Read Makedinija_BR_607.pdf text version

ISBN 0542-206 X

SCENARIO

Ilustrirana revija na Maticata na iselenicite od Makedonija

Top

Makedonija

Izdava~: Matica na iselenicite od Makedonija Izdava~ki odbor: Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav Stankovi}, Sofija Stefkovska, Todor Petrov, Angelka Mihajlovska, Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski Za izdava~ot: M-r Ivan Xo Petreski Glaven i odgovoren urednik: Evrosima Lokvi~ka Administrator: Jovan~e Jovanovski Lektor: Pavlina Nu{eva Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska, Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov Aleksandra Sokolovska, Vladimir Tulevski, Emilija Petreska i Nata{a Despotovska Dimitrievska Dopisnici: Mende Mladenovski, Kiro Kiproski, Marjan Velevski, Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi}, Tomo ^alovski, Ivica ^elikovi}, Jaglika Naumova, Viktor Velkov, Sini{a Stankovi} i Dra{ko Antov Prevod: prof. Vesna Stevkovska Fotoreporter: Robert Spasovski Likovno ­ grafi~ko ureduvawe: Marjan Delevski Pe~ati: "Grafodent", Skopje Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje tel. ++389 2 3 222 101 www.maticanaiselenici.com e-mail: [email protected]

Prviot broj na ilustriranata revija za iselenicite ,,Makedonija" izleze vo oktomvri 1953 godina.

GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION IBAN Za Evropa 48 EUR MK 07200001275137645 Za Avstralija 100 AUD MK 07200001499528133 Za Amerika 80 USD MK 07200001581931670 100 CAD MK 07200001581934289 STOPANSKA BANKA AD SKOPJE 40655549 - 4030996116744 SBAD Skopje, "11 oktomvri" br.7 korisnik: "MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA, ul. "27 mart" br.5, 1000 Skopje pfax: 7 pretplata za ilustrirana revija "Makedonija" MB 4065891 - 4030993125777 SWIFI CODE STOB MK 2X

ukure{t, sudbina ili ne? Bukure{t bi vtorpat i pomina.Bi edna{ vo minatoto, se povtori vo 2008 godina. Arno ama, po s$ izgleda samo Bukure{t ne ni e sudbina. Ovaa dr`ava ima mnogu sudbini, vakvi ili onakvi, zavisno od toa koi scenarija se ostvaruvaat? Na{a makedonska sudbina ni se na{ite politi~ari. Za majka Makedonija, odnavek se vrtat bezbroj scenarija, sakani ili ne. Postojano imame problem so imeto, identitetot so barawata na narodot. No, prvoto dobro scenario ni se slu~i koga Makedonija ja potvrdi dr`avnosta vo devedesettite godini na referendumot koj mina so nezapameten visok procent na uspe{nost. Demokratskite procesi ni gi otvorija vratite kon Evropa, kon podobra idnina, no, za `al, i po 17 godini dr`ava, namesto ugore Makedonija odi nadolu, talkaj}i po nekoi nerazbirlivi scenarija. I koga bevme na pragot na vleguvawe vo NATO- alijansata, pak, ni se slu~i Bukure{t. Megutoa, i ovojpat po nekakvo scenario {to drug ni go napi{a. Makedonskiot politi~ki vrv, koj prvpat poka`a nekakvo politi~ko edinstvo, ja promovira{e prikaznata deka nekoj tamu stavil veto poradi nere{eniot spor so imeto Makedonija. Nekoj tamu, ima problem za koj nie se ,,ispotresovme". Arno ama, tu|iot problem e tu| problem, no, zo{to nie imame problem. Zo{to, zatoa {to i porano, a i sega ne sme imale vrv i podgotveni pregovara~i koi na protivnikot }e mu postavat nekoi prosti pra{awe - ,, kako toa vojskite na Filip i Aleksandar se borele sami protiv sebe", zo{to Aleksandar Makedonski ne se vika Aleksandar gr~ki? Pa ~ekaj barem prost odgovor, pa da vidi{. Arno ama treba da si ja znae{ istorijata. Zo{to za politikata velat deka e K.....? Na{iot narod, po Bukure{t, pak, nasedna na tv- prikaznite na na{iot politi~ki vrv, bez kohabitacija, koj ni objasni i plasira{e scenario deka tolku zemji se so nas, site ne poddr`uvaat, duri i najmo}niot me|u site, ama toj {to ima problem so nas stavil veto. Pazi film so scenario za ,,svadbata" na koja ,,svatovite od Makedonija" ne bea pokaneti. Svadbata pomina so slavenicite Hrvatska i Albanija, a makedonskata svadba ostana za nekoi drugi vremiwa. @alosno! Vo po~etokot na devedesettite kade be{e Albanija, pa Hrvatska koja minuva{e niz ,,oluja", Bugarija so site op{testveni slabosti, pa Romanija, koga Makedonija be{e zemja na stabilnost vo Jugoisto~na Evropa zaedno so Slovenija. I, narodot si izbra rakovodstvo, edno pa drugo, taka po red, i ,,oazata na mirot" stana oaza na Balkanot vo koja nikoj ne pie voda. Makedonskite ~ekori vo mesto, ili tapkaweto nanazad, vremeto sepak, }e go potvrdi toa, pak, se nekoi scenarija po koi poleka i poleka se odmotuva kotelecot na Gordieviot jazol, koj ne i nosi dobra idnina na Makedonija. Svadbata na NATO pomina, vtoriot Bukure{t e zad nas i sega po~na novo scenario vo koe makedonskiot parlament se samoraspu{ti, klupite ostanaa prazni, i zaka`ani se vonredni parlamentarni izbori, po voljata {to ja protna ,,opozicijata" od albanskiot blok. Vladeja~kata garnitura so ra{irena usta ja ,,goltna jadicata". I, Vladata padna! Zo{to? Koj prv po~na... [to im treba{e na onie koi vladeat da se razvladuvaat? Koj li bega od vlast i zo{to. Edna{ toa se slu~i

B

Evrosima Lokvi~ka

vo Makedonija so DA, koja poradi neispolneti vetuvawa kon narodot se povle~e od vlasta i zgasna. Sega, {to im treba{e na ovie mozoci da povle~at ~ekori i da vlezat vo scenario od koe pretpostavuvam deka nema da se izrodi horor film. Pak li e vo pra{awe formulata za imeto, so identitetot na Makedonecot, koj izbira s$ duri i siroma{tija, no ne go dava imeto za vlez vo NATO i EU. Pazi bogati, silen narod. Ama, mene ne{to drugo me kopka, nekoe poinakvo scenario po koe Makedoncite od albanska nacionalnost, ne gi interesira nitu imeto, nitu NATO, nitu EU. Tie imaat rezervni dr`avi! Taka barem velat anketite na kompetentnite ,,guru politi~ki stru~waci" so ~ii procenki i odi za visokiot rejting na vladetelite se zatskrivaat site slabosti od najavenata ekonomska revolucija na 100- te ~ekori. I, stignavme do najgolemata tajna i do toa koi se site popusti {to treba da se napravat za da se zadovolat barawata na onie bez koi ne mo`e da se vladee vo Makedonija. Mo`no li e vakvo scenario spored koe Makedonija u{te edna{ }e go menuva Ustavot, znameto, }e ja menuva himnata. Menuvaweto na Ustavot kaj nas ne e novost. No, dali postojat ramki po onaa ohridska, martovska, majska? Kakov li goblen }e ni izvezat? Koj mo`e da pretpostavi? Vremeto }e poka`e. No, {to od toa ima narodot i site narodnosti na ovoj makedonski prostor? Koe scenario }e go vidime i do koj film }e dojdeme sega koga s$ po~esti se pra{awata kako da se pre`ivee. Koj }e investira vo Makedonija, koj }e go plati tro{okot od 4 milioni evra predvideni za vonrednite parlamentarni izbori. Zo{to tie pari, ako ve}e gi ima vo nekoja buxetska fioka ne se iskoristat za ekonomski potezi za re{avawe na bezraboticata, za socijalno nezgri`enite, za idninata na mladite. Da si odi{ od vlasta kako privremeno re{enie, veruvaj}i vo sopstveniot povtoren stopostoten uspeh, bidej}i nema{ protivnik, za da dobie{ nov ~etirigodi{en madat i taka da vladee{ {est godini, namesto ~etiri plus ~etiri, ne e rezon. Zo{to, se razbira sekoe zo{to ima i odgovor vo zatoa {to... S$ e arno, ako odi po scenarioto na vlasta, ama ako ne se ostvari predvidenoto vo tekstot i ne se napravi sakaniot film, a mora da se pravat golemi otstapki e toga{ te{ko i gorko na narodot koj ne znam kako u{te edna{ }e go ispie gor~livoto objasnuvawe deka odime napred, deka sme vo progres, deka mora da e taka, bidej}i sme pove}enacionalna dr`ava, deka sekoj koj `ivee tuka ima pravo na Makedonija. Vremeto i odgovorite brzo }e dojdat, }e se otvorat kartite }e se vidi koj pie, a koj voda nosi...Samo filmot da ne bide crn, so u{te eden epilog vo koj Makedonija pak }e bide raspar~ena, sega ne od golemite sili, tuku od sopstvenata politi~ka elita koja za volja na vistinata narodot sam si ja izbira.

3

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

MAKEDONIJA SO NEJZINITE INSTITUCII I NA[INCITE OD DIJASPORATA

Ogledalo

VREME ZA

Pi{uva: M-r Ivan Xo Petreski

emam, ama ba{ nikakva pri~ina da go tajam vo sebe ona {to go mislam za mestoto i ulogata na na{eto, makedonsko, iseleni{tvo za `ivotot na makedonskata dr`ava: {to podaleku ste od na{ite gajliwa vie {to se iselivte pred pet-{est, triesetina ili pove}e godini, vie {to od politi~ki, ekonomski ili, pak, avanturisti~ki, ili koi i da se pri~ini go napu{tivte rodniot kraj i zaminavte po Amerikine, Kanada, Avstralija ili, pak, se rasprsnavte niz Evropa i tamu se vgnezdivte mi se ~ini tolku-podobro! I sega vo ovie momenti koga Republika Makedonija se naprega od petni `ili da vleze vo me|unarodnite institucii na obedineta Evropa jas sum s$ poubeden deka kolku ste podaleku od nas, tolku podobro. Vie ni{to ne storivte za svojot star kraj ili, pak, sosema malku i periodi~no. Ne e ubavo i ne ~ini {to mnogute iseleni~ki patriotski organizacii izumiraat-qubovta i spomenot kon tatkovinata traat mnogu kratko, edna do dve godini, a ~esto - ni tolku. Vtorata generacija na potomcite e vrzana za tatkovinata na nivnite roditeli samo so skaznite na nivnite raska`uvawa za nea i od nea; tretata generacija }e ti se naluti i }e te ismee ako i re~e{ deka se Makedonci, a ne Amerikanci, Papuanci ili Kana|ani. Zarem tolku e so~uvano i toa malo ~uvstvo kon nivnoto nekoga{no makedonsko ogni{te.!? Da, da, jasno e: tragedijata na iseluvaweto na Makedoncite, dali tie bile hristijani ili muslimani, od nivnata zemja e bolen del od makedonskoto minato i istorija. Si velam, ama i mislam: zo{to toa da e samo makedonska tragedija, koga fenomenot na iseluvaweto podednakvo bil i e del na sekojdnevieto na, re~isi site balkanski, evropski pa i svetski narodi. Emigriraweto i migriraweto na narodite postoi so vekovi, nekoi prisilno od vojnite, a nekoi vo potraga na podobar ekonomski `ivot, no,

N

Zo{to nikoj vo tatkovinata osven Maticata, ne se gri`i za na{ite vo svetot. - Samo so iskrena qubov kon nacijata i narodot makedonski sekoja politi~ka nomenklatura vo Makedonija mo`e da gi pridobie svoite neotu|eni bra}a i sestri vo Dijasporata.-]e zgasne li makedonskiot jazik vo ~etvrtata generacija na iselenicite?

i od politi~ki pobudi. Koga pak jas bi se pra{al koe iseleni{tvo e najkompaktno i najorganizirano, koe{to si ja saka tatkovinata, }e ka`am deka toa e hrvatskoto! Toa e ona hrvatsko iseleni{tvo koe po osamostojuvaweto na ,,ljepa na{a otaxbina Hrvatska» i obezbedi ogromna suma i te{ki milioni dolari, franci, marki i razno-razna svetska valuta, so koja taa na{a bratska republika vo najdramati~nite momenti si go odbrani svojot dignitet i suverenitet kako samostojna dr`ava, no, vo ogromni razmeri pomogna i vo noviot ekonomski razvoj na Hrvatska pred priklu~uvaweto vo evropskoto semejstvo. Ottamu mo`am da zaklu~am deka na{ata makedonska emigracija nekako si ja podzaboravi svojata tatkovina. Ova ne e zaradi toa {to nu`no ni se

4

Ogledalo

OTREZNUVAWE

vlastite vo nea da zazemat eden poinakov stav i kurs, mislam patriotski i demokratski, kon na{ite iselenici. Makedonija ne smee da si gi izgubi svoite ~eda rasfrlani po site meridijani na Zemjinata topka. Maticata na iselenicite od Makedonija ne treba da se ostava sama na sebe vo za{tita na na{incite od Dijasporata, i taa da bide od politi~kata vlast marginalizirana vo na{eto makedonsko op{testvo. Tie {to ja rakovodat dr`avata treba da se osvestat od zamra~enite zabludi deka lu|eto anga`irani vo Maticata treba da i slu`at na dnevnata politika. Samo so iskrena qubov kon nacijata i narodot makedonski sekoja politi~ka nomenklatura vo Republika Makedonija mo`e da gi pridobie svoite neotu|eni bra}a i sestri vo Dijasporata. Vreme ni e da se osvestime. Izmislenite institucii za nekakvi partiski vrabotuvawa i re{enija na mladite poslu{nici vo formiranite agenturi, pa i vo onaa za iseleni{tvo ne great voda. Za takva politika se potrebni iskusni kadri, lu|e ispolneti so `ivot, koi znaat kako pulsira Makedonecot vo tu|ina, {to mu e najpotrebno da mu ja ispolni du{ata. Maticata so svoite posledni ~ekori se trudi, so dnevniot elektronski dopir so na{ite vo svetot, da imaat mo`nost sekojdnevno da se informiraat za site zbidnuvawa vo Makedonija. So vra}aweto na mese~noto ilustrirano spisanie se kompletira informativniot sistem na Maticata, koja so aktivnostite, pred s$, vo Evropa i vo Makedonskata pravoslavna crkva, i svetot, potvrduva deka e edinstvenata institucija koja misli na na{incite {irum svetot. Gri`ata za Makedonecot da glasa, da odi na izbori i da re{ava za makedonskiot demokratski napredok ostana samo kako edinstven predlog na Maticata, koja i natamu prodol`uva da se bori za legitimni pretstavnici na makedonskata dijaspora vo makedonskiot parlament.udno zo{to nikoj ne se pra{uva do koga s$ }e odi po staro od vremeto na komunisti~kiot re`im. Maticata i lu|eto vo nea nema da soprat i da se otka`at od Makedoncite vo Dijasporata i pokraj site obidi da se marginalizira nejzinoto mesto i uloga. Vremeto na nepravdata brzo doa|a...

potrebni nivnite pari, no, pove}e e zaradi opstojuvaweto i za~uvuvaweto na nacionalniot identitet, no vo posledno vreme i za za~uvuvawe na svoeto ime pred gr~kata histerija vo Evropskata unija i Obedinetite nacii. itam i slu{am po raznite glasila na Makedoncite i nivnite dru{tva i organizacii deka: demek vo ramkite na globalnata strategija na ovie asocijacii bila ,,afirmacijata na makedonskiot etni~ki, istoriski, kulturen i dr`aven identitet" i seto toa demek bilo vo funkcija na makedonskiot narod i negovata dr`ava Makedonija. A ne mi e jasno, na koja Makedonija mislat na{ite bra}a od preku okeanite, za{to ne gledam znaci deka ovie na{inci ja ~uvstvuvaat makedonskata dr`ava za svoja koga tamu `iveat, tvorat, a ni grst dolari ne

investiraat vo svojata navidum sakana Makedonija. Politiziraweto, pak, na na{ite iselenici otvoreno velam deka e naludni~ava ideja, koja na narodecov na{ ne mu nosi ni{to dobro. Kako {to mislam deka e nerealna namerata na{ite iselenici, od koi nekoi asalno i ne go znaat makedonskiot jazik ili, pak, ekspresno go zaboravile, tie da ja branat Makedonija i makedonskiot narod, a vo izminative godini i decenii ama ba{ ni{to ne napravile za nea ili, pak, za nego. A i zo{to, na krajot na krai{tata, bi napravile ­ nitu Makedonija, nitu Makedonecot ne se maloletni pa nekoj da se gri`i za niv, a `ivee tri, deset ili petnaeset iljadi kilometri daleku od niv? Po sevo ova ubeden sum, deka najdobro }e bide na{ata makedonska dr`ava i

5

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

MACEDONIA WITH ITS INSTITUTIONS AND THE MACEDONIAN DIASPORA

TIME FOR SOBERING

: Mirror

I

don't have any reason to conceal my feelings about the place and role of our Macedonian Diaspora in the present life of Macedonia: The farther you are away from our worries, you who moved away five, six years ago or thirty years or more, who immigrated because of political, economical or adventurous reasons, or for any other motive you left your homeland to move to America, Canada, Australia or to be scattered around Europe where you immured yourself, the better it seems to me! And now, in these moments when Republic of Macedonia makes enormous efforts to get into international institutions of united Europe, I am more and more assured that the farther you are from us the better. You haven't done anything for your homeland, or you only did slightly and periodically. It is not good that the many patriotic organizations of the immigrants are dying out ­ the love and memory of the homeland last very short, one year or two, often not even that long. The second generation of the descendants is connected to their parents' homeland only through storytelling; the third generation will become angry or laugh at you if you say they are Macedonians and not Americans, Papuan or Canadians. Is it even that little feeling for their formerly Macedonian hearth and home kept that much?! Yes, it is clear that the tragedy of the immigration of the Macedonian people, no matter if Christians or Muslims, is a painful part of the Macedonian past and history. I tell myself and I think why the tragedy is only supposed to be Macedonian, when the immigration phenomenon equally has been part of almost every country in the Balkans, Europe or the rest of the world. The emigration and people's migrating exist through the centuries, sometimes compelled by the wars, sometimes for a better life; sometimes the reasons have been economical, sometimes political. As far as I'm concerned, the best compact and best organized emigration is the Croatian one! It is the emigration which after the independency of the "beautiful homeland Croatia" provided an enormous sum of millions of dollars, francs, marks and other kinds of world's currencies that helped our brotherly republic in the most dramatic circumstances to keep its dignity and sovereignty as an independent country, also helping Croatia's new economic growth and its alignment in NATO and the European family.

