na `ivotot. Vtor zna~aen moment vo tolkuvaweto na ovaa pojava pretstavuvaat si`eata od tipot AT 884 B 5 - motivot na "Momata vojnik", kade {to ja otkrivame simbiozata na tipi~no ma{kite i `enski isku{enija. Karakteristi~no za ovoj tip prikazni e soznanieto deka heroinata (najmalata sestra - [apkarev, 5, 1976, pr.br.3), gi izvr{uva site ma{ki raboti mnogu podobro od ma`ite. Pred se', preliminarnite zada~i koi gi re{ava na{ata heroina vo prviot del od prikaznata, se isku{enija specifi~ni za ma{kata inicijacija, od kade {to i poteknuvaat somnevawata okolu rodot od strana na carskiot sin:

5

Varijanti na moma-vojnik - SbNU 15, str.107, No.4, Prilep; [apkarev 5, 1976, pr.br.3, "Tri sestri i tatko im - najmalata carica"; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.19 "Moma vojnik", str.127131; Cepenkov, 3, 1989, pr.br.244, "Moma vojnik", str.42-44. Golem broj od varijantite na ovoj motiv se vo poetski oblik - da se vidi SbNU 60, No.926-931. Nekoi pak verzii imaat karakter i na pesna i na prikazna - vidi SbNU 58, s.406, No.413. Za raznite poetski varijanti na fenomenot "devojka vojnik" da se vidi Indeksot na Krsti}, pod odrednicata J 2,4 - "junak devojka".

"Ako se ka~it na kru{ana, je mo{". Taa se ka~ila. Odele, odele, velit carev sin: "Aj da 'i pu{~ime kowive; ako me nattor~at, je mo{; ako ne me nattor~at, je `ena." Taa go nattor~ala. Odele, odele, pak velit carev sin: "]a go klajme trondafiqon; ako rascutit, je mo`; ako ne rascutit, je `ena." Momi~kata isko~ila isko~ila na eden rid i mu vikat caru: "Care, care! Momi~ka bef, pak su' momi~ka!" Carev sin vikat: "]a a grabam" i o{ol po nea, da a grabit. " ([apkarev, 5, 1976:10)

Kako {to ve}e spomnavme, karakteristi~niot beleg vo ovaa prikazna e spojot na tipi~no ma{kite isku{enija (koi{to sega gi prezentiravme) i karakteristi~nite `enski isku{enija od tipot zatvorena i zaspana devojka vo kov~eg, potoa nemosta na nevestata ili mladata devojka eden izvesen period (obi~no 2-3 godini), kako i re{avaweto na neizvodlivite zada~i specifi~ni za `enskite prikazni (AT 4801-5, 510 A,B, 709). Zna~i, vo vtoriot del od prikaznata, isku{enijata se karakteristi~ni za `enskata inicijacija:

"(Momata) sedela do dvete godini nema. Ja naterale da donesit voda v're{eto. Taja fatila da pla~it. Se nabrale nad neja vrani i ja pra{ale; '[~o pla~i{', - 'Ori, mili sestrici, im rekla taja, aq se nosit voda v're{eto?' Tie go naleale re{etoto, ta mu odnesla voda v're{eto. Carev sin velit: ']a a naterame d'izmetit ugaron so kosata.' ...Taja po{la tamo i fatila da pla~it. Pak se nabrale vrani nad neja. '[~o pla~i{, 'ori nevestice'? je rekle. "Aq se metit, im rekla, ugar so kosa? Tije je velet: 'Nemaj gajle, mije }e g'izmetime.'

(isto:11)

Po izvr{enite preliminarni, osnovni i dopolnitelni isku{enija, na kraj na{ata heroina se zdobiva so pravoto da bide vistinska `ena na carskiot sin - i da ja ostvari stale{kata promena na statusot: da stane carica. Analognata simbioza na tipi~no ma{kite i tipi~no `enskite isku{enija gi sre}avame i vo varijantata "Moma vojnik" kaj Verkovi} (4, 1985, pr.br.19).

Ovde bi gi navele i teoretskite sogledbi na Paulin Grinhil, koja se osvrnuva na transvestitnite heroini vo domenot od narodnoto tvore{tvo, definiraj}i go domenot na nejzinoto istra`uvawe kako: "cross dressing ballads". Taa smeta deka po izvr{eniot transvestizam, kade {to gi zapoznavame heroinite od tipot "moma vojnik, moma mornar" i sl., heroinata go osoznava svojot vistinski rod, {to i' dava viza za ma`ewe (Greenhill, 1995:162). Vo istata taa nasoka se dvi`i i na{eto razmisluvawe, deka privremeniot transvestizam slu`i isklu~ivo za zapoznavawe na sopstvenata priroda.

***

Istra`uvaj}i go na{iot heroj/heroina, bi se osvrnale na nekoi pozna~ajni sogleduvawa na dvopolnosta, ili mitskata androginija, vo smisla na uka`uvawe na odredeni univerzalii vo domenot na svetskata kultura. Interesno e da se spomene deka ve}e Herman Bauman 6 izvr{il najopse`no istra`uvawe na dvopolnosta vo mitologijata i religijata - pretstavnik na germasnakta {kola na kulturnata istorija. Toj pronajde biseksualni bogovi i drugi mitski bitija vo zaednicite na drevnite zemjodelci na site kontinenti pa duri i vo Ju`niot Pacifik i Indonezija, kako i vo povisokite kulturi kako {to se kulturite na starite Germani, Egip}anite, Vaviloncite, Kinezite, Irancite, Grcite i Astekite, potoa vo

gnosticizmot i vo evropskata alhemija. Spored negovoto sfa}awe, mitsktata androginija pretstavuva obid da se nadmine seksualniot sudir na polovite do koj doa|a vo momentot koga patrijarhatite doa|aat vo sudir so matrijarhatskite sistemi. Duri, spored nego, simbolot na androginijata ~esto gi opfa}a site polarnosti (E@R, 1981:38). Od druga pak strana, ona {to e za nas mnogu pova`no, i {to se naso~uva kon individuata, t.e. kon nejzinata ritualna proekcija, tuka bi mo`ele da gi spomneme brojnite primeri na ritualnata dvopolnost vo

raznite plemenski zaednici. Na pr., poznatite inicijaciski obredi na subincizijata vo nekoi srednoavstraliski plemiwa mo`at da se

protolkuvaat kako mo`nost na ma`ite da im se podari simboli~na vagina. Sli~no na ova, simboli~nata preobrazba na mom~iwata vo "`eni" i obratno so pomo{ na transvestizmot za vreme na inicijacijata, zabele`ena e vo nekolku afri~ki plemiwa (Masaj, Nandi, Nuba i Soto) kako i vo plemiwata od Nova Gvineja i moreuzata Tores. Interesno i blisko do na{ite koncepcii e tolkuvaweto na Elijade za vakvata pojava: toj smeta deka religiskoto zna~ewe na ritualnata androginija se sostoi vo toa {to inicijantot ima pove}e mo`nosti da dostigne odreden na~in na bivstvuvawe dokolku prethodno bil vo situacija simboli~ki da ja dostigne taa celina (E@R, 1981: androginija). Taka na primer vo mitovite i obredite vo ju`na Afrika, androginijata kako motiv e dosta frekfentna kako vo mitskite pretstavi na nivnite bo`estva, taka i vo domenot na ritualnoto dejstvie. Na pr., spored veruvawata koi se aktuelni vo plemeto Dogon, na sekoe dete pri ra|awe mu e dadena biseksualna du{a za da se nadoknadi toa {to ne e androgin. Za vreme na nivnoto rastewe, vo periodot na pubertetot nivnata nedominantna du{a se odvojuva od nivnoto telo preku obrezuvaweto ili pak ekscizijata. No, duri i po ovoj inicijaciski obred, navodno, ostanuva "senkata" od izgubenata du{a. Vo ovaa smisla M. L. Rikets veli deka e te{ko da se pronajde nekoj posoodveten i pojasen izraz na nivnata navodna nostalgija po androginata celovitost (M. L. Ricketts, 1981:38). ja Interesen odreduvaat e faktot deka

paradigmati~nite

momenti

koi{to

edna

plemenska,

pubertetska inicijacija se ozna~eni so hirur{kite intervencii koi ve}e gi poso~ivme: obrezuvawe i subincizija. Vo ovoj kontekst bi gi navele najdisparantnite tolkuvawa na ovie dva obredni ~ina 7 , pri {to na{iot stav

6

7

H. Baumann, Das doppelte Geschlect, 1955. Vo ovaa smisla, samo popatno bi gi navele tolkuvawata na @. Diran, koj vo svojata studija Antropolo{kite strukturi na imaginarnoto (1989) vakvata hirur{ka intervencija ja tolkuva vo smisla na "razdvojuvaweto na ma{koto od `enskoto". Analognoto gledi{te go zastapuva i M. Zahan. Potoa treba da se spomnat i tolkuvawata od strana na Betelhajm (1979), kako i na istaktaniot etnolog i psihoanaliti~ar Geza Rohajm, Héros phallique et

ostanuva dosleden na toa, deka preku ovie praktiki, neofitot stanuva na izvesen na~in aseksualen, na prenatalen, bivstvuvawe pretstavuvaj}i simboli~no istovremeno kako

opredelen

modalitet

pretstaven

androginitet (Eliade, 1959:65; Vierne, 1987:27). Imaj}i gi vo predvid spekulaciite dobieni od Elijade i Simon Vjern okolu mo`nata

"aseksulnost" i eventualnata implikacija na "androginijata", se navra}ame na na{ite heroi/heroini koi, kako {to navedovme gi ~ivstvuvame istovremeno "i kako ma{ko i `ensko", no i kako "nitu ma{ko, nitu `ensko". I povtorno vo smisla na edno isklu~ivo fenomenolo{ko tolkuvawe na inicijacijata, Elijade smeta deka vakvite obrasci vo pubertetskite rituali, na izvesen simboli~en na~in go pretstavuvaat usmrtuvaweto na neofitot, kako bi mo`el potoa potorno da bide roden. Vo taa nasoka, androginitetot na na{ite heroi go tolkuvame kako faza na nivnata privremena smrt, po {to usleduva nivnoto povtorno ra|awe vo "vistinskiot rod/pol". Naveduvaj}i gi site ovie primeri ednostavno od pri~ina za sogleduvawe na univerzalnata prisutnost na ovoj fenomen vo domenot na mitsktoto i ritualno dejstvie, smetame deka iznesenite primeri od makedonskata narodna literatura nadopolneti so momentite od obi~ajnata i ritualna praktika vo Makedonija, na sli~en na~in go pretstavuvaat kopne`ot po nedovitlivata i nedofatlivata celovitost na ~ovekovoto bitie, osobeno koga e vo pra{awe fazata na polovoto sozrevawe. Mnogu zna~ajno za otkrivaweto na univerzalnata priroda na ovoj fenomen, pretstavuvaat ve}e poso~enite primeri, koi {to Jir`i Polivka gi naveduva kako komparativna podloga na dvete prikazni od Verkovi}, okvalifikuvani kako "metamorfoza na polot". Sega povtorno }e se navratime na univerzalniot moment na nazna~eniot transvestizam, koj go sre}avame vo inicijaciite niz koi pominuvaat najpoznatite svetski heroi: dovolno e da se setime na Ahil i na

symboles maternels dans la mytholoqie australienne, (Roheim, 1970). Sepak, soglasuvaj}i se so S. Vjern, zaklu~uvame deka pra{aweto okolu smislata na vakvite praktiki spa|a vo edno od

negoviot prestoj na mominskiot ostrov, kade {to `iveel eden dolg period me|u tie devojki, pa duri i samiot bil oble~en kako devojka, {to e vo sklad so posebnite obi~ai na nekoi drevni pubertetski inicijacii (Eliade, 1959:237; T. H. Gaster, 1987, ER, vol.6:304). Ahileeviot devetgodi{en prestoj na ostrovot Skir, kade {to ja otkrivame inicijaciskata paradigma na transvestizmot rezimirano ni svedo~i za slednoto: predanijata ni govorat za toa kako "im e pretska`ano na Pelej i na Tetida deka Ahil }e go izgubi `ivotot pred Troja. [tom zapo~naa prigotvuvawata za Trojanskata vojna, roditelite go pratija Ahil, preoble~en vo `ensko zdolni{te, na dvorot kaj Likomed, kralot na ostrovot Skir. Ovde Ahil, pod imeto Pira, minuva celi 9 godini vo dru`ewe so kralskite }erki. Imeno, toj ovde prestojuval se' dodeka Odisej ne go prona{ol, vpro~em, bez kogo ne mo`ela da bide osvoena Troja." (Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 8; Ovidius, Metamorphoses, XIII, 162 i natamu; Hygini, Fabulae, 96). (RGRM, 1979:72; Schönbeck, 1977:61-65 - EM, v. Achilleus). Mitskiot ekvivalent na ovoj transvestizam, vo smisla na objasnuvawe na inicijaciskite rituali vo Anti~ka Grcija ni go predo~uva i Burkert vo negovata studija Greek Religion (1985). Toj ne' potsetuvaa na nekolku analogni sceni na transvestizmot, koi se vo kontekst na pubertetskata inicijacija. Tuka e na pr., prikaznata za devoj~eto koe naedna{ se pretvorilo vo eden mo}en efeb. Ova scenario se javuva kako paralelizam na nazna~enata epizoda od Ahileeviot `ivot, kade {to negovata vistinska ma{ka priroda ni se otkriva vo momentot na istrelot na oru`jeto i glasot na trubata. Istiot ovoj paralelizam go otkrivame vo prikaznata za Tezej koj, pristignuvaj}i vo Atina, vo hramot na Apolon Delfiski, be{e ismejan kako devoj~e se' do onoj moment koga ja soble~e svojata obleka i go frli `rtveniot bik visoko vo nebo (Burkert, 1985:261). Pokraj spomnatite sceni od pubertetskiot transvestizam, sogledan pred se' vo anti~kiot svet, naiduvame i na zna~ajni sliki na androginite su{testva vo nekoi Vavilonski tekstovi, kade {to mo`eme da naideme na

najkontroverznite podra~ja na istra`uvawe (Vierne, 1987:27).

t.n. "~ovek-`ena". Potoa, na ostrovot Kos sve{tenikot na

Herakle e

oble~en vo `enska obleka, a istiot ovoj svet transvestizam e potvrden i pome|u severnoamerikanskite indijanci. Ponatamo{ni refleksii na pojavata na transvestizmot sre}avame i vo prikaznata za Dionis, koj be{e oble~en vo `enska obleka od strana na bo`icata Rea (T. H. Gaster, 1987, ER. vol.6:304). Androginite pretstavi na brojnite anti~ki junaci od tipot na Zevs, Afrodita, Venera, Dionis i drugi, i vsu{nost voveduvaweto na androginite bo`estva i ritualnata androginija spored Mari Delkur ima za cel zgolemuvawe na plodnosta. ^arls Long (1963), vo svojata studija posvetena na kosmogoniskite mitovi, smeta deka vo brojnite mitologii vo koi na nasilen pat se razdvojuvaat neboto (tatko) i zemjata (majka), istite se nao|aat na pragot od vistinskata androginija. Tie ni go pretstavuvaat spojuvaweto na matrijarhalnite i patrijarhalnite kulturi. Isto taka bi mo`ele da se osvrneme na mitologijata na

severnoisto~nite paleoazijati, kade {to kulturniot heroj, prapredok Gavran isto taka se javuva i kako medijator pome|u ma{koto i `enskoto (prevashodno vo negovite obidi da go smeni polot) (Meletinski, 1981:189).

***

Sepak, ne oddale~uvaj}i se premnogu od na{eto istra`uvawe na androginijata i transvestizmot kako inicijaciski fenomen, }e rezimirame deka istata pojava prosledena vo makedonskite primeri pred se' dobiva kvalifikativ na inicijacisko isku{enie, vo smisla na edno dragoceno iskustvo koe mu ovozmo`uva na herojot/heroinata da go zdobie svojot sopstven integralen identitet, i so toa da stapi vo svetot na vozrasnite. Ednostavno, mo`eme da zaklu~ime, deka vo odredeni nekoi i kulturi, kako {to toa go voop{ti Betelhajm, transvestizmot pretstavuva zadol`itelen element vo pubertetskata inicijacija na mladite neofiti (v. Betelhajm, 1979).

4. ZAKLU^OK Vo oblik na zaklu~ok, mo`eme da konstatirame deka vo ramkite na pubertetskata inicijacija, koja{to ja analiziravme pred se' od aspekt na protagonistot od vol{ebnata prikazna, nazna~eniot premin od detstvo vo svetot na vozrasnite be{e analiziran od prizma na antropologijata na rodot. Go sogledavme tipi~noto ma{ko inicijacisko isku{enie, koe proizleze od karakteristi~nite ma{ki prikazni (onie koi zboruvaat za potragata, t.e. avanturata na herojot: AT 300, 301, 326, 551) i vo niv go otkrivme tradicionalniot binaren blok: borba - pobeda, zada~a - re{enie, potoa go analiziravme isto taka specifi~niot slu~aj na transformacijata na herojot, analizirana preku varijantata na AT 554, kako i specifi~niot slu~aj "Siljan {trkot", kade {to ja otkrivme simbiozata na avanturata i transformacijata na herojot. Vtoriot zna~aen moment vo ova na{e istra`uvawe pretstavuva{e analizata na tipi~no `enskata pubertetska inicijacija, koja vo ramkite na edna ma{ki-dominantna kultura go dobiva svojot obrazec preku likot na nevino progonetata heroina. No, vo ramkite na vaka odredenite tipi~no ma{ki i tipi~no `enski ulogi, vo nazna~eniot preod, kako delikatni ni se pojavija izvesni tipovi prikazni, koi gi narekovme "slu~ai na me|a", i kade {to zapravo preku fenomenot na androginijata i transvestizmot, kako specifi~na forma na inicijacisko isku{enie gi analiziravme dadenite slu~ai (AT 514, 881, 883 A, 884B). Vo oblik na zaklu~ok mo`eme da go izneseme stavot koj se odnesuva na toa deka bez ogled na tipot na isku{enieto, site analizirani heroi i heroini uspe{no go ostvaruvaat svojot premin od neznaewe i nezrelost vo duhovnoto doba na zrelosta, realiziraj}i go trokratnoto otkritie: ona koe se odnesuva na svetoto, seksualnosta i kulturata.

IV

HEROJSKA INICIJACIJA

Definiraweto na t.n. "herojska inicijacija" be{e obusloveno od herojskite ~inovi koi{to gi sproveduvaat golemite epski heroi. Smetame deka glavnite inicijaciski ~inovi i isku{enija niz koi minuvaat epskite heroi se fokusiraat na slednite momenti: posledovatelno odvivawe na inicijaciskite borbi koi se rasporedeni vo krucijalnite momenti od `ivotniot ciklus: ra|awe, detstvo, pubertet, svadba i smrt. Vtoriot moment koj ja specificira vakvata inicijacija pretstavuvaat ~inovite na otkrivawe ili zaposednuvawe na novi teritorii, gradovi, kuli, tvdrini, mostovi i sl. koi se neposredno usloveni od nekoi prethodno pominati isku{enija. Ova ne' naveduva na idejata za vospostavuvawe izvesni reminiscencii so kultunite heroi. Kon popreciznoto odreduvawe na ovoj vid "specijalna inicijacija" }e ni poslu`at i golemite dvoboi koi se realiziraat pome|u svetcite i ~udovi{tata, so ~ija pobeda se ostvaruva blagosostojbata vo celata zaednica. Navedenite momenti ne' vodat kon definitivnoto odreduvawe na vakvata inicijacija kako "nadli~na", zatoa {to vo nea gi sogleduvame implikaciite na makrokosmi~kiot uspeh, uspeh koj se odnesuva na celiot socium od kade {to poteknuva izbraniot heroj, za razlika od pubetetskata inicijacija (od vol{ebnite prikazni) vo koja herojot go postignuva svojot mikrokosmi~ki, t.e. li~en uspeh. Vo soglasnost so site vostanoveni tipovi inicijacija (pubertetska, herojska i svadbena), i vo ovaa inicijacija go otkrivame simbolizmot na smrtta i povtornoto ra|awe, izrazen preku poznatata tripartitnost na inicijaciskite fazi.

272

Vo prviot del, koj e posveten na op{tite specifiki na herojskata inicijacija, najprvin so pomo{ na etimolo{kite tolkuvawa }e se obideme da ja otkrieme prirodata i potekloto na ovoj vid su{testva, za da potoa niz prizma na raznite teoretski sogledbi uka`eme na postoeweto na raznite vidovi heroi i herojstva. Toa }e ne' naso~i kon definiraweto na tipi~no epskata herojska inicijacija, koja {to }e bide sogledana vo vtoriot del isklu~ivo vrz brojnite podvizi na najgolemite heroi od makedonskata epska produkcija. Ottamu, vo vtoriot del }e se zadr`ime na slednite momenti: 1. otkrivawe na biografskiot model na herojot Krali Marko, 2. otkrivawe na tragite od kulturniot heroj izrazeni preku zaposednuvawe na novite teritorii od strana na Krali Marko i borbata na svetcite protiv ~udovi{tata, vo smisla na podobruvawe na `ivotot na celata zaednica. 3. Isto taka }e se osvrneme na specifi~nite heroi od internacionalen karakter - deteto i `enata-junak.

I. Nekoi specifiki na herojskata inicijacija

1. Potekloto i prirodata na herojot I den denes postojat opredeleni kolizii okolu vostanovuvaweto i kone~noto definirawe na poimot "heroj", pred se' vo smisla na "koja kategorija su{testva" pripa|a ovoj izraz, kako i vtoroto nere{livo pra{awe koe se odnesuva na eventualnoto negovo etimolo{ko odgatnuvawe. Istra`uvawata na najuglednite teoreti~ari ni pru`aat razni divergentni podatoci okolu navedenite dva momenta. Isto taka va`en problem pri odreduvaweto na specifikite na herojot pretstavuva i multipliciraweto na raznite vidovi heroi, t.e. herojstva. Spored Meletinski herojot kako univerzalna kategorija na lica, koja se javuva vo site mitologii, retko mo`e da bide oddelena terminolo{ki tolku jasno kako {to e toa slu~ajot so gr~kata mitologija. Vo arhai~nite mitologii, herojot e mnogu ~esto klasificiran zaedno so golemite pretci, 273

dodeka pak vo porazvienite mitologii se podrazbiraat legendarnite drevni carevi ili pak slavnite vojskovodci, nosej}i pritoa istoriski imiwa (1980:296-297). Sovremenite etimolozi mu davaat razli~ni tolkuvawa na ovoj zbor izdvojuvaj}i ja od edna strana funkcijata na za{titata, pokrovitelstvoto (indoevropskiot koren *ser-, varijantata *swer-, *wer-, lat. servare "da se ~uva", "da se spasi"), dodeka pak od druga strana, etimolo{koto re{enie se javuva na relacijata heros - Hera /$Hra/ (Taho-Godi, 1980:294). Vo ovoj kontekst mo`eme da go poso~ime istra`uvaweto na Kazanski (1989:54-58), koj vo trudot "K Ìtimologii teonima Gera"se zadr`uva tokmu na relacijata Hera, heros i Herakle, uka`uvaj}i go pritoa osnovnoto sovpa|awe pome|u "Herakle" i "Jaroslav", {to mu dava pravo da zboruva za izvesno indoevropsko poteklo na ovie teonimi (1989:56-58). Toj zaklu~uva deka i.e. koren *Zor-/ Zor-, osven vo brojnite li~ni imiwa se javuva i vo redica teonimi (na pr. Ârovit; lat. Gerovitus; slovenskoto bo`estvo na proletnoto plodorodie Ârilo, sr.rus. Ârila, belor. Ârìlo, srpskohrv. Jarilo). Spored nego, od korenot *Zor-/ Zor-, se obrazuvaat vo osnova imiwata na slovenskite ma{ki bo`estva. Vo gr~kata tradicija istovremeno so "herojot" se javuva i ma{koto bo`estvo ¥rwV, koe e potvrdeno ve}e vo mikenskite tekstovi: ti-ri-se-ro-e /tris-herohei/ - trojniot heroj (Kazanskij, 1989:56). Vsu{nost, svesen za nevozmo`nosta da se izvede soodvetna

etimologija od samiot teonim, toj ja otvara mo`nosta kon re{avaweto na ova pra{awe so pomo{ na slo`enoto ime koe go nosi golemiot gr~ki heroj Herakle. Mikenskoto poteklo na Herakle ni dava mo`nost za slednoto sogleduvawe: vnatre{nata forma na imeto ($HraklÚV - $Hra+klOEoV) ostanuva jasna niz site natamo{ni vekovi, makar {to zna~eweto na "slavniot Heroj" ili pak na "herojot koj stanuva slaven blagodarenie na Hera" se oslonuva edinstveno na mitot koj zboruva za srxbata na Hera kon Herakle. Zna~i, kako {to naveduva Kazanski, pred nas e u{te edna voobi~aena anti~ka etimologizacija od tipot lucus a non lucendo (1989:55-56).

274

Dosta smela potkrepa vo tolkuvaweto na Kazanski pretstavuva i ve}e spomnatata analogija pome|u Herakle i op{teslovenskoto li~no ime Jaroslav. Brojot na primerite koi {to Kazanski gi naveduva e preobemen, {to mu dozvoluva da ja oformi svojata teza za indoevropskite izvori na dvete imiwa: Herakle i Jaroslav. I tokmu blagodarenie na ovie paralelizmi, avtorot go vospostavuva i indoevropskoto poteklo na teonimot Hera (1989:56-57). Vo sklad so ve}e poso~enite sogleduvawa na Kazanski, okolu etimolo{koto odreduvawe na herojot, i spomnatata relacija so Hera, Herakle i op{toslovenskiot izraz Jaroslav, bi go navele i Toporov. Toj, vo eden od svoite ponovi trudovi posveten na "trakiskiot kownik vo balkanskata i indoevropska perspektiva" (1992:3-32), isto taka mu obrnuva golemo vnimanie na istoriskoto poimawe na gr~kiot heros, spomnuvaj}i ja vo toj kontekst i izlo`enata ideja na Kazanski (1992:18-20), so edno dosta va`no ufrluvawe na temata na trakiskiot ¥rwV, vo kontekst na t.n. "osnoven" mit. Inaku, navedeniot "osnoven" mit ni zboruva za borbata na Gromovnikot i protivnikot, koj e naj~esto htonsko ~udovi{te (1992:20). Podetaqno na ovoj segment }e se navratime vo delot posveten na "Svetecot koj ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj".

*** Vo gr~kata mitologija, pod heroj se podrazbira sin ili potomok na bo`estvo i smrten ~ovek. Vo Homerovata Ilijada, so ovoj kvalifikativ se imenuvani golemite borci, dodeka vo Odiseja, pod ovoj poim e imenuvan blagorodniot ~ovek koj ima slavni pretci. Istorijata na gr~kiot heroj se odnesuva na t.n. klasi~en, ili olimpiski period na gr~kata mitologija (II milenium p.n.e.), koj e inaku povrzan so vtemeluvaweto na patrijarhatot i rascutot na mikenskata Grcija. Olimpiskite bogovi vo borbata so doolimpiskiot svet na ~udovi{nite pora|awa na zemjata-majka Gea, sozdavaat pokolenija nare~eni heroi, kako rezultat na nivnata bra~na vrska so smrtnicite.

275

Ponekoga{, herojot ne go poznava svojot tatko, vospituvan e samo od negovata majka i trgnuva vo nekakva potraga koja naj~esto dobiva karakter na podvig, kako na pr. vo slu~ajot na Tezej. Obi~no herojot poseduva neograni~ena sila i nad~ove~ki mo`nosti, me|utoa sepak toj e li{en od besmrtnosta, koja ostanuva isklu~ivo privilegija na bo`estvata. Za toa najdobro ni svedo~at mitovite vo koi bogovite se obiduvaat da go napravat herojot besmrten, {to za `al zavr{uva so neuspeh. Vo na{iot trud ve}e gi poso~ivme analognite sudbini na decata Ahil i Demofont. Ednostavno, i vo obata slu~aja vo bo`estveniot obid da se napravi deteto besmrtno, se vme{uva glupavosta i ograni~enosta na smrtniot, obi~en ~ovek, vo klu~niot ~as na "obesmrtuvaweto". Vo taa smisla postavuvame odredena analogija pome|u Tetida i Demetra, kako i srodnost - vo slu~ajot pome|u Pelej (tatkoto na Ahil) i Metanira (majkata na Demofont). Dosta ume{na psiholo{ka prezentacija na gr~kiot heroj ni dava TahoGodi, potsetuvaj}i ne' na dramati~niot karakter na li~nosta na herojot, vo smisla na toa {to celiot negov `ivot ne e dovolen za da se otelotvori bo`estveniot karakter (1980:295). Osven toa, ne smeeme da go zaobikolime razdvojuvaweto na raniot i docniot heroizam, vo ramkite na gr~kata mitologija. Pod prviot tip herojstvo ja podrazbirame paradigmata na borbata i uni{tuvaweto na ~udovi{teto (borbata na Persej so Gerion; Belerofont so himera; potoa cela niza podvizi {to gi prezema Herakle; borbata na Zevs so Tifon itn). Vtoriot, t.e. docniot heroizam e povrzan so intelektualizacijata na herojot, so negovite kulturni funkcii (~ija{to paradigma sre}avame vo likot na iskusniot majstor Dedal). Vo kategorijata "heroi" se vbrojuvaat i muzi~arite i peja~ite od tipot na Orfej, potoa prorocite (Tiresij, Kalhant, Trofonie), odgatnuva~i na zagatkata (Edip), zakonodavcite (Tezej) itn. No, ona {to e mo{ne zna~ajno, {to go uo~uvaat site avtori koi se zanimavaat so fenomenot na herojot i herojstvoto, go zabele`uva i minucioznata i prodlabo~ena Taho-Godi. Imeno, bez ogled na karakterot na

276

heroizmot, podvizite na heroite sekoga{ se sproveduvaat so pomo{ na bo`estveniot roditel (Zevs, Apolon, Posejdon), ili pak so pomo{ na nekoj bog ~ija funkcija e sli~na na onaa na herojot (mudrata Atena mu pomaga na umniot Odisej). Razvitokot na heroizmot i samostojnosta na herojot se sveduvaat na negovoto protivstavuvawe na bogovite, na negovata drskost i prestapite, koi se nagomiluvaat vo pokolenijata na herojskite dinastii, koi vodat kon pogibijata, propasta na herojot (Taho-Godi, 1980:295-96). Vo po~etokot na prviot milenium p.n.e. golema aktuelnost dobiva kultot kon umrenite heroi, koi se inaku sosem nepoznati od aspekt na homerovskite poemi, no zatoa se mnogu poznati vo ramkite na mikenskite pogrebni ceremonijali. Vo kultot na herojot e odrazena idejata za bo`estvenata nagrada po smrtta, vera vo prodol`uvaweto na za{titata na herojot i pokrovitelstvo na negovite lu|e (Taho-Godi, 1980:295). Koga sme vo potraga po etimolo{koto odgatnuvawe na ovoj poim, ne e lo{o da se osvrneme na negoviot sinonimen izraz, koj e specifi~en za ju`noslovenskoto jazi~no podra~je - junak. Imeno, kako {to ne' upatuva Petar Skok (1971:785-786), izrazot junak poteknuva od latinskiot izraz "juvenis" vo zna~ewe na mlad junak, t.e. heroj, {to vo potpolnost korespondira so na{ata tema. Ovaa kovanica poteknuva od seslovenskata i praslovenska pridavka junq , {to zna~i mlad, od kade {to pak Skok ne' vra}a na indoevropskiot koren *ieu- koj isto taka upatuva na nazna~enite momenti: mlad, mlado mom~e. Isto taka bi se navratile i na RMJ, kade {to e izrazot objasnet so sintagmata "hrabar ~ovek". Vo smisla na uka`uvawe na etimolo{koto poteklo na poimot "heros heroj", po`elno e da se navratime na istra`uvawata na P. Hr. Ilievski, koj go izveduva od mikenskiot troen heroj ti-ri-se-ro-e /tris-herohei/, (1991:47-53). Toj uka`uva na vrskata pome|u mikenskite li~ni imiwa i homerskite herojski imiwa, istaknuvaj}i ja va`nosta na mikenskata civilizacija koja vo "Temniot vek" poslu`ila kako osnova i inspiracija za gr~kata mitologija i epska poezija. Vo tekot na na{ata analiza, }e vidime deka ovoj avtor vospostavuva interesna analogija pome|u navedeniot istoriski moment od

277

mikenskata civilizacija i istorijata na ju`noslovenskite narodi, za vreme na turskata dominacija, koga epskata poezija e vo svojot najgolem podem. Inaku, bi morale da navedeme deka vo Homerovata Ilijada herojot ozna~uval borec, koj `ivee i umira, baraj}i ja svojata ~est i slava, so {to se ~uvstvuva edno bitno otklonuvawe od tradicionalnoto poimawe na "kultot na herojot", kogo vidovme deka go ozna~uvale kako kult kon pokojnikot. Za vreme na `ivotot toj se istaknuval so osobeni kvaliteti vo korist na negovata zaednica. Vakvoto sfa}awe gi odreduva heroite - pokojnici kako mo}ni - silni i dejstvitelnii i po nivnata smrt. Nazna~enata nocija ne' upatuva na nivnata besmrtnost. Spomnatiot kvalifikativ na "herojot" go sre}avame vo slu~ajot na Agamemnon vo Eshilovite @rtvoprinesuva~i, kako i vo Sofokleoviot Edip na Kolon, dodeka pak Homerovite junaci ni se predo~uvaat kako smrtni heroi (v. Schein, 1989:59-61). Mo`ebi na eden spekulativen plan interesna simbioza na besmrtnen i smrten heroj sogleduvame vo epskite tvorbi za Krali Marko. ]e zabele`ime edna interesna pojava: besmrtnosta na Krali Marko e isklu~ivo prika`ana vo predanijata, dodeka vo epskite pesni ne e zabele`an nitu eden vakov primer. Narednata mo`nost vo odgatnuvaweto na misterioznata etimologija na gr~kiot heros, bi pretstavuvalo istra`uvaweto na V. Pot{er (W. Pötscher, Hera und Heros, 1961), spored kogo etimolo{ki herosot e vo vrska so zborot ¬rh, "godi{no vreme", obrnuvaj}i vnimanie na slednata analognost vo odnos na izvorniot heros. Mo`ebi e to~no gledi{teto deka izvorniot heros bil "sezonski" vo smisla na negovoto minuvawe niz ciklusot na godi{nite vremiwa, so {to se realizira nocijata na negovata besmrtnost - sogledana isklu~ivo preku regeneracijata, t.e. povtornoto javuvawe. Sepak, navra}aj}i im se na Homerovite junaci, Set [ejn smelo ne' potse}a deka kaj Homer, hore zna~i "prolet", pa ottamu, toj go izveduva zaklu~okot (mo`bi presmel i proizvolen) deka homeroviot heroj e sezonski, koj doa|a do vrvot na svojata mo} kako cve}eto vo prolet. Spored nego, rastitelnata metaforika ja izrazuva pretstavata na Ilijada za herojot kako smrtnik, koj se bori i umira bez nikakva nagrada vo zadgrobniot `ivot, osven slavata koja e opeana vo

278

epskata pesna (Schein, 1989:82-83). Ovaa zabele{ka ja ~uvstvuvame kaj brojnite heroi od na{ata epska produkcija. Najgolem broj dokazi za ova na{e pra{awe dobivame od anti~kata kultura. Na primer, vo pi{anite anti~ki izvori, zborot heros mnogu ~esto se koristi vo smisla na "junak". Spored Pirson (Pearson, 1913, ERE), ova ime im se dava na onie pokojnici, od koi {to se bara za{tita, pomo{ i naklonost. Vo svoite istra`uvawa Fukar i Rode gi smetaat herosite kako stari bogovi koi se li{eni od nivnoto dostoinstvo. Me|utoa, Hejdon pravilno go definira herosot kako du{a na pokojnikot, koj `iveel kako smrtnik me|u smrtnite lu|e i koj umrel onaka kako {to mu odredila sudbinata, vleguvaj}i potoa me|u htonskite bitija (v. B. Gavela, 1953:99-109). Vo prodol`enieto na svoeto istra`uvawe posveteno na anti~kiot kult na herosot, Gavela go istaknuva tvrdeweto koe podocna }e mu pomogne da go dooformi svojot stav a propo ova pra{awe. Zna~i, podatocite od anti~kite pisateli poka`aa deka kultot na herosot e vrzan za veruvaweto vo zagrobniot `ivot. Spored postarite religiozni koncepcii na prostiot narod sekoj pokojnik stanuval heros. Vo sklad so vakvata koncepcija i Gavela go iznesuva svojot zaklu~ok deka anti~kiot "kult na herosot", kogo go poistovetuva so kultot na pokojnikot, go smeta kako nasledstvo na preistoriskata zaednica (Gavela, 1953:104-109). So ova negovo gledi{te, toj se oddale~uva od tvrdeweto na Pikar deka istoto poteknuva od mikenskiot period (Gavela, 1953:108). Po`elno bi bilo, samo rezimirano da dademe osvrt na ova pra{awe, koe ve}e Elijade go razmotruva vo negovoto poglavje posveteno na "gr~kite heroi". Ve}e Pindar prave{e razlika pome|u tri kategorii na `ivite bitija: bogovi, heroi i lu|e (Olimpiski epinikii, 2, 1). Kategorijata na heroite, kako {to gledame postavuva zna~ajni problemi vo smisla na slednoto: kakvo e potekloto i ontolo{kata struktura na gr~kite heroi, i vo koja mera mo`at da se sporeduvaat so drugite vrsti koi posreduvaat pome|u bogovite i lu|eto? Osven toa, za nas e mnogu zna~ajna relacijata pome|u poimaweto na "gr~kiot heroj" i na{iot epski heroj, vo smisla na negovoto

279

definirawe. Zatoa {to, vo najgolem broj slu~ai, glaven orientir pri definiraweto i okvalifikuvaweto na ju`noslovenskiot epski heroj pretstavuvaat tokmu gr~kite epski heroi. Pratej}i go veruvaweto vo pretcite, E. Rode smeta deka heroite se, od edna strana "tesno povrzani so htonskite bogovi, a od druga strana, so preminatite, umrenite lu|e. Vsu{nost, tie samo pretstavuvaat duhovi na umrenite koi prestojuvaat vo vnatre{nosta na zemjata, i tamu `iveat ve~no, kako i bogovite, na koi im se sli~ni spored mo}ite" (Rode, 1991:96-126). Mo`ebi e zna~ajno da se navede i negovoto gledi{te deka idejata za heroite ne e nastanata od poetskite sliki i prikazni, tuku od ostatokot na edno staro, predhomerovsko veruvawe, koe e so~uvano vo oblik na eden lokalen kult (Rode, 1991:103). Vo kontekst na Rodeovoto sfa}awe na herojot i herojstvoto, a {to e vo najtesna vrska so na{ata tema - "poimawe na herojot vo epskata narodna produkcija", treba da go poso~ime negoviot stav deka kako heroi bile po~ituvani re~isi site likovi od legendite i juna~kata poezija (1991:110). No, Nasproti Rodeovoto tolkuvawe, se javuva H. Uzener (H. Usener so deloto Götternamen, 1896), kade {to go podr`uva bo`estvenoto poteklo na heroite: isto kako i demonite, heroite poteknuvaat od "momentalnite" ili "posebni" bo`estva (Sondergötter), t.e. od bo`estvenite bitija koi imaat posebni funkcii (Elijade, I,1991:241). Za ova na{e istra`uvawe e osobeno va`na pojavata na L. R. Fernel, koj vo 1921 godina predlo`i edna kompromisna teorija koja se' u{te u`iva odreden ugled. Spored ovoj avtor, site heroi nemaat isto poteklo; toj razlikuva 7 kategorii, pri {to se za nas osobeno zna~ajni: 1. heroi od bo`ensko ili obredno poteklo (kade {to go svrstuvame "svetecot koj se bori so ~udovi{teto"); 2. li~nosti koi navistina `iveele (voini, borci ili sve{tenici) - ciklusot na Krali Marko.

280

3. heroi koi se izmisleni od poeti ili u~eni - (ovaa kategorija bi ja pro{irile vo slednata nasoka: heroi koi se izmisleni od narodot, kade{to go svrstuvame deteto-junak 1 (Elijade, 1991:241). Vo obidot da go definirame herojot /naj~esto vrz paradigmata na gr~kiot heroj, a poretko vrz paradigmata na heroite od svetskite epopei/ ne bi smeele da go zapostavime istra`uvaweto na A. Brelih, koj mo`ebi najblisku do na{eto sfa}awe, gi korelira dvete nocii: herojstvo i inicijacija. Vo svojata kniga Gli eroi greci (1958), Brelih ni ja opi{uva morfolo{kata struktura na heroite: toa se lica ~ija smrt ima posebna veli~ina i koi se tesno povrzani so borbite, agonistikata, mantikata i medicinata, pubertetskata inicijacija i misteriite; tie gi zasnovuvaat gradovite i nivniot kult e pred se' od gra|anski karakter; tie se pretci na grupite na krvnite srodnici i "prototipski pretstavnici" na nekoi osnovni ~ove~ki dejnosti. Osven toa, heroite poseduvaat posebni, duri i ~udovi{ni osobenosti, a isto taka i ekscentri~no odnesuvawe, {to ja oddava nivnata nad~ove~ka priroda (A. Brelich,1958:313; Elijade, 1991, I, :241-242). Vo ovoj kontekst bi go navele i stavot na Elijade, spored kogo site gr~ki heroi go delat egzistencijalniot modalitet sui generis (nad~ove~ki, no nikoga{ bo`estven), i deka nivnite potfati se vrzani za prvobitnata epoha, tokmu onaa koja sledi po kosmogonijata i Zevsoviot triumf (1991, I:242). Sega bi go navele i produhovenoto sogleduvawe na M. Pavlovi}, spored kogo dale~noto poteklo na herojot se nao|a vo dionisiskoto bitie. Junakot, toa e Dionis koj uspeal da se ottrgne od majkata i od ciklusot koj e diktiran od nejzinata `ivotna sila (Pavlovi}, 1987:109). Spored Pavlovi}, postojat pove}e tipovi na juna{tvo i junaci, koi vo eden istoriski ciklus naj~esto se javuvaat po sledniot redosled: 1. koj e posilen (gi `rtvuva drugite). Ovaa paradigma ja sre}avame vo Stariot zavet (David i Golijat), potoa vo Hesiodovata Teogonija, kade {to naiduvame na uni{tuvawe na prethodnite generacii bogovi; isto taka paradigmati~en

1

Sepak, postojat i takvi avtori (A. Gavrilovi} i E. K. Teodorov) koi vo decata junaci gledaat epsko oblikuvawe na realni istoriski li~nosti (v. Petrovski, 1992:81).

281

primer na ovoj tip juna{tvo pretstavuva i postarata Eda, kade {to se sre}ava uni{tuvaweto na divovite; vo Ilijada toa e slu~ajot so Ahil i Ajaks, dodeka pak na nivoto na narodnata poezija na balkanskite Sloveni, ova juna{tvo se realizira preku likot na Jovan i divskiot stare{ina. 2. Onoj koj e poplemenit - se `rtvuva sebesi. (pr. Pesna za Rolan, Kralot Artur; Kosovskiot ciklus na srpskata narodna poezija, Ilijada (vo relacijata: Hektor - Patroklo); Epot za Nibelunzite (Zigfrid). i sl. 3. onoj koj{to e popameten gi nad`ivuva ostanatite (Odisej, Kalevala, Krali Marko, Jov, kako i pogolemiot broj od ajdu~kite pesni) (Pavlovi}, 1987:111112). Razmotruvaj}i gi razli~nite aspekti, t.e. teoretski modaliteti okolu ovoj fenomen, isto taka bi se osvrnale i na stavovite koi gi izlo`uva Teodor Gaster. Vo svoeto so`eto, no iscrpno obrazlagawe na fenomenot na "herojot", ovoj avtor vsu{nost ne' voveduva vo najdlabinskite i

najsu{testvenite herojski podvizi i sudbini na golemite heroi od svetskata kultura. Tuka se spomnuvawata na Gilgame{, Herakle, Persej, Demofont, potoa Beovulf, Vejnemejnen, Ilmarinen i sl., (ER, 1987:302-305), za da na kraj od svoeto izlagawe dojde do dene{nite "sovremeni - no neistoriski, fikcionalni" heroi, koi gi sre}avame vo amerikanskite komi~ni stripovi i crtani filmovi - Betmen i Supermen (Gaster, 1987; ER:305). Kako prilog kon ova na{e istra`uvawe bi go navele konceptot na Violet Moren, koja, zadr`uvaj}i se na prostorot na anti~ka Grcija, razlikuva tri tipa na heroi: epski, tragi~en i dramski. Zadr`uvaj}i go na{eto vnimanie isklu~ivo na opisot na epskiot heroj, go naveduvame nejzinoto mislewe: "Sekoj od navedenite tipovi heroi mo`e da bide interpretiran kako edna imaginarna faza vo koja ~ovekot ja prezentira svojata sopstvena sostojba: epopejata pretstavuva vreme vo koe pobedata mora da prevagne vo odnos na nadvore{nosta. Epskiot heroj stanuva simbol na edna gigantska borba na ~ovekot protiv prirodata videna niz tragite na sudbinata" (Morin, EU, 1992:373).

282

*** Razgrani~uvaweto na tipovite heroi i herojstva ni e osobeno zna~ajno, pred se' od pri~ina {to vo folklornoto tvore{tvo, moraat da se razgrani~at dvete osnovni kategorii: herojot od vol{ebnite prikazni, kogo go okvalifikuvavme kako neofit koj minuva niz svojata pubertetska iniiajcija i epskiot heroj - kade {to ja otkrivame paradigmata na herojskata inicijacija. Vo ovoj kontekst bi navele nekolku zna~ajni istra`uva~i na fenomenot na herojot, vo smisla na definirawe na nivnata pretstava za ovaa kategorija na su{testva, no isklu~ivo vo domenot na narodnata kni`evnost. Fon Han vo modelot na herojot otkriva edna unificirana biografija koja varira i se adaptira vo zavisnost od tradicionalnata narativna formula. Oto Rank ja sogleduva paradigmata na herojot kako edinstvo na ~ovekovata psihologija. Lord Raglan go definira i sogleduva ovoj model pred se' kako edinstvo, spoj na psevdoistorijata i ritualot, dodeka pak Kembeloviot model za herojot e izgraden i definiran kako edinstvo na originalnata mitolo{ka i psiholo{ka formula, koja se razviva vo sklad so kulturnite razvivawa i promeni (Taylor, 1964:119-120). Ona {to bi mo`ele da prifatime od Kembelovoto poimawe na herojot i herojstvoto, koi gi voobli~uva vo idejata za "monomitot", e vsu{nost sogleduvaweto so koe otide eden ~ekor ponapred od prethodnicite fon Han i Rank. Toa e otkrivaweto na istoriskiot razvoj vo verziite na edinstveniot monomit. Vo knigata na poznatiot Jungov sledbenik [. Boduen Triumfot na junakot. Psihoanaliti~ka rasprava za mitot za junacite vo golemite epopei 2 , raznite epski spomenici (Gilgame{, Ilijada, Ramajana) se smetaat kako varijanti na eden ist mit za junacite, koj se zasnovuva na kompleksot na smrtta i povtornoto ra|awe i motivot na dvojnikot, zamenikot i sl., koi se povrzani so niv. Herojskata borba isto taka se tolkuva kako eden od simbolite "na povtornoto ra|awe" (Meletinski, 1981:69-70).

2

Ch. Baudouin, Le triomphe du héros, Paris, 1952.

283

Na{ite sogleduvawa, shodno na ve}e uka`anite fenomenolo{ki modaliteti, kako i na univerzalno prifatenata tripartitnost na inicijacijata, sosema korespondiraat so spomnatite pogledi od strana na [. Boduen. Ednostavno, vo paradigmati~niot obrazec na epskiot heroj ~ij inicijaciski kvalifikativ e sogledan preku borbite i isku{enijata so protivnikot, go sogleduvame fenomenot na smrtta i povtornoto ra|awe, koe vodi kon sozdavawe u{te pogolem heroj. Bez ogled na koliziite okolu otkrivaweto na etimologijata, prirodata i su{tinata na "herojot", za ova na{e pra{awe e dosta zna~ajna procenkata koja {to vo vovednite eksplikacii na "Mikenskiot troen

heroj" ja dava prof. Ilievski: zna~i, eden od mnogubrojnite termini, nasledeni od antikata vo slovenskite i vo site evropski jazici e zborot heroj. Vo zavisnost od stepenot na razvojot na ~ove~kata svest niz vekovite zna~eweto na ovoj zbor bilo razli~no. Edno, me|utoa e zaedni~ko za site vremiwa. Vo site op{testveni sredini na bilo koj stepen od

intelektualnoto nivo, od sekoga{ lu|eto kon heroite se odnesuvale so osobena, dlaboka po~it, nezavisno od toa kako bila taa izrazuvana (Ilievski, 1991:47). Ili, kako {to smeta Teodor Gaster, karakterizacijata na eden heroj varira vo zavisnost od razli~niot stepen na ~ovekovite vrednosti i ideali vo sekoja poedine~na epoha 3 . Vo srednovekovniot svet, na pr. kako {to e toa egzemplificirano vo poemite na francuskiot trouvère 4 , glavnite

karakteristiki na herojot bea kurtoaznosta i vite{tvoto. Po primerot na Arturijanskite legendi, toj pretstavuva obrazec na hristijanskiot kvalitet (Gaster, 1987:304). Vo kontekst na spomnatoto gledi{te na Gaster, povtorno se navra}ame na Kembel, ~ie gledi{te mo`e da go dopolni odgovorot na kompleksniot poim kako {to e herojot i herojstvoto: herojskiot ~in denes,

Vsu{nost, na ova ramni{te se fokusira i Kembelovata koncepcija za "transformacijata na herojot". Transformaciite na herojot go trasiraat patot na legendarnata istorija na ~ovekovata rasa niz nejzinite tipi~ni stadiumi. Herojot stapuva na scena vo najraznovidni formi, vo sklad so izmenetite potrebi na rasata (1968:315-364). 4 Severnofrancuski poet i peja~ vo sredniot vek.