W Why does no one in the homeland care th for the Macedonian fo people except for the House of Immigrants of Macedonia? ­ Only with true love to the nation and the Macedonian people every political nomenclature can conciliate its inalienable brothers and sisters in the Diaspora. - Is the Macedonian language going to be extinguished within the immigrants' fourth generation?

Therefore I came to the conclusion that our Macedonian emigration has somehow forgotten its homeland. It is not because we necessarily need their money, but rather for existence and for keeping our national identity and lately also for keeping our own name from the Greek hysteria in the European Union and the United Nations. I read and listen in all the different kinds of Macedonians' media, their societies and organizations that these associations' global strategy is "affirmation of the Macedonian ethnical, historical, cultural and national identity" and that all of this serves to the Macedonian people and their country of Macedonia. But what I don't understand is which Macedonia our brothers from oversea countries think about. I don't see any sign that these people feel the Macedonian country as their own when they live and produce there and do not invest even a few dollars in their so called loved Macedonia. To speak frankly, the politicization of our emigrants is a crazy idea which brings no good to anyone. As far as I am concerned, the emigrants' intention to stand up for Macedonia and Macedonian people is unrealistic. In the past few years or decades they haven't done anything for it, some of them don't even really speak the Macedonian language and some have it expressly forgotten. And why would they eventually do anything ­ neither Macedonia, nor the Macedonian people are immature and need someone who lives three, ten or fifteen thousand kilometers away to take care of them. After all, I am

convinced that it would be the best if our Macedonian country and its authorities can have a different attitude and course, I mean patriotic and democratic, towards our immigrants. Macedonia can not afford losing its children scattered over all meridians of the earth. The House of Immigrants of Macedonia should not be left alone in protecting its people in the Diaspora and to be part of the political authorities who are marginalized in our Macedonian society. Those who run the country should come to their senses and awake from their dark delusions that people engaged in the House of Immigrants should serve the daily policy. Only with true love to the nation and to the Macedonian people every political nomenclature can conciliate its inalienable brothers and sisters in the Diaspora. It is about time for us to wake up. The fictitious institutions for some employment through the political parties and the young people's settlement in the formed agencies, even the one for emigration, can not "warm the water". For this kind of politics experienced and skillful people are needed, people with fulfilled lives that would know how the Macedonians abroad think and feel like, what is the most important for them to fill their souls up. The House of Immigrants of Macedonia with its last steps working on the daily electronic contact with our people abroad and let them have the chance to be always informed of everything that is happening in Macedonia. With return of the monthly illustrated magazine the information system is completed by the House of Immigrants, whose activities mostly in Europe, the Macedonian Orthodox Church, as well as the rest of the world, confirmed that it is the only institution that cares for our people around the world. The care for Macedonians to be able to vote and decide for a Macedonian democratic progress remains only as a suggestion from the House of Immigrants which is still fighting for legitimate representatives of the Macedonian Diaspora in the Macedonian Parliament. It is strange that no one wonders how long the replacement of the communist regime will take. The House of Immigrants of Macedonia and the people working will not cease and will never give up the Macedonians in the Diaspora even considering all the attempts in marginalization of its place and role. The time of injustice comes soon... Written by M.Sc. Ivan Joe Petreski

6

OSVESTUVAWE !

Niz klu~alka

P

red gr~koto diplomatsko pretstavni{tvo vo Skopje so denovi stojat vo rezerva, za nedaj bo`e, delovi od podvi`nata `elezna ograda {to se postavuva vo slu~ai na demonstracii i bezredija. Posledniov mesec ~esta slika bea i pripadnicite na specijalnata policija postroeni vo kordon, so {lemovi, panciri, palki i {titovi vo raka. Pri~ina be{e i s$ u{te e, stravot od makedonskite gra|ani da ne dojdat i pred jarbolot na koj se vee gr~koto zname srede Skopje, da go iska`at svojot revolt i bes protiv neciviliziraniot, nacionalisti~ki i {ovinisti~ki odnos na zabludenite politi~ari pod dirigenskata palka na Karamanlis i negovata maskota Bakojani. Tie mislat deka Skopje e Solun ili Atina kade po diktat se sobiraat zapalenkovci za da se derat i ligavat izvikuvaj}i antimakedonski paroli.

mati kaj koi nadvladeaja stravot i omrazta pred razumot. Pregovorite za imeto prodol`ija, nasproti toa {to vo Makedonija nabrzina se slu~ija i promeni koi i ne se o~ekuvaa. Pratenicite od vladeja~kite partii dobrovolno si otidoa doma raspu{taj}i go parlamentot na polovina mandat so uveruvawe deka na vonrednite izbori na po~etokot na juni }e odnesat pogolema pobeda od preju thodnata i }e vladeat u{te novi ~etiri godini. Za nekoi toa be{e ludost, za nekoi hrabrost, no kako i da e Grcite se izraduvaa smetaj}i deka }e dobijat vo vreme i }e Pi{uva: Vladimir profitiraat od toa {to na{ive ovde }e Tulevski se borat do smrt vo predizbornata arena, {to na krajot na krai{tata ne vetuva edinstvo koe e potrebno za soo~uvawe so nadvore{niot ,,neprijatel".". Ama, Gr Grcite treba da r ne se slu~i toa {to bi odgovaralo z znaat deka na{eto na zamislenoto gr~ko scenario. NaMakedoncite ne se na nivoto na gr~kiot protiv. Kolku i da postojat razliki i n najgolemo oru`je plebs, toa go doka`aa vo celiot ovoj peripoliti~ka netrpelivost me|u partiite od so dostoinstveno odnesuvawe, so posto- e vo faktot {to re~isi i nivnite lideri vo Makedonija, kolku jano umereno me|unarodno komunicirawe, eden milion dr`avjani na i da se stava pod znak pra{alnik koso razbirawe i podavawe raka, so otstapki, habitacijata me|u pretsedatelot na dobra volja i anga`iranost da se re{at Grcija doma zboruvaat na dr`avata i premierot, realnosta e me|usosedskite problema. Ako mislat deka ubav i te~en makedonski sosema poinakva. Za imeto site se so}e gi napadneme i }e bideme agresori, kako jazik. A, toa oru`je najglasni vo edno: da ne se premine crve{to ~esto tvrdat, toga{ mnogu se la`at. Tie nata linija, da ne se dozvoli so nikaktreba da znaat deka na{ite nameri i poli- daleku puka. va dodavka i kombinacija da se dovede tikata, za dobrososedstvo, koja ja vodime vo pra{awe nacionalniot identitet, ne se voinstveni. Za nas e dovolno i toa jazik i kultura.kultura. Osven ova, {to poleka svetot ja doznava vistinata za mo`ebi za prvpat, po podolgo vreme, ukradenata makedonska teritorija, za egzodusot na Maked- drasti~no se smeni i javnoto mislewe. Makedoncite sfatija oncite od egejskiot del od Makedonija, za asimilacijata, za deka ne mo`e vo nekoja beskone~nost da bidat moneta za pottorturite i terorot {to i denes se vr{i vrz malcinstvoto kaj kusuruvawe i na Grcite da im go vrtat drugiot obraz koga na niv. Treba da znaat deka na{eto najgolemo oru`je e vo faktot edniot ve}e dobile {lakanica od niv. Golem broj gra|ani se {to re~isi eden milion dr`avjani na Grcija doma zboruvaat osvestija i po~naa otvoreno da gi bojkotiraat gr~kite marna ubav i te~en makedonski jazik. A, toa oru`je najdaleku keti, banki, proizvodi i {to e najva`no, masovno po~naa da puka. se otka`uvaat od letuvawa vo sosedstvoto, od vikendi i {oping vo Solun. Mnogu nevladini organizacii, zdru`enija na Po Bukure{kiot samit na NATO, po vetoto za vlez na gra|ani, studenti i drugi asocijacii so mirni protesti go Makedonija, posle nastoj~ivoto zalagawe na SAD i li~no na iska`aa svoeto nesoglasuvawe so gr~kata politika i povipretsedatelot Bu{ za ostvaruvawe na makedonskite intere- kaa na bojkot i pogolemo dostoinstvo. Toa se slu~uva{e i vo si i evrointegriraweto i, kone~no, po ponudata za voeno- na{ata dijaspora kade so razni manifestacii makedonskite tehni~ka sorabotka so najgolemata svetska sila, dogovor vtor iselenici go krenaa svojot glas, gi razveaja znamiwata i im za Amerika po onoj so Izrael, Atina se soo~uva so u{te po- pora~aa na Grcite deka edno ime imame. golem problem {to go ima{e dosega. Taa samata se zapletka vo svojata mre`a koja o~igledno ja spletoa nekadarni diploBukure{t ne napravi nesre}ni, ama i ne osvesti.

7

ZA GR^KIOT GENOCID VRZ MAKEDONSKIOT NAROD

MEMORANDUM

od Gra|anskata vojna 1945-1949 godina, Atina go zabrani vra}aweto na nasilno proteranite Makedoncite vo Grcija na svoite rodni ogni{ta i gi li{i od site gra|anski prava. Se do raspa|aweto na porane{na SFRJ vo 1991 godina, Atina re~isi ja eliminira doma{nata upotreba na temata Makedonija. Vladata vo Atina ima{e Ministerstvo za Severna Grcija, so raspa|aweto na porane{na SFRJ preimenuvano e vo Ministerstvo za Makedonija, Epir i Trakija. Na 16 dekemvri 1991 godina Sovetot na Evropskata zaednica go usvoi izve{tajot na Arbitra`nata komisija na Konferencijata za Jugoslavija na Evropskata zaednica spored koj{to Republika Makedonija gi ispolnuva uslovite od Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i vo Sovetskiot sojuz i vo Deklaracijata za Jugoslavija, spored koja{to "upotrebata na imeto Makedonija ne sodr`i kakvi i da e teritorijalni pretenzii kon druga dr`ava". Ha 6 januari 1992 godina, pod pritisok na Atina, sepak, Sobranieto na Makedonija usvoi dva amandmani na Ustavot na Republika Makedonija: na ~lenot 3 deka "Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosednite dr`avi", i na ~lenot 49 deka Republikata vo gri`ata za polo`bata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od Makedonija "nema da se me{a vo suverenite prava na drugi dr`avi i vo nivnite vnatre{ni raboti". Na 27 juni 1992 godina Evropskiot sovet na Evropskata zaednica vo Lisabon, pod pritisok na Atina, usvoi genocidna Deklaracija za porane{na Jugoslavija {to se odnesuva na priznavaweto na Makedonija "so ime koe nema da go vklu~uva terminot Makedonija", {to be{e ekspresno otfrlena od Sobranieto na Makedonija so deklaracija od 3 juli 1992 godina. Na 8 april 1993 godina, Generalnoto sobranie po preporaka na Sovetot

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Na{ zbor

Ispraten do nacionalniot sovet na OON na 20.4.2008

za bezbednost na Obedinetite Nacii, a pod pritisok na Grcija, ja primi Makedonija vo ~lenstvoto na Svetskata organizacija pod vremenata referenca "Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija", ss zada~a da se postigne dogovor za razlikata za imeto na dr`avata Makedonija, {to e presedan vo me|unarodnite odnosi i pravo, sprotivno na Povelbata na Obedinetite Nacii i na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava. Na 9 oktomvri 1995 godina, Sobranieto na Makedonija ja ratifikuva Makedonsko-gr~kata Vremena soglasnost sklu~ena na 13 septemvri 1995 godina, a vedna{ potoa go promeni {esnaeset-zra~no sonce od simbol na znameto na dr`avata. Kako posleden bastion na rasizmot i naci-fa{izmot vo Evropa, Atina ne go priznava postoeweto na Makedoncite koi `iveat vo Grcija diskriminiraj}i gi vo site ~ovekovi i gra|anski prava i slobodi, odnosno od okupacijata na Makedonija vo 1912 godina kontinuirano do denes ne go priznava postoeweto na poseben makedonski etnos vo celina. Atina ve}e sedum decenii, od 1944 godina do denes, primenuva restriktiven vizno-paso{ki re`im na aparthejd za makedonskite dr`avjani po poteklo Makedonci od Egejskiot del na Makedonija: zabranet im e vlezot vo Grcija, duri i za pogrebi, poseta na grobovi i rodnini. Viznopaso{kiot re`im na aparthejd Atina go sproveduva so zabrana za vlez vo Grcija i za site Makedonci po poteklo so kakvo i da e drugo nemakedonsko i negr~ko dr`avjanstvo (amerikansko, avstralisko, kanadsko, evropski i drugi) vo ~ii patni ispravi mestoto na ra|awe e zapi{ano sopred makedonskata toponimija od pred promenata na imiwata na naselenite mesta napravena od gr~kite vlasti po okupacijata na Makedonija vo 1912 godina. So zloupotreba na pravoto na veto, Atina denes bara promena na imeto na dr`avata Makedonija pri vlez vo Evropskata Unija i NATO {to pretstavuva legalizacija na okupacijata

a 31 oktomvri 1912 godina, so dekret na gr~kiot kral Gorgios Prvi, Vladata vo Atina, za prvpat vo svojata istorija, vospostavi vremena uprava na okupiranite teritorii vo Makedonija. Ottoga{, Vladata vo Atina zapo~nuva kontinuiran i sistematski proces na etni~ko ~istewe, egzodusi i genocid vrz Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija. Masakrirani se iljadnici Makedonci, zapaleni se stotici sela i iljadnici ku}i, zabranet e makedonskiot jazik, iljadnici Makedonci se internirani po ostrovite i nasilno proterani od Grcija, zapaleni se i uni{teni stotici makedonski pravoslavni crkvi... So Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina, Atina go anektira Egejskiot del na Makedonija. So Nejskata konvencija od 27 noemvri 1919 godina me|u Atina i Sofija, Grcija nasilno gi protera Makedoncite pravoslavni od Egejskiot del na Makedonija vo Bugarija. So Lozanskata konvencija od 30 januari 1923 godina me|u Atina i Ankara, Grcija nasilno gi protera Makedoncite muslimani od Egejskiot del na Makedonija vo Turcija. Od Turcija i Mala Azija, Atina vo Grcija doseluva okolu 800.000 inorodno naselenie, od koi 612.000 vo Egejskiot del na Makedonija na imotite na nasilno proteranite Makedonci. Vo 1926 godina Atina gi promeni oronimite, toponimite i hidronimite vo Egejskiot del na Makedonija i imiwata i prezimiwata na Makedoncite vo Grcija. Vo 1948 godina vo gra|anskata vojna vo Grcija, Atina nasilno gi protera decata na Makedoncite vo isto~no-evropskite zemji, {to pretstavuva presedan vo svetot i ~ovekovata istorija. So Odlukata za repatrijacija na politi~kite begalci od Gra|anskata vojna 1945-1949 godina od 29 dekemvri 1982 godina i so Zakonot 1540/85 za dekonfiskacija i denacionalizacija na imotite na politi~kite begalci

N

8

Na{ zbor

na Makedonija i na genocidot vrz makedonskiot narod, koe kako zlostorstvo protiv ~ove{tvoto ne zastaruva nikoga{. Atina i Brisel koga i da e }e se soo~at so taa istoriska vistina i odgovornost i za toa mora da platat reparacii! I pokraj toa {to Atina vo 1912 godina go okupira Egejskiot del na Makedonija i izvr{i genocid, egzodusi i etni~ko ~istewe na Makedoncite, dr`avata Makedonija ja prifati aktuelnata granica kako nepovrediva i deklarira deka ne polaga ekskluzivno pravo vrz imeto, kulturata i istorijata na Makedonija, odnosno deka kulturata i istorijata na Makedonija se del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni politi~ki nacii, nezavisno od razlikite vo ~itaweto na istorijata, duri i nezavisno od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii. Atina vo celiot ovoj proces, ne napravi nitu edna otstapka, osven {to ja jakne{e agresijata na anti-makedonizmot i negacijata na makedonskiot narod po site osnovi. Makedonskiot narod vo Vtorata svetska vojna be{e del od antifa{isti~kata koalicija i se izbori za svojata dr`avnost. Makedonija denes e del i na antiteroristi~kata koalicija predvodena od SAD. Makedonija e vo partnerstvoto za mir so NATO i u~estvuvaa so svoi vojnici i stare{ini vo NATO -misiite vo Avganistan, Irak i Bosna i Hercegovina. Imaj}i go seto ova vo predvid neprifatliva e instrumentalizacijata na Evropskata Unija i NATO vo interes na gr~kiot genocid i aparthejd vrz makedonskiot narod, koj kulminira so baraweto za promena na imeto na dr`avata Makedonija ili veto za vlez vo Evropskata Unija i NATO, konstituirana na del od makedonskata zemja vo Vtorata Svetska Vojna. Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet ja ohrabruvaat Vladata na Makedonija vo odbrana na edinstvenoto istorisko ime Makedonija, vo soglasnost so referendumot od 8 septemvri 1991 godina koga narodot i gra|anite vo apsolutno mnozinstvo se izjasnija "za samostojna i suverena dr`ava Makedonija" bez dodavki i pridavki. Odlukata na referendumot e zadol`itelna za site. Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet go predupreduvaat dr`avniot vrv za nemenuvawe na dr`avnoto ime Makedonija i go osuduvaat gr~kiot genocid i aparthejd vrz Makedoncite koj kontinuirano trae od 1912 godina do denes. Makedoncite od celiot svet baraat osuda na gr~kiot naci-fa{izam, rasizam, genocid i aparthejd vrz makedonskiot narod {to go destabilizira celiot region i pottiknuva omraza i neprijatelstva. Makedoncite od celiot svet baraat reparacii poradi {tetite od toa. Gr~kiot antimakedonizam e postra{en i poagresiven od antisemitizmot, postra{en e od nacifa{isti~kiot holokaust vrz Evreite. Makedonija i makedonskiot narod se `rtvi na gr~kiot genocid i aparthejd i zatoa Makedoncite vo celiot svet od me|unarodnata zaednica, od demokratskata javnost, baraat osuda na ova zlostorstvo protiv ~ove{tvoto i osuda na agresivniot gr~ki antimakedonizam vrz eden od najstarite narodi vo Evropa i svetot. Od Makedoncite od site delovi na Makedonija i celiot svet Matica na iselenicite od Makedonija, Svetski Makedonski Kongres, ZMD od [vajcarija i Obedineti Makedonci od Evropa

9

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Na{ zbor

Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet, edinstveni i nedvosmisleno, vo vrska so genocidnoto barawe na Atina za promena na imeto na dr`avata Makedonija, ja utvrdija slednata

DEKLARACIJA

za odbrana na imeto Makedonija

(1) Imeto na na{ata dr`ava se sostoi od samo eden edinstven zbor Makedonija, potvrdeno i so referendumot od 8 septemvri 1991 godina, koga narodot i gra|anite vo apsolutno mnozinstvo se izjasnija za "samostojna i suverena dr`ava Makedonija" bez dodavki i pridavki. Odlukata na referendum e zadol`itelna za site bez isklu~ok. (2) Nikoga{, pod kakvi i da e uslovi i od ~ija i da e strana, nema da prifatime promena na imeto na na{ata dr`ava Makedonija, a odlukata od kogo i da e, za promena na dr`avnoto ime, ja otfrlame kako nevalidna, bidej}i nikoj za toa nema aktivna legitimacija. (3) Od pretsedatelot i Vladata barame vedna{ i bezuslovno da gi prekinat razgovorite za imeto i so pismena nota ministerot za nadvore{ni raboti da go izvesti generalniot sekretar na Obedinetite Nacii, deka na{ata dr`ava go prodol`uva svoeto ~lenstvo vo Obedinetite Nacii so nejzinoto istorisko ime Makedonija, so edinstvena mo`nost za upotreba na ustavnata referenca "Republika", bez latini~na transkripcija na makedonskiot jazik tuku na angliski jazik "The Republic of Macedonia", so me|unarodniot kod MK odnosno MKD. Ustavnata referenca "Republika" pred imeto na dr`avata Makedonija e jasna distinkcija od istoimenata severna gr~ka provincija, koja Atina za prvpat vo svojata istorija ja okupira so Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina. (4) Od Obedinetite Nacii barame vedna{ i bezuslovno da go prodol`at ~lenstvoto na Makedonija vo Obedinetite Nacii so nejzinoto istorisko ime Makedonija, so edinstvena mo`nost za upotreba na ustavnata referenca "Republika", bez latini~na transkripcija na makedonskiot jazik tuku na angliski jazik "The Republic of Macedonia", so me|unarodniot kod MK odnosno MKD. (5) Se poddr`uva polnopravnoto ~lenstvo na dr`avata Makedonija vo Evropskata Unija i NATO, so nejzinoto istorisko ime Makedonija, so edinstvena mo`nost za upotreba na ustavnata referenca "Republika", bez latini~na transkripcija na makedonskiot jazik tuku na angliski jazik "The Republic of Macedonia", so me|unarodniot kod MK odnosno MKD. (6) Od Atina i Brisel barame izvinuvawe za site storeni istoriski i op{testveni nepravdi vrz makedonskiot narod, za podelbata na Makedonija i gr~kiot genocid vrz makedonskiot narod koj kontinuirano trae od balkanskite vojni vo 1912 i 1913 godina do denes, barame reparacii poradi {tetite od toa. (7) Kako prilog kon dobrososedskite odnosi i stabilizacija na regionot, od Atina i Brisel barame vedna{ i bezuslovno da gi vratat site ~ovekovi i gra|anski prava i slobodi na nasilno proteranite Makedonci od Egejskiot del na Makedonija od balkanskite vojni do denes, kako i da gi po~ituvaat ~ovekovite i gra|anskite prava i slobodi na Makedoncite koi `iveat vo Grcija. (8) So cel relaksacija na tenziite i trajna stabilizacija na odnosite na Balkanot po temata Makedonija, iako na{ata dr`ava istoriski i po me|unarodno pravo e edinstven nositel na imeto Makedonija, bezrezervno prifa}ame unilateralna deklaracija na makedonskata vlada i sobranieto pred sosednite dr`avi i celiot svet deka, kulturata i istorijata na Makedonija ne se ekskluzivno pravo, tuku del od kulturno-istoriskiot identitet na site balkanski demosi kako sovremeni politi~ki nacii vo ~ija{to osnova e makedonskiot etnos, nezavisno od razlikite vo ~itaweto na istorijata od aspekt na aktuelnata geopolitika koi ne treba da ne razedinuvaat tuku da ne obedinuvaat, duri i nezavisno od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na sovremenite politi~ki nacii. Od Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet Od Maticata na iselenicite od Makedonija Od Svetskiot Makedonski Kongres kako neformalen svetski parlament na Makedoncite od site delovi na Makedonija vo celiot svet

10

Na{ zbor

Macedonians from all parts of Macedonia throughout the world in relation to the genocidal aims of Athens for the change of the name of the Macedonian state, united and unequivocally affirm the following

DECLARATION

for the defence of the name Macedonia

1. The name of our state consists of only one word: Macedonia, confirmed by the referendum of 8 September 1991, when the people in an absolute majority voted for "an independent and sovereign Macedonia" without prefixes or suffixes. The result of the referendum is binding on all without exception. 2. Never will we adopt a change to the name of our country Macedonia, whatever the circumstances and whomever may propose the change. Any decision by any person to change the name, we reject as invalid, as there is no legitimate mandate for any change. 3. We seek from the President and government a withdrawal from negotiations for the name of the state immediately and without conditions and a written letter from the Foreign Minister to the Secretary of the United Nations that Macedonia will continue its membership under its historical name Macedonia, with the sole addition of the reference "Republic", not in its Latin transcription of the word in Macedonian (i.e. Republika), but in English "The Republic of Macedonia", with international codes MK or MKD. The reference Republic sufficiently differentiates the state Macedonia from the Greek province of the same name, which Athens occupied for the first time in its history after the Bucharest Treaty of 10 August 1913. 4. We seek from the United Nations immediately and without conditions to continue the Macedonian membership in the United Nations under its historical name Macedonia, with the sole addition of the reference "Republic", not in its Latin transcription of the word in Macedonian (i.e. Republika), but in English "The Republic of Macedonia", with international codes MK or MKD. The reference Republic sufficiently differentiates the state Macedonia from the Greek province of the same name, which Athens occupied for the first time in its history after the Bucharest Treaty of 10 August 1913. 5. We support the equal membership of Macedonia in the EU and NATO, under its historical" *" name Macedonia, with the sole addition of the reference "Republic", not in its Latin transcription of the word in Macedonian (i.e. Republika), but in English "The Republic of Macedonia", with international codes MK or MKD. 6. From Athens and Brussels we request an apology for all historical and social injustices against the Macedonian people, for the partition of Macedonia and the Greek genocide against the Macedonian people which has persisted from the Balkan Wars of 1912-13 to today. We seek reparations due to the sufferings caused. 7.As a step towards neighborly relations and stabilization of the region, from Athens and Brussels we seek the immediate and unconditional reinstatement of all human and citizens rights and freedoms to the forcibly expelled Macedonians from the Aegean part of Macedonia from the Balkan Wars to today, and the respect of the human and citizens rights and freedoms of the Macedonians living in Greece. 8.With the aim of relaxing tensions and lasting stabilization of relations in the Balkans regarding Macedonia, even though our state historically and in international law is the sole carrier of the name Macedonia, we without reservations adopt the unilateral declaration of the Macedonian government and parliament to its neighbors and the world that the culture and history of Macedonia is not an exclusive right, but a part of the cultural and historical identity of all Balkan peoples as contemporary nation states whose base is the Macedonian ethnos, independent of the differences in interpretation of history having regard to current geopolitical factors which should not separate us but unite us, despite the difference between our modern day languages which are the product of contemporary nation states. From Macedonians of all parts of Macedonia throughout the world From House of immigrants of Macedonia and the World Macedonian Congress as the informal world parliament of the Macedonians from all parts of Macedonia throughout the world

11

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

BOREC ZA MAKEDONSKTA KAUZA: ARHIMANDRIT NIKODIM CARKWAS

Portret

VO BO@JA SLU@BA

Razgovara{e: Ivan Xo Petreski

ARHIMANDRIT CARKWAS I MPC

Sojuzot na zdru`enijata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija na Svetiot arhierejski sinod na Makedonskata pravoslavna crkva mu predlo`i na kandidatskata lista za izbor na novi arhierei na MPC da bide dopi{ano i imeto na otec Nikodim Carkwas, arhimandrit i porane{en sve{tenik vo Gr~kata pravoslavna crkva. Vo SAS na MPC upatuvaat na praviloto, bidej}i toj e razre{en od GPC, odluka {to mora da ja po~ituvaat site pravoslavni crkvi vo svetot. Zatoa ne e prifaten predlogot. Inaku Otec Nikodim Carkwas be{e sve{tenik vo Gr~kata pravoslavna crkva se' do 1991 godina, koga e ras~inet zatoa {to javno se deklariral deka e Makedonec i bidej}i go upotrebuval makedonskiot jazik vo komunikacijata so vernicite Makedonci vo Egejskiot del na Makedonija vo crkovniot objekt. no tvrdat deka ne postojat Makedonci i makedonska nacija. Ako ne se stvore{e egzodusot, deneska }e imavme celosna avtonomija. Do kade e vekovnata diskriminacija na Makedoncite vo Grcija i dali seu{te se vr{i pritisok za etni~ko ~istewe vrz Makedoncite? Diskriminacijata na Makedoncite datira od 1913 godina i sekojdnevno se pove}e raste. Se vr{i sekakov mo`en pritisok vrz Makedoncite so cel da se uni{ti govorot, tradiciite i se {to e makedonsko. Ako ka`e{ deka si Grk, vo Grcija }e ima{ mnogu prijateli, no, ako ka`e{ deka si Makedonec, sakaat o~ite da ti gi izvadat. Za nesre}a Grcija e prva zemja koja ne gi po~ituva ~ovekovite prava i toa ne samo na Makedoncite, tuku i na site drugi malcinstva. Najsilen pritisok se vr{i vrz Makedoncite, zato {to Grcija go ima pogolemiot del od Makedonija (51 otsto) i ovoj - Egejskiot del e najbogatiot del od celokupnata Makedonija. Profitot od ovaj del e 37 otsto od nivnata ekonomija.

Nikodim Carkwas, e poznat kako sve{tenik i ~ovek koj so decenii se bori za vistinata i priznavaweto na Makedonskata pravoslavna crkva, no pred se i za pravata na Makedoncite koi `iveat vo Grcija. Be{e i ostana Carkwas svoj, so cvrst stav nikoga{ ne otka`uvaj}i se od svoeto moto deka ,,edinstven na{ grev e toa {to sme Makedonci. Roden e vo 1942 godina vo S'botsko (Aridea) vo Egejska Makedonija, vo patriotsko zemjodelsko semejstvo. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{uva vo S'botsko, a teolo{ki fakultet vo Atina. Rakopolo`en za sve{tenik e vo 1973 godina. Osum godini slu`i vo Lerin, a deset godini vo Kuku{kata Mitropolija. Vo crkvata {to ja izgradi vo svoeto rodno mesto, osvetena pred pet godini, toj ja vtemeli svojata nepokolebliva zalo`ba da go propoveda Bo`joto slovo na makedonski, jazik na koj negovite sonarodnici ja razbiraat propovedta. Poznat e i kako sve{tenik i ~ovek koj so decenii se bori za vistinata i priznavaweto na Makedonskata pravoslavna crkva, no pred se i za pravata na Makedoncite koi `iveat vo Grcija. -]e ja prodol`am svojata dejnost se' dodeka toa mi e dozvoleno od Boga, }e rabotam na ostvaruvawe na verskite slobodi i prava na Makedoncite na site strani vo svetot, toa e zavetot na arhimandrit Nikodim Carkwas. Spored Vas, kakvi se prilikite vo Grcija po Samitot na NATO vo Bukure{t? Situacijata, po moe gledi{te, posle Samitot vo Bukure{t, smetam deka se vlo{i za Makedoncite, a gi zadovoli gr~kite mislewa. Sakam da veruvam deka NATO ja donese taa odluka vrz princip na prijatelstvo, a ne vrz baza na vistinata. So toa spored mene, smetam deka NATO ne ja popravi istoriskata gre{ka od 1913 godina tuku ja prodlabo~i. Kako go do`ivuvate egzodusot na Makedoncite? Toa e tragedija i kako rezultat na taa tragedija Grcite do den denes upor-

] ]e ja prodol`am s svojata dejnost s$, d dodeka toa mi e dozvoleno od Boga, }e rabotam na ostvaruvawe na verskite slobodi i prava na Makedoncite na site strani vo svetot, toa e zavetot na arhimandrit Nikodim Carkwas

12

Portret

ZA MAKEDONIJA!

Podneseni se tu`bi za imotite na makedoncite vo Egejska Makedonija do sudot vo Strazbur. Imate li ottamu nekakvi odluki? Nemame nikakva odluka do sega, zatoa nemo`am da komentiram. Kade go gledate izlezot za kone~no priznavawe na makedonskiot entitet vo Belomorska Makedonija? Pra{aweto na Makedonskiot identitet vo Belomorska Makedonija e povrzano so pra{aweto za imeto na Republika Makedonija, koga }e se razre{i ovaj spor, bukvalno }e se najdi i izlezot na priznavaweto i na Makedoncite vo Egejskiot del. Spored Vas, kakov e odnosot na makedonskite vladi kon etni~kite zaednici vo Egejska i Pirinska Makedonija? Za `al od toga{ koga se osamostoi Makedonija, vladite po red kon etni~kite zaednici se odnesuvaa kako ma{tea, ne pomognaa mnogu. Veruvam deka ako od po~etookot se odnesuvaa podobro i pozitivno, se izdvojuvaa na{ite problemi, deneska rabotite }e stoea na povisoko nivo, a sosednite zemji {to imaat etni~ko makedonsko malcinstvo }e imaa poinakov pogled. Jas im velam na site makedonski ambasadori deka mora otvoreno da gi barame na{ite prava. Isto taka, treba da se iskoristi i poddr{kata {to ja imame od strana na Amerika, Kanada i Evropa. Grcija ima silna propaganda ma{inerija mnogu lobisti posvetot koi rabotat za golemi pari, ni veruvam deka }e go do~ekame denot koga }e mora da gi dade pravata Dali imate problem so vr{ewe na bogoslu`ba na makedonski jazik vo va{ata crkva i kolkava e posetenosta na va{ata bogoslu`ba? Makedonskata crkva "Sv.Zlata Meglenska" raboti osum godini, a bogoslu`bata se vr{i na Makedonski jazik. Otvoren problem nemame, osven onoj indirektniot. Od posetenosta sum zadovolen, zemajki go vo obzir pritisokot na tajnite slu`bi vo Grcija, koj

e dosta silen. Grcite priznavaat deka ima makedonska crkva, a uporno tvrdat deka nema Makedonci. Vo crkvata redovno se odr`uvaat liturgii, slu`bi za pogreb, a naskoro o~ekuvam i kr{tevki. Vremeto e najdobar lek za se', so nego nikoj ne mo`e da se bori. Vpro~em vistinata e edna i nepobitna nejze nikoj ne mo`e da ja izmestuva Kakvo e vlijanieto na MPC vo dijasporata? Makedonskata pravoslavna crkva, kolku e vo mo`nost, dosega raboti po praviot pat, nespremna i neo~ekuvano se najde na patot na novata situacija. Od iskustvoto na starite vladici i intenzitetot na mladite, veruvam deka }e odi napred i nabrzo }e se zdobie so priznavawe i }e gi re{i svoite problemi. Problemite so SPC eskaliraa so pojavuvaweto na raskolnikot Vrani{kovski, pa kako }e zavr{i ovoj slu~aj?