3

284

ne e isto {to i vo vremeto na Galilej. Sovremeniot herojski ~in denes pretstavuva obid - povtorno da se iznese na svetlosta na denot izgubenata Atlantida na koordiniranata du{a.

2. Epskata herojska inicijacija So uka`uvaweto na faktot deka inicijacijata go pretstavuva osnovniot model pred se' vo vol{ebnite prikazni, no i vo epskite tvorbi 5 , bi sakale da ja vostanovime su{tinskata razlika pome|u niv. Pred se', za herojot od vol{ebnata prikazna (koj minuva niz pubertetskata inicijacija), e karakteristi~no toa {to go postignuva doma{niot, t.e. mikrokosmi~ki triumf, dodeka pak mitskiot heroj, spored Kembel, a nie bi dodale i epskiot - go do`ivuva istorisko-svetskiot, t.e. makrokosmi~ki triumf (v. Campbell, 1968:37-38). Dodeka herojot od vol{ebnata prikazna, (najmaloto i

otfrlenoto dete) koe stanuva gospodar na ekstraordinarnite mo}i - uspeva da go pobedi negoviot li~en ugnetuva~, dotoga{, vtoriot - t.e. epskiot heroj vra}aj}i se od svojata avantura donesuva so sebe sredstva koi se odnesuvaat na obnovata, ili blagosostojbata na negovata zaednica vo celost. 6 Sledej}i gi dostignuvawata na Jung i Kembel, se slo`uvame so stavot deka heroizmot mo`e da se odigra kako vo prvata, taka i vo vtorata polovina od `ivotot, {to kako nocija isto taka ni slu`i za razgrani~uvawe na dvata prototipa heroizmi. Vsu{nost, preku uka`uvaweto na vakvite

5

Sintagmata "epski tvorbi" koja ja koristime isklu~ivo vo kontekst na ozna~uvawe na epskata herojska iicijacija, nikako ne ja ograni~uvame na epskite /juna~ki/ pesni, koi se, inaku prioritetni. Vsu{nost, kako {to e toa ve}e dosta dobro vostanoveno vo folkloristikata, obrazecot na epskata sodr`ina go sre}avame vo odredeni pesni od obredno-kalendarskiot ciklus. Isto taka zna~aen del pretstavuvaat oblicite od narativniot folklor, pred se' shodnite predanija, legendi, kako i transformiranite epski pesni koi dobile oblik na vol{ebni prikazni. Vo na{ata folkloristika vakvite tvorbi obi~no se narekuvaat preraska`ani epski pesni, ili pak vol{ebni prikazni so epska sodr`ina. Vo ovoj narativen oblik osven epskata sodr`ina, naj~esto i stihovnata forma /na pr. deseterecot/ uka`uvaat na poso~eniot fakt - deka stanuva zbor za epska narodna pesna. Inaku, na fenomenot na preodnite oblici, pogolemo vnimanie mu posvetivme vo oddelot "Inicijacija i vol{ebna prikazna". 6 Vo vrska so ovaa na{a koncepcija, po`elno e da se vidi Kembelovata, ve}e poso~ena distinkcija pome|u mitskiot heroj i onoj od vol{ebnata prikazna (Campbell, 1968:38).

285

determinanti, go dobivame psiholo{koto zna~ewe na heroizmot. I na eden vakov na~in, vo herojskata inicijacija, ovaa vremenska determiniranost ne e odlu~uva~ka. Ili u{te poprecizno, dodeka na{ite protagonisti od vol{ebnite prikazni, koi minuvaat niz svojata mlade{ka (= pubertetska, t.e. adolescentna) inicijacija, svoite isku{enija gi pre`ivuvaat tokmu vo prvata polovina od nivniot `ivot, heroite od epskite tvorbi se skloni da vr{at razni herojski podvizi za vreme na celiot svoj `ivot. Pred se' tuka gi imame impozantnite deca-junaci, potoa mladite i silni voini, heroi, borci, isklu~itelniot slu~aj na transvestitnite heroi izrazeni preku nocijata "devojka-borec"; mudrite svetci - kaj koi dlaboko se ~ustvuva vtorata polovina od nivniot `vot, kako i herojskite podvizi na poznatite junaci od tipot na Krali Marko, kade{to go prepoznavame biografskiot model na herojot. Vo posledniot poso~en tip, slu~ajot na biografskiot model gi prepoznavame herojskite podvizi koi se odvivaat vo najkriti~nite preodni momenti od `ivotniot ciklus: ra|awe, detstvo, pubertet, brak, smrt. Zna~i, edno od osnovnite obele`ja na ju`noslovenskata herojska inicijacija, e predo~eniot stav deka podvizite se odigruvaat za vreme na celiot `ivot. Vo ovaa smisla, ~uvstvuvame edno su{tinsko nesoglasuvawe so stavot na Brelih, spored kogo "gr~kiot heroj" e isklu~ivo povrzan so pubertetskata inicijacija. Vo smisla na iznesenite stavovi, nazna~enata "herojska inicijacija" mo`eme slobodno da ja uvrstime vo t.n. specijalni inicijacii "initiations particulaires", koja ne e zadol`itelna za site ~lenovi, kakov {to e slu~ajot so pubertetskata, tuku se odnesuva samo na onie poedinci koi se spremni da ja podnesat, i vo toj slu~aj istite mo`at da imaat cela serija posledovatelni herojski podvizi, okvalifikuvani kako herojska inicijacija. Na{ata distinkcija vopspostavena pome|u nocijata na herojot od vol{ebnata prikazna i epskiot heroj (sogledana isklu~ivo blagodarenie na nivnata inicijacija), ja nadovrzuvame so karakteristi~niot moment vo epskata produkcija, a toa e otkrivawe na epskata biografija na herojot.

286

Vo ovoj kontekst bi navele nekolku zna~ajni folkloristi koi mu se posvetija na ovoj fenomen vo folklorot. Pred se' bi go spomnale istra`uvaweto na Ar~er Tejlor "The Biographical Pattern in Traditional Narrative" (1964:114-129), kade {to avtorot pokraj svoite koncepcii, isto taka diskutira i okolu teoriite na fon Han, Alfred Nut, Oto Rank, Xozef Kembel i Prop. Osven Tejlor, nedvosmisleno morame da go spomneme i Jan de Fris, koj vo negovata studija posvetena na herojskite pesni, predanija i legendi (1959b; osobeno vo 11 i 12 poglavje) go opi{uva modelot na herojot po~nuvaj}i od negovoto ra|awe pa se' do negovata smrt. Toj go istaknuva stavot deka herojskite prikazni, koi spored nego pretstavuvaat storii za obi~ni smrtnici, vsu{nost vodat poteklo od mitovite, koi se odnesuvaat na bogovite. Vo sklad so negovata koncepcija toj zaklu~uva deka herojskite ~inovi zra~at so onoj ist stravopo~it koj go ~uvstvuvame kaj bogovite. Vo kontekst na ovie de Frisovi sogledbi, bi go navele negovoto odlu~no razgrani~uvawe pome|u herojskata i vol{ebnata prikazna. Glavnata razlika e sodr`ana vo faktot {to vol{ebnite elementi ja igraat glavnata uloga vo vol{ebnite prikazni, dodeka pak vo herojskite istite se svedeni na minimum, kako i vtoriot zna~aen razgrani~uva~ki moment koj se odnesuva na zavr{etokot na dvata oblika na tvore{tvo. Vol{ebnite prikazni zavr{uvaat so dobro vostanoveniot hepi end, dodeka pak herojskite prikazni zavr{uvaat tragi~no (v. Holbek, 1987:330). Isto taka treba da se navratime na kriti~kite pogledi na herojstvoto protolkuvano od strana na X. Kembel. Spored ovoj avtor, "herojstvoto" dobiva pred se' psiholo{ki i metafizi~ki karakter. Naso~uvaj}i go svoeto istra`uvawe na patuvaweto na herojot vo drugiot svet, za da uspee da go dobie ona {to }e ja izmeni idninata na negovata zaednica, Kembel vsu{nost se dobli`uva do idejata za mitot za kulturniot heroj (Campbell, 1968). Eden opstoen pregled na fenomenot nare~en "heroj" dava i Ben Holbek, spomnuvaj}i gi ve}e nazna~enite sogleduvawa na fon Han, Nut, Rank, Raglan, Kembel, de Fris, A. Tejlor i Dandes. Sepak, (sosem opravdano od prizma na negovata studija Interpretation of Fairy Tales), Holbek go fokusira

287

svoeto izlagawe na skazo~niot heroj, sogledan isklu~ivo preku Propoviot koncept, kako i preku kritikata na istiot (1987: 328-389). Pri uka`uvaweto na osnovnite specifiki na epskata herojska inicijacija ne bi smeele da gi propu{time stavovite na M. Pavlovi} spored kogo vistinskiot epski heroj nema karakteristiki, tuku atributi. I pesnite gi vospostavuvaat tie negovi atributi, naj~esto sekoj atribut posebno. Ovoj istra`uva~ ume{no zaklu~uva deka pome|u razli~nite atributi ne postoi nikakva psiholo{ka uslovenost. Ednostavno, tie se prisutni samo za da go zgolemat stepenot na juna{tvoto, isto kako {to i bo`estvenite atributi, koi se vneseni preku teologijata slu`at da go zgolemat stepenot na bo`estvenosta na boga. Analogno na toa, pogolem junak e onoj koj poseduva pogolem broj na juna~ki atributi. Vo taa smisla, Krali Marko pretstavuva odli~en primer na junak za ~ii atributi ni peat i govorat negovite pesni. Vo toj kontekst, pak, Pavlovi} go naveduva i Strahini} Ban, koj spored nego pretstavuva izvonreden primer za toa kako se formira eden psiholo{ki junak koj mo`e da ima svoj lik (Pavlovi}, 1987:113). Na eden spekulativen plan, kako {to ve}e spomnavme, herojot spored M. Pavlovi} e potomok na bogot Dionis, pretstavuvaj}i go na toj na~in maj~iniot sin koj izniknuva od zemjata. Ednostavno, za vreme na svojata prva inicijacija, junakot i' se sprotivstavuva i se odvojuva od nea. ^uvaj}i go svoeto juna{tvo, toj ja odbiva svadbata ili pak prestojot so `enata (Pavlovi}, 1987:108). No koga stapuva na scena negovoto zrelo doba, toj se simnuva vo podzemjeto. Vtorata inicijacija, Pavlovi} ja povrzuva so jakneweto na

junakot, no i so negovoto pristanuvawe da se sploti so `enata. Ova, spored nas bi pretstavuval odreden spoj na juna~kata i svadbenata inicijacija, koja{to Pavlovi} odli~no ja be{e prika`al vo svojata studija "Junaci se `ene i `ene-junaci" (1987:122-128). Na{eto eksplicitno prifa}awe na vakvoto opredeluvawe na epskiot heroj (t.e. epsko herojstvo), ve}e go razmotrivme vo vovedniot del, posveten na gr~kite prototipni

inicijaciski heroi: Tezej i Odisej, uka`uvaj}i na stavot deka kaj vakviot tip heroi stanuva zbor za edna posledovatelnost od pove}e inicijacii.

288

Najo~igledno ova }e go analizirame preku epskata biografija na Krali Marko. Raznite herojski podvizi se povrzani, me|u ostanatoto i so zasnivaweto ili pak zazemaweto na razni teritorii (gradovi, tvrdini, itn.), koe go do`ivuvame kako traga ili reminiscencija na paradigmata na kulturniot heroj. Ovoj oblik na herojstvo, kako {to znaeme e povrzano so Krali Marko, i nego }e go analizirame vo ramkite na mitot za kulturniot heroj. Ona {to mo`eme da go istakneme vo ramkite na istra`uvaweto na herojskata inicijacija e faktot deka samoto herojstvo pretstavuva svoevidna institucija, koja e sli~na me|u mnogute narodi. Zna~i, toa stanuva svoevidna podvi`na ustanova koja me|u raznite narodi poseduva opredelen kodeks na odnesuvawe: na pr.: 1. se o~ekuva svoevidna ramnopravnost na protivnicite, koja se smeta kako neophodna za goleminata na juna~koto delo, no pred se' za zna~eweto na epot koj go opevuva; 2. juna{tvoto ja poka`uva vrednosta na herojstvoto kako takvo, go podiga moralot, ja manifestira vnatre{nata vrednost na ~ovekot koj e vtemelen vo verbata vo sebe. Od

pove}eto predo~eni momenti, koi spred Pavlovi} go karakteriziraat juna{tvoto, izdvojuvame nekolku koi se specifi~ni za na{eto podnebje: taka na pr., junakot ima korisna socijalna uloga, toj za{tituva i pravoqubiv e. Ova go naglasuvame od aspekt na toa {to vo sprotivnost, junakot so svojata sila koja {to ja poseduva ne bi bil junak, tuku ~udovi{te. Ili, da se navratime na sogledbite na Violet Moren (v. EU, 1992:373, heroes et idoles), koja tvrdi deka vo toj slu~aj herojstvoto bi se transformiralo vo tipi~no nasilstvo. Osven toa, junakot e gord, toj ja saka svetlinata na denot

(`ivotot). Isto taka, toj poseduva dobro oru`je, no i dobro odnesuvawe (Pavlovi}, 1987:110-111). Vo kontekst na na{eto sfa}awe na "epskiot" heroj, osven spomnatite fakti, treba da go navedeme i istra`uvawto na Meletinski (1981), ~ii stavovi }e bidat poopse`no prezentirani vo delot posveten na mitot za kulturniot heroj. Meletinski, koj minuciozno i prodlabo~eno gi ima

289

obrabotuvano site oblasti od narodnata kni`evnost, pred se' vol{ebnata prikazna i herojskiot ep, mo`ebi najfundamentalno gi otkriva

specifikite na dvata poso~eni tipa heroi, t.e. herojstva (Meletinskij, 1969, 1971; 1981). Vo zaklu~okot samo bi go potvrdile na{iot stav od vovedot deka epskata herojska inicijacija ja opredeluvaat slednite momenti: 1. `ivotniot ciklus na herojot, kade {to otkrivame cela niza od inicijacii, (koj }e bide analiziran vo delot "biografskiot model na herojot"), za razlika od pubertetskata inicijacija, koja e specifi~na za protagonistot od vol{ebnata prikazna; 2. otkrivawe na tragite na kulturniot heroj koi gi ~uvstvuvame vo si`eata povrzani so otkrivaweto na novi teritorii (gradovi, kuli, tvrdini, yidini - sogledani preku Krali Marko), i si`eata vo koi svetecot, ubivaj}i ja lamjata, vsu{nost ja ostvaruva blagosostojbata vo dadenata zaednica, vtor zna~aen kvalifikativ koj gi karakterizira kulturnite heroi.

II. Herojskata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost

1. [to e toa naroden junak Po iznesenite momenti koi{to se odnesuvaa na istoriskoto sfa}awe na herojot, i odreduvaweto na specifikite na t.n. herojska inicijacija, sega }e se zadr`ime na odreduvaweto na specifikite na na{iot naroden heroj. Stavot koj go predo~ivme vo vovedniot del, imeno deka na{iot naroden junak ima dosta sli~nosti so heroite od gr~kata mitologija, e

potvrden od strana na pove}e istra`uva~i. Eden od niv e P. @. Petrovi}, koj ne' potse}a na slednite momenti: na pr., golemiot broj istoriski li~nosti, narodnoto predanie ili legenda gi preoblikuva i im pripi{uva natprirodno poteklo, potoa im pripi{uva odredena vrska so demonite, taka {to vo nekoi slu~ai duri i gi demonizira. Spored golem broj predanija ili epski tvorbi, odredeni junaci nastanale kako plod na qubovnata vrska pome|u zmej i vila, potoa zmej i obi~na `ena, a ne{to poretko se sre}ava i 290

relacijata ovozemen ma` i vila. Osven poso~enite momenti, bi navele eden internacionalen motiv - koj se odnesuva na zadojuvaweto na maloto dete ili novoroden~e od strana na nekoe `ivotno ili pak samovila. Vo na{ata narodna kni`evnost, ovoj motiv e odli~no iskoristen vo slu~ajot na zdobivaweto na prvoto herojstvo na Krali Marko. Vtoriot moment koj e isto taka dosta karakteristi~en za na{ata folklorna tradicija e relacijata, t.e. drugaruvaweto na herojot so vilite (samovilite) koi im se vo funkcija na posestrimi, a inaku preneseno na jazikot na inicijaciskata logika istite se vo slu`ba na inicijaciski pomo{nici i dariteli, tokmu vo onoj presuden ~as koga na{ite "heroi" ostanuvaat bespomo{ni, i se nao|aat na rabot na svojata egzistencija. Shodno na "slu~kite od vol{ebnite prikazni", taka i vo ovie si`ea, vo presudniot, dramati~en ~as se javuvaat ovie pomo{ni~ki koi go spasuvaat junakot. Najrezimirano, kako {to ni e pretstaven narodniot junak od strana na Petrovi} (vo: SMR, 1970:161-162), kako tret punktualen moment se javuva borbata na ovaa kategorija su{testva so lo{ite sili i demonite, koi{to narodnata fantazija naj~esto gi pretstavuva preku likovite na Crna Arapina, tur~inot ili pak likot na Kralot Latinanin. Vo svoeto monografsko istra`uvawe na fenomenot na makedonskiot juna~ki epos, i tokmu vo smisla na uka`uvaweto na bitnite momenti vo negovoto transformirawe, B. Petrovski (1992), go uka`uva tokmu momentot na transformiraweto na protivnicite na glavniot heroj. Dodeka vo epskite sodr`ini so mitolo{ka sodr`ina protivnicite se pretstaveni preku likovite na zmejot, lamjata, alata i sl., pod dejstvo na novite ekonomski, politi~ki i dr. uslovi, vakvite protivnici go dobivaat gore spomenatiot kvalifikativ (toa se li~nosti od istoriskoto minato). Ili, dovolno e da upatime na klasifikacionata shema, spored koja epskite si`ea se delat na onie so fantasti~no-istoriska i juna~ko-istoriska tematika (v. B. Petrovski, 1992:37-84).

291

Me|utoa, nie i vo ovoj kontekst ne smeeme da ja zaobikolime pojavata na ambivalentnosta, koja vo nekoi slu~ai e pretstavena na nivo na protivre~nost ili paradoksalnost. Na pr., vo si`eata vo koi vo duel stapuvaat Krali Marko i deteto - junak (so negovite alternacii: Dete dukatin~e, Sekula detence itn.), obi~no kako kone~en junak proizleguva deteto-junak koe ja pobeduva neprikosnovenata (dotoga{) sila i mo} na padnatiot heroj. Zna~i, ne se sekoga{ i apsolutno - narodnite heroi nesoborivi. Vo nekoi si`ea go gledame Krali Marko kako najgolem heroj, dodeka pak vo vakvite si`ea toj e porazen. Ovde povtorno bi go navele B. Petrovski, koj osobeno vnimanie im posvetuva na ovie dva momenta: deteto junak (1992:81-84) i Krali Marko koj vo si`eata od ovoj tip se nao|a vo situacija na proveruvawe na sopstvenata sila, {to na impliciten na~in go indicira gubeweto na negovata neprikosnovena mo}. Slednata

ambivalencija koja ja ~uvstvuvame vo na{ite herojski si`ea (naj~esto vo oblik na epski pesni i predanija), vsu{nost se odnesuva na nocijata: smrtnost ili besmrtnost na herojot. Kako {to }e vidime i vo samata analiza, izvesni si`ea se naso~eni kon pretstavuvawe na Krali Marko kako besmrten junak, dodeka pak vo nekoi varijanti se soo~uvame so negovata smrtnost. Isto taka bi ja istaknale i slednata zabele{ka od strana na Petrovi}, koj smeta deka narodnite junaci obi~no im prkosat na bogovite, gi pobeduvaat vilite, a`derite i sli~nite demoni; izdr`uvaat najrazli~ni inicijaciski maki, dodeka pak pred ubavite devojki potkleknuvaat (Petrovi¢, SMR, 1970:162). Vo samite vovedni eksplikacii, bi sakale da uka`eme deka shodno na site postoe~ki oblici na inicijacija, i site onie koi gi otkrivame vo makedonskata narodna kni`evnost, i ovoj tip inicijacija }e bide analiziran od aspektot na negovata tripartitna struktura: separacija, marginalizacija i povtorno priklonuvawe vo nov socium, koi inaku mo`eme da gi preimenuvame kako: preliminalna, liminalna i postliminalna faza. Inaku,

292

i ovaa inicijacija prevedena na eden fenomenolo{ki jazik ni zboruva za misterijata na `ivotot, smrtta i povtornoto ra|awe. Za razlika od pubertetskite isku{enija, vo koi stanuva zbor za polovo sozrevawe na mladite neofiti, celta na ovoj vid inicijacija pretstavuva jaknewe na borenata i voinstvenata mo} i etika na junakot, a ~ij{to paradigmatski obrazec ni se javuva vo legendarniot lik na Krali Marko, potoa raznite svetci, `enata-junak, ili pak vo likot na Sekula detence, dete-golome{e i sl., koi mo`eme da gi generalizirame vo decajunaci. Ili, kako {to smeta B. Petrovski, osnovata na juna~ko-istoriskite pesni se sostoi vo veli~eweto na junakot. Site elementi {to gi so~inuvaat se prisposobeni za da go ubedat slu{atelot vo neobi~nite juna{tva. Junakot obi~no sovladuva najneobi~ni zada~i, toj go pobeduva onoj junak {to dotoga{ od nikogo ne bil pobeden. Od edna strana vakvite kvalifikativi ne' asociraat na podvizite koi gi prezemaat heroite od vol{ebnite prikazni. No kako {to pravilno smeta B. Petrovski, vo osnova vakvite podvizi nemaat avanturisti~ki karakter, tuku se sproveduvaat po sopstvena inicijativa ili od zateknatata situacija, naj~esto za za{tita na obespravenite na nivnoto semejstvo, rodniot grad ili celata zemja (1992:60). Zna~i, ovde u{te edna{ go zabele`uvame stavot koj go iznesovme vo vovedniot del, vo smisla na diferencijacija na herojskata inicijacija, vo odnos na pubertetekata koja e prika`ana vo vol{ebnite prikazni. Ovde go ~uvstvuvame t.n. makrokosmi~ki uspeh, kogo heroite go postignuvaat zaradi spasuvawe i za{tita na celata zaednica. Za razlika od obi~nata - "li~na" inicijacija, koja {to ja pre`ivuvaat protagonistite od vol{ebnite prikazni, na{ite epski heroi minuvat niz t.n. "nadli~na" inicijacija, ~ij{to epilog vodi kon blagodetosta na celiot socium. Specifi~nite inicijaciski isku{enija }e bidat sogledani tokmu vo juna~kite podvizi i raznite premre`enija koi gi pre`ivuvaat ovie na{i heroi. Vo svetot na epskoto tvore{tvo, vojnata go pretstavuva mediumot na ~ovekovata egzistencija i dostignuvawe. Hrabrosta i sovr{enstvoto vo bojot slu`at za steknuvawe na ~esta i slavata so {to na `ivotot mu davaat edna osobena

293

smisla. Heroite ja potvrduvaat svojata golemina isklu~ivo so svojata izvonredna ve{tina i efikasnost vo ~inot na ubivaweto. Bleskaviot ~in na pobedata na borecot ja pretstavuva najpotpolnata realizacija na ~ovekoviot potencijal, nasproti bolkata i gubitokot za `rtvata (Schein, 1989:80-81). Povtorno ja sogleduvame dvosmislenosta na ubivaweto, ~ij pozitiven

kvalifikativ se sogleduva vo nocijata na edna uspe{na herojska inicijacija. Samo bi uka`ale deka i vo dvata tipa juna~ki pesni (si`ea so mitolo{ki i istoriski motivi) - sodr`inata se bazira na fizi~kata mo} na junakot (B. Petrovski, 1992:60), {to na najekspliciten na~in ni ja potencira idejata deka vo ovoj vid herojstvo stanuva zbor pred se' za inicijaciski ~in. Vo zaklu~niot del od odreduvaweto na fenomenot na narodniot heroj vo makedonskata folklorna produkcija, isto taka bi se osvrnale na edno zna~ajno sogleduvawe na glavnite obrasci na "herojot-kowanik" koj vo celata ju`noslovenska narodna tradicija ima ogromno zna~ewe. Vo ovoj kontekst pred se' }e se osvrneme na dvete paradigmati~ni figuri: Krali Marko i Sv. \or|i, me|u koi vospostavuvame ogromna analogija tokmu vo nivnoto povrzuvawe so trakiskiot kowanik. Kako {to smetaat nekoi istra`uva~i, kowanikot Krali Marko vodi poteklo od trakiskiot kowanik (v. Srejovi}, 1958:75-97; Toporov, 1992:3-32). Spored istra`uvaweto na Srejovi}, Krali Marko - sin na Volka{in (nacionalen heroj na site ju`noslovenski narodi), vo osnova pretstavuva heroj-kowanik od vremiwata pred doseluvaweto na Slovenite na

Balkanskiot Poluostrov, koj e do`ivean vo svesta na Balkanskite narodi mnogu porano odo{to istoriskiot kral Marko. Nazna~eniot heroj gi nosi atributite na eden mo}en spasitel koj ja donesuva slobodata, utehata i odnovo ja dava nade`ta (1958:96). Slovenskite narodi, koi{to se bea naselile mnogu podocna na teritorijata na Balkanskiot Poluostrov, pod vlijanie na avtohtonoto naselenie, ja bea prifatile legendata za herojotkowanik, koja mu pripa|a na trakiskiot i ilirskiot panteon. Ovie pak, koi bea pod vlijanie na mnogu porazvienite religii od tipot na anti~kata gr~ka, orientalnata i romanska, bea vo mnogu posuperiorna pozicija vo

294

odnos na nejasnite i re~isi primitivinte religiozni predstavi na slovenskite doselenici (Srejovi}, 1958:96). Hristijanizmot na svoite teritorii go pretrpe vlijanieto od site prethodni religii, dodeka vo svoite {iroki narodni izvori `iveea starite trakiski i ilirski mitovi, vo koi herojot-kowanik go zazema glavnoto mesto. Ovaa slika na herojot-kowanik ne be{e otfrlena se' do na{eto sovremie, vo ramkite na oficijalnite umetnosti, vo vremeto na va`nite etni~ki transformaii, isto taka kako i vo prvite vekovi vo {ireweto na hristijanizmot, me|utoa povtorno iskrsna vo prv plan pod uslovi na nacionalna katastrofa, otkatko bogot na crkvata i dr`avata ne mo`e{e da pritekne na pomo{. Adaptiraj}i se so svojata sodr`ina, analogno vo svesta, herojot-kowanik se transformira vo Krali Marko, koj{to vedna{ be{e prifaten kako nacionalen heroj. Na toj na~in, legendata za Krali Marko ja ima vrednosta i zna~eweto na golem nacionalen mit. Samo na edna takva po~va, bogata so tradicija, posle edno istorisko iskustvo, koga svetloto nedostasuva na celiot horizont, prvata mitologija na ju`nite sloveni be{e realizirana vo na{ata narodna poezija. Krali Marko e centralna li~nost na taa mitologija (1958:96-97). Vo studijata na Toporov, a pred se' vo onaa na Srejovi}, nao|ame na izvonredni analogii vospostaveni pome|u dvata tipa heroi: Krali Marko i Sveti \or|i vo smisla na otkrivaweto na nivnoto poteklo ~ij obrazec bi bil likot na trakiskiot heroj-kowanik. Ova osobeno se odnesuva na si`eata vo koi stanuva zbor za borbata so ~udovi{teto i negovoto uni{tuvawe. Na pr., kaj Srejovi} dosta decidno go sogleduvame vakvoto gledi{te. "Analogijata pome|u ovie dva heroja ni dozvoluva da zabele`ime dve hipotezi: prvo, vo brojnite narodni pesni i vo nivnata primitivna forma ja sre}avame figurata na edna postara narodna tradicija koja e mnogu bliska do hristijanskiot sv. \or|i, i vtorata hipoteza deka Krali Marko verojatno pretstavuva podocne`na hipostaza na ovoj star balkanski heroj-kowanik, koj ja ima dobieno vo figurata na sv. \or|i svojata interpretatio christiana. Ottuka proizleguva i edinstvenata mo`nost za umetni~ka konkretizacija vo edna

295

ikonografska i literarna smisla, nastanata po oficijalnoto preobrnuvawe vo hristijanstvoto" (Srejovi}, 1958:84).

2. Biografskiot model na herojot

Vo ramkite na ovaa tema posvetena na biografskiot model na herojot, najrezimirano bi mo`ele da go definirame kako cel eden sled od pove}ekratni inicijaciski isku{enija. Sli~no na mnogute mitski

paradigmi koi so samiot ~in na nivnoto ra|awe, preku nivnoto "~udesno najrano detstvo", adolescencija, svadba, starost i smrt ni gi poka`uvaat paradigmati~nite inicijaciski obrasci, i na{iot heroj (Krali Marko) `ivotot go minuva isprepleten so cela niza isku{enija, dueli, pobedi, a ponekoga{ - porazi i smrt.

2. 1. "^udesno detstvo" - Prvoto juna{tvo na Krali Marko Vo ramkite na vakvite razglabawa morame da gi zememe predvid si`eata (pred se' predanijata) koi ni govorat za ve}e spomnatiot fenomen na napu{tenite deca koi gi odgleduvaat `ivotni. Vo slu~ajot so Krali Marko stanuva zbor za edna mala transpozicija na vakviot moment. Imeno, vo negoviot slu~aj stanuva zbor za doewe od strana na vilata (Vila Raviojla, samovila i sl.), po {to ovoj dobiva izvonredna sila i mo} i stanuva najsilen junak. Inaku, ovie predanija obi~no se nasloveni kako "Marko Krale stanal junak", "Prvoto juna{tvo na Marko Krale" i sl.

"Krali Marko ko bil male~ok pasel telci tamka u gorata. Pasej}i gi telcite, tie negovite drugari se' go tepale i Marko zimal da pla~e. U gorata go sretnala edna samovila i go pitala: -[to pla~e{, bre? -Tepame decata! -Koi deca, bre?

296

-Tie na{ite, drugarite tamu. -Saka{ li da im nadvie{ ti na niv? -Sakam, ama ne mo`am. -Odi vam! - re~ela. Izvadila cickata, mu dava: -Cicni -vika - mleko, ta da vidi{! On cicnal tamu od nea, pa posle ko im se vrnal Marko, fani go ajde, fani go ajde. I stanal junak. [to }e fane se mo`e da svr{i. (Vra`inovski, 1986b:38; pred.br.9). 7

Podatocite koi }e gi izlo`ime sega se dosta interesni od perspektiva na toa kako junacite u{te kako deca, vedna{ po nivnoto ra|awe se napu{teni, dodeka pak vo nekoi slu~ai niv gi dojat razni `ivotni, ~ija najadekvatna alternacija pretstavuva spomnatiot slu~aj so Krali Marko, kogo go zadojuva vila. Paralelizmot na ovaa sekvenca, zadojuvawe na Krali Marko od vila, vo smisla na steknuvawe na negovoto ogromno herojstvo, vsu{nost e re~isi univerzalno. Ovoj tip steknuvawe na juna{tvo se javuva vo raznite mitski, obredni i folklorni si`ea. Na pr., nekoi heroi (od tipot na Ahil, Tezej itn.), se povrzani so obredite na inicijacijata na mom~iwata, vo smisla na toa {to herojskiot kult ~esto go sproveduvaa efebite. Eden broj epizodi od sagata za Tezej, vsu{nost pretstavuvaat inicijacisko isku{enie: taka na pr., ekvivalentot na patuvaweto na onoj svet, e pretstaven preku Tezeevoto obredno nurkawe

7

Varijanti na ovoj motiv vo makedonskata narodna kni`evnost ima premnogu. Od taa pri~ina }e navedeme samo nekolku: Vra`inovski, 1986b, pred.br.7 i 8; K. Vroclavski, 1984:405-406, pr.br.10; potoa prikazna br. 67 "Marko Kralevi}i kako dete malo", str.325326. Stanuva zbor za istoto predanie pretvoreno vo prikazna. Vo vrska so ovaa prikazna Vroclavski go veli slednoto: "Toa e poznat motiv od predanijata {to se sre}ava vo mnogu sli~na forma vo oddale~enite krai{ta na Slovenskiot jug. (na pr. vo zbornikot na Valjavec, 63 "Vila Kraljevi}u Marku jakost dala"). Potoa brojni varijanti sre}avame vo na{ite najnovi terenski istra`uvawa: AIF, m.l. 3573 - snimila L. Stojanovi}, 5.11. 1996, vo s. Koko{iwe (Kumanovsko); informator: Serafimovski Vladimir od s. Koko{iwe; varijanta: Krali Marko go zadojuva Vila Raviojla, snimila L. Stojanovi}, 8.11. 1996, vo Banovo trlo (Kumanovo), raska`uva: Cvetanovski Trajko, roden vo s. Strnovac AIF, m.l. 3580; isto taka da se vidat: AIF, m.l.3575; AIF, m.l.3576.

297

vo moreto, i toa pravo vo podmorskata palata na Nereidite - t.e. vili koi se kurotrofni (hranitelki na junakot). Tuka ja sogleduvame analognosta na vakvite mitolo{ki su{testva: vili, nereidi i sl., koi i vo gr~kata, no i vo na{ata kultura dobivaat kvalifikativ na odgleduva~ na herojot. Osven toa, spomnatoto Tezeevo vleguvawe vo lavirintot i negovata borba so Minotaur, isto taka pretstavuva primerna tema na herojskite inicijacii. Istoto se slu~uva i so grabnuvaweto na Arijadna, edna od brojnite epifanii na Afrodita, kade {to Tezej po pat na hierogamija ja ostvaruva sopstvenata inicijacija (Eliade, 1959:235-236). Vsu{nost, preku navedenite ise~oci, povtorno se sre}avame so eden vlijatelen biografski model na herojot, so taa razlika {to vo niv otkrivame mitski model. Od druga strana, mo`eme da go navedeme i Ahil 8 , Zevsoviot pravnuk, koj e okarakteriziran kako najgolem junak vo trojanskata vojna.

Specifi~nata epizoda od biografskiot model na herojot, koja se odnesuva na zdobivaweto mo} i juna{tvo vo najranoto detstvo, analogno na poso~eniot slu~aj so zadojuvaweto na Krali Marko, vo slu~ajot na Ahil zvu~i vaka: Pelej go odnese Ahil na Pelion, kaj kentaurot Hiron... Ovde Ahil go hranea i neguvaa Hironovata majka Filira i soprugata Hariklo. Hiron go hrane{e Ahil samo so utrobite na lavovite i divi veprovi, so cel Ahil da se zdobie so silata na ovie `ivotni, kako i so med, za da bide blag i re~it. Mudriot kentaur mu go dade ova ime Ahil, namesto prethodnoto Ligiron (spored Apollodori, Bibliotheca, III, 13, 6; vidi: RGRM, 1979:72). Ovoj podatok ni svedo~i za eden pubertetski inicijaciski prestoj i inicijacisko vospituvawe par exellence.

8

Spored na{eto gledi{te Ahil mu pripa|a na onoj tip heroi ~ij `ivoten tok e isprepleten i ispolnet so nekolku posledovatelni inicijaciski isku{enija. Kako {to e poznato, pred se' toa e sekvencata od negovoto najrano detstvo koga negovata majka Tetida se obidela da go napravi besmrten, ma~kaj}i go dewe so ambrozija, a no}e - stavaj}i go vo ogan. Za `al, ovoj obid zavr{uva bezuspe{no, zatoa {to negoviot tatko Pelej go spre~uva ovoj ~in. Inaku, ovde go otkrivame simbolizmot na ognot koj e tolku poznato inicijacisko isku{enie, a vakviot ~in na postignuvawe na besmrtnost, vsu{nost prekinatata inicijacija na Ahil mnogu ne' potse}a na onaa na Demofont od strana na Demetra, ili pak Tetie od strana na Izida, kako i analognata postapka vr{ena od Medeja vrz nejzinite deca. Site ovie slu~ki na izvesen na~in ni svedo~at za edna neuspe{na, prekinata inicijacija.

298

Vsu{nost, specifi~na crta za golemiot broj gr~ki heroi e toa {to se tie napu{teni vedna{ po ra|aweto (Edip, Persej, Res, itn), i niv gi dojat `ivotni. Paris e odgledan od edna me~ka, Egist od edna koza, Hipot - od kobila, itn. (Elijade, I, 1991:242). Soodveten primer sre}avame i vo religijata na Ahemenidite: imeno preku mitot za osnovaweto na dinastijata Ahemenidi, otkrivame eden sli~en (avtoritatieven) slu~aj na herojska iicijacija, t.e. na napu{teno dete od samoto negovo ra|awe: "Spored Herodot (I, 107-117), kralot na Medejcite Astijag, po dva sona, koi vra~evite gi protolkuvaaa kako lo{ predznak za negoviot prestol, ja oma`i svojata }erka za eden Persijanec ({to vo kontekstov zna~i ~ovek od ponizok rang), i koj se vika{e Kambiz, a koga taa rodi mom~e po ime Kir, Astijag be{e naredil da go ubijat. Me|utoa, deteto be{e spaseno; go is~uva edna `ena od nekoj govedar Mitridat9 . Kir do svoite mlade{ki denovi `iveel me|u ov~ari, no nego go oddavalo prin~evskoto odnesuvawe, taka {to negoviot identitet bil otkrien. Kone~no, posle mnogu slu~ki, toj gi pobedi Medejcite, go simna od prestol svojot dedo i go osnova carstvoto na Ahmenidite 10 (Elijade, I, 1991:270-271). Ovde bi mo`ele da ja navedeme i temata od filmuvanata "Kniga za "Xunglata"- od Kipling, inaku sega vo forma na crtan film, kade {to glavniot junak Mogli e isto taka edno bebence frleno nasred xungla, i ostaveno da se gri`at za nego `ivotnite koi vladeat vo xunglata. Nego isto taka go doi "vol~ica". I ovoj mitski lik, vpro~em kako i ostanatite navedeni, tokmu blagodarenie na ovoj `ivot, dobiva izvonredni mo}i i stanuva mnogu silen junak, koj sli~no na prethodnite spomnati primeri, svoeto detstvo i mladost gi pominuva vo xunglata "analogon za {umata". Potoa, i toj se vqubuva vo edna ubava devojka koja ja sre}ava vo xunglata.

Spored Justin (I, 4) ov~arot pronajde edno napu{teno dete tokmu dodeka go doela edna ku~ka ({to e karakteristi~na crta na mitovite za heroite na vrvnite vladetetli). Herodot soop{tuva deka `enata na Mitridat se vikala Spako, {to na medejskiot jazik zna~i "ku~ka"; sporedi: Widengren, "La légende royale", str.226. 10 Vo vrska so inicijaciskoto scenario koe mo`e da se prepoznae vo Sagata za Kir, da se vidi Gerhard Binder; Die Aussetzung des Königskindes: Kyros und Romulus (Beiträge zur klassischen

9

299

I da go spomneme u{te edna{ Elijade koj veli deka mitskata tema na herojot koj e napu{ten i progonet, vsu{nost se sre}ava kaj mnogu narodi. Za na{ite potrebi treba da gi imame na um slednite motivi: 1. site isku{enija niz koi pominuva Kir, od momentot koga bil napu{ten, i' odgovaraat na inicijacijata od vojni~ki tip (Elijade, I, 1991:271). Vsu{nost, ona {to Elijade go analizira kako vojni~ka inicijacija, najmnogu korespondira so idejata za na{ata epska herojska inicijacija.

2.2. Inicijaciski isku{enija - svoeviden agon Vo {irokiot raspon na protivnicite koi se dvi`at vo domenot na raznite mitolo{ki su{testva (~udovi{ta), preku likot na Arapot, za da preminat vo sferata na istoriskite li~nosti, mo`eme da ja zememe predvid nazna~enata klasifikacija koja ja naveduva B. Petrovski. Imeno, si`eata na makedonskiot juna~ki epos, glavno se delat vo dve grupi: juna~ki pesni so fantasti~no-istoriska tematika, i 2. juna~ki pesni so juna~ko-istoriska tematika (B. Petrovski, 1992:37). Vo ramkite na prvata grupa, avtorot gi smestuva si`eata i motivite svrzani so borbi za razni natprirodni su{testva (samovili, zmejovi, lamji i sl.), potoa za ~udesnite ra|awa, dobivawe i gubewe na sila i sl. Vtorata grupa opfa}a motivi i si`ea od semejniot `ivot na junacite (junakot i negovite roditeli, rodnini, negovata `ena i sl.), za odnosite so drugi junaci ili razni neprijateli (osloboduvawe na robje i sl.), za juna~koto svatovstvo, za epskite natprevari kako i za negovata smrt (Petrovski, 1992:37-38). Vo ovoj kontekst bi go navele decidniot stav na Meletinski 11 , koj smeta deka voop{to ne e mo`na nekakva mehani~ka podelba na dvata nazna~eni tipa si`ea, od ednostavnata i razbirliva pri~ina {to nekoi tipovi junaci se sozdadeni ve}e vo arhai~nata epika i vo tekot na mnoguvekovniot razvitok vo ramkite na

Philologie, sv.10, Majzenhajm na Glanu, 1964), da se vidat osobeno str.17-39, 58 i natamu, 116 i natamu (v. Elijade, I, 1991:392). 11 E. M. Meletinski`, Narodnì` Ìpos, "Teori® literaturì. Osnovnìe problemì v istori~eskom osveÈenii. Rodì i `anrì literaturì", t. 2, Moskva, 1964, 50-96.

300

`anrot dobile istoriska i umetni~ka konkretizacija (v. Petrovski, 1992:59). Imaj}i gi vo predvid poso~enite podatoci, a so cel da go ispitame herojskiot ~in na na{iot naroden heroj Krali Marko, ~ii protivnici se dvi`at vo rasponot od zmejovite, samovilite i a`derite, preku crna Arapina, pa se' do najnovite alternacii na istoriskite li~nosti, istite mo`eme da gi univerzalizirame vo nocijata: antagonist - protivnik, koj vo edna strukturalno-semioti~ka smisla dobiva kvalifikativ na 'izvr{uvawe soodvetna funkcija na neprijatel'. Tuka, neosporno stanuva zbor za stadijalno razli~nite varijanti, vo koja ~uvstvuvame edna dijahrona heterogenost. Vo taa smisla, na nivo na si`eata so fantasti~no-istoriska tematika gi sre}avame shodnite inicijaciski dueli so natprirodnite su{testva. Me|utoa, istite tie mo`at da bidat i vo funkcija na pomo{nici, dariteli na junakot. Najtipi~no isku{enie vo domenot na makedonskite juna~ki pesni e "zmejoubistvoto", ili poprecizno ubivawe na razni natprirodni su{testva sli~ni na zmejot: lamja, a`der, juda, samovila i sl. Taka na primer, vo zbornikot na [apkarev, 1; 1976, pesna br.8, Krali Marko se bori protiv samovila koja go ras~ere~uva, no na kraj sepak toj ja ubiva i izleguva kako oformen junak i pobednik vo ovoj duel. Dejstvieto vo pesnata "Krali Marko Meta kamen" (Penu{liski 1968 str. 91-93), se sveduva na slednoto: od tristate momci edinstveno Krali Marko ja poseduval taa mo} i samodoverba da go frli kamenot, koj pa|a tokmu vo samodivskiot dvor. Razlutenata samodiva re{ava da mu se odmazdi. Taa se obiduva da go ustreli, no posle tri neuspe{ni obida, Marko uspeva so svojata sila i juna{tvo da se spasi sebesi i svojot kow, po {to samodivata od zavist puknuva. Zna~i ovoj tip na

primeri ni uka`uva za primarnoto inicijacisko isku{enie vo koe neofitot gi izdr`uva site opasnosti i premre`enija, i od kade {to spored shemata na herojskata inicijacija izleguva kako pobednik.

301

Isto taka vo pesnata "Marko Krale i Vida Samovila", (Penu{liski, 1968b:89-91), se javuva eden inicijaciski duel vo koj se isku{uva silata i mo}ta na Krali Marko. Toj e podlegnat, spored pravilata na arhajskata logika na tipi~nite inicijaciski maltretirawa:

Go za~ula Vida samovila ta fatila edin suri elen, em fatila do tri quti zmii; dvete zmii uzdi mu gi gi klade, a ednata kam{ik ja napravi. Skoro Marko taja go dostigna; mu se frli Marku na ramena, da m isk'lka juna{kite o~i.

Posle dolgi previrawa, Marko go re{ava ovoj agon so toa {to ja ubiva samovilata:

"Marko izvadi sabja od pazuva, ta ise~e Vida, bre samovila, ja ise~e k'{ej po k'{eja." (str.90-91).

Istata inicijaciska borba Marko ja do`ivuva i vo tipot na pesnite "Krali Marko i trite nare~nici", kade {to vo uloga na pomal dever uspeva da go ubie ~udovi{teto i da ja spasi nevestata na patot za svadba.

***

Me|utoa, sega povtorno bi morale da obratime vnimanie na ambivalentniot karakter {to go poseduvaat ovie mitolo{ki su{testva. Dodeka vo prethodno spomnatite primeri, tie se javuvaat vo funkcija na isklu~itelen neprijatel na herojot, sega }e navedeme slu~aj na edna epska

302

pesna vo koja samovilata se javuva tokmu kako pomo{nik na Krali Marko, so {to toj ja osvojuva svojata cel spored scenarioto na edna uspe{na inicijacija - t.e. pobeda. Vo pesnata naslovena kako "A {to be{e Marko Kralevi}i i brata mu Milo{ Obili}i" 12 , Krali Marko i bratot Milo{ Obili} odat so svoite kowi da se pro{etaat. Mu se zdosaduva na Krali Marko i go moli Milo{ da mu zapee nekoja pesna, za da ne zaspie. No, tokmu niz prizvucite na taa pesna - od milost Marko pridremnuva. I toga{ se pojavuva vilata koja e vo funkcija na pomo{nik na Krali Marko. Ednostavno taa mu zaboduva strela i sabja vo grloto na Milo{ 13 . Potoa kako pomo{nik se javuva i negoviot kow [arko koj po~nuva da isfrla od ustata crven ogan, plamen itn. Vo sekoj slu~aj, ona {to smetame deka e opredeluva~ko vo biografskiot model na ovoj epski heroj sekako e fokusirano na razli~nite modaliteti na izdvojuvanite pobedi, koi variraat od opsegot na najsilnoto juna{tvo, preku pomo{ta koja ja dobiva junakot vo presudniot ~as, koga ja do`ivuva svojata marginalna faza, pa zaklu~no so slu~kite vo koi ovoj heroj gi do`ivuva svoite porazi, koi{to }e gi prika`eme podocna. Alternacii na herojstvoto na Krali Marko, sre}avame i vo narativnite oblici, kako na pr., vo narodnata prikazna "Krali Marko i Bolen Doj~in" (Reiter, 1964:255-256), kade {to Marko otepuva cela vojska od 300 turci, po {to biva zatvoren od carot vo "apsanata" celi tri godini. Vo funkcija na pomo{nik se javuva negovoto "pile sokolovo" koe doletuva kaj nego, i so ~ija pomo{ Marko go povikuva pobratimot Bolen Doj~in da go

AIF 3451, snimila L. Stojanovi} vo P~iwa, Kumanovsko na 29.10.1992, informator Golubovska Danica od P~iwa. 13 Vo ovoj kontekst e interesno da uka`eme na misleweto na samite informatori od terenot koi smetaat deka vilite mu pomagaat na herojot koga e vo nevolja. Sporedi, AIF, m.l.3576; Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, s. Sopot, Kumanovsko, informator Atanasovi} Qubomir, od s. Sopot. Informatorot ne' informira kako se samovilite mladi ubavi devojki koi vo nevolja im pomagaat na lu|eto. Vo taa smisla e navedena tokmu spomnatata prikazna "Krali Marko i Milo{ Obili}" vo koja to~no se gleda deka vo momentot koga junakot se nao|a vo nekakva kriza, vo pomo{ uskoknuva Vila Raviojla i go izbavuva junakot od nevoqa.

12

303

spasi, {to de fakto i se realizira vo ishodot od prikaznata (Reiter, 1964:256).

- Kalu|ersko oro

Sednal Marko sas majku da ve~era (Juna{tvoto na Krali Marko)

Sednal Kraqevi} Marko sos maju da ve~era, i i' veli: mamo ka`i mi {to da pravam kaj da odam: imam tri pisma 1. treba da bidam kum na svadba, 2. treba da krstam dete i 3. carot me vika u carsku vojsku. Majkata mu odgovara: "Sinko, u svadbu se ide po obi~aj, na kr{tewe se ide spored vera, a {tom te viknal carot u carsku vojsku, tamo }e ide{ da se bori{" (AIF, m.l. 3576) 14

Ovaa replika mo`eme da ja smetame kako najparadigmati~na vo inicijaciskite scenarija, osobeno koga stanuva zbor za herojskata inicijacija. Zatoa {to preku vakvite borbi, podvizi, go sogleduvame junakovoto rasnewe. So sekoja naredna borba junakot se zdobiva so u{te pogolemo juna{tvo, ili spored pravilata na teorijata na ovoj obred na premin, na nazna~eniot na~in se ostvaruva modalitetot na ostvaruvawe povisok status. I navistina, vo ishodot na prikaznata, Krali Marko odi da izigra edno kalu|ersko oro ({to vo re~nikot na na{iot naroden jazik zna~i dvoboj so site protivnici), od kade {to izleguva kako pobednik. Rezimirano }e go poso~ime opisot na t.n. "kalu|ersko oro", vo smisla na predsvadbeno inicijacisko isku{enie.

"... Sednale da pijat, arno ama, on reknaja: - "Idi da mu darujemo na kalu|era, ka`e "tuj sabju da mu dademo bak{i{" A Marko {tom videja tatkova sabja, kako ne }e gu poznaja.

Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, s. Sopot, Kumanovsko; raska`uva: Atanasovi} Qubomir, od s. Sopot,

14

304

- Re~e mu, donesi mu pare. I Marko se diga - re~e: "Gospodin Mina od Kostura, mogu li da zaigram sitno kalu|ersko oro", - ka`e, "da se okrenem tri-~etiri puti, nadesno da se okrenem". -E ka`e, "crna kalu|erine, kako da nije slobodno. Zaigraj neka se zaquqa moje dvori{te". Marko, ka`e, sko~i na noge, kad zaigra, pa okrene se levo - desno, mane sabju, pa mu otse~e glavu. I vikne iz grlo : "Navalite turci jani~ari." Sve to zavr{ilo, i on si uzme `enu, si se vrati pa u Prilep, i takoj je `iveja u Prilep sve do kraj. (isto)

Koga beja skapite godini

.......................................... Pa govori Kralevi}u Marko: -Oj ti tebe Crni Arapine, Ka`i mene {to ja da ti platam, Sum si navr{il lepota devojka. -Pa zar u{te ne si se nau~il, Koj je junak sakat da se `eni ]e si plati pedeset i `etiri dukati, Koja moma saka da se ma`i }e si plati pedeset dukati, A kako tebe koj je dobar junak, Mo`e da platit {eset i ~etiri.

Marko po~nuva da si zbie {ega so crna Arapina i zatoa:

Koga vide Arap takvi podsmevki trgna Arap na Marka da mavne, Ali ko zamavna Krali bre si Marko, Pa go udri me|u dvete o~i, Mu isko~ija Arapu o~ite, Mu isko~ija kako dva filxana,

305

arap padna mrtov na zemnata, Taka Marko Skopje g' oslobodi, Od crni zulumkar Arapin. AIF, m.l.762 15

Navedeniot citat pretstavuva u{te eden dokaz za osvojuvaweto na nadli~nata inicijacija, t.e. preku nazna~enata pobeda realizirano e osloboduvaweto na celo Skopje, {to vo kontekstot na herojskite podvizi e vo rang na eden makrokosmi~ki triumf, koj izleguva od domenot na li~niot, mikrokosmi~kiot.

- Duel: Krali Marko i Musa Kesexija

Informatorot na na{eto sledno epsko ostvaruvawe se zadr`uva na opisot na duelot pome|u Krali Marko i Musa kesexija.

Oblagali se Marko i Musa ko }e koga da pobedi. Zavrne Marko Musu tri put i ne uspeja da ga obori. Musa obori Marka od tre}i put. I onda Marko povikaja: " Gde si vilo, posestrimo Raviojlo da me spasi{". A ona mu rekla: "Neli sam ti kazala u nedequ da ne pravi{ svadbu. A gde ti je guja ostala, pa rasderi Musu od {kura do bijela grla." To je no` iz ~izmu da izvadi." I dva dana se ispome{aja kod Musu. A Musa imao tri srca, edno se borilo, drugo zamorilo, a u tre}o quta guja spava. E Marko da sam se ja probudila u tebe trista jada da bide. A Kraqevi} Marko ise~e na Musu glavu, pa odnese kod cara. Pa gu frli car, od stolicu sko~i. - "E care, kamo da se ratuje{ s wega, a ne od mrtve glave da se boji{." AIF, m.l.3578 16

Vo delot vo koj govorime za najgolemite juna~ki podvizi na Krali Marko, bi go navele i motivot na juna~koto svatovstvo, koj kako svoeviden

15

Snimil: Milan i Lazar Risteski vo s. Topolnica - Pore~e; pee: Lefterie Jandrioski.

306

agon i pobeda se odnesuva na brojnite heroi koi gi sre}avame vo makedonskata narodna epika. Vo tie ramki se javuvaat interesni si`ea vo koi inicijaciskata borba mu e dodelena na Krali Marko -pomal dever. Na pr., za svadbata na Reqo [estokrilo (SbNU, XVI-XVII, 177), postariot dever Grujo, spored obi~ajot go pokanil za pomlad dever Marko Krale, ~ija funkcija e dobro poznatoto ~uvawe na nevestata. Normalno, koga na patot im izlegla stra{na "yveretina so tri glavi" site se ispla{ile, izbegale, a edinstveniot hrabar junak bil Krali Marko koj i' se sprotivstavil i vlegol vo svojot nov inicijaciski duel. Po osvoenata pobeda, Marko ja odvel nevestata vo ku}ata na zetot, kade {to prodol`ila svadbata (v. B. Petrovski, 1992:75) 17 .

- Padot na herojot - od junak pojunak Spored sledot na epskata biografija na junakot, se javuva i krizniot period od negoviot `ivot, vo koj herojot ne raspolaga ve}e so ekstraordinarnite mo}i, tuku se javuva posilen protivnik. Vo vakvite si`ea se javuva noviot prototip na heroj, koj e naj~esto izrazen preku nocijata "dete-junak".

"Predanie za Marka Kralevi} i Sekula detence koga si delele carstvoto" (Cepenkov, 7, 1972, pred.br.590,str.106-109). Ova predanie, spored Penui{liski pretstavuva kontaminacija od dve oddelni narodni tvorbi: epska pesna {to se transformirala vo predanie i predanie. Inaku, od na{iot aspekt na sogleduvawe, primarno e centralnoto si`e koe zboruva za natprevarot pome|u Marko i Sekula. Tokmu za nego Penu{liski smeta deka poteknuva od epska pesna, kade {to kako specifika se javuva "itrosta" kako glavna osobenost na Marko vo makedosnkoto epsko

Snimila L. Stojanovi}, 6.11.1996, vo s.^etirce, Kumanovsko; ka`uva: Savko Tasi} , od s. ^etirce. 17 Iako koncizno, sepak rezimiranite primeri okolu fenomenot na juna~koto svatovstvo gi naveduva B. Petrovski, (vidi, 1992:73-76).

16

307

tvore{tvo, za razlika od pesnata "Uro{ i Mrwav~evi¢i" vo koja{to Marko se javuva kako ~uvar na legitimnosta na srpskiot prestol (1965a:998). Kako {to e ve}e dobro vostanoveno, sonot pretstavuva edno od najgolemite isku{enija vo inicijaciskite scenarija. I dotolku pove}e {to istiot gi predizvikuva golemite neuspe{ni inicijacii. Na pr., Gilgame{ ne uspeva da ja postigne svojata besmrtnost, tokmu zaradi bezuspe{niot obid da ostane vo budna sostojba. Fa}aweto dremka sogledano vo istava ovaa nasoka e dosta frekfentno inicijacisko isku{enie i vo razni epski sodr`ini, koi }e gi analizirame, kako na pr., obrednata pesna "Oblagal se Junak Denko", "Krali Marko i Milo{ Obili}i" i dr. No, vo kontekst na spomnatoto predanie, doa|a do edna inverzija vo smisla na slednoto: junakot Krali Marko ne uspeva da se razbudi to~no na vreme (koga petlite peat) {to go pretstavuva i uslovot za negoviot poraz, t.e. pad vo duelot so vnuk mu Sekula detence.

"Dojdi Marko, dojdi moj mil striko, ali vaka }e delime zemja? Eve jas dojdov do tvoeto kale i ela da turime kol da si ja povelam zemjata do kaj {to ja pregaziv. Koa ~u Marko tie zboroi od vnuka si Sekula, golema maka be{e mu padnalo... -Prokleti da ste vie, petli, {to ne propeavte, za da me skornite da delam zemja so vnuka mi, ami me ostaivte da se uspijam i da dojdi vnuk mi pod kale da mi zemi seta dr`aa i da bidam za stramota!" (Cepenkov, 7, 1972:109)

Eden morni~av moment od duelot na Krali Marko, sogledan vo ramkite na tematskiot krug "od junak pojunak" sre}avame i vo na{iot

nareden primer. Kako {to mo`e da se zabele`i, naj~esto Krali Marko e sovladan od "deteto - junak", koe e pretstaveno kako negov rodnina. Noviot junak - protivnik raspolaga so ekstraordinarnata mo} i sila, {to pretstavuva seriozna zakana za dotoga{ neprikosnovenata herojska mo} na Krali Marko. Vo ovaa varijanta protivnikot na Krali Marko e sedmogodi{no dete od negovata sestra Zdravka, kogo toj od zavist go ubiva, t.e. go prepolovuva teloto na dva dela. 308

Za Kralevi} Marko

Edin den Kralevi} Marko izlegnal na ulica ama videl zvezda Danica deka gree. Toj se obidel da pita dali ima od nego pojunak. Ej, Zvezdo Danice, dali ima od mene nekade pojunak da se javi na ovoj svet? Zvezdata rekla ima. Pojunak e od tebe na sestra ti Zdravka sinot sedmogodi{no, sedum pati e pojunak od tebe. No po pat go sre}ava Crna Arapina koj mu go prepre~uva patot i tamu nastapuva poznatiot duel: "Po~nale tie dvajcata borba da vodat. Se borele i dva dena. Nikoj ne mo` da padne. Ama prevari se Kralevi} Marko padna pod Crna Arapina. Crna arapina pritisna pod arapinsko koleno." Toga{ Krali Marko i' se obrea}a na sestra mu Zdravka da mu pritekne vo pomo{. I navistina, so nejzina pomo{ i so prevara, Krali Marko uspeva da se izvle~e od pod arapinskoto koleno. Toga{, Zdravka mu ja se~e glavata na Crna Arapina. Vo prodol`enieto na ova predanie koe e pretvoreno vo prikazna, na Krali Marko mu usleduva vtora borba, t.e. vtor ispit i toa so poznatiot vo svetskata literatura lik : "dete- junak". Navistina toa e sedumgodi{niot sin na sestra mu Zdravka koj: "Sednali da pijat vino. Kralevi} Marko pie od dve ~a{i vino a deteto pie od pet ~a{i vino. Usetil Kralevi} Marko deka ima juna{tvo tuka u tova dete." AIF, m.l.784 18

Po ovaa proba Krali Marko go povikuva deteto nadvor na pro{etka kade {to nastapuvaat i slednite za nego iznenaduvawa:

"Izleznali na poleto. Imal edna ~e{ma {to te~e voda. Od ~e{mata tekli pet ~epovi. Navi`da se Kralevi} Marko od dve pie voda a drugite te~at. Navi`da se deteto da pie voda od site pet ~epovi voda pie. Ama ka se navelo deteto na Kralevi} Marko ne mu se svidi oti e pojunak. Izvadi sabjata i go udari na

Snimil Dimitar Uzunski, vo Trabotivi{te 1969 god, Informator: Usein Demirov od Trabotivi{te.

18

309

polovinata. Deteto razigralo kone po poleto i deteto padnalo na dva trupa. I deteto reklo: "E, Kralevi} Marko, ti moj vujko, opasno me udri ama, moite dva groba neka se znaat vo Kosovo pole, a tvoe grob nigde i nikade da se ne znae". (isto)

Vo ovaa posledna sekvenca, vo zaklu~niot del od prikaznata, go sogleduvame povtorno zna~ajniot moment koj{to se odnesuva na fenomenot "heroj". Kako {to ne' informira ve}e Rode, najzna~ajno vo

okvalifikuvaweto na herojot, bila postavenosta na grobot po smrtta na herojot. Iako ova se povrzuva so nocijata za lokalnosta, sepak postoel ogromen kult kon grobot na herojot. Vo slu~ajot ova ni se predo~uva preku prokolnuvaweto na Krali Marko od maloto detence, koe Marko nasilni~ki go ubiva. Vo ovoj inicijaciski duel ve}e se nagovestuva stravot na Krali Marko od gubeweto na negovata sila, koja {to brutalno ja re{ava so nazna~eniot nasilni~ki ~in na ubivaweto na negovoto vnu~e. Iako ovoj fragment izleguva od analizata na biografskiot model sogledan preku herojot Krali Marko, samo nakratko }e se osvrneme na smrtta na negoviot protivnik, sedmogodi{noto vnu~e. Smrtta ja potvrduva i objavuva izvonrednata priroda na heroite. Iako ne se besmrtni kako bogovite, sepak heroite se razlikuvaat od ~ove~kite bitija po toa {to prodol`uvaat da dejstvuvaat i po nivnata smrt. Posmrtnite ostatoci od heroite imaat zna~ajna magisko-religiska mo}. Nivnite grobovi, nivnite posmrtni ostatoci, kenotafite, dejstvuvaat na `ivite dol` dolga niza godini. Duri, mo`e da se ka`e deka heroite im se pribli`uvaat na bo`estvata tokmu preku nivnata smrt: tie u`ivaat neograni~ena

postegzistencija, koja ne e nitu larvalna, nitu ~isto duhovna, tuku se sostoi od pre`ivuvawata sui generis, so ogled na toa deka zavisi od ostatocite, tragite ili pak simbolite na nivnite tela (Elijade, I, 1991:243-244).

2.3. Smrt ili imortalizacija

310

Osobeno zna~aen i karakteristi~en moment za heroite, pokraj herojskite podvizi, toa e momentot na nivnata smrt, koja isto taka se razlikuva od kategorijata na obi~nite lu|e. Ovde bi go navele podatokot koj go izlo`uvaat ju`noslovenskite folkloristi deka vo ju`noslovenkiot folklor postojat brojni predanija koi se odnesuvaat na besmrtnosta na heroite, dodeka vo poetski oblik ne e zabele`an nitu eden primer (v. B. Petrovski, 1992:79) 19 . Interesno od aspektot i slikite na imortalizacijata e predanieto "Za Marko Krale smrt nemalo", (Vra`inovski, 1986b:39; pred.br.10), vo koe se pojavuva su{tinskiot motiv na vodata na `ivotot - "besmrtna voda", do koja mora da se dojde so pomo{ na poznatite inicijaciski isku{enija, ili pak so pomo{ na pticite pomo{nici, kako vo slu~ajot golap~e:

"Nekoe vreme imalo me|u nekoi dve planini nekoa vodi~ka - izvor. Taka se vikala Besmrtna Voda. Koj }e se napie od taa voda i za toga smrt nemalo. Toa vreme Kralevi} Marko imal galap~iwa. (Ednoto galap~e) koga padnue na vodata i u toa crp~eto fa}a voda i preletue, donesue kaj Kralevi} Marka." (Vra`inovski, 1986b:39; pred.br.10)

Krali Marko prv liznuva od taa voda i stanuva besmrten, kako i negovata sestra Angelina, po {to {i{enceto pa|a, se kr{i, a vodata se rastura. Begaj}i od negovite drugari, Angelina ripnuva vo moreto, i bidej}i e besmrtna, ne se davi tuku se transformira vo su{testvo:

poluriba/poludevojka. Predanieto zavr{uva spored normativite na edno herojstvo, i steknatata imortalizacija, od tipot na Herakle:

"I taka ostanalo da Kralevi} Marko je `iv i sestra mu Angelina pola riba, pola devojka u more `ivee".

19

Vo ovoj kontekst B. Petrovski gi spomnuva istra`uvawata na Penu{liski i C. Romanska. vidi: K. Penu{liski, "Macedonian Lokal Traditions of Prince Marko", in: JFI, vol.III, No.3, 1966, pp.331340; ______ . "Dijalog za Krale Marko", str.36-37; Cveta Romanska, "Predani®ta za Krali Marko vÍv folklora na ¥`nite slav®ni", vo: Slavisti~ni studii. Sbornik po slu~a` V me`dunaroden slavisti~en kongres v Sofi®, Cofi®, 1963, str.379-391.

311

(isto)

Momentot na postignuvawe besmrtnost, znaeme deka pretstavuva krajna cel vo uspe{nite inicijaciski podvizi, po koi kopneele, no ne uspeale da gi ostvarat svoite `ivotni soni{ta heroite od tipot na Gilgame{. Vtor interesen moment koj ne' upatuva na fenomenot na

imortalizacijata se onie predanija vo koi smrtta na Krali Marko e pretstavena kako oblik na privremen prestoj vo nekoja pe{tera. Prestojot go do`ivuvame kako svoevidna faza na marginalizacija, izop{tenost na herojot, koj e vo slu~ajot usloven od pojavata na oru`jeto (v. Vra`inovski, 1986b:53-54; pred.br.27;28). Vo na{iot primer, smrtta, t.e. povlekuvaweto od javnosta e pretstavena vo oblik na ve~en son:

"- Eh, Krali Marko i za vas ve}e dojde vreme da ne postoite ve}e kako junaci! - Za{to bre mom~e? Pa eve so ova mo`am da te ubijam jas tebe! - [to e tova? - Pa toa e nare~en pi{tol. .... - Ee - re~e - kolku e malecko! Za nas nema ve}e `ivot ovdeka! I togaj Krali Marko vleze vo edna pe{tera, e zaka~i sabjata vo karpata, e nabi vo karpata sabjata, go simna sedloto na kowot [arca i legna da spije. I si re~e: "Koga sabjava }'ispadne od karpata i sedlovo ko }e se ka~i na [arca, na kowa, togaj jaze da se razbudam i pak da ispadnam da caruvam po zemwava"! Arno, ama toa koga ~ovek }e legne vo ve~niot son, ne se vra}a nazad." (isto:53)

Potvrda i potkrepa na veruvaweto vo besmrtnosta na ovoj heroj e vtoroto predanie "@iv e Marko Krale", ~ie{to si`e go prenesuva eden vojnik od Prilep: "u ~ameco se ka~ue i eden veter koga go grabnue ~ameco, edna frtuna i preko moreto go odnesue u svet", kade {to se nasukuva vo edna karpa vo koja: "Koa gleda eden ~ovek sedi. Ama ~ovek nekako krupen, so

312

golema glava, ne e kako obi~en ~ovek " (Vra`inovski, 1986b:53-54). Normalno vo vakvata korpulentna figura mo`e da se prepoznae samo Krali Marko, koj prestojuva na negovoto mesto se' dodeka ne is~ezne oru`jeto." Ambivalentnosta na uka`aniot fenomen: smrt ili imortalizacija na Krali Marko vo slu~ajot se re{ava preku iska`uvawata na vojnikot:

Drugari, jas be kaj Kralevi}a Marko i Kralevi} Marko je `iv i pak }e se vrati nekoj vek koa }e nestane oru`jeto!" (Vra`inovski, 1986b:54)

Ovie situacii ne' asociraat na generalnite poimawa i definirawa na inicijaciskiot mit, sogledan pred se' od strana na ruskata semioti~ka folklorna {kola (v. Levinton, 1980, MNM; Meletinski, 1981).

Analiziraj}i gi analognite si`ea od golemite svetski epovi, Levinton i Meletinski go naso~uvaat na{eto soznanie kon edno par~e nade` vo vra}aweto na ovie heroi od sferata na "privremenata" smrt. Na eden spekulativen plan, smeeme da si dozvolime vospostavuvawe paralela na na{iot epski heroj Krali Marko (vo konterkst na fenomenot na imortalizacijata) so golemite epski heroi od svetskata kni`evnost. Opisot i pregledot na varijantite vo koi e prika`ana smrtta ili pak besmrtnosta na Krali Marko go dava Bla`e Petrovski vo negovata spomnata monografija posvetena na makedonskiot juna~ki epos (1992:78-81). Vo sekoj slu~aj, vo odnos na fenomenot na smrtta (kako krucijalen kamen na sopnuvawe vo inicijaciskite istra`uvawa) mo`eme da gi navedeme gledi{tata na Brelih koj smeta deka tokmu smrtta ja opredeluva natprirodnata mo} na heroite. Sepak, bez ogled dali vo na{iot folklor posledniot obred na premin e pretstaven preku nocijata na smrtnosta ili pak besmrtnosta na herojot, nie go sogleduvame i analizirame ovoj ~in kako posledna inicijaciska borba na herojot. Mo`ebi, bi trebalo da go navedeme u{te edna{ kvalifikativot koj proizleze od kultot na anti~kiot heros, kade {to istiot, prodol`uva da dejstvuva i po svojata smrt. Analogija i

313

umetni~ka transpozicija na ovoj kvalifikativ, verojatno deka e izrazena preku spomnatite predanija koi vo oblik na nekakvo "is~eznuvawe" ni ja prezentiraat besmrtnosta na Krali Marko. Navra}aj}i se na smrtta na herojot, bi mo`ele da navedeme nekoi momenti od anti~koto gr~ko nasledstvo. Na pr.: nekoi od heroite is~eznuvaat pod zemja (Trofonie, Amfijaraj). No, ogromen broj pretrpuvaat nasilna smrt vo vojnata (kako na pr. heroite za koi zboruva Hesiod, koi padnale pod Teba i Troja), vo poedine~nite borbi, ili pak zaradi predavstvo (Agamemnon e ubien od Klitemnestra, Edip od Laj). ^estopati nivnata smrt e dosta dramati~na: Orfej i Pentej se ras~ere~eni, Akteon e rastrgnat od ku~iwa, Diomed i Hipolit se rastrgnati od kowi; nekoi od niv gi ima kasnato zmija (Orest, Mops itn) (Elijade, I, 1991:243). Od druga pak strana, morame da go imame vo predvid i tolkuvaweto na Meletinski (1981) i Levinton (1980), spored koi smrtta na herojot nikoga{ ne smeeme da ja sfatime kako kone~na. Sekoga{ mora da postoi nade` vo nivnoto o`ivuvawe, t.e. vra}awe. Spored Meletinski, smrtta na kulturniot junak obi~no se smeta kako nekone~na, zatoa {to sekoga{ ostanuva nade` deka toj }e se vrati od carstvoto na mrtvite, deka }e o`ivee vo idnina. Proverkite niz koi mora da pomine junakot, obi~no se tolkuvaat kako osobeni misteriski "strasti", stradawa koi junakot mora da gi izdr`i, kako bi mo`el da se zdobie so sila i mudrost - kako za sebe, taka i za celoto ~ove{tvo (1981:232). Vo ispituvaniot kontekst koj se odnesuva na smrtnosta na herojot, bi navele eden impozanten moment koj se odnesuva na Homerovite heroi, i koj smetame deka mo`e da zvu~i univerzalno. Ne postoi besmrtnost po smrtta za Ahil ili za bilo koj drug homerski junak, osven onaa za koja, so pomo{ na svoite juna~ki podvizi }e se izbori samiot heroj vo epskiot stih (Shein, 1989:60-61).

***

314

Ne izleguvaj}i od ramkite na inicijaciskata tema, na{iot interes e skoncentiran i na sogleduvawe na edna druga dimenzija. Soglasuvaj}i se so tvrdewata na Ar~er Tejlor, i navra}aj}i se na teoretskite postavki na fon Han samo bi go nagovestile momentot koj gi intrigira dvata nau~nika: zo{to prika`uvanata ili ispeanata istorija is~eznuva od kolektivnata memorija, dodeka pak tradicijata koja e isto taka opeana ili raska`ana se odglasuva zasekoga{. Spored Ar~er Tejlor, odgovorot e mnogu ednostaven zatoa {to tradicijata sepak pretstavuva ne{to drugo od istorijata, uka`uvaj}i deka stanuva zbor za primitivnat poetska vera na ~ove{tvoto (gläubige Urdichtung) (Taylor, 1964:114-115). Inaku, Johan Georg fon Han 20 vo svojot trud zema vo predvid 14 primeri za da go argumentira svojot stav deka site "arijski" herojski prikazni ja pratat istata biografska shema. Vo sekoj od negovite analizirani slu~ai, herojot e roden ilegitimno, i sprotivno od verata vo negovata idna veli~ina, toj e otfrlen od strana na negoviot tatko, ~uvan e o odgledan od `ivotnite i vospitan vo eden takov duh, toj se vra}a triumfalno vo negovoiot dom, kade {to ja osloboduva majka mu, potoa stanuva kral, gi osniva gradovite i umira mlad. Me|utoa, kako {to zabele`uvaat ostroumnite istra`uva~i (Campbell, 1968; Archer Taylor, 1964), fon Han ednostavno ja vospostavuva nazna~enata shema, bez potreba istata da ja analizira. Ovde bi trebale da ja navedeme i studijata na Alen Dandes, koja spored nau~noto mislewe pretstavuva odli~no rezime na site dotoga{ vospostaveni, no i analizirani studii za herojot i herojstvoto, vo smisla na vospostavuvawe na osnovnite modeli na herojot (Dundes, 1980:223-261). Vrz osnova na vakvoto soznanie, a pred se' vrz osnova na negovoto istra`uvawe na biografiite na 14 heroi i nivnata transpozicija vo literarnite sferi, fon Han pretpostavuva deka formulata kompletno gi menuva istoriskite figuri i nivnite do`ivuvawa /vo na{iot slu~aj inicijaciski isku{enija/, stavaj}i gi vo ramkite na noviot narativen svet. Edinstveno, zabele`uva fon Han, ostanuvaat neizmeneti nivnite imiwa (Taylor, 1964:114). Zna~i, svesni za edna nu`na transformacija vo odnos na

20

Johann Georg von Hahn, Sagwissenschaftliche Studien, Jena, Mauke, 1976.

315

biografijata na "herojot" od sferata na istorijata vo sferata na tradicijata 21 , gi smestuvame i analiziranite segmenti koi se odnesuvaat na herojskite podvizi koi se dvi`at od "~udesnoto detstvo - zadojuvawe od samovila", preku herojskite podvizi vo zreloto doba, se' do fenomenot na smrtta i imortalizacijata na Krali Marko. Inaku, poslednoto isku{enie steknuvawe besmrtnost, vidovme deka pretstavuva edno od su{tinskite podvizi za koi{to se borat heroite od svetskata mitologija i kni`evnost, no za `al koja dosta ~esto zavr{uva bezuspe{no. Analiziraj}i ja inicijacijata na Krali Marko, isto taka bi se potsetile na ve}e klasi~nite 7 tipolo{ki odrednici na vidovite heroi, vospostaveni od strana na Farnel, spored kogo na{iot Krali Marko bi go zastapuval t.n. heroj so istorisko poteklo (kade spored nego pred se' pripa|aat voini i sve{tenici) 22 . Sega, barem rezimirano bi go uka`ale stavot koj go poso~uva Petar Hr. Ilievski, analiziraj}i go mikenskiot troen heroj. Vo negovata studija preku lingvisti~kata analiza i so pomo{ na kontekstualniot metod, avtorot ja prosleduva formata i zna~eweto na mikenskiot teonim ti-ri-se-ro-e, kako i na drugi li~ni imiwa. Ona {to e za nas zna~ajno, toa e negovoto uka`uvawe na vrskata pome|u mikenskite li~ni, i homerskite herojski imiwa, pri {to se istaknuva va`nosta na mikenskata civilizacija koja vo "Temniot vek" poslu`ila kako osnova i inspiracija za gr~kata mitologija i epska poezija. Osobeno e bitno vospostavuvaweto na edna kulturna paralela od kulturnata istorija na ju`noslovenskite narodi, kade {to za vreme na turskata dominacija epskata poezija se nao|a vo svojot najgolem podem, i istovremeno se glorificiraat li~nosti od sredniot vek (v. Ilievski, 1991:47-53).

Ovde samo nakratko bi se osvrnale na poznatite odrednici koi ni govorat za relacijata vospostavena pome|u biografijata na realnata istoriska li~nost i onaa koja e transponirana vo sferata na narodnata umetnost. Imeno, vo folkloristikata e poznat faktot deka Krali Marko od narodnata poezija nema re~isi nikakvi zaedni~ki crti so istoriskiot kral Marko. Za vakvoto nesovpa|awe da se vidi: Vuk, S. Karaxi¢, Srpski rije~nik , v. Marko Kraqevi¢; Tomi¢ (1909); S. Stojkovi¢ (1922); Srejovi} (1958:75-76). 22 Od druga pak strana, spored tipologijata vospostavena od Pavlovi}, Krali Marko spa|a vo redot na tretata negova odrednica koja rezimirano se odnesuva na slednoto: onoj koj {to

21

316

Vo periodot na dorskata okupacija, poznata kako "Temen vek" nemalo uslovi za kulturen i tehnolo{ki progres. No, tokmu vakviot period bil pogoden za razvoj na legendi za heroi...Gr~kata epska poezija za legendarnite li~nosti od mikensko vreme zapo~nuva da cveta vo tekot na "Temniot vek". Prilog kon pravilnosta na stavot na fon Han i prifa}aweto na istata ideja od strana na Ar~er Tejlor, a koja se odnesuva na relacijata is~znuvawe na istorijata od kolektivnata memorija i vostanovuvawe valeri vo domenot na narodnata traicija koi `iveat zasekoga{, mo`e da poslu`i analizata na Petar Hr. Ilievski, spored kogo paralelno gi uo~uvame dvata momenta: 1. mikenskite li~nosti, iako mnogu od niv - obi~ni lu|e, bile sekoga{ smetani kako voda~i i rodona~alnici na nivnite plemiwa. Narodnata imaginacija vo "Temniot vek" gi idealizirala niv pridavaj}i im natprirodna sila. 2. Na sli~en na~in, ju`noslovenskite narodi vo nazna~eniot period idealizirale nekoi srednovekovni li~nosti. Normalno, me|u niv bile i takvi koi kako istoriski lica ne se odlikuvale nitu so svojata hrabrost, nitu so nekoi isklu~itelni podvizi. No, sepak, podocna niv gi smetale za golemi heroi. Taka i Krali Marko, poznat vo istorisko vreme kako turski vazal, koj umrel borej}i se zaedno so turcite protiv hristijani vo Romanija, podocna znaeme na kakov na~in e proslavuvan - toj dobiva atributi na za{titnik na hristijani od turskoto naselenie (Ilievski, 1991:52). Zna~i, vo potpolno pravo e fon Han koga smeta deka edinstveno neizmeneti ostanuvaat imiwata na heroite. Shodno na ovaa na{a tema posvetena na herojstvoto, Ilievski uka`uva deka sekoe vreme ima svoi potrebi i bara soodvetno herojstvo - homerskite heroi se idealizirani mikenci, dodeka pak balkanskite narodi koi kopneele po sloboda, svoite najintimni `elbi gi ovaplotile vo herojskiot lik na Krali Marko (1991:52).

3. Mitot za kulturniot heroj

e popameten gi nad`ivuva ostanatite (Odisej, Kalevala, Krali Marko, Jov, kako i pogolemiot broj od ajdu~kite pesni) (Pavlovi}, 1987:111-112).

317

3.1.Herojski mit Pri analiziraweto na herojskata inicijacija }e morame da obratime vnimanie i na nocijata "herojski mit". Osnova na herojskiot mit e obredot na inicijacijata, kako obred na premin, potoa privremenata smrt, prestojot vo druga zemja (obi~no "dolna zemja" naselena so zli mitolo{ki su{testva), brojnite isku{enija, otkrivawe na patot za o`ivuvawe, uni{tuvawe na starata sostojba i novo ra|awe (Tasevska, 1983:35). Vo poglavjeto posveteno na odnosot "Mit i narodna prikazna", Violeta Tasevska gi zima vo predvid su{tinskite momenti za herojskata inicijacija. Toa se pred se' herojskiot mit, a vo tesna vrska so nego stojat i mitovite za kulturnite heroi. Taka, junakot mora da se podvrgne na raznovidni isku{enija vo podzemnoto carstvo, ili na neboto, vo druga zemja, za da se zdobie so va`ni pridobivki za rodot, plemeto i ~ove~koto op{testvo. Kako {to }e vidime, a istoto toa ubavo go predo~uva i Tasevska Violeta, mitovite za kulturnite heroi osobeno se izrazeni vo kategorijata kulturno-istoriski predanija za potekloto na odredeni kulturni pridobivki na ~ove~kiot kolektiv (1983:36). Heroite gi karakterizira eden poseben vid kreativnost, koja mo`e da se sporedi so kreativnosta na heroite koi ja nosat civizacijata vo drevnite op{testva. I tie go menuvaat pejsa`ot kako {to toa go pravat avstraliskite mitski pretci, se smeta deka se toa "avtohtoni" (t.e. prvi `iteli na nekoja oblast), i isto taka deka se pretci na opredeleni rasi, narodi i poedinci (Argivjanite poteknuvaat od Arg, Arka|anite od Arkad itn.). Tie "zasnovuvaat" t.e. "otkrivaat" opredelen broj na ~ove~ki institucii: zakonite na gradot i pravilata na gra|anskiot `ivot, monogamijata, metalurgijata, peeweto, pi{uvaweto, taktikata, itn. Vo ovaa niza bi mo`ele da go spomeneme i otkritieto na zanaetite i raznite ve{tini. Tie se vo prv red osniva~i na gradovite, a istoriskite li~nosti koi gi osnovaa koloniite po smrtta isto taka stanuvaa heroi (Elijade, 1991, I:242).

318

Vo ovoj kontekst bi gi spomnale i golemite kulturni heroi od Kalevala, zemjata na {amanot Vejnemejnen, kova~ot i borecot Ilmarinen i sl.

3.2. Osnivaweto na gradovi od Krali Marko Vo kontekst na spomnatite kvalifikativi, koi ni ja poso~uvaat atributivnosta na kulturnite heroi, vo na{iot folklor pred se' }e gi zememe predvid predanijata za postanokot na razni teritorii: gradovi, kuli, yidini, kako i vostanovuvawe novi dejnosti, koi se normalno svrzani so likot za Krali Marko. Vsu{nost ovie negovi atributi ni davaat za pravo da go tretirame kako svoeviden slu~aj na kulturen heroj. Vo ramkite na ovie osnivawa i zaposednuvawa na teritorii koi spa|aat vo redot na civilizaciskite dostreli, }e gi spomneme predanijata od tipot "Gradot i portata" (Vra`inovski, 1986b, pred.br.20) "Dolna porta" (isto, pred.br.21), potoa "Kaleto na Marko Krale" (pred.br.22); "Markovi kuli vo [tip" (pred.br.24); "Marko gradi kula, a sestra mu most" (pred.br.25); "Marko Krale go gradi Isarot vo {tip (pred.br.26).

"Nad selo Ve{je ima edno mesto {o se vika Gradot. Sakam da ka`am kako postanalo toa mesto da se vika Gradot. Toa postanalo vaka: toa e edno visoko mesto i den deneska postojat zidini, takvija raboti, od toga{ {o imalo ku}i. Tamo `iveel Kralevi} Marko. Imalo gore na visinata ku}i napraveno, {o `ivejala negovata vojska, {o `ivejal kralot. Dolu napraveno kao porta, {o vlevala voskata, {o vleval Kralevi} Marko tamo. Ka }e se ka~i gore na visokoto, nikoj ni{to ne mo`e, ni{to da mu naprave. Portata se zatvore i nema kaj da vlezi{ da go vani{, da go zakoli{.(...) Ka sleval uf Demir Kapija sos kowot, toa mesto deneska {o se vika Klisura, seto e voda ka ezero. Seto od tija kraj na nija sos kamewa. I on sos negovata sabja go presekol toa ne{to, tija kamewa. Go presekol i po~nal da iste~ue voda i deneska se vika Klisura. Toa mesto {o go presekol Kralevi} Marko sega vrve vardar, vodata." (Vra`inovski, 1986b:48; pred.br.20)

319

ili pak, koga skokal Marko so kowot duri do Demirkapijskata klisura:

"kaj {o stapnuele kopitta ostaval znaci na kamewata i za toa tamo eden kamew se vika Markova noga."

(isto:49)

"Me|u selata Gre{nica i Slatina, Pore~e na edna ri~ka ima edni yidi{ta soyidani od Krali Marko. Ovie yidi{ta pore~ani i vikaat Markovo Kale. (pred.br.22:49)

"Ne znam jas koe vreme je `iveal on. On je pravil tija kuli Markovi Kuli se vikaat, do [tip, na onoj vrv gore. Toj naredil svet eden do drug od Bregalnica da nosat kamen od raka na raka, od raka na raka i ~ak gore da isko~i." (pred.br.24:51)

"Imam slu{nato od lu|e da Kralevi} Marko go gradel Isarot, a imal sestra Marija. Marija pa gradela go mosto na Bregalnica na klisurata." (pred.br.26:52)

Po izlo`enite primeri, bi navele nekoi osnovni paradigmi na "kulturniot heroj" od svetskata mitologija i folklor, sogleduvaj}i go istiot vo uloga na inicijaciski pokrovitel ili pak vo uloga na inicijant. Baraj}i nekakvi univerzalii so na{ite inicijanti, bi gi navele glavnite likovi od Kalevala - Vejnemejnen i Ilmarinen koi se tipi~ni kulturni heroi. Vo poetskata karelo-finska mitologija, koja go poznava nebeskiot bog Uko, glavni lica se kultrnite junaci Vejnemejnen i Ilmarinen; Vejnemejnen e arhai~en kulturen junak koj gi ugrabuva od Gospodarkata na Severot - nebeskite svetila i vol{ebniot Sampo; toj go pronao|a ognot vo vnatre{nosta na ribata, a Ilmarinen e demijurg - kova~ koj gi izrabotuva ovie isti ili sli~ni predmeti od prirodata i kulturata (nebeskite svetila, sampo, plug, itn.) (v. Haavio, 1991; Meletinski, 1981:190, Sto®novi~, 1996:433-

320

438). Naveduvaj}i gi Vejnemejnen i Ilmarinen, doa|ame do slednoto stanovi{te: samiot kulturen heroj vo svojot ~in na sozdavawe vsu{nost ja do`ivuva svojata inicijacija, za razlika od slu~aite koi gi spomnavme vo kontekst na istra`uvawe na relacijata: mit - kosmogonija - inicijacija. Imeno, ovie poslednite, ~ii{to paradigmatski obrasci sre}avame vo pove}eto svetski mitologii i kulturi (Avstralija, Nova Gvineja,

Melanezija, Afrika), se pretstaveni kako vostanovuva~i i "glavni pokroviteli" na obredot na posvetuvawe vo samite mugri na kosmi~koto sozdavawe. Vo ovaa smisla ja naveduvame osnovnata opaska vo poimaweto na "fenomenot na kulturniot heroj". Prviot tip na kulturen heroj

(Vejnemejnen, Ilmarinen, Krali Marko), go do`ivuvame kako inicijant neofit, koj pokraj, ili za vreme na svoite kulturni /kosmi~ki/ otkritija ja do`ivuva svojata inicijacija, dodeka pak vtoriot paradigmatski obrazec, ~ij odblesok ili ednostavno aluzija nao|ame vo likot na Sveti Ilija (Miladinovci, 1983, p.br.40), najjasno ni uka`uva za vostanovuvawe na obredot na inicijacijata, na nivo na primarnite kulturni otkritija, i vo ~ii ramki, istiot "otkriva~" e pretstaven vo uloga na inicijaciski pokrovitel.

3.3. Svetecot ja ubiva lamjata - paradigma na kulturniot heroj Vo analizata na makedonskata herojska inicijacija morame da go zememe predvid i delot so herojskite podvizi koi se ekvivalent na edno inicijacisko isku{enie, vo oblik na agon koj go vr{at raznite svetci vo nivniot duel so ~udovi{tata /naj~esto lamjata/. Spored V. Moren, herojot koj se javuva kako paradigmatski za hristijanskiot svet, spored nea go pretstavuva t.n. solaren heroj, koj neprikosnoveno ja poka`uva svojata sila (Morin, 1992: 373). Ova si`e, kako {to toa go predo~ivme vo na{iot prethoden trud (1996a), go vrzuvame za eventualnata kosmogoniska tema. Inaku, vo ramkite na istra`uvaweto na mitovite za sozdavaweto, koe go vr{i Meletinski, i

321

kade {to distincira 8 paradigmati~ni slu~ai, nie bi se nadovrzale so slednata opaska: Vo na{iot kontekst, osobeno ni e podatliv i interesen IV tip na sozdavawe koj spored Meletinski gi opfa}a slednite aktivnosti:

"Ponekoga{ bogovite ili heroite ne vadat predmeti od sebe, tuku gi vadat od zemja, ribi, `ivotni, ili pak od drugi bogovi i demonski su{testva; na pr. oganot go nao|aat vo stomakot od ognenata riba, a slatkata voda ja vadat od divovskata `aba, nebeskite svetlila gi vadat od kov~eg i sl. Demonskoto bitie mo`e tajno da go ~uva prvobitniot predmet ne vo sebe, tuku vo kov~eg, karpa ili na drugo mesto. Vo vakviot slu~aj, ~inot na sozdavawe - "vadewe", prvo, se nadopolnuva so prikaznata kako na pr., `abata, porano ja progoltala seta voda ili deka nekoj go sokril Sonceto i Mese~inata vo kov~eg, a drugo, samiot toj ~in se preobrazuva taka {to mitskiot kulturen heroj pronao|a prirodni ili kulturni predmeti na nekoe mesto, na drugiot svet. Vakvoto zadobivawe, koe e usloveno od sovladuvawe na razni pre~ki, uslovno mo`e da se izdvoi vo poseben, i toa najva`en tip na si`eata za sozdavawe (Meletinski, 1981:198-199). Vo makedonskiot folklor toa e slu~ajot na svetecot koj ja ubiva lamjata od koja izleguvaat tri reki: zlatno `ito, rujno vino, med i maslo 23 .

"Trgnal e cveten \or|i da obidi niven sonor; Na pat sre}ava sura lamja; pat mu pre~i, hod ne dava; zatvorila {est planini, zaklu~ila {est izvori, ta ne dava kapka voda. Izvadil si ostra sabja, ta pose~e sura lamja, troglava, {estokrila, dvenajs opa{ata.

23

Varijanti na ovoj motiv sre}avame vo slednite zbornici: SbNU IV:8; VIII:15; IX:6; XXVIII:211,258, 440-441, 451; XLII:4, p.br.2. Isto taka da se vidi na{iot trud posveten na `rtvuvaweto, kade {to odnosnata tema ja analizirame od aspekt na prvobitnoto kosmogonisko `rtvuvawe (1996a:33-37). Na prostorot na balkanskite Sloveni, po`elno e da se vidi Krsti}, 1984, pod odrednicata: 5,8,23.

322

Otsekol i' do tri glavi - ta potekli do tri reki: edna reka `olto `ito po ora~i, druga reka rujno vino po kopa~i, treta reka med i maslo po ov~ari." (SbNU, XXVIII:258)

Ova si`e, kako i negovite alternacii gi analizirame kako inicijaciska borba so ~udovi{teto i pridobivawe na kulturni ili prirodni dobra: voda, vino, `ito, med maslo itn., koi ja inkarniraat blagosostojbata. Spored Meletinski, dvobojot so ~udovi{teto zaradi pridobivawe razni prirodni i kulturni predmeti spa|a vo poseben vid, kade {to pokraj vostanovenite tri ulogi - predmet, izvor i subjekt na sozdavawe, toj ja dodava i ~etvrtata uloga za si`eata vo koi so izvorot ili gra|ata raspolaga nekoj drug subjekt (ne demijurgot, tuku nekoj demon, a`der), koj ~esto dobiva crti na protivnik koj{to treba da se pobedi za da se ovozmo`i pristapot do baraniot predmet (isto:200). Spored nazna~enovo, vo na{iot slu~aj Sv. \or|i bi bil vo pozicija na "kulturen heroj", a lamjata bi go pretstavuvala a`derot koj gi grabnuva i raspolaga so kulturnite predmeti. Kolku i da deluva dale~na sporedbata so karelo-finskiot kulturen heroj Vejnemejnen, sepak analogijata me|u nego i na{iot svetec se sostoi vo inicijaciskata pridobivki. I vo ova si`e go prepoznavame t.n. herojski podvig. Inaku spored Farnel, ovoj tip heroj mu pripa|a na t.n. heroi koi imaat bo`estveno ili obredno poteklo. Sega bi se navratile na tezata na Toporov (1992:20), koja se odnesuva na voveduvawe na trakiskiot heroj vo kontekst na t.n. "osnoven" mit za borbata na gromovnikot (i negovite poniski dvojnici vo izrodenite varijanti na ovoj mit) so protivnikot, koj e obi~no pretstaven kako htonsko su{testvo. Ova osobeno ne' interesira koga se vo pra{awe si`eata so Sv. Ilija, koj znaeme deka pretstavuva hipostaza na Perun. Spored Toporov, borba kako preduslov za zdobivawe na kulturnite

323

izvr{uvaweto na ~inot na `rtvuvaweto /obi~no vo si`eata kade {to kako spasitel se javuva Sv. \or|i/ e povrzano so raspar~uvaweto na yverot, koe isto taka pretstavuva zavr{en del od "osnovniot" mit, opi{uvaj}i go potoa vostanovuvaweto na noviot `ivot, novata godina, novata `ivotna sila i sl. Poslednite varijacii, povrzani so prodol`uvaweto na slikata na herosot od trakiskata kompozicija, isto taka ja proizveduvaat osnovnata si`etna nitka na "osnovniot" mit. Upatuvaj}i ne' na osnovniot moment kaj najpoznatite heroi od tipot na sv. \or|i ili pak Krali Marko, koi gi zapoznavame isklu~ivo kako kowanici, koi ~esto se borat so htonskiot protivnik, Toporov vo niv otkriva tragi, a pred se' osnovni belezi na trakiskiot kowanik. Isto taka, ve}e navedeniot primer koga sv. \or|i se bori so a`derot, koj gi zadr`uva site vodi, Toporov go povrzuva so borbata na Indra i Vritra, {to mu pretstavuva u{te edna potkrepa vo definiraweto na "osnovniot" mit.

Normalno, epskite si`ea koi go pratat spomnatoto scenario od "osnovniot" mit, nie gi tolkuvame isklu~ivo kako inicijaciski duel, borba, vo koja svetecot go otkrivame kako spasitel. Preku ovoj tip na t.n. "nadli~na inicijacija", naselenieto se osloboduva od raznite oblici na zlo i nasilstvo, inkarnirani vo likot na ~udovi{teto. 24 Vo ova na{e istra`uvawe, bi go navele tradicionalniot motiv koga blagodarenie na uspe{nata pobeda na Sv. Ilija nad a`derot, na zemjata po~nuva da pa|a dolgo o~ekuvaniot do`d, {to ne' asocira na idejata za vospostavuvawe na klimata, t.e. regulirawe na vremenskite uslovi, {to naselenieto go doveduva do izvesna blagosostojba.

"fala bogu, fala jedinome! Tri godine ki{a ne vrnula, ..........

324

Ja }u a`du quto gromonisat, te}e mrtva na obalu izi}i, ............ Tad uz mora oblak je izi{a, od oblaka na~ini se ki{a, ta pokvasi tu veselu zemqu." (ÂstrebovÍ, 1886:237-239)

Kako {to sogleduvame, pokraj sozdavaweto na ~ovekot i obu~uvaweto na istiot vo razni zanaeti i ve{tini; vostanovuvaweto na obi~aite; re`imot na rekite i moriwata; vospostavuvaweto na klimata i sl., - kako edna od najva`nite funkcii na kulturniot heroj se izdvojuva tokmu negovoto uni{tuvawe na demonot - t.e. ~udovi{teto (vidi: Meletinski, 1981:201). Zna~i, vo ovie na{i si`ea, vo koi go sogleduvame nazna~eniot kvalifikativ, ne ni preostanuva ni{to drugo do vospostavuvawe edna smela analogija pome|u tradicionalnite kulturni heroi i na{ite svetci. Paradigma na spomnatite atributivnosti na eden kulturen heroj sre}avame vo pesnata "Sveti Ilija i devet lamii" (Miladinovci, 1983, p.br.40) 25 .