Koga }e sozreat vo SPC, tie neka dojdat i neka ka`at - podgotveni sme da pregovarame. No, pregovori samo pod eden uslov, ako se re{eni da dadat blagoslov na samostojnosta na na{ata edinstvena crkva. Na Makedonskata pravoslavna crkva ne i' treba tomos, tuku samo makedonskiot narod, koj go ima i zatoa ne treba da se pla{i i siguren sum deka rabotite }e odat napred i na ubavo. Znam deka del od srpskite vladici se podgotveni da ja priznaat na{ata avtokefalnost, no radikalnite kako Amfilohie i Irinej ba~ki, koi {to najmnogu insistiraa na odlukata, se najgolemite antimakedonci i jani~ari. A, site znaeme {to zna~i jani~arstvoto. Zatoa na makedonskiot narod mu pora~uvam da prodol`i da odi po MPC i po sve{tenicite, bidej}i narodot e najgolemiot branitel na crkvata. Vo isto vreme, ne treba da mu davame na Jovan tolku vnimanie i da go pravime heroj, bez toa da bide. MPC e samostojna i vistinska crkva, a za izjavite na nitu eden predavnik nema mesto me|u makedonskiot narod, osobeno ne kaj Makedoncite {to `iveat vo dijasporata.

13

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

KOJ E KOJ VO MAKEDONSKATA TRANZICIJA

Niz lupa

GODINI NA IZGUBENA

NADE@

Pi{uva: Sofija Stefkova

V Vo izminative 17 godini minavme so go o od a e 6 premieri, Kqusev, re er , K use , Crvenkovski, Georgievski, Kostov, Bu~kovski i Gruevski. Mandat na trojca pretsedateli - Gligorov, Trajkovski i Crvenkovski. Vreme na crni petna, kriminal, korupcija. - Ima li izlez?

entatot ostana enigma, zo{to i koj go napravi? No, toj nastan vsu{nost, kako vrv od santa mraz poka`a {to se nao|a pod toa, poka`a deka pod toa se nao|aat devastirani strukturi koi{to treba da se gri`at za bezbednosta na ovaa zemja. Poka`a edna ogromna nesnaodlivost, edno ogromno neiskustvo, eden ogromen egoizam na politi~kite eliti i na ve}e so niv zdru`enite pribra}a ili bra}a po gramzivost i bra}a po al~nost. Poka`a deka vo ovaa zemja ne e vozmo`no da se napravat stabilni bezbednosni strukturi, stabilni administrativni strukturi, koi{to vo ramkite na edni sepak postrogi, moralni i profesionalni standardi }e mo`at da go odr`uvaat brodot na edna dr`ava, pa makar taa dr`ava bila mala kako Makedonija.

Vode~ki politi~ar vo vreme na tranzicijata e prviot pretsedatel na nezavisna Makedonija, Kiro Gligorov. Tatkoto na nacijata, pretsedatelot Gligorov, ne uspea da nametne nieden moralen standard vo ovaa zemja, iako znae{e deka starite moralni standardi, stariot sistem na vrednosti se raspa|a. Na po~etokot go poka`uva{e sopstveniot primer kako skromen i skru{en ~ovek, koj{to eve raboti za op{toto dobro, vo ,,oazata na mirot" Na 3. oktomvri 1995 godina se slu~i i nastanot koj vo mnogu ne{to dopolnitelno ja vlo{i sostojbata vo Makedonija. Se slu~i atentatot na pretsedatelot Kiro Gligorov. [efot na dr`avata trgna kon svojot Kabinet, koga ne{to pred 10:00 ~asot, nasproti hotelot Bristol, eksplodira{e avtomobil-bomba, nanesuvaj}i mu te{ki telesni povredi na prviot ~ovek na Republikata. At-

14

Niz lupa

?

Me|utoa, trgaweto od javnata scena na pretsedatelot Gligorov predizvika seriozni pomestuvawa na politi~kata scena. Iako po nekolkumese~no zazdravuvawe Gligorov povtorno se vrati na svojata pretsedatelska funkcija, odnosite na silite vo vlasta pove}e ne bea isti. Negovoto otsustvo go iskoristi premierot Crvenkovski, koj od krajot na 1995 godina e neprikosnoven akter vo politi~kiot `ivot na zemjata, od stranata na vlasta. Kolku za potsetuvawe, akademik Kqusev ne uspea da go zavr{i svojot ~etirigodi{en mandat kako premier na makedonskata vlada. Od 1993 godina, negoviot ekspertski kabinet zamina vo istorijata, po {to zapo~na periodot na politi~ki vladi sostaveni na partiski princip. Prv takov premier be{e noviot lider na partijata SKM-PDP, toga{ preimenuvana vo Socijaldemokratski sojuz na Makedonija, 29-godi{niot Branko Crvenkovski. Toa se godini koga na{iot severen sosed, Sojuzna Republika Jugoslavija, e pod blokada na Obedinetite nacii. Postoeja {iroko rasprostraneti somnevawa deka vlastite vo Makedonija na golemo ja kr{at taa blokada, zarabotuvaj}i ogromni sumi pari od tie nelegalni biznisi. Mora da se ka`e deka takvite somnevawa do dene{en den ostanaa nedoka`ani. Toa {to se poka`a kako vistinito be{e skr{nuvaweto na Vladata od reformskiot kurs i otstranuvaweto od vlasta na pomaliot partner, Liberalnata partija, kako i zapo~nuvaweto na poznatata transformacija na t.n. op{testven kapital, proces koj od strana na golem broj poznava~i na sostojbite, dobi negativni ocenki. Premierot Crvenkovski, e eden isklu~itelen kompilator, vo ubava smisla na zborot, ~ovek insuficienten so drugi znaewa, me|utoa, ~ovek koj{to mnogu brzo u~i, me|utoa, ~ovek koj{to nema nikakvi moralni, politi~ki ili ideolo{ki standardi na koi{to mo`e da se potpre, ili vrz osnova na koi{to mo`e da napravi nekakva ramka da se dvi`i, vo ovaa zemja uspea da sozdade i da menaxira, da bide sekretar na edna trajna koalicija na kriminalot, na rasipani politi~ari, na ideolo{ki prevrtlivci, i na novinarski slugi. Toj e avtor na taa ,,kompozicija" i nie od taa kompozicija s$ u{te te{ko izleguvame. Eden drug period vo Makedonija kade zaradi embargata itn., se razvi eden drug sloj na gra|ani koi{to na nekoj na~in zarabotija, blagodarej}i na kr{eweto na embargoto, posebno za vreme na vojnata vo BiH, za vreme na sudirite na Kosovo, koi{to zarabotija golem kapital, tie, isto taka, nemaat interes vo sproveduvaweto na reformite vo Republika Makedonija. Zna~i, tie se objektivni ko~ni~ari na celiot toj proces. Na stranata na opozicijata, kako lider na desnicata, se afirmira{e Qub~o Georgievski. Toj na po~etokot ja ima{e specifi~nata funkcija potpretsedatel na pretsedatelot na Republikata, za nabrzo da ja napu{ti taa ne mnogu va`na dr`avni~ka pozicija i da otide vo opozicija. Za Georgievski ne treba da zboruvam bidej}i ne go smetam za relevanten, ~ovek koj{to smeta deka ovaa dr`ava ne smee da postoi, odnosno ne smee da postoi vo ovie ramki. Za nego va`at nekakvi drugi standardi i mo`ebi vo nekoja druga prilika mo`e da se zboruva. Mislam deka sme imale lo{a sre}a. Osobeno lo{a sre}a {to zaedno so osamostojuvaweto na scena stapija tie dva sprotivstaveni lidera koi bea mladi. Fala bogu go cenam gestot na Qub~o Georgievski, nezavisno od negovite motivi za povlekuvawe od politi~kata scena. Go cenam toa {to se povle~e. Toa e dobar znak i dobar potez za demokratijata vo Makedonija. Kamo sre}a i Branko Crvenkovski da go sledi. Ovie trojca politi~ari, zaedno so naredniot {ef na dr`avata Boris Trajkovski, slednite deset godini intenzivno }e vladejat so na{ite `ivoti. Prvo da ka`am deka ne se soglasuvam so toa deka izminatite godini se odbele`ani od ovie ~etiri li~nosti. Odbele`ani zatoa {to nie kako narod i kako gra|ani na ovaa dr`ava niv sme gi ,,izbrale". Dali kone~no gra|anite }e sfatat deka s$ zavisi od niv samite.

15

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Vo 1994 godina vo Makedonija bea odr`ani vtorite parlamentarni i prvite neposredni pretsedatelski izbori. Poradi somnevawata deka Kiro Gligorov bil proglasen za pobednik vo prviot krug so pomalku od 50 procenti glasovi, opozicionata koalicija na partiite VMRODPMNE i Demokratskata partija na Petar Go{ev proglasija bojkot na dr`avnite institucii i go napu{tija Sobranieto.Toa predizvika sostojba Makedonija da ostane bez opozicija i fakti~ki da se vrati kon ednoumieto. Spored mnogumina, periodot 19941998 godina e najte{kata faza vo na{eto preminuvawe od totalitarno vo demokratsko op{testvo. Toa e najte`ok i mo`ebi najporazitelen period za Makedonija. Zo{to? Toga{ na startot na tranzicijata vlasta ostana bez opozicija. Zna~i, onie {to ja vodea tranzicijata nema{e koj da gi kontrolira. A koga imate vlast bez opozicija, toa vi e isto koga imate pazar bez konkurencija. Se sozdavaat monopoli. Setete se na najgolemite aferi. Toj period be{e u`asno tapkawe vo mesto. Na sekoj plan. Osobeno na ekonomski. Se kupuva{e socijalen mir, rabotite do kraj se odlagaa, mislam deka vo tie ~etiri godini ni{to ne se stori. Se reproduciraa nekoi seriozni incidenti na koj bilo plan, na politi~ki, na ekonomski, osobeno na planot na me|uetni~kite odnosi koi celo vreme nekako ni se motaa niz glava, seto toa ne rezultira{e so nekoi racionalni re{enija, iznao|awa na nekoi izlezi po pat na dijalog, po pat na, ne znam, sednuvawe na masa i otvorawe na problemite. Noemvri 1998 godina se slu~ija tretite parlamentarni izbori po koi na 1 dekemvri se sozdade prvata desni~arska vlada vo istorijata na Republika Makedonija vo koja u~estvuvaa VMRO-DPMNE, Demokratskata partija na Albancite i Demokratskata alternativa na Vasil Tupurkovski. Iako mnogumina stravuvaa {to mo`e da donese takvoto novo iskustvo, po~etnite rezultati bea ohrabruva~ki dobri. No, potoa se slu~ija iljada ne{ta, prvpat nekoj izbega od vlasta po neostvarenite vetuvawa kon gra|anite, Q.G. ostana sam so A.X. da ja vodi dr`avata. Makedonija dobi nov pretsedatel, koj za opozicijata be{e liceto B.T. i potoa stignavme do noviot pretsedatel koj za opozicijata, pak, stana liceto, ama so smeneti inicijali - B.C. i, taka dojde nova vlada i prvpat Parlamentot se samoraspu{ti. Tranzicija! Ona {to nikoj ne go spori e slednovo: vo Republika Makedonija vladee zamor od dolgata i te{ka tranzicija. Gra|aninot e umoren od postojanoto is~ekuvawe taa kone~no da zavr{i, a vo stvarnosta toa ne se slu~uva. Zo{to taa tranzicija i preobrazba na Makedonija e vsu{nost tolku te{ka? Daj Bo`e ova da e krajot...Na tranzicijata.

Makedonija

VARIJANTI CRNO I BELO

Da se potsetime, nakratko, na istorijata na dvete dominantni politi~ki grupacii: SDSM i VMRO. Toa se pe~eni od ista kal. SDSM e formirana 1990 godina, i pretstavuva kontinuitet na biv{ite komunisti. Vo rakovodstvoto na SDSM se deca na biv{i visoki funkcioneri vo SFRJ, DB i JNA. Eve del od ,,avangardata" na SDSM: Branko Crvenkovski, pretsedatel na R.Makedonija, roden vo Saraevo, sin na oficer vo JNA, Gorica Popova, sovetni~ka na pretsedatelot Crvenkovski, e }erka na Blagoj Popov, pretsedatel na Izvr{niot sovet na SR Makedonija, Jane Miqovski eks minister, sin na Kiro Miqovski, koj po 1945 godina e dr`aven obvinitel i izgotvuva~ na Zakonot za nacionalizacija, (a ironijata da bide pogolema, sinot Jane 1991 godina go izgotvi Zakonot za denacionalizacija i privatizacija), Ilinka Mitreva, biv{a ministerka, }erka na Dimitar Mitrev, biv{ akademik, Laze Kitanovski biv{ minister, sin na Ko~o Kitanovski bol{evik, eden od najbliskite sorabotnici na Lazar Koli{evski, Jani Makraduli, pratenik, sin na Andon Makraduli vice-guverner vo SFRJ, Karolina Ristova - Asterud, }erka na Stojan Ristov, visok funkcioner vo DB i direktor na KPD ,,Idrizovo", itn. VMRO-DPMNE, isto taka, formirana e 1990 godina, kako rezultat na strate{ki smislena programa vo Belgrad od provereni UDB-a{i. Eve del i od rakovodstvata i funkcionerite vo VMRO: Martin Trenevski, minister vo vladata na Georgievski, sin na Zlate Trenevski, visok funkcioner vo DB i najdoverliva li~nost na Lazar Koli{evski, i eden od u~esnicite vo ubistvoto na Ko~o Racin, \or|i Naumov, minister vo vladata na Georgievski, biv{ obvinitel vo SFRJ i sorabotnik vo DB, Jordan Mijalkov, minister vo vladata na Kqusev, eks pretstavnik na ,,Makoteks" vo ^ehoslova~ka, oficer na jugoslovenskite razuznava~ki slu`bi za Jugoisti~na Evropa i sorabotnik na DB, Nikola Gruevski lider na VMRO-DPMNE, sin od sestra na Jordan Mijalkov, Mihajlo Manevski, minister za pravda za vreme na SFRJ, ~ovekot koj vr{e{e progon na VMRO-vski familii i go {tite{e totilatarniot srbo-komunisti~ki re`im, vo vladata na Gruevski povtorno e minister za pravda. Soprugata na Manevski e sudijkata Filimena Manevska, so ~ie ime se povrzani mnogu kriminalni procesi bez razvrski, Gligor Ta{kovi~, minister vo vladata na Gruevski, vnuk na Gligor Ta{kovi~, tatko na Vuko, srbomanska familija koja 1919 god., po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, po okupacijata na Makedonija od Srbija, si go promenuvat imeto od Ta{kovi vo Ta{kovi~.. Trajko Slavevski potpretsedatel na VMRO-DPMNE, vnuk na Veljan Slavevski od Re~ica, koj na Srbite go {pioniral [tabot na VMRO na Ohridskoto vostanie, poradi {to vo neramnopravna bitka kaj Ra{anec se ubieni voda~ite na vostanieto Naum Zlatarev, Stefan Kurtelov, Lambe Berber~eto, Argir Marinov i dr. Narodot, dedo mu na Trajko Slavevski, Veljana go vospea vo pesnata ,,Bog da go bie {pionot Veljan od Re~ica". Quben Paunovski, minister vo vladata na Georgievski e od semejstvo na visoki funkcioneri vo KOS, Milijana Danevska, ministerka vo vladata na Kqusev, biv{ sekretatr na CK na SKM itn. I dvete partiski formacii gravitiraat kon Belgrad, i se finansirani od vla{koto lobi koe ekonomski celosno ja kontrolira Makedonija preku: Komercijalna banka, sopstvenost na Hari Kostov, Pivarnicata Skopje i Tikve{ na Sveto Janevski, Tehnometal, Kometal, Fer{ped Makedonija sopstvenost na [terjo Nakov, Alkaloid, i drugite pomali firmi, a politi~ki, preku sudstvoto, kontrolirano od Len~e Sofronievska }erka na Arizan Nestorovski-Mar~e, od Belica funkcioner vo DB, zadol`en za progon na desno orientiranite intelektualci. Tatkoto na soprugot na Sofronievska izdaval li~ni naredbi za politi~ki ubistva, Liljana Ingilizova, }erka na porane{en sudija vo Vrhovniot sud, so poteklo od srbomansko selo vo Skopska Crna Gora, javnoto obvinitelstvo preku Zoran Veru{evski, pravobranitelstvoto preku Zoja Lega, DB preku eks-direktorot Mile Ze~evi~, Srbin od Crna Gora, sin na Slobodan Ze~evi~ so ogromno dosie za zagovor protiv Makedonija, organizator na antiamerikanskite demonstracii pred ambasadata vo Skopje, Makedonskata akademija preku Taki Fiti, vla{kata struktura vo MPC preku Vrani{kovsi, (Sudskiot proces protiv Vrani{kovski e politi~ka igra na SPC i MPC dogovorena na Ni{kata sredba), Makedonskata radio-televizija vo koja sekoga{ urednici bea Srbi (Aca Stankovi~, Branislav Dimovski so vistinsko prezime Dimi~, Gordana Sto{i~ }erka na voen obvinitel vo SFRJ), Pande Kolemi{evski, dolgogodi{en direktor na NIP Nova Makedonija, vnuk na Teni Kolemi{evski, na~alnik na UDB-a, itn. Deka dvete politi~ki formacii proizleguvat od edna ista komunisti~ka ideologija e faktot {to funkcioniraat na sosema ist princip. Politi~kata mo} e koncentrirana vo eden ~ovek (pretsedatelot na partijata, koj ima neograni~ena mo}), na~in na koj funkcionirat totalitaristi~kite partii. Nitu kaj ednite, nitu kaj drugite ne se dozvoluva frakcionerstvo, {to e glavniot postulat za demokratija vo samata partija.

Niz lupa

16

DEEC SO VIZIJA

Pi{uva: Angelka Mihajlovska

Postament

vo 1903 godina

- Vidovitiot ,,daskal" - 1oo godini nanapred. - Kulturnata nadgradba - faktor za zbli`uvawe na narodite. - Vo site misli Makedonija pred s$

BIOGRAFIJA I REVOLUCIONERNA DEJNOST

Georgi Nikolov Del~ev e roden na 23 januari (4 fevruari, nov stil), 1872 godina vo Kuku{, Egejska Makedonija (gr~ki: Kilkis, dene{na severna Grcija), kako prvo ma{ko dete, treto po red na brojnata familija Del~evi, koja imala vkupno devet deca. Goce proizleguva od relativno dobro situirano semejstvo. Tatko mu Nikola Del~ev bil kuku{anec, a majka mu Sultana Nurxieva poteknuva od bliskoto selo Murarci. Vo 1879 ­ 1880 godina, Goce (Georgi) Del~ev zapo~nuva da go posetuva progimnazijalnoto u~ili{te vo Kuku{. Goce potoa go zavr{il srednoto obrazovanie vo Solunskata ma{ka gimnazija ,,Sv. Kiril i Metodij".Vo 1891 godina se zapi{al vo Voenoto u~ili{te vo Sofija. Podocna, kako pitomec vo Voenoto u~ili{te vo Sofija tajno gi posetuval socijalisti~kite kru`oci i ja {irel socijalisti~kata literatura, za {to e isklu~en od u~ili{teto. Vo 1894 godina Goce stanal u~itel vo Bugarskoto ma{ko triklasno u~ili{te vo [tip (Novo selo), zaedno so Tu{e

Goce Del~ev (1872 ­ 1903) e eden od najgolemite revolucioneri vo istorijata na makedonskiot narod, lider na Tajnata makedonsko - odrinska revolucionerna organizacija (TMORO), podocna preimenuvana vo Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (VMRO). Deliivanov, kade {to se zapoznava so Dame Gruev, eden od osnova~ite na TMORO. Kako rezultat na bliskoto prijatelstvo me|u dvajcata, Del~ev i se pridru`il na Organizacijata vo 1895 godina i nabrzo stanuva nejzin voda~. Vo letoto 1896 godina, vo Solun se odr`uva kongres na makedonskite i odrinskite revolucionerni sili. Na kongresot prisustvuva i Goce Del~ev. Goce Del~ev i \or~e Petrov se opolnomo{teni da izrabotat ustav i pravilnik, a izraboteniot ustav nosi naslov: ,,Ustav na Tajnata makedono-odrinska revolucionerna organizacija". Na po~etokot na januari 1898 godina se ustanovuva Institut na ~etite, a Goce Del~ev e nazna~en za na~alnik na site ~eti vo Makedonija. Za vreme na ~estite obikolki niz Makedonija raboti na sozdavawe organizaciona mre`a so zdravi i cvrsti bazi, komiteti i komitski ~eti na Organizacijata. Cel na Organizacijata e avtonomija ili celosno osloboduvawe na Makedonija i Odrinsko od osmanliskoto ropstvo i sozdavawe na nezavisna makedonska dr`ava. Za da go otstrani, ili barem da go neutralizira razbiva~koto vlijanie na bugarskiot dvor i negovata agentura t.n. ,,Vrhoven makedonski komitet",

17

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD Goce, i kako zadgrani~en pretstavnik, aktivno dejstvuval vrz nivnite pretstavnici da se otka`at od nepovikanoto me{awe vo vnatre{nite raboti na Revolucionernata organizacija, koja pretstavuva edinstven legitimen pretstavnik na makedonsko-odrinskoto osloboditelno dvi`ewe, i da dejstvuvaat samo kako pomo{na sila za materijalno pomagawe na Organizacijata. Vo nivnoto otstranuvawe, Goce vodel beskompromisna borba protiv me{aweto na bugarskite vladi i ~elnicite na vrhovisti~kite makedonski komiteti. Najvpe~atlivi odglasi od negovata borba za za~uvuvawe na edinstvoto od nadvore{nite me{awa imala negovata otvorena replika so pretsedatelot na Vrhovniot komitet, generalot Nikolaev, kogo go predupredil deka dodeka negovoto ramo ja krepi pu{kata, nema da dozvoli prisustvo na bugarski oficeri vo Makedonija. Ista cel imala negovata Direktiva vo 1902 godina za zabrana na vleguvawe na vrhovisti~kite ~eti od Bugarija, kako i predupreduvaweto do oficijalna Bugarija da ne misli za Makedonija, tuku da si ja ~uva Bugarija, za{to Makedoncite }e si ja ~uvaat Makedonija. Na redovnoto sovetuvawe vo dekemvri 1902 godina, Goce Del~ev, Dame Gruev, Jane Sandanski i drugi voda~i na TMORO re{avaat da ne se kreva frontalno vostanie vo Makedonija, tuku da se vodi partizanska vojna. Celta kako {to izjavil Goce trebala da bide: ,,ne nie da ja pobedime Turcija tuku taa da ne n$ pobedi nas." Potoa Goce odi na teren, a zad grb bugarskiot agent Ivan Garvanov svikuva januarsko sovetuvawe, koe spored V. Dumev (koj raboti so Ivan Garvanov) ,,NE BE[E SVIKANO DA RE[AVA". (Zbornik Ilinden 190326, str.114). Vo januari 1903 godina, Goce Del~ev otvoreno se izjasnuva kako prv protiv krevawe na vostanie vo Makedonija taa godina, podocna poznato kako ,,Ilindensko vostanie", kako preran i nepodgotven ~ekor. Po negova inicijativa vo Sofija bilo organizirano sovetuvawe na grupa makedonski revolucioneri me|u koi bile: Goce Del~ev, \or~e Petrov, Jane Sandanski, Pere To{ev, Mihail Gerxikov i drugi makedonski revolucioneri od centralisti~kiot lager na VMORO. Se razgleduval predlogot za podigawe na vostanieto, koe, pred s$, bilo zagovarano od vrhovisti~kiot lager na VMORO, a najmnogu od pretstavnicite na Organizacijata vo Kostursko. Na sobirot svoi izlagawa imale Goce Del~ev, Jane Sandanski, \or~e Petrov i dr. Tie smetale deka me|unarodnata i vnatre{nata situacija na Makedonija ne e povolna za krevawe vostanie; sobirot se iska`al protiv re{enieto za podigawe na vostanie. Spored Pejo Javorov, poet i ~est sopatnik na Goce Del~ev, Goce zaklu~il deka: ,,...VMRO, vsu{nost trgnuva po patot na samite vrhovni komiteteti protiv koi be{e vojuvala naj`estoko......koga Goce gi ~ita{e pismata, a toj gi be{e prepro~ital nekolku pati od o~ite mu se odronija solzi, koi padnaa vrz {ifriranite redovi. Goce ~uvstvuva{e deka ostanuva sam: so svoite planovi, so svoite me~ti, so svoite ideali - i so dese-

Makedonija

Postament

na nepoznat(i). Vo zorata na 4 maj 1903 godina Goce Del~ev i negovata pridru`ba se izvesteni od jatacite deka se opkoleni od turskata vojska (asker). Goce nareduva da izlezat od ku}ata kade bile smesteni i da se povle~at za da go spasat seloto od zulum. Vo tekot na denot, na 4 maj 1903 godina vo borbite pri izleguvawe od selo Banica, Goce Del~ev bil pogoden vo levata grada, padnal vrz pu{kata, se obidel da se krene i padnal mrtov. Gocevata samo`rtva za deloto za osloboduvawe na narodot vo Makedonija i Odrinsko i sozdavawe na nezavisna ili avtonomna makedonska dr`ava mu go donese oreolot na priznanie i po~it. Negovoto ime stana legenda, vtkaena vo svesta na make^etata na Goce Del~ev

ticite ~eti i so celiot makedonski narod!" (Pejo Javorov, ,,Goce Del~ev" str. 231). Na 19 januari 1903 godina, Goce Del~ev so ~eta trgnuva za Makedonija; so nego e i Javorov. Istiot den pristignuvaat vo Samokov. Na 19 mart Goce Del~ev so svojata ~eta go minira mostot na rekata Angista; vo vozduh bil dignat i tunelot na `elezni~kata pruga. Na 19-20 april istata godina Goce Del~ev pristignuva vo Solun, i e smesten vo prostoriite na Solunskata bugarska ma{ka gimnazija. Toj ima nekolku sre}avawa so Dame Gruev i so nego go razgleduva pra{aweto za podigawe na vostanieto. Goce go napu{ta Solun i izleguva niz vardarskata kapija i so voz se prefrla vo pravec na Serez. Ve~erta na 2 maj Goce Del~ev pristignuva vo selo Banica, na mala oddale~enost od Serez. Za prestojot na Goce Del~ev vo Banica e izvestena turskata uprava od strana

donskite narodni masi. Negovoto ime gi vozbuduva{e makedonskite pokolenija, so toa ime makedonskite progresivni sili ja vodea vo sosema nova op{testveno-politi~ka situacija borbata na makedonskiot narod za nacionalno i socijalno osloboduvawe. Negovite posmrtni ostanki prvo se ~uvaat vo Banica do 1917 godina, koga se preneseni vo Ksanti, a potoa vo Sofija. Do 1923 godina, kov~e`eto so koskite se ~uvale vo domot na Mihail ^akov, a na nego pi{uvalo ,,Gi zakolnuvame pokolenijata {to doa|aat, svetite koski da bidat pogrebeni vo glavniot grad na nezavisna Makedonija. Avgust 1923, Ilinden". Zavetot e ispolnet i na 11 oktomvri 1946 godina posmrtnite ostanki se preneseni vo Skopje, vo crkvata ,,Sveti Spas".

18

Postament

Kuku{ - rodniot grad na Goce

MISLI NA GOCE DEL^EV

,,Osloboduvaweto na Makedonija se krie vo vnatre{noto vostanie. Koj misli inaku da se oslobodi Makedonija, toj se la`e i sebesi i drugite." ,,]e udri utrinskata zora i za nas..." ,,Trud i postojanstvo, toa e silata, so pomo{ na koja ~ovek stanuva najgolem pri sekoja inicijativa." ,,Da ja ~uvame ~istotata na osloboditelnoto dvi`ewe i na Organizacijata - toa e prviot uslov za na{iot uspeh!" ,,Bravo, juna~e, dojdi da ti ja stisnam rakata i da te pozdravam, takvi i se potrebni na majka Makedonija". ,,Vnatre{nata organizacija ne se stremi samo da im dava oru`je na lu|eto, no, i da go razbie nivniot ropski duh". ,,Nie se borime za slobodna i nezavisna Makedonija so {iroki prava na siroma{noto naselenie." ,,Jas ne sakam vostanie so lu|e {to }e me napu{tat pri prviot neuspeh; jas sakam revolucija so gra|ani kadarni da gi ponesat site isku{enija na edna dolgotrajna borba, kakva, poradi `estokite politi~ki uslovi, }e bide i na{ata; - ili }e vodime goveda na kasapnica." ,,Deloto na osloboduvaweto na eden narod, e pred se negovo sopstveno delo, na negovite sopstveni race". ,,Jas go razbiram svetot kako pole za kulturen natprevar me|u narodite". ,,No toa e patot za osloboduvaweto na narodite od tu|o ego. Po nego odele Grcite, Srbite, Bugarite. Po toj pat treba da odime i nie, Makedoncite, za da se oslobodime od Turcite."

19

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU)

Jubilej

RIZNICA NA MAKEDONSKIOT UM

Pi{uva : Jaglika Naumova

MANU

e otvorena so sve~ena sednica na Sobranieto na SR Makedonija na 10 oktomvri 1967 godina. Zakonot za osnovawe na MANU e donesen na 22 fevruari 1967 godina, a den pred otvoraweto, na

I Institucijata go p proslavi svojot 4 40-godi{en jubulej. - Makedonskoto blago vo edna institucija, - Akademija od 42 redovni i 42 nadvore{ni ~lena

9 oktomvri 1967 godina, vo Sobranieto pod pretsedatelstvo na d-r Milan Barto{ e odr`ana sednica na Mati~nata komisija za formirawe na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Na sednicata e konstituirana Akademijata, za pretsedatel e izbran Bla`e Koneski (1967-1975), redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje, za potpretsedatel e izbran d-r Haralampie Polenakovi}, redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje, a za sekretar \or|i Filipovski, redoven profesor na Zemjodelsko{umarskiot fakultet vo Skopje. Od 1976 do 1983 godina pretsedatel na MANU e Mihailo Apostolski, od 1 januari 1984 do 1991 godina - Jordan Pop Jordanov, od 1992 do 1999 godina d-r Ksente Bogoev, potoa Georgi Efremov (2000 - juni 2001), Mateja Matevski (juli 20012004), a od 1 januari 2004 do 2007 godina funkcijata ja izvr{uva{e akademik Cvetan Grozdanov. Vo momentot najvisokata nau~na institucija ja vodi akademikot \or|i Stardelov. Denes, MANU ima 42 redovni ~lena, 42 ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i dvajca po~esni ~lenovi, izbrani do`ivotno. Osnovnite aktivnosti na Akademijata se izveduvaat vo ramkite na nejzinite pet oddelenija: za lingvistika i literaturna nauka, za op{testveni nauki, za matemati~kotehni~ki nauki, za biolo{ki i medicinski nauki i za umetnost, kako i vo pet istra`uva~ki centri: centar za energetika, informatika i materijali, za genetsko in`enerstvo i biotehnologija, za strategiski istra`uvawa, za arealna lingvis-

20

DOSEGA[NI PRETSEDATELI tika i leksikografski centar. Vo svoeto 40-godi{no postoewe NA MANU

ostvar e n i nekolku stotini nau~ni i s e

Bla`e Koneski (1967 - 1975)

Mihailo Apostolski (1976 - 1983)

umetni~ki proekti, pove}e od sto nau~ni konferencii, simpoziumi i drugi sostanoci i pove}e od 70 izlo`bi. Od osnovaweto na Akademijata pa do denes objaveni se pove}e od 400 naslovi. Nau~noto spisanie ,,Prilozi" e periodi~no izdanie na oddelenijata. Spisanieto ,,Prilozi" (Prilozi, Oddelenie za biolo{ki i medicinski nauki na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite) se objavuva dvapati godi{no. Vo periodot od 1969 do 1980 godina, spisanieto izleguva{e pod naslovot: ,,Prilozi, Oddelenie za prirodnomatemati~ki nauki", MANU.

,,Prilozi" gi recenziraat dvajca eksperti od soodvetnata nau~na oblast, koi za avtorite ostanuvaat anonimni. Trudovite se objavuvaat na angliski jazik, so rezime na makedonski i na angliski jazik. Redovni ~lenovi na Akademijata se: - prof. d-r Vlado Kambovski - Oddelenieto za op{testveni nauki - prof. d-r Alajdin Abazi - Oddelenie za matemati~kotehni~ki nauki - prof. d-r Gligor Jovanovski - Oddelenie za matemati~kotehni~ki nauki - Risto Avramovski - Oddelenie za umetnost - Radovan Pavlovski - Oddelenie za umetnost. Isto taka, ~lenovi nadvor od rabotniot sostav se prika`ani po oddelenija na Akademijata: ODDELENIE ZA LINGVISTIKA I LITERATURNA NAUKA Akad. Kajetan Gantar D-r Ala Genadjevna- [e{ken ODDELENIE ZA OP[TESTVENI NAUKI Prof. d-r Xozef Breda Akad. Gojko Suboti} Akad. Razvan Teodoresku D-r Kliment Xambazovski

Jubilej

Jordan Pop Jordanov (1984 - 1991)

Ksente Bogoev (1992 - 1999)

\or|i Evremov (2000 - 2001)

Georgi Stardelov (2007 - )

Mateja Matevski (2001 - 2004)

Cvetan Grozdanov (2004 - 2007)

Od 1980 godina, spisanieto se objavuva kako oddelna publikacija pod imeto ,,Prilozi, Oddelenie za biolo{ki i medicinski nauki na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite". Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi, istra`uvawa i pregledi (klini~ki, laboratoriski i epidemiolo{ki iskustva, studii na slu~ai, itn.) od oblasta na medicinskite i biolo{kite nauki. Trudovite ne treba da gi sodr`at rezultatite {to avtorite ve}e gi obja- vile vo drugi publikacii ili spisanija. Trudovite predlo`eni za objavuvawe vo

ODDELENIE ZA MATEMATI^KO -TEHNI^KI NAUKI Akad. Robert Blinc Prof. d-r Hari M. Srivastava Akad. Du{an Haxi Akad. Ivo [laus ODDELENIE ZA BIOLO[KI MEDICINSKI NAUKI Prof. d-r Rajner Ingo Peter Koc Prof. d-r Gorazd Rosoklija ODDELENIE ZA UMETNOST Akad. Ali Aliu Risto Vasilevski Miodrag Pavlovi} Filip Robert ­ Xons Po~esen ~len e i akademik Boris Evgenevi} Paton.

21

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

M-R BLAGOJA MEHANXISKI USPE[EN MAKEDONSKI BIZNISMEN

Oko

PATRIOTSKO SRCE

I Investicionite za zafati ne se golem us uspeh samo za negovata kompanija, tuku i za zemjava, oti vo Makedonija samo dosega se investirani pove}e od 20 milioni evra.