Vo ova si`e, Sveti Ilija koj e vo funkcija na inicijaciski pokrovitel, vsu{nost mu pomaga na ma{koto dete posmr~e da gi ubie devette lamji; poto~no, Sv. Ilija ja ubiva devettata lamja. Sogleduvaj}i edna smela interferencija na pubertetskata inicijacija niz koja pominuva ma{koto dete i herojskoto inicijacisko isku{enie koe go pominuva Sv. Ilija,

Varijantite na ova si`e mo`at da se vidat vo: Miladinovci, 1861, p.br.11; 31; 38; 40; [apkarev, 1, p.br.11; Verkovi}, 4, pr.br.125; SbNU I:30; XVII-XVIII:206, p.br.21; XXXV:338, p.br.408; XXXVI:113, p.br.113; IlievÍ, 1889, p.br.198. 25 Nakuso bi mo`ele u{te edna{ da se navratime kon delikatniot problem na klasifikacijata vo domenot na narodnata poezija. Imeno, kako {to ve}e uka`avme vo vovedniot del - su{testveniot del od herojskata inicijacija go so~inuvaaat epskite tvorbi, kako {to e i ovaa pesna od Zbornikot na Miladinovci. Me|utoa, tokmu pesnite od ovoj tip t.e. neistoriskite epski pesni, vo koi {to gi sre}avame mitolo{kite su{testva i hristijanskite svetci, zadavaat izvesni kolizii vo smisla na slednoto: nazna~enata si`etika gi pravi ovie pesni mo{ne sli~ni so mitolo{kite i religiozno-legendarnite. No, vo ovoj slu~aj ja imame vo predvid decidnata odluka na T. Sazdov, spored kogo tokmu

24

325

povtorno se nao|ame vo situacija da gi okvalifikuvame atributite na herojstvoto od tipot na tradicionalniot "kulturen heroj". Osobeno vo nazna~enata dimenzija, ja ~uvstvuvame potrebata od naglasuvaweto na ednoto mo`no etimolo{ko poteklo na herojot koe go poso~ivme ve}e vo samiot voved. Tuka mislime na istaknuvawe na funkcijata na za{titata, pokrovitelstvoto izvedena od indoevropskiot koren *ser-, varijantata *swer, *wer-, lat. servare "da se ~uva", "da se spasi". Sega bi mo`ele da ja nazna~ime distinkcijata pome|u li~nata (pubertetska) i nadli~nata (herojska) inicijacija vo dadeniot sluu~aj inkarnirana preku likovite na deteto - posmr~e i svetevcot Ilija, na koja {to podetaqno }e se navratime vo prodol`enieto na ova poglavje.

"A egidi dete povojni~e, Ali ubi devet ku~ki lamji?" Govore{e dete povojni~e: "A egidi star sveti Ilia, osum ku~ki lamii zagubiv, a devetta lamja mi pobegna, mi pobegna crkva Aran|ela." Sam se pu{~i s dete od ruleka, i devetta lamja ja zagubi. I go zede dete male~koo, Go odnese na sirota vdoica. Si ja najde sirota zaspana, Si ja toga sirota razbudi: "Stani, stani, sirota vdoice! Nacicaj si tvoe ma{ko dete, Oti ti je dete umoreno; Od damna ne si go nacicala." (Miladinovci, 1983:51).

epskata ekspresija gi pravi ovie na{i pesni da gi opredelime kako neistoriski epski

326

Pesnata ne' upatuva na analognoto veruvawe koe go sre}avame vo zbornikot na Miladinovci (1983:500), no koe ni e isto taka va`no od aspekt na sovremenata sostojba na terenot vo Makedonija 26 . Imeno, spomnatoto veruvawe vo Zbornikot nasloveno kako "Grmewe", ne' navra}a na

konstitutivnite momenti koi se vo domenot na analiziranite kulturni heroi. "Koga grmit se veqat ~e sveti Ilija tr~at so ognenata kola po lamjite, koi jadat `itoto. Ako ne be{e sv. Ilija da gonit i ubivat lamjite, ne ke imahme nikakov beri}et (`ito ili drugo). Koga grmit site posmr~iwa spijat (vidi Miladinovci, 1983, p.br.40), a duhot im hodit na pomo{~ na sv. Ilija protiv lamjite (Miladinovci, 1983:500). Ova veruvawe, tokmu niz analiziranata pesna ni go uka`uva arhetipot na soedinuvaweto na pubertetskata i herojskata inicijacija. Sogleduvaj}i go Sv. Ilija vo funkcija na inicijaciski pokrovitel, na izvesen na~in ni se zasiluva analognosta so idejata za kulturniot heroj, od onoj tip koj go sre}avame vo zaednicite i kulturite na Avstralija, Nova Gvineja, Melanezija, Afrika 27 . U{te edno smelo poklopuvawe mo`e da se vospostavi pome|u na{iot Sv. Ilija i Odin - kulturniot heroj od edskata mitologija. Odin go zapoznavame i vo svojstvo na inicijant, koj minuvaj}i niz svoite te{ki inicijaciski isku{enija, go zdobiva statusot na "{aman", dodeka pak isto taka go zapoznavame i vo uloga na paradigmati~en incijaciski pokrovitel, koj ja

pesni (Sazdov, 1976:106-107). 26 A propo izlo`enata varijanta na ovoj motiv isklu~ivo vo domenot na narodnata poezija, bi ja navele varijantata na spomnatoto veruvawe, koja{to ja dobivme od na{ite najnovi terenski istra`uvawa nasloveno kako Sv. Ilija ja ubiva lamjata (AIF, m.l.3575. Snimila L. Stojanovi} na 5.11.1996 vo s. K'{awe, Kumanovsko. Informator: Zorka \o{evska, rodena vo s.Pezovo). Vo svoeto ka`uvawe za lamjite, informatorkata Zorka \o{evska uka`a na toa deka gromot koj ja ubiva lamjata e vsu{nost Sv. Ilija, zatoa {to koga na neboto m'lska (grmi) vsu{nost se pojavuva sv. Ilija i ja ubiva lamjata koja pravi sekakvi {teti na naselenieto, pred se' gi uni{tuva posevite. Vsu{nost, go navedovme ova veruvawe, pred se' od soznanieto deka vo sovremenata sostojba na terenot, mnogu e pofrekfenten slu~ajot - ova si`e makar i vo forma na nekoi fragmentarni ise~oci (kako vo navedeniot slu~aj) da go sre}avame vo oblik na "veruvawe", odo{to vo nekoj `anr od narodnata kni`evnost. No, za nas e isto taka mnogu va`no {to navedeniot ise~ok od motivot "svetecot go ubiva ~udovi{teto" se' u{te postoi na na{iot teren. 27 Za ovie karakteristiki i specifi~ni obele`ja na kulturnite heroi ve}e govorevme vo voedniot del posveten na relacijata: inicijacija, kosmogonija, mit.

327

uslovuva privremenata smrt na svoite isku{enici, po koja tie postignuvaat nad-`ivot. Kako pokrovitel na inicijacijata Odin ja dopu{ta smrtta na "svoite", no taa smrt e "privremena" vo ritualot i uslovuva nad-`ivot na einheriite vo mitot (Meletinski, 1981:257-58). Vsu{nost, zo{to da ne gi prifatime ovie na{i svetci kako nekakov vid hipostaza na paradigmati~niot tip "kulturen heroj?". Sepak, ona na {to morame da obrneme vnimanie, toa e sogleduvaweto na distinkcijata pome|u inicijacijata na kulturnite heroi i onaa na obi~nite lu|e (koja ja ~uvstvuvame pred se' na planot na pubertetskata i svadbenata inicijacija). Spored Meletinski, site kulturni heroi i bogovi, koi preku inicijacijata steknuvaat sopstvena golemina, pred se' na nadli~en plan, a ne na planot na psihologijata na poedine~nata li~nost - (na pr. Buda i Hrist, ili pak slu~ajot so na{ite svetci), do`ivuvaat soveviden tip na nadli~na inicijacija. Toa bi bil slu~ajot so site kulturni heroi i bogovi, dodeka pak, od druga strana site ordinarni slu~ai, kade {to se raboti za psihologijata na poedine~nata li~nost, mo`eme da konstatirame deka do`ivuvaat li~na inicijacija. Vo kontekst na svetskata mitologija i folklor, bi gi navele paradigmite na kulturnite heroi - koi svojot kulturen pridones go realiziraat isklu~ivo preku sintagmata "borba i pobeda nad ~udovi{teto", i koe dobiva dimenzii na inicijaciska borba i duel. Analogon na vakvoto si`e sre}avame vo na{ite si`ea, od koi na nivo na kulturni heroi, ili spasiteli gi izdvojuvame spomnatite "svetci". Vo Zapadna Polinezija, kulturniot junak Maui gi projavuva svoite juna~ki crti tokmu kako pobednik nad ~ovekojadecot i ~udovi{teto. Vakvoto juna{tvo zaradi za{titata na `ivotot se javuva kako vtor su{tinski aspekt na dejnosta na kulturnite junaci (Meletinski, 1981:187). Vo Severna Amerika se javuva i ulogata na kulturnite junaci bliznaci. Preriskite i jugozapadnite plemiwa gi prika`uvaat junacite bliznaci koi patuvaat po zemjata i zaedno uni{tuvaat razni ~udovi{ta koi

328

go zagrozuvaat mirniot i spokoen `ivot na lu|eto. Vo ovoj prostran areal neobi~no e popularen mitolo{kiot ciklus za bliznacite - "mladi~ot od vigvam" i "mladi~ot od {iprag" (otfrleniot mladi~ od potokot) (Meletinski, 1981:191-192). Vo staroiranskata mitologija reliktniot kompleks na prapretcite kulturnite junaci se zapazuva vo likovite na prvite kralevi (Jima-Xem{id, sporedi: ind. Jam, Traetaon -Feridun, Kerrsasp), koi gi sproveduvaat kulturnite dejnosti i se pojavuvaat kako herojski borci protiv a`derite (A`i-Dahak, Sruvar itn). Vo indiskata mitologija, kade {to, isto kako i vo Egipet, bogot-sozdava~ gi potisna arhai~nite likovi na prapretcite, kosmogoniskiot aspekt donekade e so~uvan vo Indrinata herojska aktivnost (Meletinski, 1981:194). Vo skandinavskata mitologija vo likovite na vrvniot bog Odin i itriot Loki vo nivniot me|useben odnos, (a delumno i vo odnosot pome|u gromovnikot Tor i Loki), mo`e da se rekonstruira modelot na "bra}atademijurzi, kulturniot junak i mitskiot la`livko". Odin e prviot "{aman", tatko na drugite asi (vol{ebni prapredmeti), pronao|a~ na svetiot med, koj zaedno so Loki go zavr{i procesot na sozdavaweto na lu|eto, dodeka pak Loki e tatko na htonskite ~udovi{ta, vinovnik za pojavata na smrtta. Tor pred se' e predstaven kako borec so divovite i svetskiot zmej, no, negovata borba ima i kosmogoniska smisla (digawe na "zmejot od srednata zemja" od okeanot) (Meletinski, 1981:195).

***

Me|utoa, ona {to bi sakale da go izvle~eme kako posebno zna~ajno, na krajot na na{eto izlagawe za kulturinite heroi, ili poprecizno odblesocite na nivnite borbi i zadobivawe na odredeni kulturni dragocenosti, spored Meletinski e sodr`ano vo sledniot negov stav: prikaznite koi govorat za toa kako kulturnite junaci "zadobivaat" razni predmeti ne slu~ajno stanaa osnovna nitka (zametok) na podocne`noto

329

si`ejno razvivawe vo narodnata prikazna i vo juna~kiot ep (1981:200). Vsu{nost, ova sogleduvawe e osobeno zna~ajno zatoa {to najeksplicitnite formi na inicijaciskite si`ea vo folklornoto tvore{tvo ni se prika`uva tokmu niz dvata kni`evni `anra. Vo taa smisla ne mo`eme a da ne go navedeme negoviot stav, koj e tolkupati potvrduvan vo literaturata deka vo kontekst na navedenite mitski si`ea "zadobivaweto" na predmetot mo`e da iziskuva osobeni napori, magiski znaewa, raspolagawe so ritualni predmeti i sl., kako i uspe{na borba so protivnikot. Vo toj slu~aj, pred "zadobivaweto" se voveduva epizoda na "proverka", naj~esto spored obrazecot na obredot na inicijacijata. Ovoj kompleks, "isku{enie (proba) + zadobivawe" mo`e da stane osnova i za ponatamo{noto razvivawe na mitot vo narodnata prikazna ili epot (isto:200). 28 Osven navedenite punktualni momenti, bi ja navele i osnovnata razlika pome|u kosmogoniskiot i herojskiot mit. Postoi dlaboka sli~nost pome|u kosmogoniskite mitovi i

mitologijata na preodnite (sekoga{ ritualizirani) momenti vo `ivotot na poedinecot, so ogled na toa {to sekoj premin pretstavuva obnovuvawe, a obnovuvaweto sekoga{ se zamisluva i ritualno se prika`uva kako smrt i povtorno ra|awe, t.e. nekakvo reproducirawe na mitskoto (vo osnova kosmogonisko) ishodi{te - na li~en plan. Koga stanuva zbor za nekoj heroj ili bog, ovaa kosmogoni~nost ne e samo metafori~ka. Me|utoa, temelot na mitologijata sepak go pravi kosmogoniskiot, a ne herojskiot mit, t.e. sozdavaweto a ne potragata (quest) (Meletinski, 1981:233). Smela potkrepa vo na{ata odluka inicijaciite da gi tipologizirame na ve}e predo~eniot na~in: (pubertetska uo~ena vo vol{ebnite prikazni, i herojskata - vo domenot na epikata), pretstavuva ve}e tradicionalnata podelba na inicijaciite vostanovena od Elijade vo Naissance mystiques (1959). Spored nego, herojskite inicijacii ~ie eho ~uvstvuvame vo sagite, naj~esto se vrzuvaat so otkrivaweto na blagoto, dragocenostite koi se vo racete na

Vo ovaa smisla po`elno e da se pregleda celoto poglavje od Poetika na mitot nasloveno kako Mit, narodna prikazna i ep (1981:266-281).

28

330

krvolo~niot yver (1959:177). Ovaa paradigma, kako {to ve}e vidovme vo na{iot folklor e pretstvena vo si`eata so motivot "svetecot koj go ubiva ~udovi{teto". Isto taka, sogledano od eden specifi~en kni`even aspekt, i S. Vjern vr{i analogna distinkcija pome|u pubertetskta i herojskata inicijacija. Spored nea, paradigmi~nata osnova na vtoriot tip e olicetvorena vo heroite od tipot na Gilgame{, Jason i Herkul. Sepak, taa ja izdvojuva vo preden plan sagata za Tezej pretstavena preku negovoto lavirintsko pate{estvie (Vierne, 1987:31-35).

4. @eni - heroi U{te eden interesen i univerzalen lik vo herojskata inicijacija e pojavata na `enata-heroj, koja se javuva vo pesnite od tipot "devojka - junak". Voobi~aeno, ovoj tip heroina e vpletkana vo situacii vo koi edinstveno "taa" ja poseduva ogromnata sila da gi izvr{i raznite ma{ki raboti. Naj~esto, taa mu pomaga na mladiot junak koj e vo opasnost "Denika devojka i junaci" (SbNU, 2, 1890, str.114; Debarsko, Makedonija), so {to se realizira eden suptilen premin i interesna simbioza: kaj devojkata ja uo~uvame i analizirame nejzinata herojska inicijacija, dodeka pak, vo slu~ajot na mladiot heroj, negovite inicijaciski isku{enija (koi ni ja karakteriziraat negovata liminalna faza) gi tolkuvame kako svadbeni ispiti. Podetaqno na ovoj motiv }e mu se navratime vo poglavjeto posveteno na Svadbenata inicijacija, vo delot nasloven kako premin od herojskata vo svadbena inicijacija. Vo kontekst na ispituvawe na ovoj tip heroina, bi se navratile na eden moment koj e povrzan so zdobivaweto na nejzinite ma{ki osobini, i koj vo domenot na narodnite vol{ebni prikazni go anazliziravme od aspekt na transvestitnata pubertetska inicijacija. Ma{kata obleka i ostanatite simboli~ni ma{ki predmeti koi `enata obi~no gi prisvojuva, spa|aat vo redot na zadol`enijata i obvrskite koi taa samata gi odbira. Ili, za da bide pojasno, ma{kite ali{ta i ma{kata uloga ne se edinstvenite ma{ki asocirani atributi koi `enata gi

331

prisvojuva; tie slobodno gi upravuvaat simbolite na ma{kosta i na ma{kata sila i privilegija. "Siniot `aket i belite pantolani" se oble~eni od strana na `enata-mornar, a pak "`enata-razbojnik" odbira 2 pi{tola i drugi rekviziti, za da bide dobro naoru`ana i opremena za vojna (Greenhill, 1995:160). Spored avtorkata na "preoble~enite baladi" istite go

pretstavuvaat slednoto: tie go pretstavuvat `enskoto pravewe na 'ma{kite' raboti, oblekuvaweto na ma{kata obleka i prisvojuvawe na ma{kite predmeti (Greenhill, 1995: 160). Smetame deka vo ovaa definicija se opfateni site su{tinski momenti na baladite, koi go tretiraat transvestizmot. Vo ovaa smisla bi mo`ele da gi ufrlime analogiite i paralelizmite koi gi ~uvstvuvame vo na{iot folklor. Na pr., {to se odnesuva do ovaa posledna odrednica - prisvojuvawe na tipi~no ma{ki predmeti, kako na pr. pi{toli, oru`je i sl., ovde bi gi poso~ile na{ite mladi lazarki koi se preoblekuvaat vo ma{ki lazari i odat so jatagani ili sabji vo racete. Inaku, avtorkata kako paradigmati~en moment na ovie primeri go uka`uva i slu~ajot koga neretko `enata e taa koja e isto tolku sposobna kako i ma`ot da ja izvr{i izbranata uloga i funkcija. Nie bi dodale ne{to {to e specifi~no za na{eto folklorno tvore{tvo (osobeno za pesnite od tipot 'moma-vojvoda'). Imeno, vo vakvite tvorbi `enata e taa koja e edinstvena me|u site ma`i {to mo`e da ja vr{i taa funkcija - vodewe vojska: po {to i ja dobiva zaslu`enata odrednica "moma-vojvoda". Zna~i, vo navedeniot motiv: moma vojvoda - otkrivame dobivawe na ma{ki atributi vo vojni~ki celi, i na eden izvesen na~in se dobli`uvame do t.n. vojni~ka inicijacija (Verkovi}, 1985, 5, p.br.5, str.59-60). Od site 70 vojnici, edinstveno momata:

"Stojanka mi pu{ka nap'lni, ta mi e pu{ka frlila ta mi odari ni{enu. ..................................... Stojanka mi e frlila, ta mi prstene prokara.

332

Te {ta mi bide vojvoda na sedemdeset sejmene, na osemdeset dru`ina: ba{ haramie da bidet u Negu{kite Planini, pu nezi gori zileni .......................................... mladi junaci da gubet. (Verkovi}, 5,p.br.5, str.59-60)

Realizacijata na ovoj ~in mo`eme da ja smetame kako edna uspe{no sprovedena inicijacija vo vojni~kite pohodi 29 . Srodnosta koja ja ~uvstvuvame pome|u ovoj vid `enski figuri koi se javuvaat vo ma{ko obli~je i ve}e analiziraniot fenomen na transvestizmot i androginijata vo sklop na pubertetskata inicijacija e nesomnena. Me|utoa, bi trebale povtorno da go naglasime na{eto bitno razgrani~uvawe me|u dvete nocii vo smisla na obvrskite koi gi prevzemaat na{ite protagonisti. Fundamentalnata razli~nost pome|u transvestizmot koj go analiziravme vo vol{ebnite prikazni od tipot AT 514, 881 A, 883 A, 884 B, i onoj koj e specifi~en za epskata produkcija od tipot pesni "momavojvoda", i voop{to "devojka-junak" po~iva tokmu vo prirodata na obvrskite. Kako {to ve}e nagovestivme, herojot/heroinata od vol{ebnite prikazni, koja ja minuva svojata pubertetska inicijacija, vsu{nost minuva niz t.n. li~no, sopstveno rasnewe, i preod od detstvo vo zrelo doba, dodeka pak "momata vojvoda" ja do`ivuva svojata nadli~na inicijacija, vo smisla na do`ivuawe na dobrobitosta na celata nejzina zaednica, {to e vsu{nost i osnovna specifika na herojskata inicijacija.

Vidovme deka herojstvoto sogledano vo epskite tvorbi pred se' dobiva obli~je na vojni~ka, bore~ka inicijacija. Spored toa, nakuso }e gi rezimirame si`ejnite obrasci vo koi devojkata - junak ja zapoznavame vo najrazli~nite varijacii na dvoboi, osvojuva~ki pohodi i sl. kade {to re~isi postojano uspeva dostoinstveno da se izbori za svojata pobeda: Verkovi}, 1, 1985, p.br.123; Verkovi}, 2, 1985, p.br.69 "Devojka aramija"; p.br. 70 "Moma vojvoda", Verkovi}, 3, 1985, p.br.79, str.286; Ka~anovski, 149; itn. Vo domenot na narodnata

29

333

Srodno si`e sre}avame i vo domenot na narativniot folklor - vo izvesni predanija, za koi smetame deka pretstavuvaat preraska`ani epski pesni. Predanieto "Kapidan Devojka" (Vra`inovski, 1986b:61, pred.br.33) ni ka`uva za mnogu silnata moma -"devojka vojvoda" koja imala {eeset du{i ~eta. I ovija ne a znaeja demek oti e devojka." Vo spomnatiot primer, ne e prika`an nekoj poseben agon, tuku edinstvenata osobina koja ja gledame e nejzinata ma{ka atributivnost, i de fakto ve}e dodelenata funkcija, koja najverojatno usledila po predvidenite inicijaciski probi. 30

5. Deca - junaci Sledniot impozanten lik koj ni svedo~i za herojskata inicijacija e likot na "deteto-junak". Epskite pesni vo koi kako najhrabar i najsilen junak se isktaknuva "dete-male~kovo" povtorno ne' nadovrzuvaat na inicijaciskite obredi koi se odvivale vo primitivnite op{testva. Ili pak, poprecizno, ne' naveduvaat na idejata za disparantnosta na

fiziolo{kiot i socijalniot pubertet. U{te van @enep be{e zabele`al deka psiholo{koto i socijalno-religioznoto sozrevawe ne moraat nu`no da se sovpadnat (1981:91-163). Ovaa ideja e podocna prifatena i razrabotena od Rut Benedikt, Bastid i @an Kaznev. Na na{iot prostor, Penu{liski ja otkriva istata ovaa dimenzija. Imaj}i ja vo predvid vozrasta na "decata-junaci", toj gi kategorizira vo 2 tipa: novoroden~iwa, detenca i grupa adolescenti, konstatiraj}i deka "nivnoto prisustvo vo narodnite pesni mo`ebi i e povrzano so inicijacijata kako naroden obi~aj za stapuvaweto na mom~iwata vo ma{ka zrelost (Penu{liski, 1983:88).

poezija na ju`nite Sloveni da se vidi Indeksot na Krsti}, pod odrednicata J 2,4, junak devojka, kako i p.v. 71,74. 30 Prilog kon vakvata ma{ka osobenost koja ja poseduvaat t.n. `eni-junaci sre}avame i vo Vra`inovski, 1986b, pred.br.11 "Sestrite na Marko Krale", str.40, kade {to najstarata sestra Deva korespondira so nagovestenite osobenosti. Taa `iveela vo edna kula i tamu ja dr`ela seta vojska.

334

Sepak, nie smetame deka vakvoto sogleduvawe e sosem opravdano od etnolo{ka gledna to~ka. No, vo ramkite na brojnite kni`evni i folkloristi~ki istra`uvawa, kako {to vidovme, osnovnata divergencija le`i tokmu vo razgrani~uvaweto na pubertetskata inicijacija od

vol{ebnite prikazni i herojskata, koja ja sogleduvame vo ramkite na epskoto narodno tvore{tvo. Po uka`anite momenti koi ni pomognaa da go odvoime herojot od vol{ebnata prikazna, so epskite heroi koi poseduvaat ekstraordinarna mo} i se izdvojuvaat so nivnite podvizi koi gi okvalifikuvavme kako zna~ajni za celata zaednica, sosem ni dava za pravo ovie deca - junaci da gi uvrstime vo kategorijata "herojska inicijacija". Vo ramkite na ovaa na{a tema treba da go poso~ime trudot na A. Sterjovski "Decata junaci vo makedonskata narodna pesna" (doktorska disertacija). No, za nas e dosta srodno i zna~ajno potsetuvaweto na stavovite na A. [maus koj gi smestuva decata-junaci vo mitolo{kiot ili "primarniot sloj" na epikata, definiraj}i gi kako kulturni junaci so arhai~no poteklo (1967:6-7). Isku{enijata niz koi minuvaat na{ite "mali-golemi heroi" vsu{nost se sveduvaat na dvoboi koi re~isi sekoga{ slavno zavr{uvaat so "zmejoubistvo". Varijantite na ovie borbi se sre}avaat kaj slednite na{i junaci: dete vo peleni - Miladinovci, p.br.59, ili pak dete doen~e Miladinovci, p.br.40; dete vo srebreni lulki - [apkarev,1, 1976:p.br.7, ili pak dete-golome{e do mi{ki v pesok zapretano - Miladinovci, p.br.173, i sli~no. Na primer, varijantite na pesnata "Marko, Sekula i Kral Latinina", koi pretstavuvaat vistinska herojska inicijacija niz koja minuva Sekula detence, gi sre}avame vo slednite zbornici: (Miladinovci, p.br.145, [apkarev 372; Ka~anovski 76,143,191). Brojot na varijantite na motivot: Krali Marko i dete Dukadin~e e isto taka impozanten 31 . No, so ogled na toa {to vo oddelot posveten na

31

Da se vidat slednite zbornici: Miladinovci, 1961; p.br.121, str.159-161; 122 (?);

335

biografskiot model na Krali Marko ve}e poso~ivme nekolku dueli so deteto-junak, sega }e se zadr`ime na svetiot moment koga deteto-junak (Sekula) ja vodi mladata Sekulica do nejzinoto rodno mesto, za da gi poseti bra}ata i majkata. Sekula - detence, po pat do`ivuva cela niza isku{enija, borbi, pre~ki, za da so uspe{noto nadminuvawe na pre~kite, stasaat do postavenata cel. Vo sklad so svojata izvonredna herojska mo}, deteto gi pominuva isku{enijata od tipot:

"Koga dojdoa tije do pol pati, na drumoi beli {atori izrasnati, a f {atori silna vojska ispolneto, f sedum {atori, sedum pa{i pod nif, se}i pa{a po sedum iljadi vojska; Sekula go ~ekaat, Sekula da zagubat, |uzel Angelina da mu ja poplenat. ([apkarev, 2, 1976, p.br.273, str.113).

i spored o~ekuvawata, deteto uspe{no gi soboruva site protivnici:

"Si izvadi sabja od no`nica, i nazad se Sekula povrati, mi pose~e brate, seta vojska;

- Kuzman [apkarev, Izbrani dela, Skopje, 1976, kn.2, br.310, str.209-210: "Krali Marko saka so izmama da go ubie dete Dukadin~e". - Makedonska pesnarka ot Georgija Pulevski, Sofija, 1879 (za ova da se vidi trudot na T. Sazdov, Zapisot na \or|ija Pulevski na narodnata pesna za Marko Krale i Dete Dukadin~e", vo: Spektar, br.27, 1996, str.119-123; Verkovi},3, p.br.29, str.145-148; p.br.77,str.282-283; Verkovi}, 2, p.br.85, str.161-164; Jastrebov str.64; A. Petrovi} II, 25; III,5;IV, 6; Tahov str.36; P. Mihajlov 349; Ka~anovski 151, 152, 153, 155, 156. na nivo na varijantite od ju`noslovenskiot folklor, da se vidi Indeksot na B. Krsti}, 1984, p.v.64. Varijanti na "Sekula detence, Sekulov kow, surij elen, lamja i Marko Krale", da se vidi vo: [apkarev, 1976, 2, p.br.275 str.121 - da se sporedi so: Miladinovci, p.br.113, Ka~anovski, p.br.148. Osven ova, po`elno e da se vidat i varijantite na pesnite koi svedo~at za borite pome|u Krali Marko i dete Golome{e: Miladinovci, p.br. 173; Verkovi}, 2, 1985, p.br.151; [apkarev, 1891, p.br.366; A. Petrovi} I, p.br.20; Mihajlov 362.

336

site sedum pa{i `ivi vati; im potse~e noyi do kolena, im potse~e race do ramena i 'i naredi na beli drumoi: -Da ~ekate Sekula detence, da ~ekate koga }e pominit, da pominit so ubaa neesta, hubaa neesta, |uzel Angelina" (isto:114).

Po uspe{noto izvr{uvawe na cela niza inicijaciski isku{enija postaveni na relacijata: nivniot dom - domot na roditelite od nevestata, vo zaklu~okot na ovaa pesna se javuva i poslednata proverka na negovata sila i juna{tvo:

"Angelina..si otide Sekula go vikna, mi go vikna Sekula od igrawe: -Daq me ~ue{, Sekula stopane, hajde pojdi, kamen kaj {~o vrlaat i ti kamen, Bogme, da mi vrli{; koga kamen prvin ti }e vrli{, ti ponazad malu da ostani{; a pak posle, kolku {~o }e mo`i{! Mi otide kamen da mi vrlat, i mi vrli, nazad mi ostana; posle, koga vrli, ne se vide kaj otide! ([apkarev, 1976, 2:119)

Osvrnuvaj}i se na fenomenot dete-junak, bi navele odredeni univerzalni odrednici koi se odnesuvaat na sfa}aweto na deteto vo mitologijata i narodnata kni`evnost. Pred se', kako {to ne' informira Klift (1987:243), simbolizmot na deteto ja imlicira vrskata so

mitologijata na herojot. Potencijalot na deteto e uka`an vo mnogute mitski

337

si`ea vo koi {to herojskata priroda e ve}e odnapred predodredena, (na pr., slu~ajot so nare~nicite i sl.). Re~isi invarijantno, herojot sekoga{ e opi{an kako li~nost koja e obdarena so ekstraordinarnite mo}i u{te od momentot na negovoto ra|awe (Clift, 1987:243), {to kako zakonomernost osobeno go ~uvstvuvame vo na{ite "deca-junaci". Istite izleguvaat kako pobednici, i obi~no se okvalifikuvani kako dete vo peleni, dete-doen~e, dete vo srebreni lulki i sl. Normalno, onaka kako {to se projavuvaat i ovie na{i si`ea za decata junaci, vo sklad so univerzalnite i analogni pretstavi {irum svetot, deteto ni go simbolizira patot kon vistinskoto sozrevawe. Sogledano kako proizvod na dvata opozitni principa, ma{koto i `enskoto, deteto ni ja predo~uva slikata za edna celovitost. Mitologijata na detetojunak koja e re~isi poistovetena so idejata za bo`estvenoto dete ni gi ilustrira problemite koi se odnesuvaat na psiholo{koto rasnewe i sozrevawe, od edna strana, kako i idejata za razvivaweto koe se stremi da ja postigne celovitosta. Iako sogledano od edna psiholo{ka perspektiva, deteto ja ozna~uva fazata vo koja mnogute te{kotii i pre~ki moraat da se nadminat so cel da se dostigne psiholo{koto edinstvo i integracija (Clift, 1987:244), sepak na{ite junaci se ozna~eni kako ve}e formirani heroi, borci. Vo prodol`enie }e navedeme eden interesen inicijaciski moment koj se odnesuva na kategorijata dete-junak, i koj ve}e pretstavuva{e predmet na analiza od strana na Lenka Tatarovska. Vo vtoriot naveden primer, povtorno se vospostavuva korelacijata: son - inicijacija, no vo ne{to poinakva funkcija. Vo slu~ajov, deteto - junak, po uspe{nite borbi so yverot ("sura me~ka"), legnuva da si odmori. Vakviot kiks vo inicijaciskite dueli i isku{enija e ~estopati povtoruvan niz istorijatana svetskata mitologija. Vo na{iot primer, svatovite go koristat momentot koga maliot - junak (dever) spie za da go pretepaat: - "Zaradi toa, na spiewe, "tie go sa zagubili, ' par~eta go napraviha". Vo prodol`enieto, Krali Marko so pomo{ta na mladata nevesta go vr{at o`ivuvaweto na maliot dever - deteto - junak. I toa go vr{at so pomo{ na "bilka potikliva" i "studna voda"

338

donesena od angelot, kako i negov zdiv i plunka, kako {to e vpro~em dadeno vo analizata na Tatarovska (1996:23-24). Ovde bi trebale da go spomneme i tolkuvaweto koe doa|a od strana na Tatarovska, imeno deka navedenite stihovi uka`uvaat na postoeweto na povisok i porazvien religiski sistem vo koj e inkorporirana edna inicijaciska faza na regeneracija na neofitot. O`ivuvaweto ovde e izvedeno so pomo{ na "bilka potikliva", "studna voda" donesena od angelot, kako i negov zdiv i plunka (Tatarovska, 1996:24).

ZAKLU^OK Vo oblik na zaklu~ok bi mo`ele da se navratime na onie su{tinski momenti koi ja odreduvaat herojskata inicijacija. Pred se', me|u brojnite nere{ivi dilemi okolu okvalifikuvaweto i definiraweto na "herojot", nie go razgrani~uvame epskiot, od ostanatite heroi (pr. herojot od vol{ebnite prikazni), tokmu niz prizmata na inicijaciskite isku{enija. Inicijaciskite borbi i pobedi na epskiot heroj se makrokosmi~ki, t.e. gi do`ivuvame kako dobrobit za celata zaednica. Od taa pri~ina, "herojskata inicijacija" ja okvalifikuvavme kako "nadli~na". Trgnuvaj}i od Krali Marko, preku raznite alternacii na epskiot heroj, potoa decata - junaci, `enata-junak, se' do svetecot koj go ubiva ~udovi{teto gi otkrivame osnovnite paradigmi na makedonskata herojska inicijacija. Vo analizata na makedonskiot heroj, go otkrivme modelot na epskata biografija na herojot, so koja ovaa kategorija su{testva ni stanuva poeksplicitno priem~iva. Za razlika od pubertetskata inicijacija niz koja minuva herojot od vol{ebnata prikazna, i koja e karakteristi~na isklu~ivo za periodot na preodot od detstvo vo zrelost, ovoj "specijalen vid" inicijacija, go karakterizira posledovatelnoto ispolnuvawe na inicijaciskite isku{enija. Zna~i, vo ovoj slu~aj, herojot za vreme na celiot svoj `ivot gi do`ivuva svoite pove}ekratni inicijacii. Paradigmatskiot obrazec be{e sogledan preku `ivotniot ciklus na Krali Marko.

339

Ekstraordinardosta na ovoj vid inicijacija ja sogledavme i vo funkcijata i ulogata koja ja ispolnuvaat t.n. "deca-junaci". Za razlika od deteto-junak od vol{ebnata prikazna, koj pretstavuva samo odredena faza kon dostignuvaweto na ma{kata zrelost (AT 326), i kade {to povtorno stanuva zbor za postignuvawe na individualniot, li~en, t.e. mikrokosmi~ki uspeh, vo domenot na epskite sodr`ini, ovaa figura go osvojuva uspehot koj se odnesuva na celata zaednica. Sledniot zna~aen moment vo epskata herojska inicijacija e fenomenot na smrtnosta i imortalizacijata. Pretstavite na dvata momenta uka`uvaat na posebnata kategorija su{testva so nad~ove~ki mo}i, koi se karakteriziraat za vreme na `ivotot so izvonredni uspesi, mo}i i pridobivki vo korist na celata zaednica. Vo kontekst na opredeleni specifi~ni situacii, reaktualiziran e mitot za kulturniot heroj, ~ii tragi ili ednostavno sliki sre}avame vo ~inot na izgradbata i zaposednuvaweto na novi teritorii. Ovaa

specifi~nost ja sogledavme pred se' vo soodvetnite predanija za Krali Marko. Vo istiot ovoj kontekst be{e sogledana i pobedata nad ~udovi{teto od strana na svetecot, kade {to isto taka se do`ivuva zna~ajniot kvalifikativ na kulturniot heroj - spasuvawe na zaednicata od nekoe zlo. Tragite od arhai~niot obrazec na herojot-kowanik se sogledani preku figurite na Krali Marko i Sv. \or|i. Nazna~enite dva heroja gi definiravme kako odredeni hipostazi na trakiskiot heroj-kowanik. Vo sekoj slu~aj, karakteristi~no svojstvo i za ovoj tip inicijacija, pretstavuva nejzinata univerzalna tripartitna struktura. Na

fenomenolo{ki jazik nea ja izrazivme preku separacijata, privremenata smrt (inkarnirana preku ~inot na borbata) i povtornoto ra|awe (inkarnirano vo ~inot na pobedata) so {to se ostvaruva povisokiot status, koe go definiravme kako steknuvawe povisok stepen na herojstvo.

340

V

SVADBENA INICIJACIJA

Vo ramkite na svadbenata inicijacija }e bidat analizirani specifi~nite slu~ai od makedonskata narodna kni`evnost, vo koi otkrivame sovpa|awe na inicijaciskite isku{enija so momentot na odr`uvawe na svadbeniot ceremonijal. Ova e zna~ajno vo taa smisla {to vakvata inicijacija, po svojata poriroda najmnogu se dobli`uva do pubertetskata, vo koja vidovme deka site isku{enija i proverki im se postavuvaat na protagonistite (heroi - heroini) za da se vidi nivnata spremnost za brak. Sepak odlu~uva~kata distinkcija pome|u niv e sodr`ana vo toa {to vo pubertetskite isku{enija ne e zadol`itelno prika`ana i svadbata, dodeka vo ovoj tip inicijacija stanuva zbor za neposrednoto odvivawe na dvata krucijalni momenti: proverka i ven~avka. Vo taa smisla, pred da premineme na prika`uvaweto na paradigmite na vakviot vid inicijacija vo makedonskiot folklor, }e se osvrneme na pozna~ajnite istra`uva~i, koi vo domenot na nivnoto istra`uvawe se zadr`aa na spomnatata relacija. Najprvin }e gi izlo`ime postavkite na ruskite semioti~ari od tipot na Bajburin, Levinton i Meletinski, potoa isto taka }e bide neminovno i navra}aweto na Propovoto gledi{te, a na kraj }e poso~ime i nekolku zna~ajni istra`uvawa od na{iot prostor. Navra}aweto na ovie folkloristi, vsu{nost }e bide vo funkcija na definiraweto na na{iot stav deka svadbnata inicijacija pretstavuva eden tipi~en slu~aj na t.n. preodna inicijacija. Imeno, vo ovie tekstualni prikazi doa|a do preminot od puberteska vo svadbena inicijacija.

1. Odnos: inicijacija - svadba

Opse`na razrabotka i prodlabo~uvawe na Propovata misla nao|ame vo deloto na Bajburin i Levinton koi go posvetija svoeto vnimanie tokmu na relacijata: vol{ebna prikazna - svadba (1972). Normalno, vo ovoj kontekst treba da spomeneme deka naracijata mo`e da bide analizirana i od geneti~ki (Prop), no i od semanti~ki aspekt (Levinton, Bajburin, Meletinski, R. Beker). Strukturata na narativnite tekstovi, spored navedenite avtori pretstavuva opis na edno vistinito zbidnuvawe. Toa ja pretstavuva denotativnata osnova na naracijata. Vsu{nost, preku ova doa|ame do vostanovuvaweto na zna~eweto, koe {to ve}e Prop go be{e dal vo negovata geneti~ka analiza: "skaznata vo celost ja opi{uva svadbata" (Becker, 1990:45). Svadbata i inicijacijata se javuvaat kako dva osnovni korena od koi {to poteknuva vol{ebnata prikazna. Ednostavno, prikaznata pretstavuva edna invarijanta na inicijaciskite rituali so nivniot obrednopreoden kompleks: smrt - povtorno ra|awe. Svadbata i inicijacijata ovde se javuvaat kako varijanti (Levinton, 1970:35) 1 . Vo ovoj kontekst bi mo`ele da gi naglasime samite vovedni uka`uvawa na Levinton od negovata studija posvetena na pra{awata na izu~uvaweto na svadbeniot obred (1982:95-102), vo koja - distinciraj}i go ma{kiot i `enskiot tekst vo ramkite na samiot obreden ~in, toj ja uka`uva mo`nosta za poklopuvawe na svadbeniot pat koj go prezema mlado`enecot i isku{enijata koi{to mora da gi pomine za vreme na toa negovo svadbeno pate{estvie. Iako go fokusira svoeto istra`uvawe isklu~ivo na svadbeniot obred, sepak Levinton uo~uva vidni analogii i dobli`uvawa pome|u ritualnoto dejstvie i vol{ebnata prikazna. Vo negovata semanti~ka analiza gi sogleduvame poznatite simbolizmi: na pr., pri zaminuvaweto na mlado`enecot od svojot dom nakaj mladata, toj mora da go napu{ti seloto, da

Navedeniot trud na Levinton "Nekotorìe obÈie voprosì izu~eni® svadbenogo obr®da", objaven vo Tezisì dokladov 4 letne` {kolì po vtori~nìm modeliru¥Èim sistemam, Tartu 1970, i' e dostapen i na na{ata javnost blagodarenie na tematskiot broj na Raskovnik posveten na tartusko-moskovskata {kola i nivnite istra`uvawa vo domenot na

1

pomine niz {umata i da navleze vo seloto na negovata devojka. Ovaa pojava toj ja povrzuva so opozocijata ovoj - onoj svet, kade {to {umata go pretstavuva grani~niot prostor, t.e. pretstavuva ekvivalent na smrtta. Ve}e vidovme deka vo tipi~no pubertetskite isku{enija, t.e. vo vol{ebnite prikazni protagonistite moraat da go pominat toj pat. Isto taka Levinton go tolkuva zimaweto na mladata od strana na mlado`enecot, na toj na~in {to za mladata toa pretstavuva zaminuvawe na onoj svet - t.e. smrt, nagovestuvaj}i ja pri toa sli~nosta na svadbeniot i pogrebniot obred (1982:95-96). Inaku, toa e onoj moment za koj nie, kako {to ve}e nagovestivme }e govorime vo ova na{e poglavje vo delot "svadbena i pogrebna povorka". Bi sakale da potsetime deka ve}e Olga Frejdenberg gi be{e poistovetila svadbeniot i pogrebniot ~in. Zna~i, sr`ta na na{iot interes pretstavuva sovpa|aweto na momentot na isku{enijata so momentot na odvivaweto na samiot svadben ceremonijal. Takvite karakteristi~ni isku{enija, koga e vo pra{awe domenot na vol{ebnata prikazna, ve}e Meletinski gi be{e okvalifikuval kako prikazni so "svadbeni proverki" (1969:104). Kako {to }e uka`eme ne{to podocna, vo ovoj slu~aj }e mora da bideme dosta pretpazlivi, zatoa {to na primer, Meletinski svadbata voop{to ne ja doveduva vo nezaobikolen kontekst so inicijaciskite isku{enija, tuku vo ramkite na istoriskoto poimawe na dvete spomnati institucii, normalno, toj i' dava prednost i prioritet na inicijacijata (pubertetska) - kako vo mitolo{kite, taka i vo domenot na narativnite folklorni tekstovi. Vo taa smisla sega e vistinskiot moment da se naglasi razlikata vo metodite koi gi koristat Meletinski od edna, i Bajburin i Levinton od druga strana. Kako prv, bi go navele Meletinski 2 , koj ima posveteno cela

folkloristikata, pod uredni{tvo na Qubinko Radenkovi}. Da se vidi: Raskovnik, 1982, br.31, Beograd, str.95-102. 2 Spomnuvaj}i go Meletinski, bi bilo po`elno da uka`eme ne{to pove}e za negovata uloga koja ja zastapuva vo sferata na folkloristikata, iako i' e ve}e dosta dobro poznat na na{ata publika preku studijata posvetnena na Poetikata na mitot. Inaku, toj e poznat sovetski stru~wak za narodnata kni`evnost, mitologija i religija. Vo svoeite dela toj gi prodol`uva smernicite na Prop, makar {to negovata silno strukturalisti~ki

studija na "Bra~nata dvojka" vo prikaznite, kade {to e istoto prezentirano kako posebno si`e. Od negoviot trud proizleguva deka vo arhai~nite mitovi kako i vo narodnite prikazni na primitivnite narodi, bra~nata tematika ima samo sporedna uloga, i deka inicijacijata e taa koja ja ima ulogata na glavnata i najva`na ceremonija vo `ivotot na edna zaednica (Becker, 1990:4546). Normalno, nie se slo`uvame so ova negovo razmisluvawe, no ne gledame pri~ina zo{no toa posebno si`e posveteno na svadbenite isku{enija ne bi dobilo svoj odreden prostor, osobeno koga e vo pra{awe sovremenata sostojba na folklornoto tvore{tvo. Ovde isto taka treba da gi spomeneme i negovite ostanati razmisluvawa koi se analogni na izneseniot stav. Na primer, kako {to ve}e spomnavme vo oddelot za pubertetskata inicijacija, Meletinski opravdano tvrdi deka vo sklad so obredniot ekvivalent, "su{testveniot" - jadrovniot del na vol{ebnata prikazna se javuva kako ritual na inicijacijata, a "ramkovniot" - kako svadba. Me|utoa, takvoto sprotivstavuvawe na dvata stadijalno-raznorodni dela na vol{ebnata prikazna seu{te ne pretstavuva odlika na nejzinata vnatre{na `anrovska struktura. Kako {to uka`a samiot Prop, poslednata se projavuva vo linearen redosled na funkciite, t.e. vo tipskite odnesuvawa koi odgovaraat na opredelenite ulogi na junakot (Meletinski, 1982:51). Vo studijata posvetena na "bra~nata tematika" e zemen vo predvid odnosot na mitskata naspram klasi~nata prikazna, {to cvrsto go postavuva

orientirana mislovna koncepcija dosta potsetuva na onaa na Levi-Stros. Od negovite brojni studii }e navedeme nekoi negovi pozna~ajni dela: Gero` vol{ebno` skazki. Proisho`denie obraza, Moskva 1958; Proisho`denie geroi~eskogo eposa. Prannie formì i arheologi~eskie pam®tniki, Moskva 1963. Poetika mifa, Moskva 1976; Semiotika i hudo`estvennoe tvor~estvo, Moskva, 1977; Paleoaziatski` mifologi~eski` epos. Cikl Vorona, Moskva 1979. Inaku, toj e avtor na brojni strudii od koi bi navele nekoi zna~ajni za ova na{e istra`uvawe: "Problemì strukturnogo opisani® vol{ebno` skazki", vo: TZS, IV, Tartu, 1969, str.86-135; potoa trudot posveten na "bra~nata tematika": "Die Ehe im Zaubermärchen, ihre Funktion und ihr Platz in der Sruktur der Märchen", in: Acta Etnographica 19, 1970, S. 281-292; kako i trudot posveten na pra{aweto za genezata na karelo-finskiot ep, so poseben osvrt na likot na Vejnemejnen: "K voprosu o genezise karelo-finskogo Ìposa", Sovetska® Ìtnografi®, 4,1960, Moskva, str.64 - 79; vo koj go poreknuva stavot za {amanskoto poteklo na Vejnemejnen, i go zastapuva stavot za kulturniot heroj. Vo ovoj trud isto taka ima vidni dobli`uvawa do pra{aweto za {amanskata inicijacija, koi {to mu se pripi{uvaat na Vejnemejnen.

Meletinski, tvrdej}i deka ne e `enidbata, tuku tokmu inicijacijata taa koja e tretirana vo mitskite i ritualnite dejstvija (Becker, 1990:46). Od druga pak strana, Bajburin i Levinton 3 otkrivaat deka vrskata pome|u prikaznite i ritualite se nao|a vo nivniot obrednopreoden karakter. Bitno e toa {to preku nego se ostvaruva promenata na statusot i toa vo slednata smisla: od poniskiot star status so pomo{ na socijalniot premin se navleguva vo noviot status. Ovaa promena ja sogleduvame preku opozicijata: nisko/visoko; mlado/staro (Becker, 1990:46). Opozicijata nisko/visoko, dosta ~esto se javuva obratno

proporcionalno: vo tekot na si`eto "niskoto" se pretstavuva samo kako maska na herojot (ili pak ja pretstavuva su{nosta na la`niot heroj), ili pak so pomo{ na vol{ebnite sili, vo finaleto se menuva vo visoka sostojba i status (Meletinski`, 1969:103). Ovaa karakteristika mnogu ~esto se javuva vo skazo~nite si`ea, a vo tekot na na{ata analiza osobeno }e ja uvidime vo prikaznite od tipot AT 437, vo delot od dejstvieto koga glavnata heroina se javuva vo uloga na "izme}arka", dodeka pak la`nata heroina ja pretstavuva carskata nevesta, vo t.n. privremen brak. Transfiguracijata nisko/visoko sfatena kako otkrivawe na

povisokata priroda na herojot/heroinata treba da bide sogledana kako specijalna funkcija na obredot na prmin vo prikaznite. Ostanatite premini se realiziraat vo funkciite na svadbata i stapuvaweto na carskiot prestol. Kako {to smetaat Bajburin i Levinton, "svadbata, stapuvaweto na carskiot prestol i transfiguracijata go opi{uvaat preminot na herojot" (Becker, 1990:46). Otkrivaweto na ovoj troen obrednopreoden kompleks ne' navra}a na Propovoto istra`uvawe, vo koe ja ~uvstvuvame osnovata na vakvata koncepcija. "Ispolnuvaweto na te{kite zada~i, `enidbata i steknuvaweto na vlasta so~inuvaat eden nerazdelen kompleks" (Prop, 1990:506).

Za `al studijata na Bajburin i Levinton "Tezisy k probleme 'vol[ebnax skazka i svadba'", objavena vo zbornikot Quinquagenario. Sbornik statej molodyh filologov k 50-let\ prof. |. M. Lotmana, Tartu 1972, pp.67-85. ne ni be{e dostapna, taka {to nivnite izvadoci gi naveduvame preku istra`uva~kiot potfat na Riharda Beker.