Razgovara{e: Elena Orov~anec-Spirovska

opstvenikot na privatnite apteki Zegin, m-r Blagoja Mehanxiski ja pro{iri svojata dejnost. Toj, zaedno so poznatata mo}na finansiska firma Milestone od Irska, firmira{e nova firma MM Investment, preku koja od farmacevtskiot sektor se prefrli i vo bankarstvoto, zemjodelstvoto kako i vo proizvodstvo, a pred se vo proizvodstvo na visokokvalitetni medicinski vina. MM Investment ja kupi vinarijata Lozar vo Veles, a investira{e i vo mlekarnica vo Berovo za proizvodstvo na zamena na detsko mleko, a se raboti i na fabrikata za proizvodstvo na CO2 i ekstrakcija na esencijalni masla so pomo{ na CO2 vo Novaci. Osven ovie dejnosti m-r Mehanxiski postojano vlo`uva i vo razvojot na medicinata, pa taka pokraj ambulantite na Zegin go otvori i prviot privaten centar za dijaliza vo Berovo. Milestone e zainteresiran pod koncesija da gi otkupi i ostanatite dr`avni centri za dijaliza. Idejata se u{te e vo nacrtproekt na Ministerstvoto za zdravstvo, no se nadevaat deka }e mo`e toa da se realizira. Za Blagoja Mehanxiski, prviot ~ovek na Zegin, ova ne e golem uspeh samo za negovata kompanija, tuku i za zemjava, oti vo Makedonija samo dosga se investirani pove}e od 20 milioni evra. - Zegin e multinacionalna ku}a koja vleze vo najgolemiot finansov me|unaroden konglomerat vo svetot Milestone, koj ja osnova prvata finansiska korporacija vo Makedonija. Nivnata poraka e: sakame da finansirame vo ovaa mala zemja. Nie i dvete sme mali zemji, no sme golemi narodi. Ne zbli`uvaat isti `elbi - i malite narodi mo`at da postignat mnogu, ako se zdru`at i zaedno rabotat i eden na drug si dopolnuvaat, veli Blagoja Mehanxiski. G-dine Mehanxiski, zaedno so Tutun-

S

SV. PANTELEJMON SIMBOL NA USPESITE NA ZEGIN

Pod mototo Aptekarski biser na Makedonija, pred pove}e od 17 godini startuva{e so rabota veledrogerijata Zegin. Vo kompanijata denes ima 800 vraboteni i 86 apteki niz republikata. Sv. Pantelemjon e patronot na aptekite "Zegin", koj go slavi sopstvenikot na ovie apteki gdin. Blagoja Mehanxiski i negovoto semejstvo. Sv. Pantelemjon bil lekar, koj so svojata iscelitelna mo} im pomagal na lu|eto. ska banka i Zdru`enieto na penzioneri denovive ja promoviravte edinstvenata kobrendirana plate`na karti~ka za kupuvawe na lekovi na kredit vo va{ite apteki, ili popularno ka`ano le~ewe na kredit. Pojasnete go ovoj va{ nov na~in za pomo{ vo le~eweto na starite lica. Zegin, vrz osnova na dogovorot za ekskluzivno partnerstvo so Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija i vo sorabotka so Tutunska banka, izleze so nova izvonredno povolna ponuda za svoite verni i lojalni kupuva~i, penzionerite. Ponudata podrazbira popusti i odlo`eno pla}awe na edna godina, bez kamata, so grejs period od 45 dena i vo iznos od tri mese~ni penzii. Ponudata se odnesuva na kupuvawe lekovi, medicinski

preparati, sredstva za higiena i drugi stoki od aptekite na Zegin. Vo ramki na ponudata spa|aat i povlastenite zdravstveni uslugi za site korisnici na Sistemot na benificirani ceni Penzioner+. Osven za penzionerite programa so istite povolnosti Zegin ima i za trudnicite i decata do ~etiri godini. Nie prvi bevme i za referentnite ceni, oti tie se ceni prifatlivi za site. So niv }e dojde do izraz kvalitetot na uslugata i sistemot na organizacija na firmata. Referentnite ceni ne se realiziraat podolgo vreme, bidej}i tie ne im odgovaraat na nesposobnite. Nekoi rabotat so 60 do 100 procenti zarabotka i sakaat da `iveat dobro samo so proda`ba na pet leka. Vo aptekite na Zegin lekovite se poevtini i do 40 procenti, oti sakame da ponudime prifatlivi ceni za gra|anite. Kako gi ocenuvate stranskite investicii vo zemjava? - Vo regionov zemjava e so najmalku investicii stranski investicii. Stranskite menaxeri smetaat deka strukturata na na{ata rabotnata raka ne e dobra, taa ne e lojalna, ~esna, educirana, ambiciozna. No toa ne e slu~aj so Zegin. Okolu 560 visokostru~ni lica preminale na rabota vo stranski kompanii ili otvorile svoi biznisi. Menaxerite se zadovolni od nivnoto znaewe i na~inot na koj{to pristapuvaat kon rabotata. Moite vraboteni se obu~eni vo sekoj moment da mu pomognat na bolnoto lice, bidej}i lu|eto koga vleguvaat vo apteka imaat maka. Kvalitetniot odnos kon pacientot e na prvo mesto. Na{iot partner ni prizna deka vo odnos

22

Oko

ZA MAKEDONIJA

na drugite zemji vo regionot, kadarot na Zegin e vode~ki Po~navte so proizvodstvo na medicinskoto vino. Po {to se razlikuva ova vino od vinata {to ve}e se proizveduvaat vo Makedonija? -Razlikata e mnogu golem. Nam ne ni trebaat malignite tuku aktivnite supstancii, antioksidansite, oligoelementite i aminokiselinite. Vinskata kiselina ja ima samo vo vinoto. Nie gi izolirame ovie aktivni supstancii. Napravime vinarnicata da li~i na medicinska industrija. Vo Amerika vinoto se prodava vo kapsuli, vo koi se skoncentrirani aktivnite supstancii, koi pak se vo slu`ba na ~ove~koto zdravje. Sorabotuvame so okolu 1.800 zemjodelci od celata zemja. Prvpat lozarite se tretiraat kako partneri. Znaat kolku proizveduvaat i koja otkupna cena }e ja dobijat. Im gi davame site potrebni soveti, agro i hemiski za{titni materijali {to gi bara sovremenoto odgleduvawe na grozjeto, a na{i stru~waci go nadgleduvaat proizvodstvoto, koe mora da bide spored najsovremenite doktrini i standardi. O~ekuvame da imame od 3.500 do 7.500 kooperanti. Dosega{nata analiza poka`a deka makedonskata po~va e dobra za odgleduvawe grozje. Taa e edna od retkite {to se bogati so aminokiselini. Na{eto grozje dava pove}e procenti na aktivni supstancii, koi se potrebni za proizvodstvo na kvalitetno vino. Imame podloga za da napravime dobro medicinsko vino. Vinoto se ra|a vo lozjeto, raste na lozata, soz-

I Imeto na dr`avata ne tr treba i ne smee da se r m menuva.bidej}i ako go smenime imeto go gubime identitetot, go gubime se ona za {to so generacii se borele na{ite predci

reva vo vinarskata vizba, spie vo {i{eto i se budi na masata. Toa e `ivotniot pat na vinoto, eden od najstarite lekovi. Luj Paster vo 1894 godina go spasuva Pariz od kolera so vino. Vie ste eden od vode~kite biznismeni o zemjava i po{iroko, dali razmisluvate za ovorawe na fondacija Mehanxiski? Od poodamna imam vo plan osnovawe na fondacija Mehanxiski, no sega ve}e tie planovi i konkretno se dooformuvaat. Razmisluvav vo {to bi mo`elo taa fondacija da pomaga i dojdov na ideja toa da bide vlo`uvawe vo hendikepiranite lica so visoki intelektualni potencijali. Mislam deka e dobro nim da im se pomogne za da mo`at da odat napred vo `ivotot, a takva fondacija dosega nema vo Makedonija. Kako da se re{i problemot so investitori koi pomagaat sport i kultura, a dr`avata pove}ekratno gi odano~uva? Isto kako i vo cel svet. dr`avata treba da gi namali danocite vo soodnos so donaciite, ili pak ako investitorot vlo`uva zna~aen del od ona {to go zarabotuva vo razvivawe na sportot i kulturata da bide osloboden od danoci. Kulturata i sportot se dve ne{ta koi naj~esto ja promoviraat zemjata i kolku sme pouspe{ni na toj plan tolku pove}e vo svetot }e ne poznavaat. A, za da bideme uspe{ni treba da se vlo`uva. Na{ata dr`ava nema dovolno sredstva da vlo`uva no zatoa tuka se investitorite. Toa e edna humana cel koja e za dobrobit na celoto op{testvo. Od kade kaj vas interes za sobirawe antikviteti, umetni~ki dela, knigi....? Vo antikvitetite, umetni~kite dela, knigite se za~uvani site ~ovekovi vrednosti i dostignuvawa. Niz vekovite tie postojano so represii bile uni{tuvani od eden ili od drug. jas sekade kade {to }e vidam nekoja vakva vrednost ja kupuvam i ja pridodavam na mojata kolekcija. Nikola Mehanxiski

MAKEDONSKI KORENI

Blagoja Mehanxiski poteknuva od male{evskoto selo Rusinovo, od staro makedonsko patriotsko semejstvo, od tatko Nikola i majka Viktorija. Korenite na patriotizmot vo negovata familija mo`at da se sledat od pred Ilindenskoto vostanie. Pradedovcite mu Stoil i Atanas Mehanxiski bile u~esnici vo Ilindenskoto vostanie. ^ukundedoto na Blagoj bil sekretar za vreme na Razlove~koto vostanie za celata oblast na Male{evijata i Pijanec. Tatko mu Nikola u~estvuval vo NOB. Patriotizmot na familijata Mehanxiski prodol`uva i deneska niz mnogubrojnite humanitarni donacii. Celoto semejstvo, negovata sopruga Verica i dvete }erki Hristina i Viktorija se anga`irani vo "Zegin". Soprugata d-r. Verica ja vodi ambulantata i centarot za dijaliza na Zegin. Taka tie visoki umetni~ki vrednosti se za~uvuvaat, a so toa go za~uvuvame i identitetot na na{ata nacija, na{ata kultura i civilizacija. Vlo`uvam i vo izdavawe na knigi. Dosega sum sponzoriral sedum ­osum izdanija koi se odnesuvaat na makedonskata nacionalna prerodba, istorija i za{tita na kulturnoto nasledstvo. Za kraj, koj e va{iot stav za promena na imeto na na{ata dr`ava Makedonija? Imeto ne treba i ne smee da se menuva. Ako go smenime imeto go gubime identitetot, go gubime se ona za {to so generacii se borele na{ite predci. Ne veruvam deka bilo koj vistinski patriot bi mo`el barem i da pomisli za promena na imeto, a ne pak da se soglasi na takvo ne{to.

23

Pehar

MAKEDONSKA

Pi{uva: Nata{a Despotovska-Dimitrievska

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

P Proizvodnata paleta n na Alkaloid se pl plasira na pazarite na 29 zemji.- Kompanijata so svoi podru`nici gi pokriva Ruskata Federacija, [vajcarija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Bugarija i Albanija.-. So otvoraweto na podru`nica vo SAD, po~na so realizacija planot za probiv na eden od najprobirlivite svetski pazari.

Pred izvesno vreme vo edna od mno{tvoto ovde{ni debati vo vrska so makedonskite ekonomski (ne)priliki, eden stranec re~isi gi zaneme doma{nite eksperti so zabele{kata deka, sepak, "ne e se taka crno vo Makedonija", ilustriraj}i go toa so primerot na niza uspe{ni firmi koi ne od sega, ami so decenii nanazad egzistiraat i se razvivaat na ova tlo, nametnuvaj}i se kako respektabilni brendovi i na stranskite pazari. I toga{ nekoj, namerno ili ne, go nafrli imeto ­ "Alakloid"... To~no taka, ovoj na{ gigant, osnovopolo`nik na makedonskata farmacija, denes ne samo {to e lider vo ovaa industriska granka ovde kaj nas, tuku pretstavuva edna od vode~kite farmacevtski kompanii na Balkanot i sosema so pravo se nametnuva kako izvonreden potencijal i na prostorite na stariot kontinet no i po{iroko. Vpro~em denes dovolno e samo da se spomene brendot ­"kafetin" i ve}e ~ovek mo`e da razbere deka toj e poznat odamna nadvor od granicite na ovie na{i balkanski prostori. Zad ovaa kompanija "te{ka" stotici milioni dolari stojat sedumdeset godini kontinuiran razvoj vo oblasta na re~isi site granki na farmacijata. Osnovana vo dale~nata 1936 godina so dva mali pogona od petnaesetina rabotnici, koi trebalo da proizveduvaat okolu 350 kilogrami farmacevtski surovini - alkaloidi od opium, odnosno ekstrakcija na morfin baza od i nejzino sintetizirawe do kodein. Po Vtorata svetska vojna po~nuva so sv svojata dinami~na ekspanzija koja ne pretstanuva ni do dene{ni dni. Se razpr bira se po~nuva od makedonskoto "crno bi zl zlato" ­ afionot ­ kultura {to denes e re~isi zaboravena na ovie na{i za nea re is isklu~itelno povolni prostori. Ve}e vo 1947 godina brojot na vrabotenite e dvojno pogolem i so 38 vr ra rabotnici se postignuva rekordno proizvodstvo od 1.544 kilogrami alkapr loidi. Toa ne ostanuva nezabele`ano lo nitu doma nitu vo po{irokite ramki na ni to toga{nata zaedni~ka dr`ava i vakvite rezultati mu obezbeduvaat na Alkaloid re sojuzno priznanie za najdobra fabrika so vo toga{nata FNRJ. Od godina vo godina proizvodstvoto raste, no sepak za "Alpr

kaloid" spored hroni~arite na ovaa uspe{na stopanska prikazna, klu~na e 1957 godina koga vo funkcija bil pu{ten nov kapacitet za proizvodstvo na lekovi ­ takanare~eniot Galenskiot pogon. Vo nego, na baza na alkaloidnite surovini zapo~nuva proizvodstvoto na gotovi lekovi vo vid na tableti i te~nosti, a podocna i masti i ampuli, me|u koi Kodein, Kafetin, Kodafen i Noskapin - tableti i sirup. Se razbira sosema logi~no, novoto proizvodstvo nametnuva potreba od zabrzano podobruvawe na kvalifikacionata struktura na vrabotenite: pove}e farmacevti, tehnolozi, hemi~ari, odnosno vrabotuvawe i investirawe vo stru~nosta na kadrovskiot potencijal, ona {to denes vo moderniot svet e poznato kako ~ove~ki resursi... A, naporedno so ova se javuva i nu`nosta od sorabotka so farmacevtski i hemiski giganti od stranstvo. Sorabotka koja{to vo razvojot na Alkaloid }e bide mo{ne zna~ajna. Prvata delovno-tehni~ka sorabotka e vospostavena vo 1961 godina so "Terapliks" od Pariz, Francija, a so prerasnuvaweto na Alkaloid vo sovremena farmacevtsko hemiska industrija, takvata sorabotka e trasirana i so renomiranite "Fajzer" od Wujork, "[ering" AG od Berlin, "Specia" od Pariz, "Laboratorija Delagran`" od Pariz, "Hemi" od Linc, "Solko" AG i "Hofman La Ro{" od Bazel, "Merk[arpDom" od SAD i drugi. Vo po~etokot, vakvata sorabotka se sostoi vo prezemawe licenci, a podocna se nadgraduva i se preminuva na dorabotka i proizvodstvo na supstancii nameneti za sozdavawe na specifi~ni farmacevtski proizvodi. So toa se zbogatuva asortimanot na Alkaloid so novi preparati za golem broj oblasti od medicinata, a mnogu od niv pretstavuvaat vrvni dostignuvawa vo farmakoterapijata. Site ovie procesi na intenziven razvoj i razgranuvawe na asortimanot na ponuda uslovuvaat o~ekuvano {irewe na Alkaloid koj na krajot od {eesetite i vo tekot na sedumdesetite godini od minatiot vek vo sebe gi integrira pove}e makedonski frimi: pretprijatieto za otkup na lekoviti bilki Bilka od Skopje, fabrikata za proizvodstvo na hemikalii i fotoma-