3

Ovie tri nazna~eni obrednopreodni momenti ne moraat nu`no da mu pripa|aat na eden tekstualen prikaz, {to go potvrduvaat i analiziranite primeri od makedonskata narodna kni`evnost. No sepak, istite ne' vodat tokmu kon na{ata tema naslovena kako "svadbena inicijacija". Ostanatite ramni{ta na istra`uvaweto se dadeni preku analizata na prostornata struktura vo pravecot na dvi`ewe: ovde i obratno. Ovaa forma, koja mo`e da bide interpretirana kako smrt i povtono ra|awe vo onoj svet, e povrzana so mitolo{koto i ritualno zna~ewe na obredot na premin. Bajburin i Levinton vo nivnata studija doa|aat do sli~ni zaklu~oci kako i onoj na Prop, no so edinstvena razlika {to tie namesto pretstavite za smrtta i povtornoto ra|awe kako osnovi na inicijacijata, vo prikaznite go otkivaat i poentiraaat svadbeniot obred. Dvete gledi{ta go akcentiraat obrednopreodniot karakter na starata sosotjba na prikaznite, pri {to tie cvrsto go zaklu~uvaat me|usebniot opozitiv. Preku istra`uvawata na semanti~kiot domen tie opi{uvaat eden nov pat koj ni ja obrazuva su{tinata na prikaznata. Bajburin i Levinton vo prikaznata ja postavuvaat strukturata na ritualot i mitot, otkrivaj}i gi na toj na~in, preku semanti~kata analiza na inicijacijata i svadbata, dvata osnovni korena od koi {to proizleguva vol{ebnatta prikazna (Becker, 1990:46). No, da se navratime na nekoi podetaqni naso~uvawa koi {to gi dava Levinton vo odnos na na{ata relacija: svadba - inicijacija. Razdvojuvaj}i gi ma{kiot i `enskiot tekst toj smeta deka, analogno na ritualot mo`e da se postavi odredena vrska i so vol{ebnata prikazna. Na pr., sekoja vol{ebna prikazna obi~no zavr{uva so brak (pri {to svadbata mo`e da bide svedena na nivo na gozba). Ova Levinton go objasnuva so faktot deka i elementi od drugite obredi vlegoa vo samoto si`e na vol{ebnata prikazna. Ponatamu, kako specifika na "ma{kite" vol{ebni prikazni se javuva zaminuvaweto i vra}aweto na herojot, dodeka pak vo "`enskite" vol{ebni prikazni osobeno onie koi zavr{uvaat so brak - ne postoi vra}awe na heroinata, tuku,

spored logikata na patrilokalnoto op{etstvo - `enata zaminuva kaj ma`ot (toa e obi~no negovoto carstvo i sl.). Vo kontekstot na relacijata "svadba - inicijacija", sogledana preku diferencijacijata na mitot i vol{ebnata prikazna, povtorno se navra}ame na Meletinski, koj pravilno zaklu~uva deka semejno - bra~nite odnesuvawa, mnogu pove}e se sre}avat vo vol{ebnite prikazni, odo{to vo mitot. Tie se javuvaat kako jadro na nekoja op{ta armatura, vo ~ii ramki doa|a do izvesni strukturno - semanti~ki pomestuvawa i si`ejni transformacii (Meletinskij, 1971:64). Fokusiraj}i go istra`uvaweto na osnovnite razliki koi

proizleguvaat pome|u mitot i arhai~nata prikazna od edna, i vol{ebnata prikazna od druga strana (1969,1971), Meletinski zaklu~uva u{te edna osobenost na vol{ebnata prikazna koja se sovpa|a so na{ata analiza na svadbenata inicijacija. Imeno, prikaznata vo koja, namesto plemenskiot uspe{en ishod, stanuva zbor za li~nata sre}a i uspeh, bra~nata "razmena", se' pove}e se oddeluva od svojata "komunikativna" funkcija i dobiva poinakvo zna~ewe. Karakteristi~niot "~udesen" nastap za individuata od sogolenite socijalni kolizii, se manifestira vo forma na vnatresemejnite odnesuvawa (pri {to skazo~noto semejstvo vo izvesna mera se javuva kako obop{tuvawe na golemoto semejstvo, t.e. patrijarhalnoto obedinuvawe od polurodovski tip). Vo vol{ebnite prikazni, `ivite konflikti na nivo na semejstvoto (koi dosta ~esto gi zamenuvaat fundamentalnite mitski sprotivstavenosti: `ivot - smrt) se razre{uvaat ne so posredstvo na progresivnata medijacija, tuku na toj na~in {to herojot eskivira, bega od konfliktot, preo|aj}i pritoa vo povisok socijalen status. Vakvata izmena na socijalnata polo`ba se realizira so stapuvaweto vo brak (Meletinskij, 1971:64-65), a primeri za vakviot slu~aj vo makedonskata narodna kni`evnost ima dosta i istite }e bidat prezentirani vo delot kade {to se osvrnuvame na paradigmati~nite slu~ai od makedonskata narodna kni`evnost. Sogledano na eden teoriski plan, ne sme daleku od prifa}aweto na Levintonoviot stav, koj, svadbata od vol{ebnite prikazni ja vklu~uva vo op{tiot zbir na izomorfnite obredi (inicijacija, pogreb, itn). Vo ramkite

na vakvoto vostanovuvawe, Levinton samo im se priklu~uva na Prop 4 , Toporov i Ivanov 5 koi ve}e bea vostanovile soodvetni analogii no za poniskite nivoa (Levinton, 1982:97-98). Od druga pak strana, ovde bi go spomnale fenomenolo{kiot stav deka inicijacijata ne pretstavuva eden oddelen obred na premin, tuku deka e istata prifatena kako op{to svojstvo za site ostanati obredi na premin 6 . Kako potvrda na ovie na{i vovedni teoretski premisi okolu raspravaweto i opravdanosta na sintagmata "svadbena inicijacija" ni dava i V. Stojan~evi}, koja svojot trud "Obredi na voveduvawe /inicijacija/ vo svadbenite obi~ai kaj srbite, makedoncite i kosovsko-metohiskite albanci" (1972:17-31) 7 go posveti tokmu na navedenata relacija. Spored nea, sosem opravdano, vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko semejstvo, i od tamu proizlezenata patrijarhalna bra~na zaednica, prvobitnoto poimawe na inicijacijata na mladite ~lenovi vo primitivnite zaednici, se

transformiralo i preminalo vo inicijacija vo svadbenite obredi i obi~ai (1972:17-31). Zna~i, reliktite od arhai~nite inicijaciski obredi podocna se prezemeni i preminale vo razvien svadben ceremonijal. Niv gi

evidentirame i den-denes vo oddelni fazi na svadbenite i predbra~ni obredi kaj narodite vo svetot, pa i vo na{ite narodni svadbeni obi~ai (1972:18). Ednostavno, nie smetame deka uslovite vo koi {to se razviva na{ata folklorna produkcija, kako odraz na edna realna sostojba, so pravo gi udvojuva inicijaciskite momenti: pred se' toa se inicijaciskite premre`ija vo pubertetot, i vtoriot oblik go pretstavuvaat predbra~nite i br~nite inicijaciski isku{enija i proverki. Ne slu~ajno, vo materjalite od svoite terenski istra`uvawa V. Stojan~evi} zabele`uva deka eden va`en

Prop, Historijski korijeni ~arobne bajke. Sarajevo, 1990 /1946/. V. N. Toporov - V®~. Vs. Ivanov, Slav®nskie ®zìkovìe semioti~eskie modeliru¥Èie sistemì. 6 Vo ovoj kontekst treba osobeno da se vidi zbornikot Initiation, Leiden, 1965, ed. by C. J. Bleeker, vo koj se objaveni materjalite od konferencijata organizirana od strana na I.A.H.R (International Association for the History of Religions), Strasburg, 1964. 7 Ovoj trud na Vidosava Stojan~evi} be{e prezentiran na 12 me|unaroden simpozium za balkanski folklor, vo sekcijata pod naslov: "Svadbeni obredi, igri i pesni kaj narodite na Balkanot", Ohrid, 7-8. juli 1971 godina.

5 4

detaq prisuten vo obrednata inicijacija kaj devoj~iwata - dupnuvawe u{i i stavawe obetki go pretstavuva to~no ovoj udvoen ~in. Na pr., prvoto dupnuvawe na u{i se javuva na vozrast od prvata do petata godina od `ivotot, koga devoj~iwata nosat "hal~ici", vrbli~i", "oboci" - isklu~ivo kako obele`je na pubertetot, a pak, koga "}e stasaat" za ma`ewe i koga "}e se zamomat", namesto niv, na u{ite stavale vistinski obetki (specifi~no za srpskite devoj~iwa), kako znak na mominstvo i na prigotvuvawe za brak. Na toj na~in, ovoj vid na ritualnoto voveduvawe vo pubertet se povrzuvalo so mominstvo i so predbra~nite podgotovki na devojkite za ma`ewe, kako arhai~en ostatok od obredot na inicijacijata. Vo Makedonija e poznat sli~en obi~aj, so edinstvena razlika {to za vreme na mominstvoto obetkite bile zamenuvani so "u{nici" (Stojan~evi}, 1972:19-20). Vo sekoj slu~aj, stanuva zbor pred se' za odlukata okolu vakvoto terminolo{ko opredeluvawe. Miodrag Pavlovi} vo svoite trudovi zboruva za t.n. "svadbena inicijacija". Od druga pak strana gi sogleduvame Meletinski, Bajburin i Levinton, koi pravat razlika pome|u dvata obreda na premin, bez nekoja potreba od vostanovuvawe opredelena nivna simbioza. Isto taka ne smeeme da go zaobikolime Prop, spored kogo vol{ebnite prikazni so tipi~no svadbeni inicijaciski isku{enija pretstavuvaat mimi~ko povtoruvawe na obrednata pubertetska inicijacija: "tatkoto na nevestata, koj be{e platil za inicijacijata na mlado`enecot ima{e pravo na prethodnata proverka na istiot, taka {to neposredno pred brakot se prireduvala ceremonija koja mimi~ki ja povtoruvala samata inicijacija, i pri koja mlado`enecot poka`uva deka uspe{no gi pominuva site propi{ani isku{enija (Prop, 1990:502). Me|utoa, fenomenolo{koto stanovi{te spored koe glavnite obredi na premin od `ivotniot ciklus pretstavuvaat svoevidna inicijacija, ni pretstavuva u{te edna smela potvrda za ova na{e istra`uvawe. Na{ata globalna teza vo ovoj kontekst se odnesuva na osoznavaweto deka vo vakviot slu~aj stanuva zbor za edna isklu~itelna preodna forma na inicijacija, vo slednata smisla: vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko

semejstvo, i od tamu proizlezenata patrijarhalna bra~na zaednica, prvobitnoto poimawe na inicijacijata na mladite ~lenovi vo primitivnite zaednici, se transformiralo i preminalo vo inicijacija vo svadbenite obredi i obi~ai. Isklu~ivo vo edna vakva smisla se soglasuvame so stavovite na Bajburin i Levinton, koi pravilno go sogledaa primatot na svadbata nad pubertetskata inicijacija vo domenot na opredeleni vol{ebni prikazni, koi }e bidat analizirani vo delot koj sleduva.

2. Paradigmi na svadbenata inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost

Od aspekt na analizata na makedonskite primeri, na{eto vnimanie }e go zadr`ime na specifi~nite situacii vo koi otkrivame inicijaciski isku{enija kaj dvajcata glavni protagonisti: potencijalniot mlado`enec i potencijalnata nevesta, koe e mnogu ~esto izrazeno preku postoeweto na dva braka, edniot privremen, a vtoriot - vistinski, preku koj se zasnovuva semejstvoto. Vakviot vid isku{enie e najparadigmati~no za skazo~nite

si`ea od tipot AT 437 "momata umren ma` {to zela", kako i tradicionalnata prikazna AT 425 "Amor i Psiha". Nazna~enite situacii gi okvalifikuvavme kako: dve inicijacii - dve svadbi. Od druga pak strana, isto taka }e im obrneme vnimanie i na slu~aite vo koi e prika`ana inicijacijata samo na edniot od mlado`encite, pri {to, vo nekoi tekstualni prikazi, vo koi brakot se sklu~uva so nekoe mitolo{ko su{stestvo, istiot go tolkuvame kako vostanovuvawe na "privremen brak". Kako posebno interesni gi izdvojuvame i slu~aite so "nare~nicite", koga istite prorekuvaat smrt na neofitot tokmu na denot na svadbata. Vo niv, proro{tvoto na denot na svadbata gi dobiva slednite kvalifikativi: 1. istoto dobiva dimenzii na privremena inicijaciska smrt, po koja neofitot o`ivuva i uspe{no stapuva vo novata bra~na zaednica, ostvaruvaj}i go pritoa neophodniot obrednopreoden kompleks; 2. preku ~inot na

proro{tvoto se ostvaruva magi~noto begstvo, pri {to namesto samiot

protagonist, vo nazna~enata opasnost vleguva eden od najbliskite ~lenovi od semejstovoto. Izvonreden baladi~en primer za vakvata opcija

pretstavuva pesnata Todora }erka (Miladinovci, p.br.17), dodeka pak na nivo na narativniot folklor naslovenoto `rtvuvawe go imame vo prikaznite od tipot AT 934 B. Kako osobeno interesni gi izdvojuvame i si`eata vo koi mladata nevesta mu podaruva polovina `ivot na svojot mrtov mlado`enec, kako edinstvena mo`nost za negovo povtorno o`ivuvawe (AT 934 B2). Ponatamu, }e se osvrneme i na t.n. preoden oblik na inicijacija, vo koj epskiot junak ne ja do`ivuva svojata "nadli~na" herojska inicijacija, tuku isku{enijata pretstavuvaat negova proverka i spremnost da stapi vo bra~na zaednica so negovata idna sopruga.

2.1. Dve inicijacii - dve svadbi 2.1.1. @enidba so mrtovec (Svadbena i pogrebna povorka) Analiziraj}i eden pospecifi~en motiv vo makedonskata narodna kni`evnost, koj ni go otvara podra~jeto na svadbenata inicijacija, morame vo samiot voved da uka`eme na nekolkute truda {to go tretirat nazna~eniot fenomen. Pred se' toa e statijata na Penu{liski (1965b:1063-1068), kako i istra`uvaweto na Tatarovska, koja nazna~eniot topos go istra`uva vo ramkite na nejzinata doktorska disertacija Metamorfozite vo

makedonskite narodni umotvorbi (1996:110-129). Vo kontekst na na{ata tema, bi ja uka`ale va`nosta od uo~uvaweto na `enskata inicijacija vo tvorbite posveteni na "mrtviot mlado`enec", koi{to pravilno gi sogleduva Tatarovska. Takviot stav go smetame kako osobeno interesen, pred se' od na{iot aspekt na sogleduvawe, zatoa {to za realizacijata na vistinskiot brak, neophono e iniciraweto na dvajcata mlado`enci. Varijantite na vakvite svadbeni prezentirame vo sklad so tripartitnata inicijaciski isku{enija }e gi inicijaciska shema: izolacija,

marginalizacija (privremena inicijaciska smrt) i povtorno ra|awe vo oblik na steknuvawe na nov status - brak. Glavniot akcent sekako }e bide

staven na fazata na privremenata smrt, koja e mnogu ~esto izrazena preku najeksplicitno utvrdenite simbolizmi kako {to se: smrt predizvikana od ubod od zmija, ispivawe krv od vampir i sl., pri {to nema da go zapostavime i tolkuvaweto na Levinton, spored kogo vidovme deka samiot pat postaven pome|u domot na mlado`enecot i onoj na nevestata simboli~ki ni ja pretstavuva pozicioniranosta na ovoj i onoj svet. Kako {to }e vidime, tu|oto sekoga{ ja implicira idejata za carstvoto na smrtta. Dosta ~esto toa e vodata, {umata, ili ednostavno patot koj mlado`enecot mora da go pomine za da stasa do mladata. Vo eden takov kontekst se otvara mo`nosta za sogleduvawe analogija pome|u svadbenata i pogrebna povorka, ~ij kone~en ishod, spored logikata na inicijaciskoto scenario pretstavuva uspe{niot svadben ceremonijal. Nie gi izdvoivme primerite vo koi kako glaven inicijant mo`e da se pojavi ili mladata ili mlado`enecot. Vo morni~aviot primer "Za vampirite" (AIF, m.l.464 8 ), nevestata na denot na svadbata umira od vampir koj i' ja pie krvta. Podocna, se javuva najmaliot dever - poznatata figura na spasitel, koj uspeva da go opijani vampirot, od ~ija povratena te~nost nevestata o`ivuva. Potoa usleduva uspe{nata svadba. Vo nazna~eniot narativen tekst, sogleduvame edna interesna prozaizacija na poznatiot poetski motiv. 9

8

Snimil: G. Pajtonxiev, vo Lopatica , 1967g, oblast - Bitolsko; informator: Para Tasevska od Lopatica. 9 Vo kontekst na ovaa na{a analiza bi mo`ele da navedeme edna analogna slu~ka od albanskiot folklor. Vo epskata pesna "Martesa e Mujës" (@enidbata na Mujo) - koja zboruva za svatovskata povorka, ja sre}avame dvojnata inicijacija: onaa na mladata devojka vo oblik na grabnuvawe, kako i iniciajciskiot predsvadben ispit na mlado`enecot iska`an vo oblik na duelot so samovilata, koja e vo funkcija na grabnuva~. Svatovskata povorka trgnuva po nevestata. Mlado`enecot im uka`uva deka na izvesen del od patot se javuva edna samovila, i deka vo taa delnica tie ne smeat da peat. No, svatovite, vedna{ po zimaweto na nevestata, zaboravat na predupreduvaweto, taka {to doa|a do realizacija na nesre}ata. Site svatovi se skameneti, a nevestata e grabnata od samovilata i zato~ena vo nejzinata pe{tera. Mlado`enecot vedna{ se upatuva kon pe{terata, kade {to se sre}ava so negovata draga. Otkako doznava deka silata na samovilata se krie vo tri divi kozi, toj, so pomo{ na ngoviot kow i zagarite stignuva do kozite, so {to ja odzima silata na samovilata. Obesmo}ena, samovilata e prinudena da gi o`ivee skamenetite svatovi, po {to e ubiena od strana na mlado`enecot. Duri po navedenite inicijaciski isku{enija, nastapuva vistinskata, uspe{na svadba. Da se vidi: Anton Çetta (1974:4-9).

Zna~ajno e toa {to vedna{ na samiot po~etok na dejstvieto se javuva nepo~ituvaweto na upatstvoto od strana na nejziniot tatko, koj gi predupreduva svatovite da vnimavaat na patot na koj mo`e da im se pojavi stra{niot vampir. Inaku toa e onaa poznata opasnost, koja e kaj Levinton izrazena preku nocijata na samiot "pat". Sli~na situacija sre}avame vo u{te nekolku varijanti, koi isto taka pretstavuvaat preraska`ani epski pesni. Vo varijantata od AIF, "Dim~o, leven Dim~o" (AIF, m.l.498 10 ), mlado`enecot na pat za svadba umira od ubod od zmija 11 . Potoa istata go o`ivuva i usleduva nivnata svadba. Spored Tanas Vra`inovski, ovaa prikazna e preraska`ana epska pesna. Ova soznanie go dobivame ve}e kaj Cepenkov, koj za istata prikazna naslovena kako "Devette sestri {to imale eden brat. Zmijata go izede i pak zmijata go o`ive" (Cepenkov, 1989, pr.br.50), nazna~uva deka tvorbata pretstavuva epska pesna, no e raska`ana od informatorot vo oblik na prikazna. Okolu

interferiraweto na dvata `anra, t.e. okolu uka`uvaweto na prisutnosta na ovoj motiv kako vo proznoto taka i vo epskoto narodno tvore{tvo ni svedo~i i varijatnata {to ja izlo`uva Penu{liski "Rodi ma}a devet {~erki", izvonredna epska tvorba ispeana vo ~ist osmerec (4+4), koja poteknuva od male{evskoto selo ^iflik (Penu{liski, 1965b:1064-1067). Varijantata na koja {to }e se zadr`ime "Dim~o leven Dim~o" (AIF, m.l.498) ima svoi otklonuvawa vo odnos na ostanatite dve (Cepenkov,

AIF, m.l. 498; Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo s. Gabalavci, Bitolsko; informator: Mitra Sekulova od s. Gabalavci. 11 Interesna varijanta, ~ie si`e e isprepleteno so nekolkukratni inicijaciski premre`ija pretstavuva vol{ebnata prikazna od AIF, m.l. 498 "Za volot i zmijata so tri glavi". Ovaa varijanta ja naveduvame od pri~ina {to vo nea ne go otrkivame stereotipot koj go pretstavuva fokusot na na{ata analiza, tuku naiduvame na edno malo otklonuvawe. Vo ovaa tvorba, isku{enieto {to go postavuva troglavata zmija dobiva dimenzii na edna nezgodna zakana. Imeno, troglavata zmijata koja{to mu pomaga na mladoto dete koga e vo rasnewe, kako revan{ bara da bide pokaneta na denot na negovata svadba. Zaradi neispolnuvawe na dadenoto vetuvawe, zmijata navistina se pojavuva vo dadeniot suden ~as pod zakana deka }e go usmrti mlado`enecot, no namesto da nastapi periodot na negovata privremena inicijaciska smrt, taa sepak pronao|a na~in da ne go usmrti, i svadbeniot ceremonijal se odviva besprekorno. "I na kraj, zmijata stanala, mu se poklonila na lebot, na siot narod i na zetot i mu veli: "-Prostum da e zetot vamu, kaj da odit i pred mene i zad mene nikade nema da se pla{it. Za ater na lebo mu pro{tevam" (AIF, m.l.498).

10

pr.br.50 i Penu{liski, 1965b), no sepak su{tinata na ovoj motiv - koj go okarakteriziravme kako svadbeno inicijacisko isku{enie ostanuva

primarna i invarijantna vo site niv. Vsu{nost, vo site tri spomnati verzii se raboti za edna svadbena povorka koja se transformira vo pogreben ritual, pri {to mladata devojka pristanuva da bide `iva zakopana so nejziniot sakan. Istoto (pretstaveno kako eden vid ispituvawe na qubovta i verata kon sakaniot) go interpretirame kako nejzina inicijaciska smrt, po {to nastapuva realizacija na nivnata uspe{na svadba. 12 Dejstvieto od nazna~enata prikazna vo potpolnost se sovpa|a so na{ata tema i zatoa }e dademe eden rezimiran osvrt kon nejzinite supstancijalni momenti. Dim~o se posvr{il so Kata Katrani~ka. Dodeka ja posvr{il mladata potro{il 3 {inika zlato. I oti{ol da gi kani svatovite za svadba, me|u koi i Krali Marko. Koga trgnale po nevestata, toj zaboravil da gi obue ~izmite i go kasnala zmija za noga - po {to umira. I taka ta`ele, pla~ele pi{tele devet sestri i majka deseta. Koga stignale po nevestata, ovie pra{uvaat "Kade e Dim~o da ne' poveseli. Ka`vat so kaval svirel i pesni peel?" Vo toj ~as Marko gi la`e velej}i im deka Dim~o imal mnogu naporni 6 nedeli i deka momentalno spie i ne treba da se razbudi. Taka veli Marko: "Spremajte ja nevestata poskoro de, dale~en pat da si ojme pobrgu, da ne go setat oti e umren." Koga razbrala mladata deka e Dim~e umren, mu rekla na Marko: "Zo{to me zede od krevetine bra}oski od majka od tatko za umren". Koga minale po te{kiot pat, niz jasenovi {umi, koga site konstatirale za smrtta na Dim~e, najmile tri grobari, iskopale grob za da go zakopaat, no nevestata re{ava i nea da ja zakopaat. I navistina, "Napraile grob, ko da sedit tamu i da i nosat jadewe. I zakopale dvajcata." Vo prodol`enieto, istata zmija koja go umre Dim~eta sega go o`ivea: Zmijata do{la kaj dvajcata mladi i i' rekla na mladata Kata: "Zatni go -

Varijantite na motivot "`enidba so mrtovec" sre}avame vo slednite zbornici: Verkovi}, 2, p.br.55; p.br.145; 4, pr.br. 80 (AT 425); Rusi¢, 1940, p.br.4; Petrovi¢ I, 14; III, 2; IV, 5. Za poetskite varijanti na nivo na ju`noslovenskiot folklor, da se vidi Krsti}, p.v. 129 "Kata Katrani~ka (nevesta po svojoj `eqi `iva sahrawena sa mrtvim mlado`ewom".

12

re~e - Kata Katraki~ke kavalo da mu dunam v usta na Dim~o }e stani. Go zatnala kavalo i mu dunal i se razbudil." Vsu{nost ova e formulata za o`ivuvawe na inicijantot. O`ivuvawe na mrtviot neofit zna~i negovo simboli~no povtorno ra|awe i steknuvawe povisok status, vo slu~ajot izrazen preku stapuvaweto vo bra~na zaednica. Isto taka simboli~en i zna~aen moment vo prikaznava e vsu{nost zaedni~kata inicijacija, koja ne ja do`ivuva samo umreniot mlado`enec, tuku i nevestata koja `iva vleguva vo grob i pominuva nekoe vreme tamu. Navra}aj}i se na Levinton, mo`eme da ka`eme deka vo prikaznite od ovoj vid, dosta eksplicitno se uo~uvaat ma{kiot i `enskiot tekst, ~ii inicijaciski simbolizmi ni se eksplicitno prika`ani preku nocijata na jasenovata {uma, periodot na privrmenata smrt na dvata mlado`enci, koj e vo negoviot slu~aj prezentiran kako smrt predizvikana od ubod od zmija, a vo nejziniot slu~aj - kako solidarnost izrazena preku nejzinata soglasnost `iva da bide zakopana so nejziniot drag. Logi~no, prikaznata sre}no zavr{uva so toa {to po 6 nedeli ovie dvajca navistina pravat svadba. Periodot od 40 dena u{te pove}e ni ja zasiluva simbolikata na privremenata smrt koja vo ovoj slu~aj ja do`ivuvame kako svadbeno isku{enie. Vo kontekstot na spomnative tri varijaniti, samo bi uka`ale deka varira periodot na privremenata smrt: vo izlo`eniot primer toa e periodot od {est nedeli, dodeka pak vo epskata pesna "Rodi ma}a devet {~erki", lutata zmija im pristapuva na mlado`encite vo grob na samo tri ve~eri po izvr{enoto inicijacisko umirawe (Penu{liski, 1965 b:1066). Okolu problemot na difuzijata pome|u epskoto tvore{tvo i vol{ebnite prikazni kako dva oblika na izrazuvawe, koi koincidiraat so isti motivski si`ea, i koi{to Murko gi be{e narekol "stihuvani skazni", M. Bo{kovi} Stuli ima svoe viduvawe koe e dosta zna~ajno za sogleduvaweto na prirodata na inicijaciskite isku{enija i tragawa. Spored nea postoi edna fino nijansirana razlika pome|u privle~nata ubavina na samata pustolovina vo vol{ebnata prikazna i juna~kiot podvig kako mera na fizi~kata sila i delijskata neustra{ivost vo epskata pesna, iako

nadvore{niot tek na zbidnuvawata izgleda mnogu sroden i blizok (Bo{kovi} Stulli, 1962:19). Sega }e se zadr`ime na eden primer koj isto taka impresivno ni gi uka`uva su{tinskite momenti za ova na{e istra`uvawe. Vsu{nost, prikaznata "Za samovilite {to go umrea mom~eto" (Cepenkov, 1, 1989, pr.br.59) ima dosta golemi sli~nosti so AT 425, inaku si`e koe{to }e go analizirame vo prodol`enieto na ovaa tema. Vo ovaa varijanta stanuva zbor za devoj~e koe se ma`i za umreno mom~e. Mom~eto e usmrteno od strana na tri samovili, a negovoto o`ivuvawe e ovozmo`eno so pomo{ na devoj~eto, koe odi kaj son~evata majka, od kade {to so pomo{ na tri tro{ki uspeva da go o`ivee mom~eto. Potoa nastapuva nivnata svadba i usleduva fazata od nivniot sre}en `ivot (Cepenkov, 1, 1989:237-241). Od celata prikazna }e go izdvoime periodot na privremenata smrt na mom~eto, koja e ekvivalent na negovata pubertetska inicijacija:

"Si bilo edno mom~e vo toj grad {to bilo najli~no vo gradot; arno ama toa mom~e go miluaa tri sestri samovili, i duri be{e `ivo, ne mo`ea da si go zemat v planina za da se raduaat so nego. ...-E umre mom~eto, umre - site {to go vidoa rekoa i majka mu go krena ta si go odnese vo grobnicata i bea mu povratile du{ata, ta bea si go zele v planina, kaj {to `iveele tie. Tie kaj {to `iveele, imalo najubai liva|e so tie ubai senki, {adrvani so najbeli mermeri - o~i ~oe~ki {to ne videle!" (Cepenkov, 1, str.238)

No, koga doa|a denot da se `eni mom~eto, vsu{nost toa go bendisuva devoj~eto, na koe {to i' bilo sudeno umren ma` da zemi. I navistina tie se zimaat. Kone~no, devoj~evo odi kaj son~evata majka i nao|a lek za da go o`ivee nejzinoto mom~e, so {to zavr{uva negovata privremena smrt, a isto taka zavr{uva i nejzinoto svadbeno isku{enie pretstaveno vo oblik na potraga po sredstvo za o`ivuvawe na nejziniot mlado`enec.

***

Vo ramkite na temata posvetena na motivot "`enidba so mrtovec" }e go navedeme i tipot na prikaznite AT 437 "zamenetata nevesta", koja na na{iot kulturen prostor go ima mnogu popoeti~niot izraz: "moma umren ma` {to zela". Ovoj tip skazo~no si`e e dotolku pointeresno {to i vo nego gi otkrivame inicijaciskite implikacii {to se odnesuvaat na dvata glavni lika. Po periodot na nivnite isku{enija pretstaveni vo oblik na "dolg son" (kaj mom~eto) i vo oblik na dolgotrajno bdeewe i ~uvawe na "umrenoto mom~e" (kaj devoj~eto), i po nadminuvaweto na prviot "privremen" brak na mom~eto, nastapuva uspe{niot ishod od nivnata zaedni~ka inicijacija pretstavena preku ~inot na nivnata uspe{na ven~avka. Iako ovoj tip prikazna AT 437, spored Xons mu pripa|a na pod`anrot na nevino progonetata heroina, sepak nie se odlu~ivme da go analizirame vo ova poglavje, od ednostavna pri~ina {to gi razdvoivme si`eata so tipi~no pubertetskite isku{enija i onie koi gi

okvalifikuvavme kako "svadbeni". Isku{enijata {to gi prepoznavame kaj glavnite protagonisti se odnesuvaaat na periodot okolu nivnata ven~avka. Ve}e spomnatoto isku{enie, izrazeno vo oblik na dolgotrajno bdeewe "nad umrenoto mom~e", kako i poznatiot negativen ishod na vakviot tip inicijaciska proverka, koj obi~no zavr{uva so sovladuvawe na umorot i sonot, vo prikaznata e iskoristen

15

so pojavata na negativnata figura 14

izme}arka (SbNU 13, pr.br.6. str.223 13 ), ili ciganka (AIF, m.l.498 [apkarev, 5, 1976, pr.br.165

;

), koja vo ~asot na "o`ivuvaweto na mom~eto"

ja zamenuva iscrpenata heroina vo bdeeweto nad mom~eto. Negativnata figura go koristi momentot na budeweto na mladiot protagonist za da mu se pretstavi kako negov ~uvar, so {to go zdobiva pravoto da stane negova

SbNU 13, str.223, No.6, "Momata kojato vzela mrtov ma`", od Ohrid; zapi{ano od E. Sprostranov. 14 "]erkata umren ma` {to zela". AIF, m.l. 498, Snimil: Gan~o Pajtonxiev, 1967 g. vo Bitola. Informator: Trajan Sekulovski, na 77 god. od s. Oblakovo, Bitolsko. 15 [apkarev, 5, 1976; pr.br.165 "^upata, {~o se oma`ila za umreno mom~e", str.359-360. (Bitolsko). Varijanti na ovoj tip prikazna: SbNU 6, str.108, pr.br.6, od Prilep. AT 437 + *425E*.

13

sopruga. Od druga pak strana, mladoto devoj~e gi prodol`uva svoite svadbeni isku{enija, koi se vo dadenata faza od dejstvieto pretstaveni preku nejzinata devalvirana statusna pozicija - vo oblik na izme}arka. Po neophodniot period na marginalnata faza od inicijacijata, mom~eto ja osoznava vistinata, ja zima za sopruga glavnata heroina, a la`nata nevesta ja proteruva od nivniot dom, ili pak ja zadr`uva kako sluginka:

"-'Ti zaslu`uva{ da bide{ moja kralica, taa ako saka sluginka neka bijt'. I si ja pregrna i si ja pomilva i mu podari nejze krunata i carskata obleka". (AIF, m.l.498)

Nazna~enite momenti od prikazne~noto si`e ni svedo~at za inicijaciski isku{enija od najparadigmati~en vid. Vo varijantata AIF, m.l.498, isku{enieto na heroinata e pretstaveno vo oblik na "bdeewe", t.e. ~uvawe na mrtviot ma` vo period od tri godini. Vo varijantata od Sprostranov (SbNU, 13, pr.br.6) svadbenata proverka e pretstavena vo oblik na neprekidno peewe vo period od 6 nedeli:

"Vo tie lepi sarai, ko se ka~ila kerkava, na{la vo edna odaa eden mrtof, na krevet le`el i kniga dr`el vo rakata. Toj bil car Kostadin. Vo knigata pi{elo: 'toj {o }e mi peit {es nedeli esalet 16 , so ne }e si se zeme'." (SbNU, 13, 1896, str.223)

Od kontekstot na samoto si`e, ni se uka`uva prepoznatliviot inicijaciski ambient: dejstvieto se odviva vo najmarkantniot supstitut na "golemata ku}a" vo koja se odviva periodot na privremenata smrt. Stanuva zbor za "eden palat, nekoj carski dvorec, ama pust" (AIF, m.l.498), ili pak kale (SbNU 13, pr.br.6). Od druga pak strana, umrenoto mom~e koe se budi od svojata privremena smrt, pretstavuva u{te eden od bezbrojnite slu~ai koga inicijacijata e poistovetena so sonot, t.e. povtorno ja vospostavuvame

16

psaltir

analogijata: son = smrt. Vo varijantata {to ja sre}avame kaj [apkarev najuo~livo ni se uka`uva poso~eniot moment:

"Imalo tamo devet odai; (devojkata) vlegla od odaa v'odaa, na{la edno mom~e umreno... Sedela tamo, go pregledvala ~etirieset dni i ~etirieset no}i. Sednem, taman nablizalo vremeto za da stanit mom~eto, slegla taja dolu.... Koga mu do{lo vremeto na mom~eto da stani, edno stanalo i ja na{lo \upkata" ([apkarev, 5, 1976:360)

Po otkrivaweto na tajnata, t.e. po neophodniot period na la`niot, privremen brak, protagonistite ja osoznavaat vistinata i nastapuva nivnata zaedni~ka svadba. Istra`uvaweto na posledniov tip si`ea ne' potsetuva na Propovata pravilna interpetacija na ovoj moment naslovena kako "`enata na svadbata na svojot ma`"(1990:203-206). Spored negovite rasuduvawa, pojavata na dvata spomnati braka povtorno ne' navra}a na obrednata inicijacija vo koja mom~iwata ili pak devoj~iwata obi~no imale dva braka: edniot bil privremen i se odvival vo t.n. "golema ku}a", a vtoriot bil postojan, regularen vo smisla na sozdavawe na semejstvo, i koj se odvival po vra}aweto vo svojot dom (1990:203). I navistina, ve}e uka`aniot moment deka dejstvieto vo vakvite si`ea se odviva vo osamenite carski palati, zamoci, tvrdini i sl., dovolno svedo~i za analognosta so "obrednata golema ku}a", koja vo obredniot kontekst, a i vo domenot na narodnata prikazna ni go uka`uva prostorot na privremenata inicijaciska smrt. Vo zaklu~niot del bi ja navele i Tatarovska, koja ispituvaj}i gi tvorbite so nazna~eniot motiv "`enidba so mrtovec" 17 , isto taka ja sogleduva prisutnosta na `enskata inicijacija, {to za nas pretstavuva dosta va`en moment vo si`eata vo koi stanuva zbor za svadbena inicijacija.

Brojni varijanti na motivot "`enidba so mrtovec" dava Tatrovska vo nejzinata doktorska disertacija "Metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi" (1996:129, f.n.17). Interesno od nejzin aspekt na sogleduvawe e tokmu vzaemnata obuslovenost na dvata momenta - metamorfozzata i inicijacijata, {to e sosem opravdano. Spored nas, transformacionata mo} ja pretstavuva osnovnata sr` vo inicijaciskiot proces.

17

Smetame deka dvojnata inicijacija e neophodna pred se' zatoa {to, sledej}i go Kagarov, i nie go svrstuvame svadbeniot obred vo t.n. sindezmi~ki, soedinuva~ki obredi (v. Prop, 1990:205). Vsu{nost, vzaemnata, udvoenata inicijacija im ovozmo`uva na mladite protagonisti polesno da go nadminat t.n. privremen brak (onamu kade {to e toj neophoden), i da dojdat do ishodot na svadbenata inicijacija, zna~i da stpat vo vistinski brak. Interesno bi bilo da go navedeme semanti~kiot stav na Levinton, vo koj povtorno ~uvstvuvame opredelena ambivalencija vo odnos na poimaweto: svoe-tu|o. Ovde mislime isklu~ivo na domenot na vol{ebnata prikazna, kade {to toa mo`e da se objasni so pomo{ na "simetrijata" - t.e. so pretstavata za tu|oto kako obratno "svoe". Pritoa, sosem se slagame so odrednicata "hipoteti~ko tu|o" koe funkcionira isto onaka kako i vistinski tu|oto, kako "popaten tekst", kako obratna orientacija. Levinton ja definira vakvata pojava kako preorientacija na junakot vo skazo~nite si`ea, vo koi brakot ne se povrzuva so vra}awe vo svojata teritorija, tuku go pretstavuva modusot "prisvojuvawe na tu|oto" (Levinton, 1982:100-101). 2.1.2. AT 425 - Amor i Psiha 18

Vo kontekst na analiziraweto na prikaznite od tipot AT 425, treba da se navede i trudot na a. Popvasileva "Prikaznite od tipot AT 425 kaj Vuk Karaxi} vo zostavninata na Stefan Verkovi}, vo:Problemi na narodnata proza, Skopje, Institut za folklor, 1997, str.37-43, kade {to avtorkata tipolo{ki go odreduva ovoj tip prikazna vo zbornikot na Ju`nomakedonskite prikazni od Verkovi}, tvrdej}i deka najgolemiot broj varijanti od eden tip prikazna vo navedeniot zbornik na Verkovi} e tipot AT 425 "Amor i Psiha", so vkupno 12 verzii: pr.br.12,26,39,46,71,80,90,94,96,98,115 i 131. Vo svojot trud avtorkata gi sporeduva ovie prikazni so dvete sli~ni varijanti koi se sre}avaat vo zbirkata na Vuk Stefanovi} Karaxi}, Srpske narodne pripovjetke, Beograd 1972. Inaku, varijanti na AT 425 vo makedonskata narodna literatura sre}avame vo: Cepenkov, 2, 1972, pr.br.53, i tom 3, pr.br.131, dodeka pak brojot na varijantite registriran vo AIF e impozanten: AIf, m.l.335, "Devoj~eto i smukot"; Snimil: G. Pajtonxiev vo Xepi{ta, Debarsko, raska`uva: Radka Etemoska od Xepi{ta, Debarsko; AIF, m.l.498, "Majka i }erka", Snimil: G. Pajtonxiev vo Bitola 1967, Raska`uva Trajan Sekulovski od Oblakovo, Bitolsko. AIF, m.l.607 "Ma`ot smok", Snimil: A. Popvasileva vo Raotince, Tetovsko, 1968, raska`uva: Kosta Josifovski od Raotince, Tetovsko.; AIF, m.l.605, "Carskiot sin", Snimil: Leposava Spirovska vo Kosel, ohridsko, 1968 god. Raska`uva: [ana Celeska od Kosel.; AIF, m.l.778, "Rusen beg" - AT 425 + 720, Snimil: Dimitar Uzunski vo Trabotivi{te, 1968 god. Raska`uva Mara Jovan~ova od Trabotivi{te, Del~evsko.; AIF, m.l.688 "Sega edna dejka Elena se vikala, Snimil: Pece Jovanov Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko, 1968; raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od

18

Naredniot

del

od

na{eto

prosleduvawe

go

posvetuvame

na

tradicionalnata prikazna "Amor i Psiha", koja e vo ramkite na sovremenata folkloristi~ka klasifikacija ozna~ena kako tip skazo~no si`e AT 425. Spored uka`uvawata na Megas, ovaa prikazna e rasprostraneta re~isi niz celiot svet. Nejziniot shematski prikaz e sledniot: stanuva zbor za `enidba na edna devojka so misteriozno bitie, ~ie opstojuvawe /na brakot/ e sekoga{ povrzano so nekakva zabrana. Mladata devojka ja prekr{uva ovaa zabrana i mlado`enecot is~eznuva. Taa trgnuva na pat, za da go pronajde povtorno svojot ma`. Po mnogu peripetii sepak usleduva ~asot na nivnata uspe{na ven~avka (Megas, 1977:464). Pred da premineme na varijantite od makedonskiot folklor, bi se potsetile na faktot deka "Amor i Psiha" pretstavuva edna od

malkubrojnite prikazni koja e kaj nas od postarite vremiwa prenesena po pismen pat. Ja sre}avame ve}e vo Apuleevite Metamorfozi. Filolozite i istroi~arite na religiite se soglasuvaat so toa deka, vo svoeto raska`uvawe Apulej sme{al prikazna so eden prethoden mit za Eros i Psiha i se obidel po umetni~ki pat da go preraboti i da ni go dolovi ovoj mit (isto:464) 19 .

Orlanci.; AIF, m.l.688, "Si bile trojca bra}a", Snimil: Pece Jovanov Stefanovski vo Orlanci, Ki~evsko 1968 god. Raska`uva: Mara Gerasimova ^apovska od Orlanci. AIF, m.l.718, "Dvajca starci", Snimil: Branko Stojanoski vo Re{tani, Ki~evsko, 1968, Raska`uva: Fidanka \or|ija Trajkoska od Lazarovci, Ki~evsko. AIF, m.l.718, "Milo{ ov~ar~eto", Snimil: Dragan Mi{koski vo Ki~evo, 1968, raska`uva: Trena Stamenkova Mir~eska od Drenovo, Ki~evsko. AIF, m.l.626 "Ov~ar~eto i samovilite", Snimil: Al. Linin vo D. Sedlarce, 1968, raska`uva: T. Jakimovski od Brvenica, Tetovsko. AIF, m.l.605, "Ov~arot i trite samovili", Snimil: Leposava Spirovska, vo Kosel , Ohridsko, 1968 god. Raska`uva: Stefan Petrovski od Kosel. AIF, m.l.604, "Carot i trojcata sinovi", Snimil: Leposava Spirovska vo Velgo{ti, Ohridsko, 1968 god. Raska`uva \o{e \o{evski od Velgo{ti. (Vovedot na ovaa prikazna mu pripa|a na tipot AT 300). AIF, m.l.604, "Carot i dvata sina", Snimil: Leposava Spirovska vo Velgo{ti, Ohridsko, 1968 god. Raska`uva \o{e \o{evski od Velgo{ti. AIF, m.l.791, "Dobro za dobro", Snimil: Peco Jovanov Stefanovski vo Br`dani, 1968 god. Raska`uva: Marika Nedelkoska od Br`dani, Ki~evo. AIF, m.l.777, "Vezi ne vezi ku~e }e zeme{", Snimil: Dimitar Uzunski vo Trabotivi{te, Del~evsko, 1969 god. Raska`uva: Bota Stojmenova od Trabotivi{te. AIF, m.l.425, "Trite samovili", Snimil: Al. Linin vo Volklovija, Raska`uva: Zlate Mihajlovski od Voklovija. 19 Vo ovoj kontekst bi gi navele dvete klasi~ni studii koi go razrabotuvaat ovoj topos: Swahn, J. Ö, The Tale of Cupid and Psyche (AT 425 +428). Lund, 1955, i Georgios Megas, Das Märchen von Amor und Psyche in der griechischems Volksüberlieferung. Athen, 1971.

Od na{iot aspekt na sogleuvawe, ovoj tip na si`e go tretirame kako eden od najparadigmati~nite vo koi stanuva zbor za kompleksot: dve inicijacii - dve svadbi. Vo samata su{tina, vo niv stanuva zbor za dve posledovatelni inicijacii: prvo na mom~eto koe ja bara carskata }erka, i koe e obi~no pretstaveno vo forma na zmija, zmej, magare{ka glava i sli~no, po {to se pravi prvata nivna svadba, no za `al neuspe{na. Neuspe{nosta e rezultat na prekr{uvaweto na zabranata od strana na devojkata. Po otkrivaweto na preoblikuvanoto misteriozno su{testvo vo oblik na silen junak i ubavo mom~e (obi~no vo prvata bra~na no}), svadbata, t.e. brakot se rastura. Mlado`enecot is~eznuva, a mladata nevesta trgnuva na svojot inicijaciski pat, t.e. trgnuva po te{kite isku{enija za da go pronajde svojot sakan. Po izvr{eniot period na nejzinata potraga i negovoto is~eznuvawe, tie povtorno se sre}avaat i doa|a do povtornata - uspe{na svadba. Kako {to }e vidime vo samata analiza umetni~ki najoformeno ovoj motivski kompleks go sre}avame vo prikaznite od Verkovi} (1985, 4, pr.br.46 AT 425 B i pr.br.26 AT 425 D).

AT 425 A - carskata }erka oma`ena za zmija (zmej) Interesna varijanta na ovoj podtip pronajdovme vo materjalite od najnovite terenski istra`uvawa: prikaznata "Dete - zmija" (AIF, m.l.3576 20 ), ni svedo~i za eden interesen spoj na nekolkukratni isku{enija. Pred se', kralicata koja ne mo`e da rodi dete, sepak ra|a "dete - zmija", koe po dvaesetgodi{na gri`a i ~uvawe, bara od roditelite da go o`enat. Po makotrpnoto barawe nevesta, `elbata e realizirana. Eden od osnovnite zapleti se slu~uva prvata bra~na no}, vo koja mlado`enecot - zmija, ja soblekuva svojata zmijska ko{ula, ja krie pod pernica i dobiva kvalifikativi na najubavo mom~e na svetot. Sre}na poradi ovoj ~in, majka mu ja gori ko{ulicata vo ogan, po {to za `al, mlado`enecot bega od

Snimila: Lidija Stojanovi} na 6.11.1996, vo s. Sopot. Informator: Atanasovi} Qubomir, od s. Sopot.

20

negovata nevesta. Glavnoto svadbeno isku{enie niz koe minuva nevestata e skoncentirano na eden od mitskite arhetipi na inicijacijata pretstveno preku dolgata potraga. Destinaciite se prepoznatlivi za ovoj podtip prikazna: nevestata koja e bremena se upatuva kon son~evata, mese~evata i vetrovata majka, kade {to kone~no go nao|a svoeto mom~e, inaku, pre`eneto za nekoja druga `ena. Patot kon negovoto povtorno osvojuvawe ne e nimalku lesen i protkaen e so karakteristi~nite za ova si`e premre`ija. So pomo{ na dobienite podaroci, taa steknuva pravo da preno}i edna no} so svojot soprug. No, duri so ~inot na ra|aweto na nivnoto dete so zlatna kosa, mlado`enecot - zmija povtorno i' se vra}a na prvata `ena, so {to smetame deka e ostvaren ishodot na edna uspe{na svadbena inicijacija. Nazna~eniot epilog vo katalogot na narodnite prikazni e ozna~en kako povtorno vostanovuvawe na brakot (BFP:145). Vo slu~ajot e isto taka va`no da se spomene atributot na `enskata polova inicijacija, na koja i' obrnavme vnimanie i vo oddelot za pubertetskata inicijacija. Imeno, ovde mislime na tipi~no `enskite rekviziti, simbolizmi na `enskoto polovo sozrevawe. Za vreme na svoeto inicijacisko pate{estvie, (koe nevestata go prezema pod isklu~itelno te{ki okolnosti: so gvozdeni opinci re{ava da go mine celiot svet se' dodeka ne go najde svojot ma`), vsu{nost, taa gi dobiva trite navesteni podaroci od son~evata, mese~evata i vetrovata majka:

"zlaten razboj i zlatno tkaivo da tkae, potoa kudequ zlatnu, sas zlatnu `icu i vreteno, kako i piliwa sas zlatni kva~ki." (AIF, m.l. 3576)

Simbolizmot na ovie rekviziti ve}e go analiziravme vo kontekst na `enskata pubertetska inicijacija. Fenomenot na privremeniot brak, koe mom~eto-zmija go vospostavuva so nekoja druga `ena vo neodredeniot prostor, okvalifikuvan kako "kaj vetrovata majka", isto taka go razotkrivme analiziraj}i gi varijantite od AT 437. Vidovme, deka ve}e

Prop go otkri inicijaciskiot simbolizam na vakvite privremeni brakovi, koi se specifi~ni za si`eata od AT 425.