24

STOPANSKA GORDOST

terijali "Lafoma", fabrikata za sapu- stvena praksa, t.n. GMP standardi. Preni i kozmetika "Cvetan Dimov", i fab- thodno vo delot na bilkarstvo lekovi rikata za boi i lakovi "Proleter". se vovedeni najvisokite toga{ni ISO Me|utoa nikako ne mo`e da se zao- standardi, koi podocna se instalirani bikoli notorniot fakt deka za ekspan- i vo site drugi kapaciteti na Alkaloid zijata na Alkaloid, osobeno vo nejzin- so postojano nadgraduvawe. Seto ova iot najintenziven period izminative sozdava uslovi nose~kiot makedonski tri decenii, stoi najmarkantnata fig- farmacevtski brend da fati ~ekor so ura na ovaa kompanija ~ovekot koj {to svetski priznatite proizvoditeli na prakti~no gi udre temelite na {iroka- lekovi. ta me|unarodna afirmacija na brendot Generalnata opredelba na menaxAlkaloid, gospodinot Traj~e Mukaetov, erskiot tim za kontinuirano invekoj za `al denes pove}e ne e me|u nas. stirawe, kako uslov za opstojuvawe na Zapo~nuvaj}i od brziot, transparenten svetskiot pazar ostanuva, no so novata i verojatno eden od retkite vo Make- agenda, vlo`uvawata se naso~uvaat donija celosno legalno zavr{en pro- glavno vo oprema i vo tehnologii. ces na privatizacija na kompanijata, Vo 2000 godina Alkaloid-Farmacija g-dinot Mukaetov go predvode{e Alak- stanuva ~len na Evropskata generi~ka loid vo nizata ekspanzivni proekti za asocijacija na proizvoditeli na lekorazvoj na ovoj farmacevtskohemiski gigant vo sekoj pogled m-r. @ivko Mukaetov, ­ tehnolo{ki, proizvodstven, generalen direktor prostoren, kadrovski... Prona "Alkaloid" cesi vo koi {to se vlo`eni nad sedumdesetina milioni evra. Sekako so nego na ~elo Alkalod vo 1996 godina go po~nuva najkrupniot investicionen ciklus. Prv ~ekor vo razvojnata strategija na kompanijata e startot na izgradbata na novata fabrika za cvrsti tabletni formi so povr{ina od okolu 12.000 kvadratni metri, sorabotkata so Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC). Dogovorite so ovie me|unarodni finansiski institucii, potpi{ani vo 1999 vi. So zaokru`uvaweto na investiciogodina, pretstavuvaat osnova za nov niot ciklus e obezbedeno celokupniot vid pove}eslojna sorabotka. Preku niv proizvodstven proces, od vlezot na Alkaloid, od edna strana obezbeduva surovinata vo fabrikata do izlezot na finansiska poddr{ka od okolu 17,4 finalniot proizvod, da se odviva somilioni evra i toa ne kako klasi~en glasno so najvisokite evropski stankredit, tuku vo forma na konverti- dardi za proizvodstvo na lekovi. Toa bilen zaem koj vo sekoj moment EBRD e verifikuvano i od strana na nekolku i IFC mo`ea da go transferiraat vo inspekciski slu`bi od zemjite na EU, akcionerski kapital vo Kompanijata. kako i od amerikanskata multinacioOd druga strana, preku vakviot nalna kompanija Fajzer, za koja ve}e so vid sorabotka, {to za prv pat se re- decenii Alkaloid e partner od izbor. alizira vo Makedonija, Alkaloid gi Vo 2002 godina Alkaloid ja prodava implementira najsovremenite prin- prvata licenca, za lekot Kafetin na cipi na korporativno upravuvawe. Vo ruskiot pazar, deloven uspeh so koj retnose~kata dejnost na Alkaloid, sekto- ko koj makedonski proizvoditel mo`e rot Farmacija po~nuva implementacija da se pofali. Gordost na kompanijata na strogite normi za dobra proizvod- e i patentiraweto na preparatot Novamorf vo SAD vo 2003 godina. Denes proizvodnata paleta na Alkaloid se plasira na pazarite na 29 zemji, a Kompanijata so svoi podru`nici gi pokriva Ruskata Federacija, [vajcarija, Slovenija, Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Bugarija i Albanija. So otvoraweto na podru`nica vo SAD, po~na so realizacija planot za probiv na eden od najprobirlivite svetski pazari. Na stranskite pazari, spored poslednite podatoci, Alkaloid plasira nad 70 otsto od proizvodstvoto, fakt {to ja potvrduva izvoznata orientacija kako dominantna opredelba na kompanijata. Inaku za odbele`uvawe e i faktot deka vo presret na 70godi{niot jubilej vo 2006 godina , po~na so implementacija na SAP, podato~en jata so softverski sistem, vrede nad dva miliona den ev evra. So toa Alkaloid os ostanuva lider i vo ovaa ob oblast so ogled na toa {t toa e prviot mati~en {to SA {to edna kompanija SAP go instalira vo zemjata. Is taka od noemvri Isto 20 godina kompanijata 2002 ko kotira na oficijalniot pa pazar na Makedonskata be berza na dolgoro~ni ha hartii od vrednost. A de deka transparentnosta, ma maksimalniot legalizam i gri`ata za svoite ak akcioneri se edni od prioritetite na menaxerskata politika govori i faktot deka Alkaloid vo 2003 godina e izbran za najtransparentna kotirana kompanija na Berzata, dodeka negovata akcija e najlikvidna i najtrguvana na Makedonskiot pazar na dolgoro~ni hartii od vrednost. Koga seto ova }e se sumira zaklu~okot navistina e ednostaven i nedvosmislen ­ Alkaloid ne samo {to pretstavuva gigant koj odamna se otisna po svetskite pazari, tuku i pove}e od polezna metafora koga ve}e tolku dolgo debatirame za na{ite mo`nosti, kapaciteti, {ansi vo ovoj svet na globalnoto selo. Alakloid poka`uva deka uspehot e i toa kako mo`en ­ samo treba da se sraboti...

USPE[NI MAKEDONSKI STOPANSKI PRIKAZNI: ALKALOID A

Pehar

25

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Objektiv

PROTESTI NA MAKEDONCI

Nad 2000 demenstranti se sobraa vo @eneva vo odbrana na Makedonija

26

Objektiv

ITE VO @ENEVA PRED OON

20-4-2008

Makedonskoto kulturno dru{tvo sv. \or|i od Vetingen, [vajcarija so delegacijata od Makedonija

27

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Objektiv

Upravata na Makedonskiot sojuz od [vetska: od levo (vtor red): Aco Kalanoski, Geteborg, Abdula Taipov, Malme, Na}e Tufek~iev, Stokholm, Agon Demjaha, ambasador na RM vo Stokholm, Ivica ^elikovi}, sekretar, Geteborg, Milan Stoj~evski, Geteborg.(Prv red) Jovan Bo`inovski, Geteborg, Liljana Stoilkovska-Andovska, pretsedatelska na @enskiot aktiv, Malme, Vlado Spasevski, Skara, Cane Stefanovski, Helsingborg, Ilija Markovski, blagajnik, Helsingborg. (Sedi) Kire Klenkovski, pretsedatel na MS, Boros.

28

Objektiv

Makedonsko kulturno dru{tvo "Goce Del~ev" od Vrawe Republika Srbija: (od levo na desno stojat) Ilija Andonov,Suzana Ili}, d-r. Blagoja Civkarovski (pretsedatel), m-r. Ivan Xo Petreski (MIM), Aleksa Blagunovski, Biljana Doj~inovi} i Todor Petrov (SMK) (od levo na desno dolu) Pece Ristevski (sekretar), Branko Mitev i Qubi{a Stoilkovski

Vo odbrana na imeto na na{ata dr`ava Makedonija organiziravme MAR[ NA MOLKOT na 2.4.2008 godina vo Skopje

@enskoto lobi od dijasporata: Milka Kuk (Kanada), Pobeda Piska~eva (Kanada), Svetlana Petreska (SAD) i Ivanka Petrovska (Avstralija

29

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Objektiv

Protesti za za~uvuvawe na imeto vo Santa Ana, Kalifornija Organizacioniot odbor na protestite vo @eneva april 2008 godina

30

Objektiv

@enskoto lobi na ZMD [vajcarija

Il~o Petkovski i Goce Atanasovski od Viena, Avstrija na protest vo @eneva

31

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Aplauz

Pi{uva: Emilija Petreska

I

zvonreden peja~ i kompozitor na pesnite, Aleksandar Sarievski, e edna od najgolemite legendi na makedonskata muzika. Roden e vo Gali~nik, srednoto obrazovanie go zavr{il vo Skopje, koga i po~nal da sviri harmonika. Vo 1946 godina vo Makedonskoto radio ja snimil pesnata ,,A bre nevesto oko kale{o", so {to po~nuva negovata golema i isklu~itelno bogata muzi~ka kariera. Vo svoite pesni gi opeal rodniot Gali~nik, nevozvratenata qubov, pe~albarstvoto, a poznat e i po mnogute humoristi~ni pesni. Toj be{e peja~ za koj so pravo narodot veli deka se ra|a edna{ vo sto godini i ~ii pesni ve~no }e zra~at so svojot sjaj. Negoviot muzi~ki opus pretstavuva del od makedonskoto kulturno bogatstvo. Sarievski e eden od osnova~ite na ansamblot ,,Tanec" i postojano patuval niz svetot vo blagorodna misija na {irewe na prikaznata za originalniot makedonski naroden melos. Sarievski e eden od najgolemite ambasadori na avtenti~nata kultura na makedonskiot narod. Makedonskata kultura i makedonskata muzi~ka scena mu se blagodarni na Aleksandar Sarievski, koj be{e ~ovekot {to gi premosti okeanite i na s$ makedonsko vo svetot so decenii mu nose{e vrska so rodniot kraj, a na dale~nite narodi najubedlivo im govore{e za trajnosta na makedonskoto ime i bogatstvoto na negovata kulturna riznica. Cel `ivot pesna - be{e kredoto na nepovtorlivata peja~ka legenda, Sarievski, koj so svojot umetni~ki profil i opus go vgnezdi svoeto ime vo sevkupnata na{a kulturna istorija. Za seto svoe {estdecenisko umetni~ko `iveewe, Aleksandar Sarievski ispi{a bogati biografski stranici, ostavi nad 400 trajni zvu~ni zapisi za muzi~kata produkcija na MRTV i za drugi diskografski produkcii, koi ve~no }e si pripomnuvaat za edna nepovtorliva umetni~ka li~nost koja dade ogromen pridones vo neguvaweto i afirmiraweto na makedonskata folklorna umetnost kaj nas i nasekade vo svetot. Mnogumina se obiduvaa da ja ispeat

32

Aplauz

ALEKSANDAR SARIEVSKI, MUZI^KI GENIJ

CEL @IVOT PESNA

Mnogumina se obiduvaa da ja ispeat legendarnata pesna ,,Zajdi, zajdi jasno sonce", no, nikoj od niv ne mo`e da ja nadmine interpretacijata na genijalecot Aleksandar Sarievski. A, pak, ,,E, godini, godini, letnavte kako sivi galabi, no ostana pesnata, taa lesnokrila ubavica, {to cel `ivot }e bide moj sopatnik, }e ja gree mojata du{a", bea zborovite so koi Sarievski znae{e da ja opi{e su{tinata na svoeto postoewe.

legendarnata pesna ,,Zajdi, zajdi jasno sonce", no, nikoj od niv ne mo`e da ja nadmine interpretacijata na genijalecot Aleksandar Sarievski. Sekako i pesnite ,,Dejgidi ludi mladi godini", ,,Zajko kukurajko", ,,Aber dojde Donke od kulata", ,,Mitro, Mitro mori", ,,Abrej nevesto, oko

kale{o", ,,Sedna baba da ve~era"... }e ne potsetuvaat na nego kako vrven estraden umetnik koj so pesna na cel svet mu raska`uva{e za negovata Makedonija. ,,E, godini, godini, letnavte kako sivi galabi, no ostana pesnata, taa lesnokrila ubavica, {to cel `ivot }e bide moj sopatnik, }e ja gree mojata du{a", bea zborovite so koi Sarievski znae{e da ja opi{e su{tinata na svoeto postoewe. U{te mnogu rano, kako dete

ostanuva sirak, no i otkriva deka pesnata, starata makedonska narodna pesna, {to umee da go pretopi `ivotot, mo`e da bide negovata najverna pridru`ni~ka. Kako devetgodi{nik doa|a vo ,,golemiot grad", vo Skopje, kade {to otkriva deka pesnata {to go pre~ekala vo `ivotot kako nasledstvo od predcite, mo`e da se razleva i preku novoto ~udo na tehnikata - radioto.

,,OD GALI^NIK DO LEGENDA - ALEKSANDAR SARIEVSKI"

,,Direkcijata za kultura i umetnost" sosema zaslu`no ja izdade no " monografijata ,,Od Gali~nik do legmo enda - Aleksandar Sarievski" od en avtorot Kiril Todevski vo koja na av mo{ne ubav na~in e pretstaveno {to mo zna~e{e Sarievski za Makedonija, zn osobeno vo muzi~kiot svet. Knigata os izobiluva so brojni ,,ispovedi" na iz Sarievski inspirirani od negovite Sa pate{estvija potkrepeni so fotopa grafii od po~etokot na negovata gr muzi~ka kariera, pa s$ do denes. mu Avtorot Kiril Todevski monografijata ja zapo~nuva so izrekata:,, gr Ako saka{ poblisku da go zapoznae{ A eden narod - ~uj ja negovata pesna". Poed na natamu vo svojot predgovor veli deka ,,p ,,pesnata e najveren registrator i tolkuva~ na socijalnite i istoriskite to premre`iwa vo `ivotopisot na Makepr donecot. Taa e senaroden produkt, so do decenii i decenii nejzinata melo-poetska poraka se prenesuvala po usten pat, se zbogatuvala so invetivnata darba na anonimnite pesnopojci, koi zaokru`uvaj}i go ovoj priroden proces, vo amanet na svojot narod mu ostavija nepresu{no duhovno bogatstvo". Toj amanet Aleksandar Sarievski go po~ituva{e i dostojno go prenesuva{e nasekade, osobeno kaj Makedoncite vo Avstralija, Kanada, Amerika... Avtorot Todevski inspiriran od ka`uvawata na Sarievski ni go pribli`uva ~uvstvoto na makedonskata legenda vo dijasporata. Toj veli deka Sarievski posebno ja pametel prvata sredba so na{incite vo dale~nata Avstralija vo 1966 godina. No, sekoja sredba so na{ite iselenici kade i da se vo svetot zavr{uvala so pesni i solzi radosnici.

33

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Recenzija

Proslaven najgolemiot hristijanski praznik - Voskresenie Hristovo -Veligden Vo crkvata Sveti Spas vo Skopje vo ~est na 105 godini od zaginuvaweto na Goce Del~ev

34

-Nastapiv tri pati vo `ivo na programata na Radioto, sam se pridru`uvav so harmonikata. Toga{ Skopje be{e pod bugarska okupaciska uprava, pa taka koga dojdov ~etvrtiot pat, pred da nastapam, tie {to bea odgovorni za programata, po~naa da se me{aat vo moite pesni, da prepravaat ne{to vo sodr`inata: vaka da bide, onaka da bide. Jas ne deka bev nekoj voinstvenik, no ne mo`ev da se soglasam so vakvite nivni prepravki, za{to pesnite gi peev onaka kako {to gi nau~iv od moite najbliski, onaka kako {to otsekoga{ se peelo vo mojot roden kraj. Si zaminav i ve}e ne stapnav vo toga{noto Radio, se se}ava Aleksandar Sarievski vo svojata monografija izdadena samo dve sedmici pred negovoto ve~no zaminuvawe. Sepak, toa e samo po~etok na prepletuvaweto na negovata `ivotna prikazna so vistinite, kopne`ite i nade`ite na makedonskiot duh vo narodnata pesna. Negovata vistinska pojava vo muzikata se sovpa|a so entuzijazmot po Vtorata svetska vojna za sozdavawe novo op{testvo, za ~ekorewe kon neizbe`noto modernizirawe na `ivotot. Taka, neizbe`no vo negovata peja~ka kariera se nametnuva misijata za adaptirawe na duhot na makedonskata tradicionalna pesna so tempoto na novoto vreme. Repertoarot na Sarievski opfa}a opus od nad trista pesni vo koi se opfateni pesni so najrazli~ni sodr`inski poraki, odnosno pesni vo duhot na tradicionalnata makedonska melodija. Posebno mesto vo repertoarot na Sarievski zazemaat pesnite za negoviot roden kraj Gali~nik. Taka, zapo~nuvaj}i go svojot ~ekor po vrvicite na folklornata umetnost od rodnoto selo Gali~nik, toj zastanuva od prvite denovi pred mikrofonot na Radio Skopje, a, isto taka, zastana i vo ~elnite redovi na prvata generacija na ansamblot ,,Tanec". Vo negoviot profesionalen period toj ja ima i funkcijata - rakovoditel na Orkestarot na narodni instrumenti na toga{nata Radio-televizija Skopje. Sestraniot umetnik raboti i kako recenzent- producent za diskografskata produkcija na Radio-televizija Belgrad, so {to go zaokru`uva svojot raboten vek vo 1984 godina, no, kako {to pove}eto go poznavaat toj be{e ~ovek so nemiren duh, ~ovek so golem peja~ki elan koj prodol`i i ponatamu da tvori. Poslednite godini od negoviot raboten vek Sarievski gi pomina vo znakot na samostojnata umetni~ka dejnost. Iako Sarievski }e bide zapameten po karakteristi~nata, nenadminliva interpretacija na pove}e od 300 makedonski narodni pesni, tapanxijata od pobedni~kata dru`ina na ,,Tanec" na

Aplauz

PLAGIJAT NA ,,ZAJDI, ZAJDI" VO FILM ZA SPARTANCITE

Del od muzikata na filmot ,,300", na re`iserot Zak Snider e kompleten plagijat na makedonskata narodna pesna ,,Zajdi, zajdi". Kako avtor na pesnata e potpi{an Tajler Bejts, a vokalniot del go izveduva peja~kata Azam Ali od Iran. -Vovedot, melodijata i aran`manot se totalen plagijat ili narodski ka`ano ukradeni. Avtorot {to ja pravel muzikata gi ostavil duri i melodiskite akcenti od ,,Zajdi zajdi". Edinstveno, peja~kata ne mo`ela da go pogodi peeweto, zatoa {to za da ja otpee{ ovaa melodija treba da go ima{ makedonskiot gen smeta Karter. Ova mislewe delumno go deli i Van~o Dimitrov, kompozitor i muzi~ki urednik vo Prvata programa na Makedonsko radio. Instrumentalniot voved vo filmskata tema e sosema identi~en na vtoriot del od pesnata ,,Zajdi zajdi", tamu kade {to se peat stihovite ,,moja mladost, goro le nema da se vrati".