AT 425 B - mom~eto so kowska glava (zmej) Izvonredna varijanta na ovoj podtip otkrivame vo prikaznata

"Carskata }erka i mom~eto - zmej" (Verkovi}, 4, 1985:231-233; pr.br.46). @elbata na mom~eto-zmej da se o`eni so najgolemata carska }erka e uslovena so ispolnuvaweto na ovie te{ki zda~i postaveni od samata nevesta:

"Ako mo`e da go pokrie konakot sos edno platno i pak platnoto da go izbere vo edna le{ka netre i, pak ako mo`e da ~ini eden kaldrm od negov konak dur na na{iot od karagro{i, toga{ }e go zemam. Zmejot zema edno mnogu tenko platno, konakot go pokri i pak platnoto vo le{kata natre go spbra, i kaldr'm napravi od karagro{a od negov konak dur na carov. I ja zema carovata i pogolemata mu moma..." (Verkovi}, 4, 1985:231)

Vo prodol`enieto, carskata }er}a (nevestata), ja otrkiva tajnata na mom~eto - ja otkriva negovata zmejska ko`a, koja e potoa izgorena od prisutnite lu|e. Po ovaa sekvenca mom~eto-zmej is~eznuva. Za da go pronajde, carskata }er}a mora da gi ispolni slednite te{ki uslovi:

"Tate, da mi napravi{ ~izmi od `elezo i stap od `elezo! jaze }e idam da go teram moj qubovnik."

Po ispolnuvaweto na nejzinata `elba, mo`eme da ka`eme deka nastapuva nejzinata inicijacija:

"Tatko i' gi napravi ~izmi od `elezo i stap od `elezo, i tjanika nadena ~izmite, zema i `elezni i stap na r'ka, kinisa qubovnikot da go tera. [etala poli i gori m'ra - mnogu do tri godini, duri ve}e si raskapa `elezni ~izmi na noyite i

`elezniot stap ostana kolko iglen vrh. Toga{ otide na edna gora: ima{e edna ~e{ma, otide na ~e{mata voda da pie, tamo najde i qubovnikot i go fati." (Verkovi}, 4, 1985:232)

Po nazna~enoto skitawe sledi nejziniot prestoj kaj samovilata, majkata na mom~eto-zmej, koja od devojkava bara da gi ispolni slednite te{ki zada~i:

"da ja izmete k'{tata, ama da e nitu metena, nitu nemetena. Pak na drugi den por'~aa leb da mesi, da go pe~e, ama da e nitu pe~eno, niti nepe~eno." I poslednoto barawe: "da nap'lni dve kade s'lzi deneska! (Verkovi}, 4, 1985:233)

So pomo{ta na trikovite na zmejot, carskata }erka uspe{no gi re{ava postavenite zada~i {to voedno pretstavuva i nivna viza za brak:

"Toga{ zmejot ja zema nevestata i otidoha na tatko i' carot, i ~iniha povtor edna svadba, se o`eniha dvata. " (Verkovi}, 4, 1985:233)

Na{ata ideja za neophodnosta od izvr{uvawe na ma{kata i `enskata inicijacija vo smisla na realiziraweto na svadbeniot ~in, kako eden isklu~itelen spojuva~ki moment, dosta eksplicitno ni se uka`uva i vo navedenata varijanta od Verkovi}. Kako {to vidovme i mom~eto-zmej i carskata }erka se postaveni pred te{kite isku{enija koi uspe{no gi re{avaat, po {to uspevaat da go realiziraat preodot od ponizok vo povisok status. Duri po izvr{enite te{ki isku{enija od mladi uspevaat da preminat vo statusot na ven~ani. Vo smisla na ispolnuvawe na dvete inicijacii - onaa na mladi~ot, kako i na devojkata, interesen e detaqot vo epilogot na prikaznata, kade {to se nazna~uva deka e napravena povtorna svadba. Spored na{eto tolkuvawe, sosem e opravdana vakvata pojava, zatoa {to, vo prikaznite od ovoj tip - obi~no prvata svadba se pravi kako rezultat

na ispolnuvaweto na ma{kata inicijacija, dodeka kako uslov za edna kompletna, uspe{na svadba, nu`no e ispolnuvaweto i na devoj~inskata inicijacija, koja e vo ovoj na{ slu~aj dosta jasno poka`ana. Nesomneni se aluziite so primitivnite devoj~inski inicijacii vo koi mladite za vreme na nivniot obred na inicijacija se izolirani pod tutorstvo na nekoja stara `ena, koja e vo funkcija na inicijaciski voda~. Takvata `ena gi podu~uva devoj~iwata vo izvr{uvaweto na doma{nite manufakturni ve{tini koi edna zrela `ena mora da gi znae. So pomo{ na analizata na ovaa prikazna povtorno se pribli`uvame do `enskata inicijacija, koja kako najmarkantna ja ispitavme vo poglevjeto posveteno na nevino progonetata heroina. Ne slu~ajno, vo t.n. liminalen period Sne`ana, Pepela{ka i drugite srodni heroini u~at da gi izvr{uvaat site doma{ni aktivnosti: miewe, ~istewe, gotvewe, spremawe itn. Heroinata vo ovaa na{a prikazna kako zada~a gi dobiva soodvetnite zadol`enija: da izmete, da izmesi leb - poga~a i sl. Edinstveno vo posledniot predviden del od ovoj tip prikazna, vo navedenata varijanta od Verkovi}, (pr.br.46), ne se javuva nikakvo magi~no begstvo, tuku povtornata svadba me|u dvajcata mladi e realizirana najnormalno. 425 D 21 Vo ramkite na ovoj podtip }e ja prezentirame prikaznata od Zbornikot na Verkovi} (pr.br.26, str.156-164), naslovena kako "Popski sin magare{ka glava". Bezdetna `ena (popadija) mu se moli na boga da rodi dete, ta neka e magare{ka glava! I navistina, taa ra|a dete so magare{ka glava, koe de fakto pretstavuva zmej preru{en vo magare{ka glava. Na vozrast od okolu

Varijanti na AT 425 D: AIF,m.l.412 "Devojkata i magare{kata glava", Snimila Vera Pankova vo Ko~ani 1963, raska`uva: Cena Jankova.; AIF, m.l. 777 "Carski sin" - AT 425 D II, Snimil: Dimitar Uzunski vo Trabotivi{te, 1969 god. Raska`uva: Rifat Useinov od Trabotivi{te, Del~evsko; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.26.

21

sedumnaeset godini 22 mom~eto ja obavestuva majka mu za negovata `elba - da se o`eni so carskata }erka. Pritoa toj ja pra}a majka mu da go izvesti carot za negovata `elba. Carot pristanuva da ja dade negovata }erka na bilo koj pod uslov da gi ispolni te{kite zada~i:

"Tova ne e ni{to popadijka. Jaze mojta }erka ja davam na koj da e, qu ako mo`e da stori, jaze {to sakam. Idi da mu ka`e{ na tvoj sina magare{ka glava, ako mo`e na neboto, {to yvezda ima, sos sl'nceto i sos mese~inata, da gi izbere na edno kadro kato na edna le{ka! I pak, {to ima na zemjata drva, k'tki cvete i drugo ne{to, da gi izvadi na edno kadro i da go izbere vo oreho netre! I pak na moreto netre, {to ima gimii, ribi, pilca i drugi raboti, da gi ~ini edno kadro i da gi izbere netre vo migdalo! Da mu ka`e{, ako mo`e da gi ~ini tie, setne }e mu ja dadam mojta }erka. I o{te da mi ~ini eden takim drehi kato bez r'ka fateni!" (Verkovi}, 4, 1985:158)

So pomo{ na Boga, otkako se pretvora vo zmej i leta na neboto, gi ispolnuva postavenite od carot zada~i: pravi fotografija na sonceto, yvezdite i na mese~inata, koi{to se sobiraat vo le{nik; fotografii na zemjata i na moreto, koi{to se sobiraat vo orev i badem; ja {ie oblekata bez da ja fati so raka. Vra}aj}i se kaj carot so ispolnetite zada~i, herojot pra}a i edno pismo do carskata }erka vo koe i' pi{uva:

"Carova }erka, harna devojka, moja qubov! Tinaka da znae{, oti jaze ne sum magare{ka glava, tuku sum junk haren, ama srceto mi na drug ne go ka`uvam, sal na tebika, i tinaka, ti se molam na drug da ne ka`e{, sama da znae{!" (Verkovi}, 4, 1985:160)

Shodno na `enskite zanaeti i obvrski koi devoj~iwata gi usvojuvaat za vreme na nivnata inicijacija, taka i mom~iwata za vreme na svojata obuka gi u~at najgolemite, najparadigmati~nite ma{ki zanaeti. Vo takva edna

Vsu{nost toa e periodot koj spored van @enep go ozna~uva preminot - izlez od detstvoto i vlez vo adolescencija.

22

smisla, re{avaweto na neizvodlivite zada~i, kako vo ovoj na{ slu~aj, mo`at da pretstavuvaat edna svoevidna aliuzija na vospriemawe, t.e. obuka na takvite ma{ki aktivnosti, kako znak na jaknewe na ma{ka priroda. Vo tekot na narativniot prikaz, interesno e interpoliran

svadbeniot ~in:

"I dojde vreme svadba da ~inat, da idat za nevesta, carovata moma da ja zemat. Magare{kata glava ja zdignaha na ramoto, zet go ~inile; kinisaha, za nevesta otivat, na p'to si~ki se ~udet, kakva rabota taja }e bide; otidoha na carov konak. Kako vide carot magare{kata glava, treska go vtrese od sram. I si~ki junaci se po~udiha i veleha: -'Tju bre! Tolku carot ne e mo`al za momata mu da najde eden junak da ja daj, ta na magare{ka glava }e ja daj!'" Na caro mnogu lo{o mu padna...Toj ve}e se razedi, ne saka{e da ja znae za negova }erka. (Verkovi}, 4, 1985:160)

Vo su{tina, opozicioniot par: nisko/visoko, t.e. grdo/ubavo vo navedeniot slu~aj ni se prika`uva vo soglasnost so postavkite na Meletinski (1969). Toj uka`uva deka navedenata opozicija vsu{nost e pretstavena vo svojot paradoksalen oblik. Ne sekoga{ ubavoto ili vozvi{enoto odgovaraat so vnatre{nosta, su{nosta na herojot. Taka i ovoj na{ heroj, kako {to }e vidime samo e pretstven pod maska na magare{kata glava. Zna~i, negoviot nizok socijalen status e vo kontradiktornost so visokoiot status na carskiot zet koj {to uspeva da stane po izvr{enite svadbeni ispiti. Niskiot status na herojot mo`e da bide organski, pri {to vo finaleto nastapuva negovata ~udesna transformacija (Meletinskij, 1969:103), odnosno, kako {to }e vidime - obelodanuvaweto na negovata vistinska priroda. U{te poimpozantno e transponiran momentot na prvata bra~na no} vo koja:

"...fati da grmi stra{no i da l'ska, zemjata se zatrese stra{no, magare{kata glava pukna i ispadna od nea edno mom~e li~no kato angel i sos nevestata e legnal. Utrinata vo ponedelnik carot napravi dunama za radost..." (Verkovi}, 4, 1985:161)

Od poso~eniot detaq to~no go gledame transponiran obi~ajot na ven~avawe koj vo na{iot kulturen prostor go zadr`uva navedeniot redosled: odewe po nevesta, prva bra~na no}, i sobirawe na blaga rakija po prvata bra~na no}. No, tretiot den od svadbata, carskata }erka ne izdr`uva i ja ka`uva tajnata na nejzinoto mom~e, i vo toj moment nastapuva poznatoto scenario: devojkata ja otkriva tajnata na nejzinoto mom~e, a toj se pretvora vo pile i is~eznuva. Vo prodol`enieto sledi delot koga se odviva `enskata inicijacija, t.e. carskata }erka bara od tatko i':

"Od boga da najdete, tate, male, i si~ki moi rodnini, {to me odelihte od k'smetot!. Tuku sega na vas se molam, da mi dade{ edna hazna alt'ni i da mi ~ini{ eden stap od `elezo: jaze }e da idam da go najdam." (Verkovi}, 4, 1985:162)

Dobivaj}i gi potrebnite sretstva, taa se preobrazuva vo eden dervi{in i odi vo potraga po svojot sakan. Po trogodi{no talkawe, heroinata pristignuva vo edna gora kade {to so pomo{ na dvajca prosjaci (eden slep i eden kriv starec), uspeva da go najde nejzinoto mom~e transformirano vo pile. I kone~no:

"Dervi{ino pak se preobrazi, se ~ini pak carova }erka, i stapot ve}e be{e ostanalo kato iglen vrh; i se iskrila tamu vo edna jama. I od m'ra setne dojde piloeto tamo, se ~ini ~ovek i nevidena trpeza mu se polo`i pred nego; i dva angela mu prestoeha" (Verkovi}, 4, 1985:163)

Vo ovoj ise~ok gi sogleduvame nekoi od osnovnite dimenzii na inicijacijata: preobrazba od ~ove~ki vo ponizok - `ivotniski oblik, kako oblik na ponizok stepen na egzistencija. Ve}e go poso~ivme zna~eweto i inicijaciskiot simbolizam na ovaa transformacija, pred se' od aspekt koj go koristi V. Uro{evi} vo analizata na Siljan {trkot i Zlatnoto magare od Apulej. Osven spomnatiot oblik na metamorfoza, vo pogled na

devoj~inskoto sozrevawe, t.e. nejzinata inicijacija, go sogleduvame i vtoriot mo`en oblik na preru{uvawe - a toa e transvestizmot, za {to ve}e govorevme. Inaku, glavniot ishod na svadbenata inicijacija vo ovoj tip prikazna e prika`an vo samiot epilog, vo koj, site privremeni anomalii, otklonuvawa, metamorfozi, preru{uvawa i sli~no se vra}aat vo svojot normalen vid; inicijantite go vra}aat svojot ~ove~ki oblik, {to vo kontekstot na vakviot simbolizam pretstavuva iska~uvawe na povisok stepen na egzistencija. Kako i vo site analogni primeri, i vo ovaa prikazna na{ite heroi - zaqubenici "Amor i Psiha" zavr{uvaat kako oformeni inicijanti na koi {to im e ovozmo`eno po vtor pat uspe{no da se ven~aat.

"Toga se zemaha ta otidoha, pak vtora svadba ~iniha na carovi konaci i se miluvaha si~ki." (Verkovi}, 4, 1985:164)

*425 E* Ov~ar svira~ i samodivi 23 Slednata interesna varijanta koja povtorno ni doa|a od Zbornikot na Verkovi} "Svora~ot Kostadin i samovilata" (4, 1985:399-401; pr.br.90), pretstavuva u{te edno zna~ajno sogleduvawe na dvete inicijacii - na vqubenite potencijalni mlado`enci. Kako po nekoj vostanoven red, i vo

23

varijanti: SbNU 3, str.151, No.4, Voden, nedostasuva III del, a protagonistot vo ovaa prikazna se vika Dimitar, grabnat od samovili - koi se vo slu`ba na re{avaweto na negovoto inicijacisko sozrevawe; SbNU 6, str.108, No.6, Prilep AT 437+*425E*; Verkovi}, 4, 1985, pr.br.90.

ovoj slu~aj prvo nastapuva isku{uvaweto na ma{kosta i silinata na mom~eto - "svira~ot Kostandin" vo prikaznata motivirano preku sledniot trik predizvikan od starata samovila:

"I samovilata kato ~ovek se ~ini ta otide na negovata porta, ta fatila da vika radosno: -Ej, gospodin Kostandin, ajde ela da pojme, na edno mesto se sobraha junacite, te sakat da im sviri{." (Verkovi}, 4, 1985:399)

Neretko, fazata na izolacija i marginalizacija trae so godini, taka i vo ovoj slu~aj, stanuva zbor za trogodi{na osama i izop{tenost:

"I taka go izmami starata samovila, go zema, go zanese na samovilinite ka{ti, go zatvoriha netre, dewa praeha {to praeha samovilite, ve~er toj svire{e od netre: samovilite igraeha vunka. Taja rabota ja praeha tokmu tri godini. " (Verkovi}, 4, 1985:399)

Po ovoj period od tri godini, so pomo{ na boga toj se pretvora vo pile i doa|a do negovata sakana doma i i' se obra}a so t.n. nemu{tiot, `ivotinski jazik:

"Jaze sum Kostandin, tvoj prv qubovnik, {to me zemaha judite samovili prede tri godini, tuku ako me qubi{ prvo qubov, i ti ela sos mene" i taja od mnogo qubov, {to imala na nego, stana otide sos nego, i ona pile se ~ini, sedeha tamo v samovilinite ka{ti o{te edna godina i pak se moliha na boga ~oveci da se ~inat i se ~iniha. Ona stana te{ka od nego, dojde vreme, rodila ma{ko dete." (Verkovi}, 4, 1985:399-400)

Vo navedeniot primer, kaj dvajcata protagonsti od prikaznata - i kaj mom~eto i kaj devoj~eto doa|a do ista transformacija od ~ove~ki vo pti~ji oblik. Dvajcata se pretvoraat vo pile i zaedno odat vo samovilskiot svet

koj jasno ni gi implicira site va`ni momenti koi upatuvaat na inicijaciskoto isku{enie. Ne e ni{to ~udno vo ramkite na ovoj tip prikazna (AT 425), da naideme na donekade naru{eniot, t.e. izmesteniot tradicionalen red vo izvr{vaweto na inicijaciskoto i svadbenoto scenario. Zna~i ponekoga{ naiduvame na t.n. svadbeni ceremonijali ili pak ra|awe na dete kako vo ovoj na{ primer, po {to dopolnitelno usleduvaat zadol`itelnite inicijaciski proverki i ve`bi, koi se preduslov za edna uspe{no realizirana svadbena ceremonija. Svadbata kako ~in dosta ~esto ja sre}avame kako kulminacionen moment na edna uspe{na inicijacija. Vo taa smisla i ovaa prikazna donekade uka`uva na poremeteniot redosled vo edno inicijacisko obredno scenario. Analognata situacija, i vpro~em univerzalnata rasprostranetost na ovaa pojava ni ja predo~uva ve}e Prop (1990). Vo na{iot slu~aj, devojkata prvo go ra|a ma{koto dete, potoa uspeva da se spasi od samovilskoto ugnetuvawe, i na kraj uspeva da go oslobodi Kostadin, so {to zavr{uva negovata inicijacija i usleduva nivnata svadba:

"Si~kite samovili puknaha od jadovi. I toga{ vikna Konstandin nunkoto mu i popove, se e ven~al, i malkoto go e krstil, i ~inil golema gozba, i gostil si~kite pobratimi negovi i junacite, i pak so svirkata mu e storil mnogo aheng na gostite negovi." (Verkovi}, 4, 1985:401)

AT *425 H* Posledniot podtip koj go sre}avame vo makedonskite vol{ebni prikazni *425 H* "Soprug-ptica", go naveduvame spored varijantata od Verkovi} (4, 1985:423-425; pr.br. 98), naslovena kako "Bezdetna `ena {to rodila {trk" 24 . Bezdetna `ena se moli na gospoda da dobie dete, makar bilo i pile. I navistina taa ra|a ~opqak /{trk/. Majkata i tatkoto, bez ogled na

Za `al, ovaa prikazna od zaostav{tinata na Verkovi} ne e zavr{ena, no spored tipolo{kata klasifikacija odgovara na poso~eniot tip *425 H*. Od gledna to~ka na ispituvawe na inicijaciskite premre`ija na protagonistite od prikaznite, veruvame deka i ovaa prikazna bi go imala onoj shematiziran sled na nastani, shodno na toa i ispolnuvawe na zada~ite koi korespondiraat na nejzinite varijanti.

24

toa {to nivnoto dete bilo {trk, mnogu si go sakale. No koga do{lo vreme po Ilinden site ~opqaci se sobrale da odat na vilaetot, taka {to i nivnoto dete - ~opqak oti{lo isto taka.

"Stana i toj, letna, sos nih otide, ostavi majka mu u doma osomnajset godina, se zagubi ~opqakot. " (Verkovi}, 4, 1985:423-424)

I

vo

ovoj

slu~aj

e

eksplicitno

prika`ano

prisustvoto

na

incijaciskiot simbolizam. Ednostavno, deteto-~opqak se vra}a doma kaj majka mu to~no koga e stasan periodot za svadba. Po osumnaesetgodi{no otsustvo - zna~i na vozrast od 18 godini (adolescencija) deteto ja moli majka mu da odi da ja zaprosi carevata }erka. Kako vo voobi~aeniot tek na prikaznite od tipot AT 425, i vo ovoj slu~aj ~udniot, transformiran mlado`enec, za da ja dobie carevata }erka mora prethodno da gi re{i zada~ite postaveni od carot:

Toj gi dobiva postavenite zda~i od carot: "tri ni{ani sakam, veli carot ako gi stori, }e mu ja dam momata mi, neka e ~opqak." (Verkovi}, 4, 1985:425)

*** Naveduvaweto na varijantnite oblici na vakviot tip inicijaciski premre`ija, se nadevame deka poslu`i kako dobra potkrepa vo

definiraweto na na{iot stav: dve inicijacii - dve svadbi. Pred se' bi go povtorile zna~ajniot moment deka tipi~nite puberteski "inicijaciski" isu{enija, vo vakviot kni`even korpus se premesteni vo periodot koga se odviva svadbeniot ceremonijal. Kako osobeno va`en moment koj go sretnavme vo ovoj tematski blok be{e tokmu prezentiraweto na onie slu~ai vo koi za uspe{noto sproveduvawe na svadbata e neophodno iniciraweto na dvata isku{enika: potencijalniot mlado`enec i potencijalnata nevesta. Vo prviot del vidovme deka nivnoto voveduvawe vo svadba e obusloveno od t.n.

pogreben simbolizam (At 437 i drugite navedeni primeri), vo koi devojkata `iva ja zakopuvaat so svojot sakan. Vo vtoriot del, kade {to se zadr`avme na varijaciite na temata "Amor i Psiha", isto taka eksplicitno be{e uka`ano prisustvoto na dvojnite proverki: na misteriozniot mlado`enec, no i na mladata nevesta koja ne go po~ituva tabuto na zboruvaweto. Vo sekoj slu~aj, vo site niv ja otkrivame sre}nata pogre{ka, so ~ija pomo{ na kraj doa|a do realizacija na uspe{nata i pred se' "vistinska" svadba. Po nazna~enite momenti, sega }e premineme na edno drugo podra~je koe se odnesuva na vostanovuvaweto na privremeniot brak, isklu~ivo kako nu`na faza vo realizacijata na vistinskiot brak.

2.2. Privremen brak (Qubovno grabnuvawe od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo) Temata posvetena na qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo dosega vo folkloristikata be{e obrabotuvana od najrazli~ni aspekti. Tokmu od taa pri~ina, ovde }e ja prika`eme qubovnata vrska od malku poinakov agol. Pokraj ve}e dobro utvrdenata ambivalentna priroda na grabnuva~ite, i shodno na toa - ambivalentniot karakter na samiot prestoj na neofitot vo nazna~enoto zato~eni{tvo, sega }e se zadr`ime na nocijata "privremen brak". Primeri za vakvo inicijacisko isku{enie sre}avame re~isi vo site literaturni `anrovi. Pred se' go ima vo prikaznite, predanijata, a mo`ebi najvpe~atlivo e ispean vo pesnite vo koi go ~uvstvuvame ovoj baladi~en motiv. Vo ovaa smisla }e navedeme nekolku predanija koi gi sre}avame vo Zbornikot na Vra`inovski (1986b:195-204): "Zmejot i devojkata od s. Staravina"; "Zmeova pe{tera", "Zmevot i Stojna", "Zmevot i devojkata "Zmeojca" i "Zmejot i devojkata {to ja grabnal" /pred.br.204-209/. Inaku vakviot tip predanija se fokusira okolu sledniot moment: zmej grabnuva devojka, i toa obi~no na Veligden, na sredselo koga mladite igraat oro. Toj

sozdava semejstvo so devojkata. Nejzinata majka doznava za mestoto na prestojot na svojata }erka i ja posetuva. Obi~no vo vakvite si`ea, vo koi vo oblik na inicijacisko isku{enie se javuva qubovnoto grabnuvawe na neofitot od strana na nekoe mitolo{ko su{testvo i kade {to se sklu~uva nekakov si brak, mo`eme da konstatirame deka stanuva zbor za t.n. privremen brak, od tipot na onie {to bile realizirani vo "golemite ku}i" za vreme na odvivaweto na obredot na inicijacijata. Fenomenot na samoto grabnuvawe, kako i prestojot na neofitot na takvite "zafrleni mesta" od tipot na zmejovite pe{teri, zmejovi dupki i sli~no, ve}e go protolkuvavme kako supstitut na carstvoto na smrtta. No, akcentot sega ne go stavame samo na fazata na privrmenata smrt, tuku e va`no utvrduvaweto na privremeniot brak, kako neminoven uslov za realizacijata na vistinskiot brak, koj vo vakvite prikazi mo`e, no i ne mora da bide prika`an. Osnovnata inicijaciska funcija koja {to ja ima spomnatata figura na zmejot-grabnuva~, vo kontekst na devojkite koi se vo periodot "stasani za ma`ewe" ja sogleduva i Rosica Angelova vo svojot trud posveten tokmu na ovoj baladen motiv vo proletnite pesni kaj Ju`nite Sloveni (1973:25-29). Taa, isto taka go povrzuva nazna~eniot motiv so drevniot institut na inicijacijata. Za nas e zna~ajna nejzinata konstatacija deka ovoj motiv e prisuten pred se' vo ciklusot na proletnite, a vo izvesna mera i vo ciklusot na svadbenite obi~ai (Angelova, 1973:25). Vo ovaa smisla treba da ja navedeme i Benovska-Subkova, koja isto taka se zadr`uva na nazna~eniot erotski kvalifikativ na zmejot (1992:147-159), naveduvaj}i deka temata posvetena na grabnuvaweto na devojkata od strana na zmejot spa|a vo redot na osnovnite veligdenski motivi (1992:148). Kako {to ve}e poso~ivme vo na{iot prethoden trud (1996a:101-105), vo analizata na pesnite od tipot "Koga da hodat v crkov na ven~awe" (Miladinovci, p.br.527), vo preden plan go istaknavme arhetipot na soedinuvaweto na `ivotot i smrtta preku postapkata identifikuvawe na svadbeniot i pogrebniot ritual. Odej}i vo ista nasoka, istiot toj kompleks

sega go analizirame od aspekt na privremeniot brak, ~ij{to simbolizam i zna~ewe ve}e go poso~ivme. Vo prilog na na{eto sogleduvawe bi go navele stavot na Angelova spored koja, motivot na ven~avaweto na mladata devojka so dva ili pove}e zmejovi pretstavuva edna od brojnite zamagleni reminiscencii na nekoga{noto `iveewe na devojkite vo domot na ma{kite, kade{to prestojuvaa mladite vo periodot po izvr{eniot obred na inicijacijata se' do momentot na stapuvaweto vo brak, naglasuvaj}i deka vo takvata zaednica site se oslovuvaat kako drugari (1973:28). Zna~i, povtornata asocijacija so navedenoto zaedni~ko `iveewe, koja{to ja uo~i ve}e Prop, navistina mo`e da pretstavuva slika na eden privremen brak, isklu~ivo kako priprema za realizacijata na vistinskiot brak. Vo samata nocija na zmejot-grabnuva~, ne{to sli~no na ve{terkite i lo{ite ma}ei, ja prepoznavame onaa ambivalentna osobenost, zatoa {to pod primarniot negativen kvalifikativ ja otkrivame nivnata pokrovitelska priroda. Neretko, vo si`eata so ovoj motiv zmejot go prepoznavame kako daritel, t.e. pomo{nik na mladata devojka. Simetrijata e o~igledna: sosem ni e podatliv i obratniot proces, kade{to mom~eto - mlado`enec e grabnato od strana na samovilite, judite i sl. Dobrovolnoto predavawe na grabnuva~ot ni ja otkriva mitskata dimenzija na soedinuvawe na erosot i tanatosot:

"Odam mamo u pustiwa; tamo qubam posestrima posestrima, samovila." ([apkarev,1, p.br.3, s.89) 25

Interesna varijanta na ovoj motiv sre}avame vo Zbornikot na Miladinovci: "Angelina i morska Samovila" (s.6-7): "Angelino Samovilska zolvo! / ..../ Pod drvoto sedit morska Samovila/ Na skutot i le`it tvoi mili brat/ ..../"Judo Samovilo! Otpu{ti mi brata/ Ti {to go qubi{ do devet godini!".

25

Sega bi se nadovrzale na stavot na Levinton (1982:96), koj sosem pravilno zaklu~uva deka grabnuva~ot na mladata devojka (nevesta) ne mora nu`no i sekoga{ da bide nasilnik. Ponekoga{ "neofitot" dobrovolno pristanuva na vakvoto grabnuvawe. Ovoj stav go potvrduvaat i na{ite primeri "Zmejot od planinata Pelister" (Cepenkov, 5, pr.br. 758). Ponekoga{, kako {to ni e prika`ano vo prikaznata "Momata i ogneniot zmej" (Verkovi}, 4, pr.br.103), grabnuvaweto na momata od strana na antropomorfiziraniot ognen zmej i nejziniot prestoj vo negovata pe{tera na Stara Planina, ni e prika`an vo soglasnost so na{ite pretpostavki za t.n. privremen brak. Po nazna~enoto zato~eni{tvo, devojkata uspeva da se spasi, po {to navistina zasnovuva svoe semejstvo:

"I setne momata se ogodi za eden drug od seloto i se o`eni i porodi do tri sina, {toto sega ~ovek kato teh nema na junasto, {to se vredni da digat do petstotin oki i se `ivi o{te, oti tova skoro stana. I sinovete se: prvie e na 50 godin, a vtorite na 45 i tretie na 40 godini, a zanajat imat, dolgere se." (Verkovi}, 4, 1985:439).

Vo sklad so na{ite sogleduvawa na "grabnuvaweto kako realizacija na t.n. privremen brak" mo`e da poslu`i i primerot "Karamfiqa i zmej" ([apkarev, 1, 1976, p.br.9), kade {to mladata Karamfiqa uspeva da se spasi od qubovnata vrska so zmejot, po {to steknuva legitimno pravo da stapi vo brak.

2.3. @enidbata na sonceto Si`eto posveteno na `enidbata na sonceto so edna mnogu ubava devojka e dosta frekfentno vo Makedonija. Nego go sre}avame glavno vo poetska forma, no istiot motiv }e go prezentirame i preku edna interesna prikazni~na varijanta od Zbornikot na Vroclavski (1984, pr.br.64). 26

26

Vo samiot voved bi ja navele klasi~nata studija na D. Matov Bele`ki vÍrhu blgarskata narodna slovesnostw (1894:278-323), kade{to se analizirani ogromen broj ju`noslovenski i op{toslovenski varijanti na dadeniot motiv. Osven nego, bi go navele i Vroclavski, koj

Inkorporirani vo samoto dejstvie se javuvaat trite interesni inicijaciski momenti: 1. ni{awe na |ur|ovden, 2. guveewe i 3. privremen brak od tipot "`enata na svadbata na svojot ma`". Ve}e D. Matov opse`no i sestrano mu se posvetuva na nazna~eniot motiv (1894:278-323). Vo ramkite na razli~nite motivski si`ea koi go postavuvaat problemot na son~evata `enidba, ovoj avtor se zadr`uva i na na{iot predmet na istra`uvawe, nazna~uvaj}i izvonreden broj varijanti vo ramkite na op{tata slovenska kultura, spomnuvaj}i gi vo taa prilika trite za nas va`ni momenta: |ur|ovdenot, guveeweto na nevestata (317-319) i fenomenot na svadbata na sonceto vo prisustvo na negovata nevesta (319320). Normalno, vo sklad so teoretskite postavki od krajot na 19 vek, spomnatite momenti se analizirani vo toj duh, pri {to ni eden od navedenite momenti ne e vnesen vo kontekst na inicijaciskiot simbolizam. Vo sekoj slu~aj, za folkloristite e mnogu va`na negovata studija pred se' od aspekt zatoa {to se zemeni vo predvid i protolkuvani ogrmniot broj slovenski varijanti, pri {to se komparirani so motivite od gr~kata mitologija. Ednata od mo`nite interpretacii na |ur|ovdenskiot proleten obi~aj "ni{awe", niz koja{to se sogleduva simboli~nata slika na `enidbata na sonceto so mlada devojka, vo narativniot prikaz e najo~igledno prika`ana. Na teoretski plan, Ivani~ka Georgieva go obrazlo`uva navedeniot spoj vo slednata nasoka: ovoj obi~aj na poeti~en na~in ja pretstavuva svadbata na sonceto i mladata, simboli~ki pretstaveni preku ja`eto koe gi simbolizira son~evite zraci. Avtorkata doa|a do vakviot simbolizam prvenstveno od faktot deka \ur|ovden kako praznik koj go ozna~uva letniot solsticij vsu{nost pretstavuva i nadoa|awe na letoto i na sonceto 27 .

vo Zbornikot posveten na makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski isto taka se osvrnuva na najpoznatite varijanti na ovoj motiv. Da se vidi isto taka i Miladinovci, p.br. 16 "Jana i sanceto". Od iznesenite fakti zaklu~uvame deka verzijata na Stenkovski ne e osamena (vidi: Vroclavski, 1984:457). 27 Vo sklop na samiot obi~aj "\ur|ovdensko ni{awe" }e navedeme nekolku obredni pesni koi se ispolnuvaat za vreme na obi~ajot, vo koi isto taka go otkrivame nazna~eniot simbolizam: vidi: AIF, m.l. 3575, "Janko se lula, Neda ga gleda", snimila: L. Stojanovi} na

Sli~no na poetskite varijanti, verzijata na Stenkovski (Vroclavski, 1984, pr.br.64), ni ja prika`uva nazna~enata sekvenca na sledniot na~in: sonceto, otkako dobiva dozvola od gospod da se o`eni za devojka, po~nuva da razmisluva na koj na~in }e mo`e da ja realizira svojata `elba. Taka, toa re{ava da pu{ti edna pozlatena frtoma na den \ur|ovden, za da se ni{aat site na nea, a koga }e dojde red na devojkata, sonceto }e ja povle~e frtomata i na toj na~in }e ja povle~e, t.e. grabne devojkata.

"E, ama kako }e ja zemit sancevo, ne }e doit so svatoi? Ne mo`it da doit so svatoi. I sanceto {o naprai? Zapu{ti kni|i ozgora, bilet~ina, zapu{ti po narodot da ~itat. Koga fa{taet - kni|i padvet odzgora fa{taet knigive: "E, gospod }e pu{tal ozgora frtoma na \ur|evden na denot da se zani{vit sekoe: malo bilo, golemo bilo, `ensko, ma{ko, staro, mlado sve da se ni{at". E, po red sega }e doet i nevestava {o e sakat sncevo. I togaj da e trgat ugore so frtoma. E, stana narodot, koga mu dojde \ur|ovden denot i se zadade ozgora frtoma udolu, pozlatena frtoma. E, ~inelo da se zani{ale, od gospod bila ovaa frtoma. I oit narodot, se zani{vet. I si e zede momi~kava majka mu alabra~eta i }e si oit i taa da se zani{at. Adet! Se ni{at narodot, vrvet: edno zani{aj se - slezi, drugo zani{aj se - slezi. Mu dojde redot na momi~kava - sega }e sednit na ja`evo da se ni{at. Sega e ~ekat sancevo za da e vatit. I momi~kava kolku ojde, se namesti da se zani{at - i sanceto e sobra frtomava ugore. Ko ja sobra, taa odbega ugore i varde{e da se dr`it, da ne se pu{tit. " (Vroclavski, 1984:316-317)

Vo toj ~as se nagovestuva vtoroto zna~ajno inicijacisko isku{enie guveewe. Toga{ majkata na devoj~eto se dosetuva i i' uka`uva na spomnatiov

5.11.1996 vo s. K'{awe, Kumanovsko; informator: Zorka \o{evska, od s. Pezovo; na istoto mesto: "Quqa mi se Jordanka", snimila Lidija Stojanovi}, 5.11.1996, s. Koko{iwe, pee: Trajanka Jordanovska.

zavet - da mol~i 9 godini od po~it kon svekorot, svekrvata i ma`ot sonceto.

"Slu{aj - re~e - }erko: tri godini - re~e - da ne zborvi{, - ~es' da mu dr`i{ za svekorot, za tatko mu od sanceto: tri godini - re~e - za svekrvata, za majka mu od sanceto, zbor da ne progoori{, sve da rabota{, zbor - ne. I tri godini - re~e - za sanceto. Aj, mi so zdravje! - re~e." (Vroclavski, 1984:317)

Vo kontekst na spomnatiot zavet, koj devojkata najrevnosno go ispolnuva celi devet godini otkako stapuva vo brak, bi go navele stavot na V. Stojan~evi} spored koja obi~ajot na guveewe, t.e. mol~ewe na nevestata eden izvesen period otkako }e stapi vo brak pretstavuva traga i relikt na nekoga{nite morni~avi inicijaciski rituali (1972:30). Isto taka, vidovme vo brojnite klasi~ni studii za primitivnite inicijacii deka zavetot na mol~ewe navistina go pretstavuva edniot od najuzornite momenti vo ovoj ~in. Spomnatoto inicijacisko isku{enie, vo navedeniot tip si`ea ne' nadovrzuva na ve}e razgleduvanata opcija na postoeweto dva braka. Vo na{iot slu~aj, vtoriot brak od tipot "`enata na svadbata na svojot ma`", e motivirano na sledniot na~in:

"I e zede sanceto ugore, zagina ve}e si e zede tamo. Sedet edna godina, dve, tri, ~etiri, pet...Koga dojde, krajbli`a za devetive godini, po tri - ne zborvit.... I {o mu rekoa tatko mu, majka mu na sancevo: -Sinko, - re~e - ubaa e preubaa, ama so nezborvejweno - re~e - da si bara{ ~are. Da e ostai{." (isto:317)

Vo takvata konstelacija, sonceto se re{ava da se pre`eni za yvezda Denica, a heroinata od prikaznata, preubavata devojka e vo svojstvo na kuma, pre`ivuvaj}i go na toj na~in periodot od svadbenoto isku{enie, koe mnogu potsetuva na analiziranite slu~ai od AT 437, 425 i 450 28 .

"Stana sanceto, se svr{i, se `ena za yvezdata Denica {o se velit. I ja zede yvezdava, Denicava." (isto)

Premre`jata i neprijatnite isku{enija, mladata nevesta uspeva da gi re{i vo sopstvena korist vo momentot na istekot na zavetot postaven od majka i', koj koincidira so odr`uvaweto na vtoriot svadben ~in. So toa, vtoriot brak se ukinuva, i sonceto ja donesuva svojata odluka:

"Majkata! re~e (sanceto) - Progoori `enata.... Za{to...? Mu velit na yvezdata sanceto: - Odi pak da si sveti{, - re~e. - Ne mi trebvi{, - Ovaa }e si e zemam, re~e. 29 (isto:318).

2.4. Zeta amaneta

28

Tipot AT 450 go analiziravme vo sklop na nevino progonetata heroina, kade {to uka`avme deka sekvencata na "privremeniot brak" e samo pretstavena kako del od edno si`e koe vo celost go prika`uva pubertetskiot preod: od devoj~e vo zrela `ena. 29 Navedeniot motiv dozvoluva da bide nadopolnet so poetskata varijanta koja ja sre}avame vo Zbornikot na Miladinovci: "Nema nema~ka, slepa spela~ka; Nema nema~ka guski mi pasit, Yvezdodenice, brgozbornice, Brgozbornice, ostrono`ice! Koga mi dojde, koga prese~e? Jas ne sum nema, nito slepa... Toga si zborvit na svojot stopan: "Ta ne bev nema, ta ne bev slepa!" (Miladinovci, 1983:26).

Temata posvetena na motivot: "zeta amaneta" (podmetnat zet), kako scenario se realizira na sledniot na~in: obi~no za svadba e predvideno nekoe grdo mom~e, koe pred samiot ~in go zamenuvaat so nekoe ubavo i reprezentativno. Na na{iot prostor, teoretski ova go razrabotuva Lenka Tatarovska vo nejziniot trud "Transformacii na obrednite strukturi" (1994:249-274). Zna~i, vo ramkite na ovaa tematska celina, }e bidat zemeni vo predvid onie pesni vo koi namesto vistinskiot mlado`enec se javuva zamenikot, la`niot mlado`enec koj e obi~no najubavoto mom~e ili pak dete-junak. Analiziraj}i gi dvete figuri doa|ame do nivnite osnovni parametri izvedeni od kontesktot na inicijaciskiot simbolizam. La`niot zet (ubavoto mom~e ili pak deteto-junak), vo sklad so tekstualnite prikazi minuva niz izvesni isku{enija, dodeka pak vo figurata na vistinskiot, no grd mlado`enec, go prepoznavame fenomenot koj u{te Betelhajm go naslovuva kako "izbegnuvawe na inicijacijata". Vo kontekstot na ova tematsko podra~je, mo`eme da se navratime na su{tinskite semioti~ki razmisluvawa koi se dvi`at vo podra~jeto na opoziciite. Razmotruvaj}i go problemot na strukturnata analiza na vol{ebnite prikazni od aspekt na raznite postaveni opozicioni parovi, Meletinski ja voveduva i slednata opozicija kako edan do pova`nite vo vol{ebnite prikazni: vistinit/la`en; javen/taen. Vostanovuvaweto na vistinskiot i la`en heroj vo forma na demaskiraniot, izobli~en samozvanec ili pak vo forma na podmetnatata nevesta - ni se projavuvaat kako osnovna smisla na dopolnitelnoto isku{enie koi se odnesuvaat na nocijata: identifikacija na junakot, makar {to vistinskiot i la`niot heroj jasno se projavuvaat ve}e vo preliminarnoto isku{enie (Meletinskij, 1969:104). Me|utoa, ona {to e interesno za temata "zeta amaneta" e sekako faktot deka pojavata na vistinskiot i la`en protagonist se javuvaat i vo domenot na narodnata poezija, kade {to i poteknuva likot "zeta amaneta". 30

Vo ovaa smisla treba da uka`eme na trudot na Maja Bo{kovi} Stuli (1962), vo koj{to se osvrnuva na motivot na la`niot junak AT 513 ([apkarev, 1976, pr.br. 9), kako i na analogniot motiv vo narodnata epska poezija, vo ~ij kontekst ja naveduva pesnata od Vuk "@enidba Du{anova" (Vuk St. Karaxi}, 2, 1953, p.br.28) . Pritoa morame da ja imame na um

30

Vo Re~nikot na makedonskata narodna poezija sintagmata "zeta amaneta" - t.e. mom~e vo uloga na la`en mlado`enec e opi{ana preku nekolku izvonredni izvadoci: "da me prosti{ (sinko) ne{to }e ti ka`am,/ sum te kanil, a ne sum ti kazal:/ ali mo`i{, sinko, da mi odi{, / da mi odi{ zeta amaneta? (Miladinovci, 1961, p.br.84); kniga dojde od krala Sinoga, / toj me kani zeta amaneta, /toj }e `eni sina grdomasna (IF); Marko nej}el zeta da mu bidi, ami pratil sina si da odi, / da si bidi zeta amaneta (SbNU XVIXVII, 175) (vidi: RMNP, I:27). Sogledano od aspekt na teorijata na inicijacijata, pred se' ne' interesira koj e vistinskiot inicijant, t.e. koj e vistinskiot protagonist vo ovie folklorni tvorbi. Dokolku se dvi`ime vo nasoka na ve}e utvrdenata folkloristi~ka logika, vo smisla na spomnatite odrednici: protagonist antagonist, zamenik, trikster, vo edna takva konstelacija po se' izgleda deka se ostvaruva gorespomnatata opaska na Betelhajm "obred bez premin", koja ja uo~uvame vo varijantata od Miladinovci, kade{to go sre}avame deteto Ognen koj e vo funkcija na "zeta amaneta". Po prelagata do`iveana od Kralot Latinanin, Ognen razo~aran se vra}a doma po uni{teniot svadben ceremonijal:

"Jas ne trebit da sum naquteno, tuku trebit sabja da istrgna. ........................................ Ne me klade ~esna kuma{ina tuk me klade zeta amaneta, i mi taksa se' beli daroi, daroj mene, neestata nemu. (Miladinovci, 1983:120)

nejzinata pretpazlivost koja poteknuva od Jan de Fris: vakvite motivi ne svdo~at za zaedni~ka osnova (Stulli, 1962:17). Vo ramkite na ovaa na{a tema bi ja spomnale Tatarovska koja vo svojot trud posveten na Transformaciite na obrednite strukturi (1994) go analizira fenomenot "zeta amaneta" kako vo skazo~nata produkcija, taka i vo domenot na ve}e uka`anata narodna epika.

Vo eden ispovedni~ki ton Ognen go intepretira neuspe{niot ishod od svadbenata sve~enost, koja se transformira vo tragi~en ~in:

"I isfrliv v ona crno more i daroi i mlada neesta; Jas ti dojdov nazod bez daroi, Toj pobegna nazod bez neesta; ispat storiv na{a juna{~ina." (isto:121)

Sepak, vo celiot uspe{en pohod, kaj deteto Ognen prepoznavame steknuvawe na edno golemo juna{tvo. Slu~ajot so grdomasniot zet, koj ne se pojavuva na sopstvenata svadba, mo`eme uslovno da go nadovrzeme so uka`uvawata na Betelhajm koi se odnesuvaat na "izbegnuvaweto na inicijacijata". Takvata pojava e zabele`ana vo odredeni plemenski zaednici so onie kandidati koi se isklu~itelno srame`livi, emocionalno ili pak intelektualno nezreli, pri {to e mo`no prolongirawe, ili pak potpolno izostavuvawe na inicijaciskiot obred (1979:71). Prezentiraj}i edna druga varijanta (Cepenkov, 1, 1972, p.br.22), doa|ame do edna interesna transfiguracija na poso~enoto si`e od Miladinovci (p.br.84). Vo slu~ajot, deteto junak, sinot na Krali Marko dobrovolno pristanuva da ja odigra ulogata na "zeta amaneta", pri {to celiot svadben ceremonijal slu`i kako podgotovka za odvivaweto na vistinskata svadba, koja }e se realizira po izvr{enoto grabnuvawe na ubavata nevesta:

Koga ~ulo Markooto dete .......................................... Progovori i na [arca reklo: - Oj ti [arca, [arca pelivana,

Ja si sakam nevesta da grabam, Dali mo`e{ dvata da ne' nosi{ ................................ Togaj dete nevesta grabnalo, ..................................... Ovde, onde, po beli drumoi I oti{ol u Soluna grada. (Cepenkov, 1, 1972:123-124)

So pomo{ na ispovesta na Krali Marko, rezimirano se zapoznavame so celata situacija:

Dete nie na svadba pu{tivme, Da si bidi zeta amaneta, Toa bilo zeta amaneta, Zeta bilo, bogme do pol pato, Od pol pato nevesta grabilo, Vo Soluna grada toa o{lo. (isto:124)

Kone~no, svadbenata inicijacija i ostvareniot obrednopreoden kompleks na dvajcata protagonisti gi sogleduvame vo samiot epilog od poso~enata pesna:

Pokanile kiteni svatoi I si po{le vo Soluna grada, ta si zele ubava nevesta I si do{le vo Varo{a grada [to praile tri nedeli svadba. (isto:124).

Ispituvaj}i go fenomenot na grdomasniot zet, koj nema sila da se pojavi na svojata svadba, i za kogo utvrdivme deka ja izbegnuva inicijacijata, mo`eme da zaklu~ime deka vo domenot na narodnata poezija ne e vozmo`na opcijata "premin bez obred" (passage sans rite), koja {to ja vostanovuva Betelhajm vo ramkite na svoite ispituvawa na puberteteskata inicijacija. Imeno, vo vakviot tip pesni, ovoj lik ne mo`e da go postigne statusot na "ven~an", bez prethodno pominatite inicijaciski procesii. Vo dvete

poso~eni varijanti, negoviot epilog dobiva dimenzii na tragi~en ~in. Vo verzijata od Miladinovci, deteto Ognen od gnev ja pogubuva nevestata, dodeka vo vtoriot slu~aj, grabnuvaweto na nevestata pretstavuva u{te eden dokaz za dobro poznatata vistina, koja ja spomnavme i vo kontekstot na lo{ite polusestri od tipot AT 480

1-5

, a koja se odnesuva na sledoto: ne e

sekoj i vo sekoe vreme sposoben da ja pomine svojata inicijacija. Grdomasniot Ognen e prekoren od negovata predvidena nevesta, {to eksplicitno ne' navra}a na obrednopreodniot karakter na vakvite manifestacii:

"-Bog te ubil, Ognen grdomasen, Za{to, more, ti ne se ka`ua{? Oti ti si zet {to }e me zema{, Ami si klalo zeta amaneta? Ti treba{e sam zet da dojdi{, Ako ima{ lice grdomasno, Jas ne baram lice grdomasno, Ne se gleda na ma` li~no lice, Li~no lice na na moma se gleda. (Cepenkov, 1, 1972:123).

Normalno, statusot "ven~an mlado`enec" go zdobiva onoj junak koj }e go pomine predvidenoto isku{enie.

2.5. Nare~nici Vo tematskata razrabotka na medijatorskata funkcija i uloga na nare~nicite (koi mu ja odreduvaat sudbinata na novoreden~eto, t.e. go odreduvaat denot na smrtta), bi mo`ele da go spomeneme S. Ze~evi} (1965:1215-1221) koj gi odreduva istite kako bo`ici na sudbinta. Toj gi analizira jun`noslovenskite su|enici, nare~nici, sudnici, usudi i sli~no, stavaj}i gi vo kontekst so ostatanite analogni figuri na drugite evropski narodi. Ze~evi} go naveduva podatokot deka vakvite su{testva imaat funkcija da go odredat ponatamo{niot tek na `ivotot na sekoe novoroden~e, kako i momentot na negovata smrt. So pravo zaklu~uva Ze~evi} deka sudbinata ima najgolem udel vo dva klu~ni momenti od `ivotot: brak i smrt. Smrtta e najva`niot moment koj se doveduva vo vrska so sudbinata (1965:1216), pritoa zemaj}i gi vo predvid isklu~ivo onie primeri od ju`noslovenskata kultura (veruvawa, obi~ai, narodni prikazni) vo koi doa|a do realizacija na vakvoto predviduvawe (1965:1217, n.4). Me|utoa, vo ramkite na negovoto prosleduvawe ne e zemen vo predvid momentot na t.n. o`ivuvawe, ili pak eskivirawe na protagonistot od predvidenoto pretska`uvawe. Ottamu, fokusot na ovoj na{ interes pretstavuvaat onie kni`evni ostvaruvawa vo koi nare~nicite ne uspevaat do kraj da go ispolnat svoeto pretska`uvawe, i vo koi doa|a do o`ivuvawe na neofitot kako rezultat na uka`anata pomo{ od strana na negovite najbliski, koi se vo funkcija na inicijaciski pomo{nici. Zna~i, kako {to }e imame mo`nost da prosledime niz primerite od makedonskata narodna kni`evnost, }e stane zbor za momentot vo koj sestrata vo sudniot ~as umira namesto mom~eto, ili pak eden izrazito umetni~ki moment koga nevestata mu podaruva na umrenoto mom~e polovina od nejzinite godini, po {to ovoj o`ivuva, i tie pravat prekrasna svadba. Povtorno }e se navratime na nekoi razmisluvawa od strana na Ze~evi}, osobeno koga smeta deka voglavno vakvite figuri (bo`ici na

sudbinata) se javuvaat kako trojstvo. 31 Nekoi bliskosti pome|u gr~kite moiri i na{ite nare~nici mo`at da se vospostavat vo smisla na slednoto: "Kloto na edno vreteno ja predela `ivotnata nitka na sekoe ~ove~ko su{testvo, Lahezis mu dosuduvala na ~ovekot se' {to }e mu se slu~i vo `ivotot, dodeka pak Atropos seto toa go zapi{uvala i so no`ici ja presekuvala `ivotnata nitka. Ne slu~ajno, Hesiod ja smetal Atropos za najmo}na od site tri moiri" (Ze~evi}, 1965:1216). Analognosta na na{ite tri nare~nici so moirite ja sogleduvame vo nivnata manifestacija i funkcija vo narodnite prikazni. Obi~no tretata nare~nica e dominantna, ~ija {to naredba i proro{tvo se ispolnuvaat. 32 Vo prikaznite od tipot AT 934 B, tretata nare~nica mu predviduva smrt na novoroden~eto na denot na svadbata, {to na razni na~ini se realizira, ili pak ne. Za na{tata tema se osobeno interesni onie tekstualni prikazi vo koi doa|a do neo~ekuvan dramatur{ki presvrt, kade {to go uo~uvame t.n. "razo~arano o~ekuvawe". Imeno, namesto predvidenata smrt na mom~eto mlado`enec, vrz sudbinata uspeva da dejstvuva nekoj od najbliskoto semejstvo, so {to toj uspeva da bide spasen 33 . Takov izvonreden slu~aj sre}avame vo morni~avata balada "Todora }erka" (Miladinovci, p.br.17, str.16-17), kade {to naiduvame na izvonredniot slu~aj na `rtvuvawe na

Osven spomnatoto trojstvo na bo`icite na sudbinata, Ze~evi} isto taka go akcentira i slu~ajot "Usud, Upis, Uris" koe e pretstaveno kako edno bo`estvo. Prekrasen primer za vakvoto bo`estvo koe{to ja odreduva sudbinata se sre}ava vo srpskata nardona prikazna za Usudot, sobrana od Vuk Karaxi}. 32 Spored istra`uvaweto na Penu{liski, naiduvame na sli~ni opisi. Toj ne' potsetuva deka spored narodnite veruvawa, nare~nicite svoite nare~uvawa gi zapi{uvale vo knigi "tefteri", itn. (Penu{liski, 1968:304). 33 Ve}e Penu{liski vo negoviot trud posveten na nare~nicite vo makedonkoto narodno tvore{tvo go analizira ovoj moment (1968:305), pri {to poso~uva nekolku varijanti na t.n. intervenirawe vrz proro~enata sudbina i smrt na junakot, koi {to gi sre}avame vo Zbornikot na Cepenkov. Inaku, niv gi smetame za varijanti na analiziranata balada od Miladinovci. Da se vidi: Cepenkov, 1958-1959, t.2, pr.br.53 "Nare~nicite i `enata so devette devoj~iwa", kade{to naiduvame na u{te edno uspe{no sprovedeno inicijacisko si`e. Me|utoa, za smetka na takviot uspeh, sestrata koja se `rtvuva ostanuva bez raka (od ubodot na zmijata) koja {to trebalo da go usmrti bratot za vreme na prvata bra~na no}. Pred nas e i vtoriot primer: Cepenkov, t.2, 1958-1959, pr.br.52 "Trite nare~nii i deteto", vo koja isto taka najmalata sestra go spasuva svojot brat od smrt na denot na svadbata, predizvikana od ubod od zmija. I vo vtoriot slu~aj naiduvame na `rtvuvawe na sestrata, manifestirana preku nejzinoto "skamenuvawe", koe, za sre}a zavr{uva so nejzino o`ivuvawe.

31

najmalata sestra Todorica koja preoble~ena vo zet umira. Toa e izvonrednata balada vo koja Momirica ima 9 }erki i koga "na desetoto te{ka ostanala", usleduva prepoznatlivata zakana od strana na ma`ot i' sogledano od aspekt na silno izrazenoto patrijarhalno ustrojstovo:

"Ako stigne{ deseto momi~ka, Ke ti istam noye ot kolena, Ke ti istam r'ce ot ramena, Ke t'otvrtam o~i ot globoi".

Me|utoa, vo pesnata se slu~uva eden neo~ekuvan, presvrtni~ki dramatur{ki efekt: `enata vo gora ra|a ma{ko dete, na koe nare~nicite tretata no} ja prorekuvaat negovata sudbina: prvata predlaga vedna{ da go zemat, vtorata "dava izin" do 7 godini, a tretata - dodeka ne stasa za `enidba, na denot na svadbata koga }e vleguva vo crkvata, toga{ da go zemat. Go naveduvame prikazot na nivnoto proro{tvo:

"Prva velit, aj do go zemime; vtora velit da go ne zemame, duri da se dete storit, dete storit do sedum godini; tre}a velit neka rasnit dete, da se storit junak za `enewe, }e mu svr{it ubaa neesta, }e mu svr{it i ke go zemeet; ko ke odit v crkov na ven~awe, toga junaak da si go zemime." Nara~a'e i si pobegna'e. (Miladinovci, 1861:17)

I vo ova baladno si`e go naslutuvame tipi~no inicijaciskoto scenario. Me|utoa, ovde naiduvame na edna interesna supstitucija vo smisla na slednoto: najmalata }er}a Todora, koja go be{e ~ula prore~uvaweto na nare~nicite na tretata ve~er od ra|aweto na nejzinoto brat~e, ne dozvoluva bratot da odi za zeta{ina, i preoblekuvaj}i se vo negovata svadbarska obleka, go ispolnuva ~inot na svadbenata povorka: odi po nevestata, pri {to vo toj ~as silno nevreme i stra{ni viulici ja digaat visoko na nebo. Vo ova si`e mo`eme da ja definirame sestrata Todora kako pomo{nik na nejziniot brat, koj potoa uspe{no se zima so predvidenata nevesta. No, vo celiot ovoj ~in sogleduvame i moment vo koj sestrata Todora se `rtvuva za svojot brat edinec (Miladinovci, 1861:18-19). Spomnatiot motiv e mnogu frekfenten vo proznoto folklorno tvore{tvo, kako AT 934 B (pretska`uvawe na smrtta od nare~nicite na denot na svadbata). Interesna varijanta na tuku{to spomnatata balada sre}avame vo zbornikot na [apkarev (1976, 5, pr.br.106) naslovena kako "Nar'~nicite ili '{~o je pisano, to'a }e bidit'", so edinstvena razlika {to vo ovaa prikazna navistina doa|a do umirawe na protagonistot, kako

rezultat na ubod od zmija, pri {to obidot na negovata sestra da se `rtvuva namesto nego, zavr{uva bezuspe{no. Odovde mo`eme da zaklu~ime deka vo prikaznata ne doa|a do realizacija na t.n. svadbena inicijacija, tuku ni se predo~uva edna morni~ava slika na neuspe{na "svadbena inicijacija" koja se finalizira so raspadnata svadba:

"Toga site rekle na tatka je, oti pisanoto si je pisano i ne e ~are to'a }e se ispolnit; tije si o{le doma si, a nevestata si se vratila nazad; u tatka si." ([apkarev, 5, 1976:214)

Vo sklop na prou~uvaweto na nare~nicite so nivnoto pretska`uvawe na sudbinata, vo procesot na inicijacijata na protagonistot od prikaznata, bi morale da ja spomneme i Nada Milo{evi} (1968:339-344), koja posvetuva

dragoceno vnimanie na ispituvawe na strukturata na predanijata i prikaznite koi govorat za navedenata tema na prorekuvaweto na sudbinata pri ra|aweto. Vo svojot trud taa se zadr`uva na momentot na nivnoto prepletuvawe. Vo taa smisla, taa gi doveduva vo neposredna vrska navedenite dva narativni oblika so veruvawata vo sudbina, istaknuvaj}i ja isto taka te{kotijata pri nivnoto me|usebno razgrani~uvawe. Osvrnuvaj}i se' na najspecifi~nite formi na vakvata tematika (AT 934, 934A, 934B, 899, 930, 930A, 930C i 931), Nada Milo{evi} gi svrstuva AT 934, 934 A i 934B vo predanija, imaj}i go pred nea iskustvoto na golemite folkloristi i nivnata klasifikacija (1968:339). Prifa}aj}i go stavot deka navedeniot tip AT 934, 934A, 934B, pretstavuva spored svojata struktura vistinsko predanie, Nada Milo{evi} sepak ostanuva vnimatelna vo celosnata procenka iznesuvaj}i go stavot deka celoto dejstvie dobiva kvalifikativi na vol{ebna prikazna. Pritoa, veruvaweto vo sudbina stanuva sosem neva`no, a neminovnosta od ostvaruvawe na proro{tvoto e potisnato od mo`nosta vo eventualno spasuvawe na protagonistot, izrazeno preku nocijata - ispolnuvawe te{ki zada~i. Za taa cel, Milo{evi} poso~uva eden paradigmati~en primer od Zbirkata na Vaqavec 34 , vo koj mom~eto odi vo potraga po vilata, kako bi ja izbegnalo proro~enata smrt, {to pak uslovuva, predanieto da se razvie i zavr{i kako vol{ebna prikazna (1968:340). Me|utoa, vo analizata na ovaa tema morame da se osvrneme na motivot vo koj mladata nevesta ja podaruva polovinata od svojot `ivot, po {to umrenoto mom~e od pretska`uvaweto na nare~nicite o`ivuva i tie uspevaat da ja realiziraat nivnata svadba (AT 934 B2). Ovde se soo~uvame so mlado`enecot - neofit koj preminot od fazata na smrtta vo fazta na povtornoto ra|awe (o`ivuvawe) uspeva pravilno da go realzira isklu~ivo so pomo{ na negovata sakana. Toa i ni dava za pravo negovata smrt uslovena od nare~nicite da ja protolkuvame isklu~ivo kako svadbeno-inicijaciska.

Matija Kra~manov Valjavec, Narodne pripovjesti u Vara`dinu i okolici, Zagreb 1890 (II izd., str.76-80).

34

Vo vovedniot del od tekstualniot prikaz nare~nicite na tretata ve~er mu pretska`uvaat na novorodenoto dete:

"Detevo da rastit i da se storit junak za `enejne. Ko ke se `enit, da prefrlit so nevestata nis edna reka, i tuka kojnot da si nakvasit opa{kata, da go prsnit detevo i ot to da umrit." (SbNU, 13:138, pr.br.2) 35

Tokmu nare~uvawata od spomnatiot tip: "deteto koga }e stane najsilen junak, za `enewe, toga{ da umrit" , vsu{nost ni dava za pravo da konstatirame deka stanuva zbor za svoevidna simboli~na svadbenoinicijaciska smrt. Penu{liski (1968:307) naveduva dve varijanti vo koi stanuva zbor za poso~enata tema: podaruvawe na godinite od nevestata, koi go o`ivuvaat umrenoto mom~e - mlado`enec, po {to doa|a na red izvonreden svadben ceremonijal (SbNU 8, str.189, kako i analiziranata prikazna od SbNU 13, str.138). Navedenite primeri detaqno }e bidat analzirani, zatoa {to vo niv otkrivame nekoi interesni aspekti vo izu~uvaweto na inicijaciskata simbolika. Vo funkcija na duh-pomo{nik vo prikaznata se javuva i sv. Ilija prestoren vo obi~en patnik, inaku pokanet na denot na svadbata na mladiot protagonist na prikaznata. Vo prodol`enieto na prikaznata gi uo~uvame specifi~nite momenti koi go odrazuvaat tipi~noto inicijacisko scenario:

"Detevo zdravo, `ivo raslo i si poraslo, duri stanalo junak za `enewe. Ko do{lo vreme da go `enat, go pokanile i sv. Ilija. Toga sveti Ilija do{ol so u{~e dvajca angeli, ama i tie bile kako nego prestoreni na patnici. Toga o{le svatoive so zetot da je zemet nevestata, Ko se vra{~ale so nevestaatta, trebelo da pomineet na edna reka. Tuka sveti Ilija so angelive go vardet, prevardvet, duri naj-setne go pominale: kojnot ne go

prsnal. Arno ama, za da bidit re~enoto od nare~nicite, detevo na krajot ot rekata puknalo. Toga svatoite go zanesvet detevo i nevestava doma. Sega ne znaet sami, {o da praet: da je pratet nevestata pri tatka je - ne ~init." (SbNU, 13, str.138, pr.br.2.)

Vo funkcija na pomo{nici za pravilno odvivawe na inicijaciskiot ceremonijal, t.e. za nadminuvawe na fazata na smrtta se javuvaat dvata an|ela koi odat kaj Gospod, baraj}i sovet od nego. Vo kulminacioniot moment, se iznao|a pravilnoto re{enie vo koe edinstveno mladata nevesta mo`e da go o`ivee svoeto mom~e, davaj}i mu ja polovinata od svojot `ivot:

"Toga, ko je rekle nejze (nevestata), ta im rekla: "od stote godini poloinata negoi da se i trite, {o prestanvet." Mu kazale taka na Gospoda, i Toj go o`ivil. I navistina deteto umrelo tri godini po-setne od nevestata, a nevestata pret trite godini". (SbNU, 13, str.139, pr.br.2.)

Vo ovaa konstelacija samo bi ja dodale prikaznata od Rajter (1964:229231; pr.br.5) naslovena kako "Sveti Ilija vo uloga na svadben kum" (Der hl.Elias als Trauzeuge), kade {to na najuo~liv na~in ni se predo~uva smrtta na mlado`enecot vo momentot koj spored inicijacisko-svadbenata simbolika go pretstavuva najte{kiot i najopasen moment, i de fakto go pretstavuva ekvivalentot na smrtta, a toa e preminuvaweto preku rekata:

"Taman oti{le, u nekoja reka imalo nekoa zmija. I zmijata go vrlila jadot vo voda. Konite so opa{kata jadot go zaka~ile, koa go otfrlile, g' udril mom~et' ovde, po ~elo, i toga{ umrelo smesta. " (Reiter, 1964:231).

35

Zapi{al E. Sprostranov vo Ohrid.

Pri toa, celiot ovoj svadbeno-inicijaciski ko{mar zavr{uva so izvonrednata solucija:

"(Sv. Ilija) oti{ol kaj gospoda: 'Vaka i vaka', re~e; 'momata dava trista nemu, trista za nea, za da mu dade{ du{a.' Mu dal du{a toga{. Koga po{ol svet' Ilija kaj pajtonot, kaj {to gi ostavil, i mom~eto stanal, i si prodol`ile so svadbata." (Reiter, 1964:231).

Ovde bi go navele misleweto na R. Brednih spored kogo predanijata koi ja vrzuvaat smrtta za denot na svadbata pretstavuvaat pomladi izdanoci na temata na Alekestinata `rtva. Isto taka, ^ajkanovi} smeta deka vakviot tip prikazna, t.e. analognite primeri od Srbija, pretstavuvaat razrabotka na spomnatiot motiv. Vo taa smisla, Nada Milo{evi} ni dava eden sroden primer vo koj kako duh pomo{nik koj dejstvuva preku kontraakciite da ne dojde do ispolnuvawe na proro{tvoto se javuva sv. Sava, i kade {to kone~no, mladata nevesta go o`ivuva mom~eto, podaruvaj}i gi nejzinite godini od `ivot (inaku primer od etnografskata zbirka od Arhivot na SANU) (Milo{evi¢, 1968:342). Sogledano od aspekt na samata struktura na predanijata i prikaznite, vakviot motiv na `rtvuvaweto go dopolnuva i pro{iruva ednostavnoto predanie okolu neminovnosta na predvidenata smrt, davaj}i mu na toj na~in pogolemo eti~ko zna~ewe. Od na{iot pak aspekt ja sogledavme i analiziravme ulogata i funkcijata na nazna~enite promeni od vostanovenoto stereotipno dosledno sproveduvawe na

pretska`anata sudbina. Ednostavno, vakvata smrt ja ozna~ivme isklu~ivo kako inicijaciska. Vo ramkite na posledniot tekstualen prikaz ni se uka`uvaat i nekoi drugi momenti koi se vo folkloristikata vostanoveni kako elementi simbolizmi koi direktno ne' povrzuvaat so brakot. Toa e onoj simbolizam vo koj e svadbata sogledana kako premin preku voda.

Osvrnuvaj}i se na spomnatata metafori~na relacija: preodot preku voda pretstavuva metafora potfati na za brak, Potebwa bi i trebale da gi spomneme gi

istra`uva~kite

Levinton.

Sledej}i

istra`uvawata na Potebwa, koj ima posveteno trud nasloven kako "Preodot preku voda kako pretstava za brakot", mo`eme da go izlo`ime otkrivaweto na negoviot simbolizam vo smisla na slednoto: site vidovi preod preku most de fakto pretstavuvaat simnuvawe na nebesniot mlado`enec i mlada, koi preku toj ~in se transformiraat vo zemni, sveduvaj}i go seto toa na preodot: nebo-zemja. Od druga pak strana, Levinton predlaga ne{to poprifatlivo tolkuvawe spored koe vodata ja pretstavuva granicata pome|u dvata sveta, vo ~ii ramki e poznata grani~nata funkcija na rekata, moreto i sl. (Levinton, 1982:98). Vo smisla na vakvoto izlo`uvawe mo`eme slobodno da

vospostavime analogija pome|u vodata i {umata kako grani~ni predeli koi vodat kon tu|iot svet, t.e. zonata, odnosno seloto na bra~niot partner. Vo sekoj slu~aj, pretstavata za preminot preku voda kako bra~en simbol ne' naveduva da gi poso~ime site srodni primeri koi gi sre}avame vo na{ata narodna kni`evnost. Samo popat bi go navele slu~ajot od ruskiot folklor: "Ne da¥t Ma{e molodca l¥bitÝ, // Ne da¥t Ma{e molodca l¥bitÝ," 36 kade {to dvata stiha se istovetni po svojata smisla (Levinton, 1982:99). Ovoj poso~en primer pretstavuva u{te eden dokaz za tolku poznatata relacija vospostavena pome|u svadbata i pogrebot, t.e. za predvidenata zona koja ja do`ivuvame kako prostor na smrtta, vo koja treba da se sozdade povtornoto ra|awe na junakot - stasan za `enewe. Edna mo{ne interesna varijanta na ovoj motiv nao|ame vo (SbNU 8, str.189-190), naslovena kako: "Nare~nicitÓ, sveti Ilij® i bulkata, ko®to podarila na mom~eto si polovinata otÍ svo® `ivotÍ". Vo ovaa varijanta, vo koja ne naiduvame na nekoi su{tinski razliki vo odnos na prethodno izlo`enata prikazna, vsu{nost sre}avame eden interesen moment - koj mislime deka e dosta zna~aen vo odnos na `enskoto sozrevawe. Vo finaleto na ovaa prikazna, kade {to sveti Ilija i' se obra}a na mladata nevesta so

36

Ne i' davaat na Ma{a da odi preku reka // ne i' davaat na Ma{a mladiot da go qubi.

pra{aweto - dali taa bi mu podarila na umrenoto mom~e polovina od nejzinite dni, taa mu se obra}a so slednata intonacija:

"Kolku godini imam da `ivejam? - pra{ala nevestata. I sveti Ilija i' ka`al. Togaj kosata na nevestata im pokrivala liceto. I ona si fanala so obete raci kosata, ja razdelila na polu i rekla: "polovinata dni moi neka bidat, polovinata - negovi". Posle o`ivelo mom~eto. Od togaj ostanalo `enite da si pravat patec na glavata. (SbNU 8:190) 37

Smetame deka frlaweto akcent na deleweto na kosata na dva dela, kako oznaka na `enskata atributivnost, za razlika od devoj~inskata proizleguva od obi~ajnata praktika, kade {to e to~no izvr{ena

distinkcijata na ~e{laweto koe go vr{at devoj~iwa, potoa onie "stasani za ma`ewe" i kone~no ~e{laweto koe go vr{at ma`enite `eni. Zna~i ovoj moment go povrzuvame so obrednite i obi~ajnite aktivnosti na koi `enite moraat da obrnuvaat vnimanie vo zavisnost od statusot koj go zazemaat. Na eden metafori~ki plan nazna~enoto razdvojuvawe na kosata na dva dela (od koi simboli~no edniot del i' pripa|a na `enata a vtoriot na nejzniniot ma` go povrzuvame so nejzinata samopo`rtvuvawe vo bra~nata zaednica sogledano vo patrijarhalnite uslovi). Poopse`no i detaqno uka`uvawe tokmu na ovoj moment vo `enskata inicijacija ni dava V. Stojan~evi} (1972:21) koja ne' potsetuva deka kosata, t.e. raznite supstancijalni momenti vo vrska so nea: "stri`eweto, se~eweto, ~e{laweto, kako i pokrivaweto na glavata" pretstavuvaat glavna odlika na mom~iwata i devi~iwata vo nivniot preoden period od pubertet pa se' do stapuvaweto vo brak. Spored nea, ova e u{te eden od zna~ajnite relikti - ostatoci na arhai~nite obredi na voveduvaweto. Direktno povrzan so ovoj na{ slu~aj ekscerpiran od prikaznata (od D. Matov - T. Veles) pretstavuva momentot koj taa go nao|a vo

Sobral D. Matov vo Veles. Varijanti na ovaa tema sre}avame i vo: @iva® starina, II, str.155 (prilepska varijanta), kako i Kni`. za pro~. I 30 (od Vodensko).

37

Prizren, kade {to ritualnata uloga na voveduvaweto na devoj~iwata vo redot na devojkite do skoro imala polo`bata na patecot, {to tamu go vikaat "putac"(V. Stojan~evi}, 1972:21) 38 . Bez ogled na eventualnite sovpa|awa ili otstapki vo odnos na ovoj na{ prozen primer i ona {to go dobivame od etnolo{kite analzi, sakame samo na eden golbalen plan da uka`eme deka vrskata pome|u prika`anoto vo prikaznata i ona {to go sre}avame na nivo na narodnite obi~ai ne e prekinata, tuku naprotiv, tie se nadovrzuvaat i nadopolnuvaat.

2.6. Preod od herojska vo svadbena inicijacija Edno osobeno vnimanie vo ramkite na svadbenata inicijacija zaslu`uva i nasloveniot fenomen, koj e kaj Miodrag Pavlovi} dosta impresivno uka`an. Vo tipot na pesnite vo koi junakot zapa|a vo nekakva opasnost, pri {to negovata dru`ina go ostava na cedilo, kako poseben lik se javuva `enata-nevesta so izvonrednata sila, koja mu pomaga na junakot da se spasi. Vo takviot slu~aj Pavlovi} go otkriva izvonredniot preod od herojska vo svadbena incijacija.

Konceptualizacijata i funkcijata na ~e{laweto na kosata i odreduvaweto na patecot videni pred se' od etnolo{ki aspekt dobivame preku studijata na V. Nikoli¢, "Srpska `enska no{wa na glavi u Srete~koj `upi", vo: Glasnik Etnografskog instituta SANU" I, 1-2, Beograd, 1952, 146-147. Sosem e prirodna analogijata i so ma{koto ~e{lawe, t.e. pokrivawe na glavata kako odraz na preminot od detstvo, mom~e{tvo, zamom~uvawe (be}arstvo) i kone~no statusot na o`enetiot ma`. Poopse`no za vakvite naznaki kako specifi~nosti na ma{kata i `enska inicijacija da se vidi spomnatiot trud na V. Stojan~evi}, (1972:20-22). Vo sklad so spomnatoto ma{ko obele`je "pokrivawe glava", neminovno mora da se navratime na istra`uvaweto na S. Tanovi} (1928:102-103) posveteno na tipi~no svadbeno - inicijaciskiot moment: "Zo{to mlado`enecot ne ja simnuva kapata pri ven~avaweto". Avtorot go objasnuva ovoj moment ednostavno kako "za{tita na mlado`enecot od zlite duhovi", vo smisla na slednoto: Se veruva deka toga{ site mo`ni zli duhovi se vrzmaat okolu mlado`enecot i gledaat na bilo koj na~in da mu na{kodat na negovata ma{kost. A so ogled na toa {to e toj obvitkan so velot na roditelskiot blagoslov, se smeta deka ovie ne mo`at da mu na{kodat (1928:103). Normalno, nie otkrivame eden od arhai~nite inicijaciski simbolizimi. Jasno, po uka`anite paradigmatski objasnuvawa, inaku specifika na prvata ~etvrtina od ovoj vek, Tanovi} zaklu~uva: "Od ovie pri~ini, nitu zetot (mlado`enecot) nitu pak mladata pri ven~avkata ne simnuvaat ni{to od sebe se' do vlezot vo bra~nata soba" (1928:103). Mnogu poblisku do na{ite sfa}awa pretstavuva sogleduvawto na Prop. Spored nego, slu~aite kako {to se "}elavost" i "pokrivawe na glavata" na mlado`enecot, vo vol{ebnite prikazni se doveduva vo genetska vrska so obredot na inicijacijata (Prop, 1990:214).

38

Vo vakvite pesni ja otkrivame slednata transformacija na junakot: "nema somnevawe deka ona za {to zboruvaat epskite pesni so temata '`enidbata na junakot' vsu{nost svedo~at za toa deka so negovata `enidba, junakot izleguva od edna prethodna herojska inicijacija. Negovata vrska so juna~kata dru`ba e zameneta i e potisnata vo vtor plan. Navedenata herojska inicijaciska grupa ja zamenuva `enata, kako i obvrskite kon idnoto semejstvo. No, ona {to e za nas mnogu va`no se sostoi vo slednoto otkritie. Ednostavno, `enata vo navedeniot tip pesni ne go zastapuva samo `enskoto na~elo, epifanijata na `enskata ubavina i mo`nosta za plodnost. Vo ovoj tekstoven i misloven kontekst nea ja otkrivame kako nova i korisna mo`nost na eden juna~ki sojuz. Taa pretstavuva nekakva slika na junakovata bezbednost. Vakvite teksualni prikazi zavr{uvaat so slednata sekvenca: mlado`enecot i nevestata vo dadenata "opasnost" me|usebno i telesno se spoznavaat. Me|utoa, otkako e nadminata smrtnata opasnost, mlado`enecot e de fakto izlezen od negovata herojska inicijacija, i ja do`ivuva svojata vtora inicijacija; toj do`ivuva edno novo ~uvstvo na svetot koe se ostvaruva vo zaednica so `enata, a ne sprotivno, vo sprotivstavuvaweto na `enskoto na~elo koe se javuva kako tipi~no i osnovno vo herojskoto ostvaruvawe. Vo ovaa smisla Pavlovi} naveduva: dvoboite i natprevaruvawata na toj plan se ve}e nadminati i nepotrebni. Sega nastapuva novata etapa vo koja se o~ekuva zacvrstuvawe na domot i zaednicata - koi pretstavuvaat naredni obvrski na edna bra~na dvojka (1987:122-128). I povtorno se navra}ame na Jungovata i Kembelovata koncepcija na herojstvoto koe permanentno se odviva za vreme na celiot `ivot, t.e. gi opfa}a srazmerno etapite od prvata i vtorata polovina od ~ovekoviot `ivot. Denika devojka i junaci 39

Varijanti na ovaa pesna sre}avame kaj Jastrebov, str, 219-220; 322-323; Verkovi}, 2, 1985, p.br.66 Angelina i aramii". Interesno, i vo varijantata od Verkovi}, go nagovestuvame t.n. preod koj e predmet na ova istra`uvawe. Ednostavno, junakot, kogo go fa}a dremka vo gorata, biduva zaroben od trista aramii, a negovata prva quba Angelina, pristignuva na mestoto na inicijaciskoto isku{enie, za da go spasi svoeto mom~e: "Aj da se borime, mlada

39

Sobrale mi se nabrale, do trista, dveste junaci; Sobrale mi se nabrale, gore, na vrv na planina. Pa mi slegoe dolu, f selata, dolu, f selata, na ladna meana, Sluga i slu`it Denika devojka. .................................................... Denika im velit, govorit: "Ej, junaci, dobri junaci! ............................................. Koj je junak, Dunaf da preplivat, toj }e zemat Denika devojka!" Site mi se v zemi opulie, Sade eden ne mi se opuli; Toj mi be{e Stojan delia: "Jas }e plivam belego Dunafa." Mi preplival dostrede Dunafa, Ot mi vikna Stojan, da mi vikat: "Ej vi vami verna dru`ino! Me pogoltna riba do kolena!" Site mu se nemu posmejae. Ot mi skokna Denika Devojka, Da mi fatit Stojana delia. Aj ti tebe, Deniko devojke! Ne me pogoltna riba do kolena; Da vidime mojana dru`ina,

Angelino,// ako mo`e{ da kurtulisa{ prvo qube? // Ta iskara ostra sabja, // te zavrte na levo, na desno // te pogubi trista du{i, // trista du{i haramii. (Verkovi}, 2,1985:266); isto taka da se sporedi i Miladinovci, 1983, p.br.204. Na nivo na ju`noslovenskiot foklor da se vidi trudot na M. Pavlovi} (1987:122-128), kako i Indeksot na Krsti}, pod odrednicata J 2,5 "Devojka oslobaÚa momka (junaka) i p.v. 182.

Da vidime {~o vera imaet!" SbNU, 2, 1890:114 40

Nazna~enoto motivsko si`e to~no go opredeluvame onaka kako {to go navesti Miodrag Pavlovi} vo smisla na preod od herojska vo svadbena inicijacija. Osven inicijaciskite predsvadbeni isku{enija koi{to moraat da gi pominat i mladiot junak, no i negovata mlada koja {to go bara za ma`, povtorno go sogleduvame pogore analiziraniot moment deka vodata pretstavuva vistinska metafora na brak. Zatoa, ne slu~ajno zada~ata na proverka koja mu e postavena na mladiot junak "Stojan delia" e postavena tokmu vo vakviot oblik: preplivuvawe na Dunav. Vo ovaa pesna se javuvaat poznatite isku{enija (od tipot: goltawe na neofitot od strana na nekoe ~udovi{te ili mitolo{ko su{testvo vo funkcija na predsvadbeno inicijacisko isku{enie), pri {to ne doa|a do nivna realizacija, tuku se javuvaat samo vo svojstvo na ispituvawe na prijatelskata vera. No, spored misleweto na M. Pavlovi} ispituvaweto na verata poprvo se odnesuva na mladata devojka - idnata nevesta, odo{to na dru`inata. Zatoa, mo`eme da ka`eme deka ovoj tip pesni ni govorat istovremeno za ma{kata i `enskata inicijacija pred svadbata, i zatoa gi svrstuvame vo t.n. svadbena inicijacija. Makedonskiot, i voop{to celiot ju`noslovenski folklor izobiluva so isku{enija od ovoj tip. Vo kontekst na ispituvawe na preodot od herojska vo svadbena inicijacija, bi go navele i tematskiot krug koj se odnesuva na svadbenite isku{enija na "herojot-mlado`enec", pri {to vo funkcija na negov pomo{nik se javuvaat mitolo{ki su{testva. Varijantite na ovoj tematski krug, kade {to obi~no samovilata mu pomaga na junakot vo borbata protiv ~udovi{teto, i od kade {to mlado`enecot se proizveduva vo junak spremen za svadba nao|ame vo stihovi kaj: A. Petrovi¢, II, 9; Ka~anovski, II, 148, 197; Draganov, 163, 180; Verkovi}, 3, p.br.14 ([etba {eta Petre mlado`en~e) itn. Vakvata borba ja smetame kako edna od formite na sozrevawe na junakovata

individua. Preku ovie borbi (koi voedno se javuvaat kako su{tinska zada~a vo herojskite mitovi) go sogleduvame razvojot na individualnata samosvest, t.e. negovata svest za sopstvenite mo}i i slabosti, i toa na takov na~in {to }e go prisposobi za te{kite zada~i so koi se soo~uva vo `ivotot.

***

Ponekoga{,

borbata

na

devojkata-junak

dobiva

dimenzii

na

predsvadbeno isku{enie vo slednata smisla: taa }e se oma`i za onoj junak koj }e uspee da ja pobedi:

"Koj }e moma da sobori, da sobori da ga zeme; {to }e moma da sobori da gi porobi. ( Verkovi}, 3, 1985, p.br.63, str.258)

Po soboruvaweto na trista borci, se javuva Deqo pelivano koj uspeva da ja pobedi na{ata devojka-junak, i na toj na~in da ja zeme za `ena (Verkovi}, 3, 1985:258). Na izvesen na~in, ova ne' navra}a na odrednicite na Grinhil. @enata-borec gi zastapuva ma{kite ulogi samo zaradi podobro zapoznavawe na sopstvenata priroda, za da po odredenata marginalna faza se vrati vo sopstvenata prirodna pozicija, vo oblik na ven~ana `ena. Pretstavuvaj}i dvojno isku{enie, kako za potencijalnata mlada nevesta "junak-devojka", taka i za potencijalniot mlado`enec "Deqo pelivano", vakviot tekstualen prikaz pretstavuva u{te eden jasen slu~aj koj uka`uva na preminot od herojska vo svadbena inicijacija. Navra}aj}i se na razmisluvawata na Pavlovi}, zaklu~uvame deka mladite heroi gi ostavaat svoite mo}ni herojski isku{enija, preoblikuvaj}i gi vo tipi~no

predsvadbeni ispiti.

40

Pesnata poteknuva od Debarskiot kraj na Makedonija.

3. Zaklu~ok Vo oblik na zaklu~ok bi mo`ele povtorno da se navratime na stavovite na Levinton, koj na eden spekulativen plan otide eden ~ekor podaleku od sogledbite na Prop i Meletinski, spored koi vol{ebnite prikazni vo prv plan zboruvaat za inicijacija kako najsve~en ceremonijal od `ivotniot ciklus, a ne za svadbata. Levinton go nadopolnuva ova gledi{te, tvrdej}i deka istata mo`e da se tretira i kako zapis na svadbata. Normalno, vo smisla na edna stroga pretpazlivost i metodolo{ka konsekventnost toj smeta deka vakvoto gledi{te e sosem neobjasnivo vo kontekst na bukvalnoto "biolo{ko" tolkuvawe na genetskite odnosi, me|utoa na eden semanti~ki plan toj predlaga edno novo tolkuvawe: so poimot geneza mo`e da bide nare~eno seto ona {to vo eden daden tekst koj se nao|a na prethodniot ili pak na istiot stadium se sporeduva so drugi tekstovi (`anrovi i sl.). Pritoa, vakvite nivni odnosi mo`at da se odredat kako odnosi na ozna~uvaweto. Vo taa smisla e sosem prirodno i prifatlivo postoeweto na pogolem broj tekstovi, koi se projavuvaat kako razli~ni semanti~ki planovi na eden ist tekst. Razbirlivo, ne se isklu~uva mo`nosta od postoewe samo na edniot plan (na pr. samo inicijacija ili pak samo svadba), no isto taka se otvara mo`nosta od sozdavawe i poseduvawe "mnogu

zna~ewa" na sekoj element poedine~no sogledan vo nizata na semanti~kite planovi (Levinton, 1982:101-102). Slo`uvaj}i se so vakvata mislovna koncepcija nie i gi izdvoivme najmarkantnite slu~ai na t.n. "svadbena inicijacija" vo makedonskata narodna kni`evnost, ~ij spoj go dovedvome pred se' vo relacija i uslovenost od temporalniot plan. Zna~i, u{te edna{ da rezimirame: pod svadbena inicijacija gi ozna~ivme onie slu~ai vo koi momentot na inicijaciskoto isku{enie se sovpa|a so periodot na odr`uvaweto na svadbeniot ceremonijal, za razlika od pubertetskite inicijaciski isku{enija vo koi ednostavno se nagovestuva spremnosta za brak, a ne i nu`no negova realizacija. Vakviot oblik na inicijacija go izdvoivme i mu posvetivme

osobeno vnimanie pred se' od faktot {to vo makedonskiot folklor vakvite pojavi se dosta karakteristi~ni. Osven toa, ovoj oblik go smetame kako eden vid preodna inicijacija, vo koja su{testvuva preodot od pubertetskata vo svadbena inicijacija. Sosoem logi~no, zatoa {to svadbeniot ceremonijal go prevzima primatot nad nekoga{nite pubertetski obredni proslavi, stanuvaj}i na toj na~in najsve~en ~in vo ~ove~kiot `ivotnen ciklus. Prv zna~aen moment koj go istaknavme vo ova istra`uvawe pretstavuva sovpa|aweto na dvete inicijacii: na mlado`enecot i na mladata. Uspe{nata svadba od analiziranite primeri go dobiva svojot definitiven oblik duri po izvr{enite dvojni proverki od dvata neofita. Vo takvite prikazi obi~no se vospostavuva analogijata pome|u svadbeniot i pogrebniot ritual, koe e iskoristeno kako eden efektiven moment za izrazuvawe na isku{enijata, koi neretko dobivaat kvalifikativ na privremena inicijaciska smrt. Vtor moment koj go opfativme bea slu~aite na t.n. "privremen brak", koj e definiran isklu~ivo kako priprema za vostanovuvawe na vistinskiot brak. Nazna~enata pojava be{e sogledana vo prikaznite od tipot AT 437 i 425, kako i vo specifi~nite literarni prikazi vo koi go sogleduvame spojot na neofitot so nekoe mitolo{ko su{testvo. Prostorot kade {to se odviva nazna~eniot brak obi~no pretstavuva nekoj karakteristi~en simbol koj go inkarnira carstvoto na smrtta: zamok, kula, zmejova dupka, zmejova pe{tera, planina itn. Isto taka, vo ovaa tematska celost posvetivme nu`no vnimanie i na t.n. preodni inicijaciski oblici. Imeno, pred se' mislime na domenot na epskata produkcija, kade {to herojot, vo nazna~eniot period od `ivotot (okolu negovata ven~avka), izleguva od t.n. herojska inicijacija, i ja zamenuva so novata svadbena, vo koja normalno, namesto jaknewe na negovite voinstveni ekstraordinarni mo}i gi sogleduvame proverkite koi se odnesuvaat na negovata spremnost da stapi vo zaednica so negovata idna nevesta.

ZAKLU^OK

Vo oblik na nekoi zaklu~ni rezimirani konstatacii, bi se navratile na onie momenti od ova na{e istra`uvawe preku koi se obidovme da dademe odgovor na fenomenot na inicijacijata vo makedonskata narodna

kni`evnost. Uka`uvaj}i na faktot deka sekoja epoha sozdava svoj imanenten obrazec na inicijacija, preku anti~kiot i srednovekovniot svet, postapno doa|ame do na{iot sovremen svet vo koj globalno inicijacijata ja definirame kako "potraga po inicijaciskiot arhetip". Bidej}i arhetipot na inicijacijata ni se rasvetluva blagodarenie na antropolo{kite istr`uvawa na plemenskite pubertetski rituali, mo`eme da zaklu~ime deka noviot inicijaciski model go pretstavuva tokmu plemenskata obredna inicijacija. Isklu~ivo vo eden vakov ramkoven kontekst mo`eme da ja prifatime klasifikacijata na Elijade, spored kogo site vidovi inicijacii mo`at da se klasiraat vo dve glavni kategorii: 1. pubertetska inicijacija 1 i 2. specijalni inicijacii, koi gi prezemaaat opredeleni individui so cel da ja transcendiraat svojata ~ove~ka sostojba (1959:271). Ottuka mo`eme da go izvedeme na{iot zaklu~ok deka i vo domenot na narodnata kni`evnost kako najprimaren tip se javuva pubertetskata inicijacija, od kade {to ponatamu gi otkrivame drugite varijacii. Vo kontekst na ova na{e istra`uvawe, pred se' izvr{ivme tipologija na najzna~ajnite manifestacii na inicijaciskiot ~in, po {to preminavme na nivna analiza. Vo taa smisla, kako prioritetna ja nazna~ivme tokmu pubertetskata inicijacija, ~ii specifiki bea isklu~ivo istra`uvani vo domenot kade {to e taa najuo~liva - vol{ebnite prikazni. Kako vtor

markanten slu~aj ja nazna~ivme herojskata inicijacija, koja ja sogledavme i analiziravme od aspekt na epskite podvizi i isku{enija {to im se postavuvaat na golemite heroi. Tretiot vid inicijacija vo ramkite na makedonskata narodna kni`evnost pretstavuva svadbenata, koja ja

prosledivme vo onie si`ea vo koi doa|a do poklopuvawe na ~asot na inicijaciskite proverki i svadbeniot ceremonijal. Navedenata tipologija proizleze kako odgovor na na{eto pra{awe dali e pravilno istra`uvaweto na edna edinstvena inicijacija vo ramkite na celiot domen od narodnata kni`evnost, ili pak e neohodno dopolnitelno doprecizirawe, vo smisla na otkrivawe na samiot kni`even kontekst. Sledej}i gi istra`uva~kite potfati od sferata na raznite humanisti~ki nauki, pred se' fenomenologijata na religiite,

antropologijata i etnologijata, kade {to se najdecidno utvrdeni raznite formi na inicijacijata, dojdovme do stanovi{te deka i vo sferata na narodnata kni`evnost bi bila pogodna opredelena tipologija. Vo taa nasoka, analiziraj}i gi spomnatite tri toposa vo ramkite na makedonskata kni`evnost, pred se' uka`avme na specifikite na sekoja inicijacija poedine~no. Vo pubertetskata inicijacija kako karakteristi~ni gi izdvoivme ma{kata i `enskata potraga po zrelosta, koi vo ramkite na edna ma{kidominantna kultura ni se predo~uvaat preku dvata karakteristi~ni momenta: ma{kata inicijacija ni se predo~uva isklu~ivo preku uspe{noto sovladuvawe na neprijatelot (AT 300; 301), kako i preku metaforikata na dolgata potraga (AT 551, 554). @enskata pateka na sozrevaweto be{e paradigmati~no ocrtana preku figurata na nevino progonetata heroina, kade {to heroinata - preku nevinoto stradawe, progonstvo, naklevetenost, trpewe i mol~ewe - go ostvaruva svojot premin od detstvo vo t.n. zrelo doba (AT 310, 403, 450, 4801-5, 510 A,B, 709 itn.).

Pubertetskata inicijacija, preku koja adolescentot izleguva od detstvo i vleguva vo svetot na vozrasnite, pretstavuva trokratno otkritie: sveto, soznanie i seksualnost.

1

Me|utoa, kako problemati~ni ni se pojavija izvesen broj prikazni~ni si`ea {to gi okvalifikuvavme kako slu~ai "na me|a", i vo koi nazna~eniot inicijaciski preod e realiziran isklu~ivo preku arhajskiot simbolizam na adnroginijata i transvestizmot (AT 514; 883 A, 884 B). Herojskite ~inovi {to gi vr{at golemite borci gi nazna~ivme kako paradigmati~ni obrasci na herojskata inicijacija. Vsu{nost,

specifi~nosta na ovaa inicijacija e sodr`ana vo nocijata deka ne e sekoj predodreden da ja pomine, {to zna~i deka e rezervirana samo za onie poedinci {to ja ~uvstvuvaat taa nat~ove~ka borbena mo}. Vtoriot karakteristi~en znak za herojskata inicijacija pretstavuva{e otkrivawe na nejzinata "nadli~na" priroda. Vsu{nost, protagonistite koi minuvaat niz svojata pubertetska ili svadbena inicijacija gi okvalifikuvavme kako kandidati {to minuvaat niz sopstvena, individualna inicijacija. Za razlika od niv, golemite heroi, od tipot na Krali Marko, ili pak svetecot {to go ubiva htonskoto ~udovi{te, kako i izvonrednite podvizi od strana na deteto-junak, vsu{nost vo svojata osnova go imaat osvojuvaweto na blagosostojbata na celata nivna zaednica. Ottamu, ovaa inicijacija ja okarakteriziravme kako "nadli~na". Svadbenata inicijacija ja sogledavme kako eden isklu~itelen primer na preoden vid inicijacija, zatoa {to vo nea gi otkrivme tragite od nekoga{nite pubertetski isku{enija {to se prefrleni vo sosem drug kontekst - toa e periodot koga se odviva svadbata. Smetavme deka napolno prirodno do{lo do edna vakva simbioza, pred se' od edna dosta logi~na pri~ina. Vo uslovi na monogamnoto ~ove~ko semejstvo, svadbata sosem opravdano go zazema primatot nad pubertetot, steknuvaj}i go atributot na najzna~ajna ceremonija od `ivotniot ciklus. Smetame deka e toa edna od pri~inite {to dovela do toa - "inicijaciskite isku{enija" da bidat premesteni tokmu vo periodot koga se odviva svadbata. Sepak, mora da nazna~ime deka vo sferata na narodnoto tvore{tvo paralelno egzistiraat si`ea so isklu~ivo pubertetsko, no i so specifi~no svadbeno scenario.

Otkako gi nazna~ivme su{tinskite razliki pome|u trite poso~eni vida inicijacija, bi mo`ele da se navratime na fenomenolo{koto definirawe na inicijacijata. Site razli~ni formi na inicijacija,

smetame, gi obedinuva ~uvstvoto preku koe se stanuva ne{to sosem novo, sosem razli~no od ona {to bilo prethodno. Na eden vakov plan mo`eme da govorime za univerzalnoto poimawe i definirawe na fenomenot

inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost. Vtoriot karakteristi~en beleg vo fenomenolo{kite istra`uvawa e sfa}aweto deka inicijacijata ne pretstavuva eden opredelen obred na premin, tuku naprotiv - site obredi na premin se do`ivuvaat kako svoevidna inicijacija. Ova stanovi{te be{e osobeno zna~ajno za na{ite istra`uvawa posveteni na si`eata koi se fokusiraat na svadbata kako isku{enie i koi gi definiravme kako svadbena inicijacija. Potragata po iznao|awe razni novi oblici na iicijacija, kako i redefinirawe na ve}e dobro vostanovenite istoriski modeli na

iicijaciskiot ~in, go sogleduvame kako edno od svojstvata na homo ludens imaj}i go vo predvid pred se' obrazlo`enieto na istori~arot Huizinga (1937). Spored nego, "vo procesot na nastanuvaweto na site golemi oblici na kolektivniot `ivot se nao|a krajno aktivniot i ploden - faktorot na igrata.... Poezijata e rodena vo igrata i prodol`uva da `ivee od oblikot na igrata. Mudrosta i naukata se projavija (ispoqile su se) vo svetite igri na natprevarot. Pravilata na vooru`enata borba, konvenciite na

aristokratskiot `ivot bea osnovani na nekoi oblici na igrata. So eden zbor, vo svoite prvi fazi - kulturata be{e igrana. Taa ne se ra|a od igrata kako `iv plod (vo}ka) koja se odvojuva od svojata majka rastenie (odvaja se od matere biqke), taa se razviva vo igrata, ili pak samata pretstavuva eden oblik na igra" (Huizinga, 1937; Mari}, 1965:9). Spored Huizinga, kulturata se ra|a niz samata igra, zatoa {to igrata pretstavuva sozdava~ki impuls, pretstavuva sloboda, ma{ta i disciplina vo isto vreme (Mari}, 1965:9). Ottuka proizleguva na{iot kone~en stav deka dvaesetiot vek vo koj ja otkrivame ve}e poso~enata enormna `elba kon povtornoto navra}awe kon

fenomenot "inicijacija", najmnogu izrazen preku domenot "interpretacija i tolkuvawe", smetaj}i go samiot heuristi~ki ~in na tokluvaweto na odredeni pojavi kako edno bitno svojstvo na homo ludens od 20 vek.

SKRATENICI

AEIM - Arhiv na Etnografski® institut i muzej pri BAN (Sofi®) AIF - Arhiv na Institutot za folklor (Institut za folklor "M. Cepenkov" - Skopje) AT - Aarne -Thompson BFP - BÍlgarski folklorni prikazki - Katalog (Sofi® 1994). DÉLG - Chantraine, P. Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. (Éd. Klincksieck, Paris, 1968-1980) EB - Eberhard, W. und P.N. Boratav. Typen türkischer Volksmärchen (Wiesbaden). EM - Enzyklopädie des Märchens (Walter de Gruyter, Berlin) ER - Encyclopedia of Religion (ed. Eliade, New York). ERE - Encyclopaedia of Religion and Ethics (ed. by J. Hastings, 1908-26) EU - Encyklopaedia Universalis (Paris, 1992 vol.1-23) E@R - Enciklopedija `ivih religija FFC - Folklore Fellow Communications (Academia Scientiarum Fennica, Helsinki). FILLM - Fédération Internationale des Langues et Littératures Modernes GEM - Glasnik Etnografskog Muzeja (Beograd) I.A.H.R. - International Assocition for the History of Religions ISFNR - International Society for Folk Narrative Research JAF - Journal of American Foklore (Journal of the American Folklore Society, Pennsylvania) JAZU - Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti (Zagreb) JFI - Journal of Folklore Institute (Indiana University Folklore Institute. Bloomington,/1964-1982/ Vol. 1-19) JFR - Journal of Folklore Research (Indiana University Folklore Institute. Bloomington, /1983-1998/ Vol. 20-35) MNM - Mifi narodov mìra (Moskva, 1980, gl. redaktor Tokarev) MPr. - Makedonski pregled. Spisanie za nauka, literatura i obÈestven `ivot (Sofija) MF - Makedonski Folklor (Institut za folklor "M. Cepenkov" - Skopje) PUF - Presses Universitaires de France (Paris) PUG - Presses Universitaires de Grenoble (Grenoble) RAN ³ Rossijskax akademix nauk (Moskva) RGRM - Re~nik gr~ke i rimske mitologije RHR - Revue de l'Histoire des Religions (Paris) RKT - Re~nik knji`evnih termina RMJ - Re~nik na makedonskiot jazik (Skopje, red.B. Koneski) RMNP - Re~nik na makedonskata narodna poezija, (Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje). RS - Rje~nik simbola (Chevalier) SbNU - Sbornik na narodni umotvoreni® SEZ - Srpski etnografski zbornik (Beograd) SMR - Srpski mitolo{ki re~nik (Kuli{i}, ...) TZS - Trudy po znakovym sistemam (Tartu, otvets. redaktor. |.M.Lotman) WF - Western Folklore. (Publishd by the California Foklore Society, California) @S - @iva® starina

Skratenici koi se odnesuvaat na naveduvanite primeri od narodnata kni`evnost leg.br. - legenda broj p.br. - pesna broj pr.br. - prikazna broj pred.br. - predanie broj

Primarna bibliografija (Izvori, Zbornici)

Verkovi}, S. I. 1985. Makedonski narodni umotvorbi, 1-5. Skopje, Makedonska kniga. Vra`inovski, Tanas, 1986a. Makedonski narodni vol{ebni prikazni. Institut za folklor, kn.2. Skopje. 1986b. Makedonski narodni predanija. Inst. za folklor, kn,1, Skopje. Vroclavski, K{i{tof, 1984. Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski, II, Institut za folklor, Skopje. 1989. "Tipolo{ki indeks na motivite po AT", vo: Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, kn.5; str.301-306. IlievÍ, A. 1889. SbornikÍ otÍ narodni umotvoreni®, obi~ai i dr., 1. Sofi®. Karaxi}, Vuk, St. 1953. Srpske narodne pjesme, I-II, Beograd, Prosveta. 1972. Srpske narodne pripovijetke. Nolit, Beograd. Ka~anovski`, V. 1882. SbornikÍ zapadno-bolgarskihÍ pesenÍ, I-II, Tipografi® Imperatorsko Akademii NaukÍ, S.-PeterburgÍ. Kosti}, Stanko, 1959. Male{evski narodni pesni, Skopje. Miladinovci, K. D. 1861. BÍlgarski narodni pesni. Zagreb. Isto taka se konsultirani i makedonskite izdanija od 1961 i 1983 godina. Miha`lov, P. 1924. BÍlgarski narodni pesni otÍ Makedoni®. Sofi®. Penu{liski, Kiril, 1968 b. Vol{ebni narodni prikazni. Makedonska kniga, Skopje. 1968, Obredni i mitolo{ki pesni, Mak. kniga, Skopje 1971, Qubovni narodni pesni, Mak. kniga, Skopje. Popvasileva, Aleksandra, 1996. Makedonski narodni prikazni od Kostursko. Institut za folklor "Marko Cepenkov", kn.25. Reiter, Norbert 1964. Der dialekt von Titov Veles. Berlin. Band 32, Berlin. Rusi¢, Branislav, 1940. Prilepski guslar Apostol, Beograd. TahovÍ, N. 1895. SbornikÍ otÍ makedonski bÍlgarski narodni pesni, Sofi®. Cepenkov, Marko 1972. Makedonsko narodno tvore{tvo (kn.1-10), Makedonska kniga, Skopje. 1989. Makedonski narodni prikazni, 1-5. Skopje. Çetta, Anton, 1974. Këngë kreshnike, I, Prishtine. [apkarev, K. 1892. Sbornik od blgarski narodni umotvoreni®, Sofi®, kn.8-9. 1976. Izbrani dela, 1-5. Misla, Skopje. ÂstrebovÍ, I. S. 1886. Obì~ai i pesni tureckihÍ serbov. S.-PeterburgÍ.

416

Bibliografija

AARNE & S. THOMPSON 1964, The Types of the Folktale. A Classification and Bibliography, FFC, No.184, Helsinki. AJDA^I], Dejan 1991. "Demonski hronotopi u usmenoj knji`evnosti", vo: Makedonski folklor, br.47, str.289-301. ALLEN, Douglas, 1987. "Phenomenology of religion", in: Enc. of Religion, vol.10, Ed. Eliade, pp.272-284. ANGELOVA, R. 1960. "Lazaruvane v s. Bo®novo". Ezikovedsko-ethografski izsledvani® v pamet na akadem. St. Romanski. Sofi®, str.709-730. 1973. "Odin iz balladnyh motivov v vesennih pesnxh \-nyh slavxn", vo: Makedonski folklor, 12, str.25-29. ANTWEILER, A. 1965. Religion als Einweihung, in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.232-260. ARNAUDOV, M. 1905. BÍlgrskite narodni prikazki. OpitÍ za klasifikaci®, vo: SbNU, 21. Sofi®; str.1-110. 1969. O~erci po blgarskix folwklor. Sofix. APO, Satu, 1980. (da prepi{am od Fabula, 1982) 1995. The Narrative World of Finnish Fairy Tales. Structure, Agency, and Evolution in Southwest Finnish Folktales. FF Communications No. 256, Pp.322. ATWOOD MASON, Michael 1994. "I Bow my Head to the Ground": The Creation of Bodily Experience in a Cuban American Santeria Initiation", in: Journal of American Folklore, vol.107, 1994, pp.23-39. BACCHILEGA, Cristina 1992. "The Fruit of the Womb: Creative Uses of a Naturalizing Tradition in Folktales". In: Creativity and Tradition in Folklore, ed. Simon Bronner, pp.153-166. Logan, Utah: Utah State University Press. 1993. "An Introduction to the 'Innocent Persecuted Heroine' Fairy Tale". In: Western Folklore, vol.52, No.1,1993, pp.1-12. BAJAR, @an-Pjer, 1981. "Inicijati~ki hodnik: Podzemni lavirint", vo: Delo, br.1-2, str.33-48. BALU[OK, VasilÝ, 1994. "Elementi davnÝoslov'®nsÝkih ^n^c^a^` v ukra^nsÝomy ves^ll^", vo: Nar. tvor~^stÝ ta etnograf^®, No.1, str.31-36. BARTH, John 1968. Lost In The Funhouse. Bantam Books, Inc. New York. BASTIDE, Roger 1992. "Initiation", in: Encyclopædia Universalis, Paris, vol.12. pp.350-355. BAUSINGER, Hermann, 1955. "Aschenputtel. Zum Problem der Märchensymbolik", in: Zeitschrift für Volkskunde, Bd.52, S.144-155. BECKER, Richarda 1990. Die weibliche Initiation im ostslawischen Zaubermärchen. Berlin. BELMONT, Nicole. 1989. De Hestia à Peau d'âne: le destin de Cendrillon. Cahiers de Littérature Orale 25:11-31. BENOVSKA - SÎBKOVA, Milena 1992. Zme®t v bÍlgarski® folklor. Izd. na BAN, Sofi®.

417

BERG, William, 1974. "Eleusinian and Mediterranean Harvest Myths", in: Fabula, Band 15, S.202-211. BETTELHEIM, Bruno. 1976. The Uses of Enchantment: The Meaning and Importance of Fairy Tales. New York: Knopf. 1979. Simboli~ne rane. Beograd. 1979a. Zna~enje bajke. Beograd. BIANCHI, A. 1965. "Initiation, mystère, gnose. Pour l'histoire de la mystique dans le paganisme gréco oriental", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.154-171. BLACKER, Carmen 1965. "Initiation in the Shugendo: the Passage through Ten States of Existence", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.96-111. BLEEKER, C.J. 1965a: " Some Introductory Remarks on the Significance of Initiation", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.15-20. 1965b: "Initiation in Ancient Egypt", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.49-58. BO[KOVI]-STULLI, Maja 1962. "Si`ei narodnih bajki u hrvatskosrpskim epskim pjesmama", vo: Narodna umjetnost, 1, str.15-36. 1965. "Grimov zapis Vukove Pepeljuge", vo: Narodno stvarala{tvo Folklor, sv.1516, str.1197-1204. BOTTIGHEIMER, Ruth 1988. From Gold to Guilt: The Forces Which Reshaped Grimms' Tales. In The Brothers Grimm and Folktale, ed. James McGlathery, pp.192-204. Urbana: University of Illinois Press. BRELICH, Angelo 1958, Gli Eroi Greci, Roma. 1961, Le iniziazioni. Edizioni dell'Ateneo, 1961, Roma. 1965, Initiation et histoire, in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.222-231. BROWN, Paula 1987. "Cannibalism", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.3, pp.60-62. (j'ai) BRULÉ, Pierre 1987. La fille d'Athènes. La religion des filles à l'époque classique. Mythes, cultes et société. Annales Littéraires de l'Université de Besançon, Paris. BURKART, Dagmar, 1982. "Aspekte des Weiblichen im bulgarischen Tier - und Zaubermärchen", in: Fabula, Bd.23, Hf.3-4; S.207-220. BURKERT, Walter 1972. Homo Necans. ... 1985, [1977] Greek Religion, Harvard University Press. Massachusetts. 1987a: "The Problem of Ritual Killing", in: Violent Origins. Ritual Killing and Cultural Formation. Stanford University Press, Stanford. 1987b: Ancient Mystery Cults. Harvard University Press, London. 1987c: "Omophagia", in: ER, vol. vol.10, pp.70-73; ed. M. Eliade,. McMillman, New York. CALVETTI, Anselmo, 1980, "Tracce di riti di iniziazione nelle fiabe di Cappucetto rosso e delle tre ochine", in: Lares, Bd.46, pp.487-96. 1995. Alle origini di miti, fiabe e leggende. Teoderico e altri protagonisti. Ravenna: Longo (Mondo popolare 9). CALVINO, Italo

418

1978. Discussione sulla comunicazione di Pierre Maranda "Cendrillon et la théorie des ensembles, essai de définition structurale." In: Strutture e generi della litteratrua etnica, ed. Janne Vibaek, pp.386-387. Palermo: Flaccovio. CAMPBELL, Jozeph 1968 [1949]. The Hero with a Thousand Faces.Princeton University Press, Princeton. 1959-1970 , The Masks of God. I-IV, The Viking Press, New York. 1987, This business of the Gods in conversation with Fraser Boa. Published by Windrose Films LTD, Ontario. CAZENEUVE, J. 1971. Sociologie du rite, PUF, Paris. CHANTRAINE, Pierre, 1968-1980. Dictionnaire étimologique de la langue grecque. Histoire des mots. Vol.1-4. Éditions Klincksieck, Paris. CHEVALIER, - GHEERBRANT 1987, Rje~nik simbola, Zagreb. CIVÃÂN, T.V. 1989. "Obraz i smìsl `ertvì v anti~no` tradicii (v kontekste osnovnogo mifa)", vo: Paleobalkanistika i anti~nostÝ. Institut slav®novedeni® i balkanistiki. Moskva; str. 119-131. COHEN, Yehudi A. 1964. The transition from childhood to adolescence. Cross-cultural studies of initiation ceremonies, legal systems and incest taboos. Adline Publishing Co., Chicago. DAGLAS, Meri, 1986, "Udaqavawe od rituala", vo: Gradina, XXI, br.10, str.109-125. D'ALVIELLA GOBLET 1981. The Mysteries of Eleusis. The Secret Rites and Rituals of the Classical Greek Mystery Tradition. The Aquarian Press, Wellingborough, Northamptonshire, Amsterdam . DANIÉLOU Jean 1959. "Phenomenology of Religions and Philosophy of Religion", in: The History of Religions, University of Chicago Press, Chicago, pp.67-85. (Ed. by Eliade and J.M. Kitagawa). DAN, Ilana, 1977. "The Innocent persecuted Heroine. An Attempt at a Model for the Surface Level of the Narrative Structure of the Female Fairy Tale", in: Jason, H. /Segal, D., edd.: Patterns in Oral Literature, Den Haag / Paris, pp.13-30. DACOSTA, Yves 1991. Initiations et sociétés secrètes dans l'antiquité gréco-romaine. Berg International editeurs, Paris. de LAURETIS, Teresa 1984. Alice Doesn't. Feminism, Semiotics, Cinema. Bloomington: Indiana University Press. 1987. Technologies of Gender: Essays on Theory, Film, and Fiction. Bloomington: Indiana University Press. DETIENNE Marcel 1979. "Pratiques culinaires et esprit de sacrifice", in: M. Detienne et J. P. Vernant, La cuisine du sacrifice en pays grec. Gallimard, Paris. pp.7-35. 1981, "Dionysos", in: Dictionnaire des mythologies et des religions des sociétés traditionnelles, sous la direction de Yves Bonnefoy, Flammarion, Paris., vol.1. de VRIES, Jan, 1954. Betrachtungen zum Märchen, besonders in seine Verhältnis zu Heldensage und Mythos, FFC, No,150, Helsinki. 1957. Untersuchung über das Hüpfspiel, Kinderspiel-Kulttanz, FFC, No.173, Helsinki. 1959a. "Märchen, Mythos und Mythenmärchen", in: Internationaler Kongreß der Volkserzählforscher, Kiel. 1959b. Heldenlied en heldensage, Utrecht. 1961. Forschungsgeschichte der Mythologie. Freiburg - München. DIRKEM,

419

1982 [1912]. Elementarni oblici religijskog `ivota, Beograd. DUMÉZIL, Georges 1924. Le Festin d'immortalité. Esquisse d'une etude de mythologie comparée indo-européenne. Paris. DUNDES, Alan, 1980. Interpreting Folklore. Bloomington, Indiana University Press. ed. 1983. Cindarella: A Casebook. New York: Wildman Press. 1995. "How Indic Parallels to the Ballad of the 'Walled-Up Wife' Reveal the Pitfalls of the Parochial Nationalistic Folkloristics", in: JAF, 1995,vol.108; no.427; pp.38-53. \URI], M. 1987, Istorija helenske etike. Beograd. EBERHARD, W. und P.N. Boratav. 1953. Typen türkischer Volksmärchen. Wiesbaden. ELIADE, Mircea, 1956. "Les savants et les contes de fées", in: La Nouvelle Revue Française, Mai, 1956, pp.884891. 1959, Initiation, Rites, sociétés secrètes. Naissances mystiques. Gallimard, Paris. 1965, "L'initiation et le monde moderne", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.1-14. 1968. Myths and Fairy Tales, Appendix 1 kon: Myth and Reality, Harper Torchbook, New York. 1983, Kova~i i alhemi~ari, GZMH, Zagreb. 1986a, "Bo`anski uzori rituala", vo: Gradina, XXI, br.10, str. 13-17. 1987, "Initiation: An Overview", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York 1987; vol.7, pp.225-229. 1990 [1951]. [amanizam i arhajske tehnike ekstaze. Izdava~ka knji`arnica Zorana Stojanovi}a, Sremski Karlovci. 1991, Istorija verovanja i religijskih sistema. I-III. Beograd. 1995 [1963?]. Méphistophélès et l'androgyne, Gallimard, Paris. ENCIKLOPEDIJA @IVIH RELIGIJA, Nolit, Beograd, 1990. ENCYCLOPÆDIA OF RELIGION AND ETHICS, Ed. by James Hastings. New York: Charles Scribner's sons, Edinburgh, 1915. FILIPOVI>, Milenko, S., 1932. "Be¢arice i ku¢arice u Skopskoj Kotlini", vo: Zbornik radova na III kongresu slovenskih geografa i etnografa u Jugoslaviji 1930, Beograd, str.250-254. FIRTH, R. W., 1992. "Ethnologie générale", in: EU, vol.8, Paris. FOUCART Paul (François) 1975 [1914]. Les Mystères d'Eleusis. Arno Press, New York. FRENZEL, Elisabeth, 1963. Stoffe der Weltliteratur. Ein Lexikon dichtungsgeschichtlicher Längsschnitte, Alfred Kröner Verlag, Stuttgart. GASTER, Theodor H. 1987. "Heroes", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York ; vol.6, pp.302-305. GAVAZZI, M. 1939. Godina dana hrvatskih narodnih obi~aja. I. Zagreb. GAVELA, B.B., 1953. "Anti~ki kult Herosa kao nasle|e preistoriskog dru{tva", vo: @iva antika, god. III, br.1-2, str.99-109. GESCH, F. Patrick 1985. Initiative and Inititation. A Cargo Cult - Type Movement in the Sepik Against Its Background in Traditional Village Religion. Studia Instituti Anthropos, 33, Freibourg. GIMBURTAS Marija

420

1987. "Slavic religion" (see:Baba Yaga), in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York ; vol.13, pp.359-361. GINZBURG, Carlo, 1966. I Benandanti. Stregoneria e culti agrari tra cinquecento e seicento. Torino. GIRARDOT, N.J. 1977. "Initiation and Meaning in the Tale of Snow White and the Seven Dwarfs", in: Journal of American Folklore, vol.90, pp.274-300. GRAF, Fritz 1974. Eleusis und die orphische Dichtung Athens in vorhellenisticher Zeit. Walter de Gruyter, Berlin. GRAMBO, Ronald, 1975. "Traces of Shamanism in Norwegian Folktales and Popular Legends. Religious Beliefs Transmuted into Narrative Motifs", in: Fabula, Bd.16, pp.20-46. GREENHILL, Pauline 1995. "Neither a Man nor a Maid": Sexualities and Gendered Meanings in Cross-Dressing Ballads, in: Journal of American Folklore, vol.108, no.428, pp.156-177. GREIMAS, A. J. 1966. Sémantique structurale. Recherche de méthode, Paris. GROSS, Rita, M. 1987. "Couvade", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.4, pp.132-133. GROTTANELLI, Cristiano Dragons, in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York 1987; vol.4, pp.431-436. GUENON, René 1964. Initiation et réalisation spirituelle, Paris, Éditions traditionnelles. GUSI], M. 1967. Narodni obi~aj Ljelje - Kraljice kao histirijski spomenik. Zagreb. ­URI>, Milo{, N. 1953. "Homerova Odiseja u ogledalu na{ih narodnih pesama", vo: @iva antika, god.III, br.1-2, str.21-44. HAAVIO, Martti, 1991 [1952]. Väinämöinen. Eternal sage, FFC, 144, Helsinki. HALL, James, 1991. Rje~nik tema i simbola u umjetnosti, AC, Zagreb. HATZOPOULOS, M. B. 1994. Cultes et rites de passage en Macedoine. Meletnmata, 19, Athens. HEMPEN, Daniela 1997. "Bluebeard's Female Helper: The Ambiguous Role of the Strange Old Woman in the Grimms' "Castle of murder" and "The Robber Brideroom" - in: Folklore, (London) vol.108, pp.45-48. HEUCHER, Julius E.,M.D. 1963. A Psyciatric Study of Fairy Tales: Their Origin, Meaning and Usefulness. Springfield, Illinois: Charles C. Thomas Publishers. HOLBEK, Bengt 1987. Interpretation of Fairy Tales. Danish Folklore in a European Perspective. FFC 239, Academia Scientiarum Fennica. Helsinki. HORALEK, Karel 1968. "Kompozicijata na narodnite prikazni", vo: Makedonski folklor, I, br.2, str.197-206. 1969. "Le conte des deux frères (Anoubis et Bata). Un coup d'oeil rétrospectif et la revue des variantes orientales", in: Folklorica Pragensia I, Les relations entre l'Europe et l'Orient. Réd. K. Dvorak et K. Horalek, Prague, pp.7-74. HOUSTON, Jean

421

1992. The Hero and the Goddess. The Odyssey as Mystery and Inititation, Ballantine Books, New York. HOWITT, A.W. 1884. "On some Australian Beliefs", in: Journal of the Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, vol.13, London, pp.185-198. 1885. "The Jerail, or Initiation Ceremonies of the Kurnai tribe", in: Journal of the Anthropological Institute of Great Britain and Ireland, vol.14, London, pp.301-325. ILIEVSKI, Petar, Hr. 1991. "Mikenskiot troen heroj i homerskite herojski imiwa", vo: @iva antika, pos. izdanija, br.9; str.47-53. INITIATION 1965. Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Contributions to the theme of the study - Conference of the international association for the history of religions held at Strasburg, September 17th to 22th 1964). Ed. by C. J. Bleeker. Leiden E. J. Brill. ITEN, Ser`, 1990. Tajna dru{tva, Beograd. JASON, Heda, 1982. "Osvrt kon knigata: Honko, Lauri / Voigt, Vilmos, edd.: Genre, Structure and Reproduction in Oral Literature. Budapest: Akadémiai Kiado (Bibliotheca Uralica, 5). in: Fabula, Bd.23, 1-2, S.131-134. JASON, H. / SEGAL, D. edd.: 1977. Patterns in Oral Literature. Den Haag / Paris. JEANMAIRE, Henri 1939. Couroi et Courètes. Paris 1951. Dionysos. Histoire de culte de Bacchus: l'orgiasme dans l'antiquité et dans les temps modernes. Paris, Payot. JEREMINA, V. I. 1990. "Istorijski korijeni ~arobne bajke" i njezino zna~enje za suvremeno istra`ivanje bajke, vo: V. J. Prop, Historijski korijeni bajke, Sarajevo; str.9-30. JONES, Steven, Swann, 1986. "Structural and Thematic Applications of the Comparative Method: A Case Study of 'The Kind and Unkind Girls' ", in: Journal of Folklore Research, Vol.23, No, 2-3, pp.147-161. 1990. The New Comparative Method: Structural and Symbolic Analysis of the Allomotifs of "Snow White", FFC, No.247, Helsinki. 1993. "The Innocent Persecuted Heroine Genre: An Analysis of Its Structure and Themes", in: Western Folklore, vol.52, no.1, pp.13-41. 'ORDANOVA, L. 1966. "Za obi~a® lazaruvane v BÍlgari®", vo: Izvesti® na Etnografski® institut i muze`, Sofi®, kn.9, str.107-162. JOVANOVI>, Bojan 1986, "Arhajski obrazac utopije i ideologije", vo: Gradina, XXI, br.10, str.5-12. JUNG, C.G. 1984, Psihologija i alkemija, Naprijed, Zagreb. JUNG, C.G. & K. KERENYI, 1941. Einführung in das Wesen der Mythologie. Amsterdam. KAELBER, O. Walter 1987. Men's Inititation, in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York ; vol.7, pp.229-234. KANDI], Dragana, 1981. "Simbol lavirinta u svetlu mita inicijacije", vo: Delo, 1-2, str.49-60. KAZANSKI', N.N. 1989. "K Ìtimologii teonima Gera", vo: Paleobalkanistika i anti~nostÝ. Institut slav®novedeni® i balkanistiki. Moskva; str.54-58.

422

KARANOVI], Zoja & KATI], Vesna, 1989. "The Kraljicas in Vojvodina. Ritual Practice and Folklorism", Folklore and Historical Process, Institute of Folklore Research, Special Issue 12, Zagreb, pp.171-185. KERÉNYI, K. 1965. Voraussetzungen der Einweihung in Eleusis, in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.59-64. KLANICZAY, Gabor, 1990. Heilige, Hexen, Vampire. Vom Mutren des Übernatürlichen. Berlin.

KOCH, Klaus-Friedrich 1974, "Sociogenic and Psychogenic Models in Anthropology: The Functions of Jalé Initiation", in: Man, vol.9, no.3, pp.397-422. KOLEVA, Tatiana, 1973a. "Institut des initiations en Bulgarie", in: Ethnologia Slavica, t.V, Bratislava, pp.163-185. vo: 1973b. "Proisho`denie vesennih devi=wih oby=aev u nekotoryh \-noslavxanskih narodov", Makedonski folklor, 12, str.63-66. KRSTI], B. 1984, Indeks motiva narodnih pesama balkanskih Slovena, SANU, Beograd. KULI[I>, [piro; @. P. PETROVI>, 1970. Srpski mitolo{ki re~nik. Beograd. LEEMING David Adams 1987. "Quests", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York 1987; vol.12, pp.146-152. LEVI STRAUSS, Claude 1966-1971, Mythologiques, I-IV, Paris. LEVINTON, G. A. 1980. "Iniciaci® i mifì", vo: Mifì narodov mira, Moskva, str.543-544. 1982 [1970], 'Neka op{ta pitawa izu~avawa svadbenog obreda", vo: Raskovnik, br.31, Beograd, str.95-102. LINCOLN, Bruce 1987. "Women's Inititaiton", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.7, pp.234-238. LONG, Bruce J. 1987. "Underwold", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.15, pp.126-134. LONG, Charles, H. 1963. Alpha. The Myths of Creation, New York, G. Braziller. LOTMAN, Á. M. 1969. "O meta®zike tipologi~eskih opisanii kulÝtuì". Vo: Trudi po znakovim sistemam, 4, str.460-477. LÜTHI, Max. 1970. Once Upon a Time: On the Nature of Fairy Tales, New York: Frederick Ungar Publishing Co. 1980. Der Aschenputtel-Zyclus. In: Vom Menschenbild in Märchen, ed.H. Janning, H. Geherts, and H. Ossowski, pp.39-58. Kassel: Roth. MAJERHOF, Barbara, 1986. "Obredi prelaza: proces i paradoks" vo: Gradina, XXI, br.10, str.18-39. MAJSTOROVI>, Mili¢, 1928. "Kraqice", vo: Glasnik etnografskog muzeja u Beogradu, sv.3, str.103-104. MANDEL, Ruth. 1983. "Sacrifice at the Bridge of Arta: Sex Roles and the Manipulation of Power". Journal of Modern Greek Studies 1:173-183. MARI], Sreten, 1965. "Igre i zbilja", vo: R. Kajoa, Igre i ljudi. Maska i zanos, Beograd, Nolit; str.9-28.

423

MATI], Vojin 1978, Psihoanaliza mitske pro{losti II, Beograd. MATOV, D. 1894. "Bele`ki vÍrhu brskata narodna slovesnostw" . Vo SbNU X, str. 278-323. MEGAS, A. Georgios, 1977. "Amor und Psyche", in: EM, Band 1, pp.464-472. MEHAUDEN, M. 1965. "Le secret central de l'initiation aux mystères d'Eleusis", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, 1965. pp.65-70.

MELETINSKIJ, E. M. 1960. "K voprosu o genezise karelo-finskogo /posa", vo: Sovetskax /tnografix, 4, Moskva, str.64-79. 1970. "Die Ehe im Zaubermärchen, ihre Funktion und ihr Platz in der Sruktur der Märchen", in: Acta Etnographica 19, S. 281-292. 1970. "Mif i skazka". Vo: Folwklor i etnografix, Leningrad. 1980. "Geroj", vo: MNM, t.1, Moskva, str.296-297. 1981 [1976] Poetika mita. Nolit, Beograd. 1982. "Pitawe primene strukturno-semioti~kog metoda u folkloristici", vo: Raskovnik, br.31, Beograd, str.49-67. MELETINSKIJ, E.M., S.|. NEKL\DOV, E.S. NOVIK, D.M. SEGAL 1969. "Problemy strukturnogo poisanix vol[ebnoj skazki", vo: TZS, IV, Tartu; str.86135. 1971. "E]e raz o probleme strukturnogo opisanix vol[ebnoj skazki", vo: TZS, V, Tartu, str.63-91. MENDELSON, E.M. 1965. "Initiation and the Paradox of Power: a Sociological Approach", in: Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.214-221. MILO[EVI>, Nada, 1968. "Struktura predawa i pripovedaka o proricawu sudbine pri roÚewu", vo: Rabotata na XIII kongres na Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija vo Dojran 1966 godina, Skopje, str.339-344. MLADENOVI>, Olivera, 1963. Proigravawe devojaka u okolini Beograda. Sarajevo. 1972. "Dobranke - "kraqice". vo: Glasnik Etnografskog Instituta. Beograd, str.19-20. MLADENOVSKI, Simo, 1973. "Lazarici vo Kozja~ijata (Kumanovsko)", vo: Makedonski folklor, 12, 1973, str.233-236. MORIN, Violette, 1992. "Héros et idoles", in: EU, vol.11, Paris, pp.373-376. NICOLAISEN, W. F. H. 1993. "Why Tell Stories About Innocent, Persecuted Heroines?", in: Western Folklore, vol.52, no.1, pp.61-71. NIEM, Christina, 1998. "Lily Weiser-Aall (1898-1987). Ein Beitrag zur Wissenschaftsgeschichte der Volkskunde", in: Zeitschrift für Volkskunde, I, S.25-52.

NI^E, Fridrih 1983, Ro|enje tragedije, BIGZ, Beograd.

NOVEVSKA, Zvezda 1975. "Ku}aricite vo Skopska Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 15-16, str.347352. 1990. "Obi~ai svrzani so u~eweto na `enskata ra~na rabota vo selata na Skopska Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 46, str.145-149.

424

NOVIKOV, V. Nikolaj, 1974. Obrazi vosto~noslav®nsko` vol{ebno` skazki, Leningrad. 1977. Baba - Jaga. in: Enzyklopädie des Märchens, Band 1, Her. vod K. Ranke. Walter de Gruyter, Berlin, New York; pp.1121-1123. OTTO Rudolf 1982 [1917]. The Idea of the Holy. An inquiry into the non-rational factor in the idea of the divine and its relation to the rational. Oxford University Press. New York. PANTTAJA, Elisabeth 1993. Going Up in the World: Class in "Cindarella", in: Western Folklore, vol.52, no.1, pp.85104. PAPI], @arana 1997. Polnost i kultura. Telo i znanje u socijalnoj antropologiji. Prosveta, XX vek. Beograd. PAVLOVI], M. 1985. Obredno i govorno delo. Beograd. 1986. "Junaci se `ene i `ene-junaci", vo: Narodno stvarala{tvo - Folklor. Beograd, str. 1987. Poetika `rtvenog obreda. Nolit, Beograd. PEARSON, A. C., 1913. "Heroes and Hero-gods Greek and Roman, in: ERE, Edinburg, pp.652. PENU[LISKI, Kiril, 1965a. "Nepoznato predanie za Marko Kralevi} i Sekula Detence", vo: Narodno stvarala{tvo. Folklor, sv.13-14; str.991-999. 1965 b. "@enidba sa mrtvacem u makedonskom folkloru", vo: Narodno stvarala{tvo - Folklor, sv.13-14; str.1063-1068. 1968 a. "Nare~nicite vo makedonskoto narodno tvore{tvo", vo: Rabotata na XIII kongres na Sojuzot na folkloristite na Jugoslavija vo Dojran 1966 godina, Skopje, str.303-309. 1968 b. Juna~ki narodni pesni. Makedonska kniga, Skopje. 1983. "Marko Krale - legenda i stvarnost", Skopje. 1987. "Motivot 'Devojka bez race' vo makedonskata literatura i folklorot", vo: MF, br.39-40, str.5-21. 1988, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Mak. kniga, Skopje. 1998. "Instra`uvawata na J. Polivka na makedonskite prikazni", vo: Spektar, br.30; (vo pe~at). PERCO, Daniela, 1993. "Female Initiation in Northern Italian Versions of 'Cindarella' ", in: Western Folklore, vol.52, no,1. pp.73-84. PETROVI>, @. P. vidi: Kuli{i¢ [piro Petrovi}, Svetozar, 1965. "Rje~nik knji`evnih termina i pojam knji`evne terminologije", in: Umjetnost rije~i, 9, br.1, str.3-49. PETROVSKI, Bla`e, 1992. Transformiraweto na makedonskiot juna~ki epos, Institut za folklor, "M. Cepenkov", Skopje. 1997. "Makedonskiot naroden epos. Kontinuitet i promeni", vo: Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija. Makroproekt "Istorija na kulturata na Makedonija", kn.6, MANU, Skopje; str.91-94. PETTAZZONI, Raffaele 1959. "The Surpreme Being: Phenomenological Structure and Historical Developement", in: The History of Religions, University of Chicago Press, Chicago, pp.59-66. (Ed. by Eliade and J.M. Kitagawa). POCS, Éva, 1986. Tündér és boszorkany Délkelet - és Közép-Europa hataran, Budapest.

425

1989. "Hungarian Taltos and his European Parallels", in: Uralic Mythology and Folklore, ed. by M. Hoppal - J. Pentikäinen, Budapest - Helsinki, (Ethnologica Uralica 1), pp.251-276. 1992. "Nyers és fött": Halal és élet. A kulturalis vivmanyok helye az Europai parasztsag archaikus vilagképében", in: Kultura és tradicio I-II. Tanulmanyok UJVARY ZOLTAN tiszteletére. Miskolc, pp.l1-21. 1995. "Traces of Indo-European Shamanism in South East Europe", in: Folk Belief Today, Ed. by Mare Koiva and Kai Vassiljeva, Tartu, pp.366-373. POLIVKA, Jir`i, 1927. "Dve pripovetke o metamorfozi spola iz okoline Soluna", vo: Prilozi za kwi`evnost, jezik, istoriju i folklor, VII, Sv. 1-2, Beograd, str.1-22. POPVASILEVA, Aleksandra, 1983. "Prikaznata Siljan [trkot" spored na{ite nao|awa na terenot", vo: Makedonski folklor, br.32, str.55-73. 1997. Problemi na narodnata proza, Inst. za folklor, Skopje. POPOVI>-PERI[I>, Nada 1989. "Dve politike tela: ve{tica i vila". Pogovor vo: T. R. ­orÚevi¢, Ve{tica i vila u na{em narodnom verovawu i predawu. De~je novine, Beograd. PROKOPIEV, Aleksandar, 1994. "Opredeluvawe na terminot skazna, bajka ili vol{ebna prikazna?", Spektar, 23-24, str.197-204. 1997. "Skaznata i magijata. (Vrz primerot na makedonskata skazna)". Vo: Narodnoto tvore{tvo na po~vata na Makedonija. Makroproekt "Istorija na kulturata na Makedonija", kn.6, MANU, Skopje; str.71-84. PROP, V. JA. 1976. FolÝklor i de`stvitelÝnostÝ, Moskva, Izd. Nauka. 1990 [1946], Historijski korijeni ~arobne bajke. Svijetlost, Sarajevo. RADENKOVI>, Qubinko 1982. "Ruska istra`ivawa folklora - Tartusko-moskovska {kola", vo: Raskovnik, br.31. Beograd, str.41-48. RADIN, Paul 1957. Primitive Man as Philosopher. Dover Publications, inc. New York. RANK, Otto 1957 [1909]. The Myth of the Birth of the Hero. Robert Brunner, New York. RANKE, Kurt, 1967 [1966]. "Kategorienprobleme der Volksprosa", in: Fabula, Bd.9, S.4-12. RENFROE, Cheryl, 1998. "Initiation and Disobedience: Liminal Experience in Angela Carter's 'The Bloody Chamber' ", in: Marvels & Tales. Journal of Fairy-Tale Studies, Vol. 12, No.1, pp.82-94. RE^NIK NA MAKEDONSKATA NARODNA POEZIJA, 1983. Institut za makedonski jazik "Krste Misirkov", Skopje. t.I. RICKETTS, M.L. 1981. "Androginija", vo: Enciklopedija `ivih religija, Nolit, Beograd., str.37-39. ROBERTS, Warrren, 1958. The Tale of the Kind and Unkind Girls. Suplement-Serie zu Fabula. Berlin. RODE, Ervin 1991. Psyche. Kult du{e i vera u besmrtnost kod Grka. Izd. knji`. Z. Stojanovi}a, Sremski Karlovci - Novi Sad. ROHEIM, Geza, 1953. "Dame Holle: Dream and Folk Tale (Grim No.24)", in: Robert Lindner, ed., Explorations in Psychoanalysis. New York; Julian Press. 1970. Héros phallique et symboles maternels dans la mythologie australienne. Paris, Gallimard. RÖRICH, L. 1964. Märchen und Wirklichkeit. Franz Steiner verlag GMBH, Wiesbaden. RUBINSTEIN, Ben.

426

1982 [1955].The Meaning of the Cindarella Story in the Developement a Little Girl. In Cindarella: A Folklore Casebook, ed. A. Dundes, pp.219-228. NY: Garland Publishing Co. RUDOLPH, Kurt 1987. "Mystery Religions", in: The Encyclopedia of Religion (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.10, pp.230-239. SAZDOV, Tome 1976. Makedonskata narodna poezija. Kultura, Skopje. 1988. Makedonska narodna literatura, Skopje. 1996. "Zapisot na \or|ija Pulevski na narodnata pesna za Marko Krale i Dete Dukadin~e", vo: Spektar, br.27, str.119-123. SANTARCANGELI, Paolo, 1979. Le lyvre des labyrinthes. Histoire d'un mythe et d'un symbole.NRF, Gallimard, Paris. SBORNIK NA NARODNI UMOTVORENIJA, Sofija, br.1-50. SCHEIN, Seth, 1989 [1984]. Smrtni junak. Globus, Zagreb. SCHÖNBECK, Hans-Peter, 1977. "Achilleus", in: EM, Band. 1; Walter de Gruyter, Berlin; pp.61-65.

SCHROEDER Roger 1992, Initiation and Religion. A Case Study from the Wosera of Papua New Guinea. Studia Instituti Anthropos, 46, Fribourg. SCHURTZ Heinrich, 1902, Alterslassen und Männerbünde. Berlin. SENC, Stjepan, 1988 [1910]. Gr~ko - hrvatski rje~nik, Zagreb. SEGAL, Robert A. 1987, Joseph Campbell. An Introduction, Garland Publishing, Inc, New York. SENN, Doris, 1997. "Osvrt kon knigata na Calvetti, Anselmo: Alle origini di miti, fiabe e leggende. Teoderico e altri protagonisti. Ravenna: Longo 1995", in: Fabula Bd.38, 1-2, S.136-138. SIIKALA, Anna-Lena, 1978. The Rite Technique of the Siberian Shaman, FFC, 220; Helsinki. SKOK, Petar, 1971. Etimologijski rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. T.1, JAZU, Zagreb. SPENCER, Baldwin and GILLEN, F.J. 1904. Northern Tribes of Central Australia. Macmillan and Co., London. SPITZ, Christian 1994. Questions d'adolescents, Ed. O. Jacob, Paris. SREJOVI], D. 1958. "Les anciens éléments balkaniques dans la figure de Marko Kraljevi}", in: @iva antika, VIII, sv.1, Skoplje; pp.75-97. SREJOVI>, D. i CERMANOVI>, A. 1979. Re~nik gr~ke i rimske mitologije. Beograd. STOJANOVIC, Lidija 1993. "L'institut d'inititation envisagé dans le cadre de "Globale Village", XIX FILLM Congrès, Brasilia. 1996. "The Archetype of Initiation on the Threshold of the Third Millennium", in: Contemporary Folklore: Changing world view and tradition. Tartu, pp.195-210. 1996a. Tanatolo{kiot pravzor na `ivotot. Fenomenot `rtvuvawe vo makedonskata narodna kni`evnost. Institut za folklor, kn.23, Skopje. 1996b. "Ossobenosti {amanizma v Kalevale ...", in: FU8, str.433-438. STOJAN^EVI], Vidosava,

427

1972. "Obredi na voveduvawe (inicijacija) vo svadbenite obi~ai kaj srbite, makedoncite i kosovsko-metohiskite albanci", vo: Makedonski folklor, 9-10, str.17- 31. STONE, Kay 1985. The Misuses of Enchantment: Controversies on the Significance of Fairy Tales. In Women's Folklore, Women's Culture, eds. Rosan Jordan and Susan Kal~ik. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. 1975. Things Walt Disney Never Told Us. Journal of American Folklore 88:42-49. SPIROVSKA, Leposava, 1974. "Ku}aricite vo Skopska Crna Gora", vo: Makedonski folklor, 14, str.251-252. SVETIEVA, Aneta, 1995. "Novogodi{ni obi~ai vo Kratovsko", vo: Etnolog, God. IV br. 6, Skopje, str.99- 111. [MAUS, A. 1967. "Neomitologizmot" i jugoslovenskata narodna epika", vo: Literaturen zbor, XIV, br.19. Skopje. br.3, TAHO-GODI, A.A. 1980. "Geroj", vo: MNM, Moskva, t.1, str.294-296.

TANOVI>, Stevan, 1928. "Za{to mlado`ewa ne skida kapu pri ven~awu", vo: GEM, kw.3, str.102-103; Beograd. TARNER, Viktor, 1986, "Varijacije na temu liminalnosti", vo: Gradina, XXI, br.10, str.40-56. TARNER, Terens 1986, "Transformacija, hijerarhija i transformacija: jedna preformulacija van Genepovog modela strukture obreda prelaza", vo: Gradina, XXI, br.10, str.57-73. TASEVSKA, Violeta, 1983. Mitovi i mitolo{ki elementi vo makedonskite narodni prikazni. Skopje, (magisterska teza). 1985. "Mitot za sleguvawe vo 'Dolna zemja' vo makedonskite vol{ebni prikazni", vo: Kulturen `ivot, XXX, br.9-10, str.45-50. 1996. "Mitot na makedonskata narodna prikazna", Studii za makedonskiot jazik, literaturz i kultura, Zbornik referati od Vtorata makedonskosevernoamerikanska slavisti~ka konferencija za makedonistika, Skopje, str.311319. TATAR, Maria. 1987. The Hard Facts of the Grimms' Fairy Tales. Princeton, NJ: Princeton University Press. TATAROVSKA, Lenka 1994. "Transformacii na obrednite strukturi", vo: Spektar, 23-24, str.249-274. 1996. Metamorfozite vo makedonskite narodni umotvorbi (Metafizika na sinkretizmot) - doktorska disertacija. Skopje. TAYLOR, Archer, 1964. "The Biographical Pattern in Traditional Narrative", in: Journal of Folklore Institute, I, pp.114-129. TESTART, Alain, 1990, L'Australie, in: Le grand Atlas des Religions. Ed. par Charles Baladier et comp., Encyclopædia Universalis France S.A., pp.81-82. 1992, De la nécessité d'être initié. Société d'éthnologie. Nanterre. 1993. "Des Rhombes et des tjurunga", in: L'Homme, 125, XXXIII (1), pp.31-65. THOMAS, Susane Sara, 1995. " 'Cinderella' and the Phallic Foot: The Symbolic Significance of the Tale's Slipper Motif", in: Southern Folklore, Vol.52, no.1, pp.19-31. THOMPSON, Stith,

428

1951. The Folktale. New York: The Dryden Press . 1958. Motif-Index of Folk Literature, vol.1-6, Copenhagen. TOPOROV, V. N., 1992. "E]e raz o frakijskom vsadnike v balkanskoj i indoevropeiskoi perspektive", vo: Obraz mira v slove i rituale. Balkanskie =tenix ³ I, Institut slavxnovedenix i balkanistiki RAN, Moskva; str.3³32. TURCAN, Robert, 1963, " 'Le roman initiatique': A propos d'un livre récent", in: RHR, pp.149-199. TURKALJ, Nenad, 1972. Enciklopedijski leksikon - Mozaik znanja. Muzi~ka umetnost. Interpres, Beograd. URO[EVI], Vlada, 1993. Mitskata oska na svetot, NIO "Studentski zbor", Skopje. UTHER, Hans-Jörg, 1979. Crescentia in: EM, sv.3, pp.167-171. VAKARELSKI, Christo, 1970. "Jeux et coutumes théâtrales chez les Bulgares". Ethnologia Slavica, t.I, pp.121-142; Bratislava. van GENNEP, Arnold, 1981 [1909] Les rites des passage, Picard, Paris. VERNANT, Jean - Pierre 1979. "A la table des hommes", in: M. Detienne et J. P. Vernant, La cuisine du sacrifice en pays grec. Gallimard, Paris. VIERNE, Simone 1987 [1973]. Rite. Roman. Initiation, PUG, Grenoble. von BEIT, Hedwig, 1952, Symbolik des Märchens, Berne. 1956. Gegensatz und Erneuerung im Märchen. Berne. VROCLAVSKI, K. 1989. "Tipolo{ki indeks na motivite po AT", vo: Cepenkov, Makedonski narodni prikazni, 5, str.301-306. WEBSTER HUTTON 1908. Primitive Secret Societies. A Study in Early Politics and Religion. Macmillan Company, New York. WECKMAN, George 1987. "Secret societies", in: Encyclopedia of Reloigion, (ed. M.Eliade), Macmillan publishing Company, New York; vol.13, pp.151-154. WEHSE, Rainer 1979. Cindarella (AT 510 A, B). In Enzyclopädie des Märchens. Band 3, Lief.1, Berlin - New York: Walter de Gruyter. WEISER, Lily, 1926. "Germanische Hausgeister und Kobolde". In: Niederdeutsche Zeitschrift für Volkskunde, 4, S.1-19. 1927. Altgermanische Jünglingsweihen und Männerbünde. Ein Beitrag zur deutschen und nordischen Altertums - und Volkskunde. Bühl (Baden). WESTERN FOLKLORE, 1993. Perspectives on the Innocent Persecuted Heroine in Fairy Tales. Vol.52, No.1. ed. by C. Bacchilega and S. S. Jones. WHITING, John W. M., KLUCKHOLM, Richard, and ANTHONY, Albert 1958. The Function of Male Initiation Ceremonies at Puberty. In: Eleanor Maccoby, Theodore Newcomb, and Eugene Hartley (eds.), Social Psychology (3d ed.); pp.359-370. New York: Holt, Reinhart & Winston. WIDENGREN, G. 1965. "Some Reflections on the Rites of Initiation" (in the Light of Papers presented at Strasburg). in Studies in the History of Religions. X. Initiation. (Ed. by C. J. Bleeker). Leiden E. J. Brill, pp.287-309.

429

WINTERSTEIN, Alfred, 1928. "Die Pubertätsriten der Mädchen mit deren spuren im Märchen", in: Imago 14, pp.199274. WISSOVA, Paulys, 1903. Realencyclopädie der classischen altertumwissenschaft, Stuttgart. XANTNAKOU, Margarita 1988. Cendrillon et les soeurs cannibales. De la Stakhtobouta maniote (Grèce) à l'approche comparative de l'antropophagie intraparentale imaginaire. Cahiers de l'homme, vol. XXVIII, Paris: Éditions de l'École des Hautes Études en Sciences Sociales. YOUNG Frank W. 1965. Initiation Ceremonies. A Cross-Cultural Study of Status Dramatization. The Bobbs-Merrill Co., Inc. New York,. ZE^EVI], Slobodan 1965. "Odre|ivanje sudbine pri ro|enju u Ju`nih Slovena", vo: Narodno stvarala{tvo Folklor, IV, sv.15-16, str.1215-1221. ZIPES, Jack, 1983. Fairy Tales and the Art of Subversion: The Classical Genre for Children and the Process of Civilization. New York: Methuen. 1987. ed. and trans.The Complete Fairy Tales of the Brother Grimm. New York: Bantam Books. 1987a: "On Analyzing Fairy Tales: 'Little Red Riding Hood' Revisted", in: Western Folklore, vol.46, no.2, pp.97-106. 1993. "Spinning with Fate: Rumpelstiltskin and the Decline of Female Productivity", in: Western Folkore, vol.52, no.1, pp.43-60. 1993a. The Trials & Tribulations of Little Red Riding Hood. New York: Routledge. ZUMWALT, Rosemary Lévy 1988. THE ENIGMA OF ARNOLD VAN GENNEP (1873-1957): Master of french Folklore and Hermit of Bourg -la-Reine, FFC No.241, Helsinki.

430

Information

UNIVERZITET "KIRIL I METODIJ"

435 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

507316


You might also be interested in

BETA
UNIVERZITET "KIRIL I METODIJ"