Legendi na makedonskiot melos: Kiril Cenevski, Nikola Badev, Aleksandar Sarievski, Vaska Ilieva

festivalot vo Langolen vo 1954 godina..., sepak, zabele`livo e negovoto vlijanie vo sorabotkata so imiwa od makedonskata muzika so moderen izraz: ,,Leb i sol", ,,Anastasija", Vlatko Stefanovski, Sa{o Gigov- Gi{... Taa vrska na nekoj na~in sosema konkretno go simbolizira pretvoraweto na energijata na pesnata. I po 19 dekemvri 2002 godina ,,Zajdi zajdi jasno sonce", ,,Dejgidi ludi mladi godini", ,,Sno{ti go vidov ubavoto Stojne", ,,U~i me majko, karaj me", ,,Sedna baba da ve~era", ,,Za Kru{evskata republika"... }e prodol`at da se peat od negovite naslednici, no sekoga{ }e potsetuvaat na Aleksandar Sarievski.

-Za sekoj peja~ e posebna gordost, so svojata interpretacija, da ovekove~i nekoj nastan ili li~nost od na{eto minato. Mislam deka toa treba da bide obvrska na sekoj peja~, za{to samo taka }e go za~uvame ona {to go peel na{iot narod, }e si ja za~uvame istorijata. Narodot gi opeal i nie preku pesnata treba da gi ~ueme spomenite za niv, za deloto {to go napravile, re~e Sarievski vo monografijata ,,Od Gali~nik do legenda", kako amanet za onie {to ostanaa da go odat patot, onamu kade {to toj zastana vo osumdesettata godina, od eden sosema ispolnet `ivot so predizvici, isku{enija, no i uspesi i sre}a.

35

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

Scena

,,CAR SAMUIL" NA SCENA SO FESTIVALSKIOT OGAN

[est operski i dve baletski pretstavi i koncert na Makedonskata fi M filharmonija e sodr`inata na Majskite operski ve~eri, {to tradicionalno }e po~nat na 9 maj vo Makedonskata opera i balet. Na 36-toto izdanie }e dojdat vrvni stranski gosti od koi pogolem del za prvpat }e bidat na Festivalot, najavuvaat organizatorite. Umetni~kiot direktor na Operata, Dejan Pro{ev, najavuva bogata programa. esta da bidat na scenata, dodeka pred vlezot na MOB }e gori festivalskiot ogan, }e ja imaat makedonskite solisti, so pretstavata ,,Car Samuil".

MAJSKI OPERSKI VE^ERI

vidi baletot ,,Lebedovo ezero", koj ja ima{e svojata premiera na 23 april. ,,Rajmonda" }e bide vtoriot naslov. Namerno odlu~ivme da imame dva baleta. Zo{to da ne go iskoristime orkestarot koj vo poslednite dve godini go aktiviravme i za baletski pretstavi - veli Pro{ev.

Vo znakot na Pu~ini

Godinava }e dominiraat operite na Xakomo Pu~ini. Duri tri od {est }e bidat od negovoto muzi~ko tvore{tvo. Stanuva zbor za ,,Toska", ,,Boemi" i ,,Turandot" vo koi }e nastapat vrvni gosti.

]e bide obnoveno doma{noto opersko delo od Kiril Makedonski. Publikata }e mo`e da vidi nova scena, kostimi i re`ija. ]e dirigira Sa{a Nikolovski-\umar, a re`ijata e na Ogwan Draganov od Bugarija. Za scenata }e se pogri`i @ivoin Trajanovi}, a za kostimite - Elena Don~eva. Naslovnata uloga }e ja tolkuva Igor Durlovski. Po podolgo vreme, na scenata na MOB }e nastapi prvenecot Cvetan Stojanovski, aktuelen direktor na Narodniot teatar od Bitola. ]e nastapat i \or|i Cuckovski, Sandra Mitrova, Irena Kavkalevska, Goran Na~evski. Pro{ev objasnuva deka godinava odlu~ile da go vratat stariot koncept na Festivalot, koga osven operski, imalo i baletski pretstavi, a gostuvala i Filharmonijata. -Publikata ima{e mo`nost da go

Publikata }e mo`e da gi vidi ,,Lu~ija od Lamermur" od Doniceti i Verdievata ,,Aida", tradicionalno za zatvoraweto. Vo salonot na MOB }e odeknat glasovite na Fabijana Brava od Argentina, Sabila Cvilak od Slovenija, Alesandro Liberatore i Stefanija Skolasti~i od Italija, Natalija Tim~enko od Rusija, Xesika Prat od Avstralija i drugi. Generalniot direktor na MOB, Oliver Arsovski, ja istakna ,,Turandot", vo koja }e pee Vladimir Galuzov, solist vo Marinskiot teatar od Sankt Peterburg. -N$ raduva {to obezbedivme mnogu va`ni gosti {to peat na najdobrite sceni vo svetot. Golema rabota e {to imame 15-ina novi imiwa {to na{ata ceneta publika ne gi slu{nala dosega. Festivalot godinava }e bide peja~ki mo}en. Koga gi kanime da u~estvuvaat solistite {to ve}e bile kaj nas, tie, bez problem prifa}aat da dojdat, a tie {to ne bile se qubopitni da vidat {to se slu~uva vo na{ata ku}a. Va`no e {to sekoga{ sakaat da se vratat, a fakt e deka gi dobivame za cena mo`ebi deset pati pomala od voobi~aenata za koja nastapuvaat - veli Arsovski. Toj istakna deka Ministerstvoto za kultura godinava Festivalot }e dade pove}e pari od lani, a Festivalot e poddr`an i od Gradot Skopje. 36 godini i nad 300 pretstavi Za 36 godini postoewe na Majskite operski ve~eri izvedeni se okolu 300 pretstavi. Prvoto izdanie bilo otvoreno na 9 maj 1972 godina so deloto ,,Car Samuil" od Kiril Makedonski. Na MOV nastapile preku 1.500 umetnici od celiot svet.

36

SKOPJE - URBANA ILI

EVTINA PRIKAZNA

Site nie koi sme rodeni vo Skopje i sme go do`iveale gradot od detskite igri po maalskite sokaci, niz sredno{kolskite qubovi do spomenite sre}ni ili ta`ni zasekoga{ sme povrzani za skopskite ulici. Nie sme lu|eto koi go ~inat Skopje i na{iot puls s$ u{te bie vo ritamot na gradot. Od prikaznite {to sum gi slu{al od postarite se nasetuva nostalgi~nosta za stariot {arm na Skopje. Tie so radost se}avaat na korzoto, zvucite na gitarata i veli~estvenite prikazni na nivnata mladost. No, nivnata prikazna ne e zavr{ena. Nivniot duh s$ u{te `ivee vo novite generacii koi na razli~en na~in, no so istiot `ar `iveat nekoi poinakvi prikazni. so minimalen kapacitet, teatrite koi i pokraj odli~nite akterski kadri ve}e dolgo vreme stagniraat, i voop{to umetnosta. No}niot `ivot vo me|uvreme, isto taka, stanuva `rtva na sopstvenata neselektivnost i s$ poslabite kriteriumi za ona {to e kvalitet i za ona {to e ki~. Se gradi bez nikakov koncept i po~it kon gradskata arhitektura koja e izmeneta do neprepoznatlivost. Voop{to, se zabele`uva pad na site poliwa {to, spored mene, e rezultat na nemawe na nikakov plan za progres i izdignuvawe na Skopje na edno nivo na vistinska evropska metropola. Nema nitu poedinec nitu grupa koja se zalaga za za~uvuvawe na celokupnata originalnost na gradot koja nekoga{ ja ima{e

Pogledi

Pi{uva: Pi{uva: Viktor Velkov Na o ovaa tema razgovarav so pove}e povozr povozrasni lu|e i mnogumina smetaat deka e neblagodarno za vkusovite da se diskutira, no tokmu vakvoto razmisluvawe n$ dovede do ovaa situacija. Ako ne{to treba da se diskutira toa se vkusovite i samo taka se sozdavaat vistinski vrednosti, vo sprotivno nikoga{ nema da mo`e da se povrati integritetot na gradot, a integritetot se brani so strast i so qubov. Generaciite koi so seta du{a ni gi prenesuvaat ~uvstvata i zboruvaat za staroto Skopje za Kejot na Vardar za Plo{tadot so Oficerskiot dom, bankata i stariot Kamen most, za kino bespari, za ulicata Makedonija, za Vanila za stoenkata pred hotelot Makedonija za koja pee{e i Igor Xambazov, se potsetuvaat na mladosta sega samo preku kalendarite za nova godina koga staro predzemjotresno Skopje e standardna tema. Tuka na mestoto za romantika, sega vo na{ata metropola vlade urbaniot haos, vo koj se me{aat ideite na arhitektite koi se obiduvaat da se nattrkuvaat so svetskite idejni re{enija vo koi nema ni{to od tradicionalnata prepoznatliva stara makedonska arhitektura. Za arhitekturata i taka i taka }e re~e nekoj, se sozdava biznis - regija na banki i institucii kako vo golemite evropski centri. No, kade e zatvoreno pra{aweto za ekologijata, kade zavr{i skopskoto zelenilo i mirisot na bagremot i rozite. Kade se zagubi centarot na gradot? I, kolku li u{te izmeni }e do`ivee ovoj reon vo gradot? Odminuva vremeto za pla~ewe, ova e vreme na nekoi novi generacii, koi `iveat i imaat poinakov ritam vo koj sepak treba da se najde mesto i da se ima ~uvstvo za toa deka ubavoto ne treba da se uriva tuku da se nadgraduva. Im go dol`ime toa na generaciite {to go sozdale gradot Skopje, makedonskata metropola, no i na generaciite {to sledat. Sozdavaweto na eden urban grad po~nuva od negovite gra|ani. Tie se nositelite na promenata i imaat klu~na uloga vo kreiraweto na imixot na gradot. Zatoa, na nas ni ostanuva da go sozdademe Skopje kakvo {to sakame da bide i na{eto delo da bide svedo{tvo za qubovta kon na{iot grad.

Qubovta kon na{iot grad ne obedinuva site, toa e nesomneno, no dali vo posledno vreme ste se zapra{ale vo koja nasoka se dvi`i razvojot na na{ata metropola. Dali dojde vreme za zagri`enost, koga se raboti za idninata, tokmu na onoj del na `ivotot vo Skopje poradi koj dosega bevme gordi {to sme negovi gra|ani, odnosno kulturata, supkulturata i voop{to, duhot na gradot. Alarmantno e opa|aweto na kulturnata svest {to vedna{ mo`e da se zaklu~i od sostojbata na instituciite koi se direktni propagatori na kulturata kako {to se kinata, koi rabotat

a sega ja nema. Vakviot nezainteresiran odnos, ne samo na gradskite vlasti tuku i na site nas koi velime deka go sakame Skopje, ka`uva deka iako `iveeme vo grad imame izgleda dolg pat do stanuvaweto na gra|ani. Taka, namesto da se `alime na okolnostite vo koi se nao|ame da gi sozdademe okolnostite vo koi Skopje }e prerasne vo edna vistinska uspe{na prikazna. Skopje ima {to da ponudi bidej}i e grad so nepovtorliv karakter i na nas ni ostanuva toa nasledstvo da go so~uvame, zada~a vo koja dosega mnogu potfrlivme.

37

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD malku e pi{uvano. Prethodnite generacii od ova selo ne ostavile bilo kakov pi{an materijal za svoeto istorisko minato. Ottamu mladoto pokolenie od ova selo gi postavuva pra{awata za etimologijata na imeto, za toa kolku e stara ovaa naselba, za zanimaweto na lu|eto vo minatoto i drugo. Vo ovaa prigoda }e se obidam da dadam svoe viduvawe iako ne sum istori~ar. Kolku e stara naselbata ne se znae, bidej}i ne raspolagame so pi{an materijal nitu so bilo kakvi predanija odnosno legendi. Seto ova }e bide predmet na ponatamo{ni istra`uvawa. Me|utoa, toponomijata na geografskite mesta nedvosmisleno govori za postoeweto na ovaa naselba i pred doa|aweto na Turcite Osmanlii na Balkanskiot Poluostrov. [to se odnesuva do etimologijata na imeto Skudriwe, toa i ponatamu ostanuva enigma za nas Skudri~anite. Spored edna moja hipoteti~ka verzija poimot Skudriwe pretstavuva tkaenka od zborovite skuden - oskuden i dren-drewe so ~ie povrzuvawe }e se dobie poimot Skudren odnosno Skudrewe, poim koj podocna, a poradi polesno izgovarawe dobiva nova forma - Skudrin odnosno Skudriwe. Ako ovaa pretpostavka se zeme za verodostojna mo`e da ne navede na razmisluvawe deka vo ova selo `iveele siromasi no mnogu silni i fizi~ki zdravi lu|e. Vo podocne`nite op{testveni periodi poimot skudriwe ja zadr`uva istata forma so isku~ok vo periodot na islamizacijata kade vo popisite od 1461 i 1471

Makedonija

RODNOKRAJSKI ZAPIS

Ogni{te

Pi{uva: Tomo ^aloski

SKU

P

o izminati 10 km. od regionalniot pat Mavrovi Anovi - Debar se vleguva vo re~nata dolina Reka, koja se deli na Gorna, Dolna,Mala i Golema Reka. Dvi`ej}i se po tesniot pat po koj vozilata se razminuvaat so golemo vnimanie, pred nas na padinite na De{at i Bistra se ni`ea naselbite: @irovnica, Vidu{e, Boletin, Trebi{te, Velebrdo, Bitu{e, Rostu{e, Jan~e, Axievci, Prisojnica i Skudriwe. Se odvoivme od regionalniot pat i se iska~ivme na edna od padinite na De{at na srednata re~na terasa sozdadena od `ivopisnata reka Radika. Ku}ite na naselbata Skudriwe se gusto smesteni i ne se raspoznava nitu sokak nitu ulica. Vo seloto ima okolu 650 semejni ku}i izgradeni prete`no od cvrst materijal vo koi `iveat nad 3400 `iteli. Minuvaj}i niz Skudriwe ~ovek ne mo`e, a da ne ja zabele`i op{tata higiena koja e

karakteristika na celata op{tina i pred se nekolkute selski ~e{mi niz koi blika voda od nepresu{niot izvor od mesnosta Smedovica, na planinata Bistra. Vo obrazovanieto na site Skudrin~ani neizbri{liv pe~at ostavil nastavnikot Ilmija Jakuposki, denes direktor na osnovnoto u~ili{te Bla`e Koneski, koj ni raska`a: - Za moeto rodno selo Skudriwe, edno od pogolemite, uslovno re~eno "torbe{ki" sela vo regionot na Dolna Reka i po{iroko vo R. Makedonija sosema

godina se spomenuva kako Ukudrin za da potoa povtorno ja povrati starata forma koja i den denes e vo upotreba. Osnovnata dejnost na ova naselenie otsekoga{ bila i ostanuva grade`ni{tvoto. Poznati kako dobri dolnorekanski odnosno debarski majstori neretko rabotele i nadvor od svojata tatkovina, ako kako krajni destinacii vo nivnoto pe~albarewe se spomnuvaaat, Elbasan, Tirana, Seres, Drama, Kavala pa duri i Anadolija od kade ne mal broj mladi ne`eneti majstori zasekoga{

38

Ogni{te

DRIWE

go napu{taaat svoeto ogni{te formiraj}i pritoa semejstva vo tu|ina. Pe~albarstvoto kako proces prodol`i i po osloboduvaweto. Pe~albarskiot `ivot na Skudrin~ani be{e prekinat vo {eesetite godini na minatiot vek so pro{iruvawe na dejnosta na fabrikata Skuteks, firma so visoko renome na ~ie ~elo stoe{e poznatiot i priznat menaxer, denes pokoen Nexit Muslioski. Vo seloto se po~uvstvuva ekonomski podem koj pretstavuva{e biten preduslov za negovo izdignuvawe na obrazoven, kulturen i sportski plan. No za `al toj "zlaten" period za Skudrin~ani brzo is~ezna so zgasnuvawe na fabrikata vo tranziciskiov period. Pri ovaa sostojba pe~albarskata tradicija na `itelite prodol`i i sega glavna destinacija im e Italija. No ona {to e najlo{o za ovoj kraj e toa {to tie sega so sebe gi povlekuvaat i svoite semejstva. Pe~albarite doma se vra}aat obi~no vo mesec avgust koga se pravat svadbi, i cela Reka e~i od zurli i tapani. Za{titen znak na Skudriwe se kostenovite drvja koi vo minatoto gi imalo vo izobilie, no za `al kostenovite drvja postepeno po~naa da se su{at, poradi promenata na mikro-klimatskite uslovi predizvikani od izgradbata na akumulacionoto ezero [piqe kaj Debar. Ovoj nemil proces seu{te trae. Seloto ima sopstven vodovod izgraden so sredstva na dr`avata. Vo ovoj kontekst go istaknuvame anga`manot na sovetot na op{tina Mavrovo i Rostu{e za {to od imeto na gra|anite na selo Skudriwe im izrazuvame golema blagodarnost. Osven toa se izgradi i odvodna kanalizacija, bidej}i i na{eto selo e vklu~eno vo proektot ^ista Radika, donacija na vladata na R. Italija. Vo seloto ima pove}e prodavnici, digitalna PTT mre`a, ambulanta so lekar i medicinska sestra, a vo podem e mikro semejniot biznis. Pod samoto selo e smesteno u~ili{teto Bla`e Koneski ~ija u~ili{na zgrada e izgradena vo {eesetite godini na minatiot vek. Vo sostavot na u~ili{teto rabotat dve podra~ni kombinirani paralelki vo selata Prisojnica i Axievci. Nastava vo u~ili{tata se izveduva na maj~in makedonski jazik. Ako vo u~ebnata 196869 godina jas bev edinstven diplomiran nastavnik denes u~ili{teto ima sopstven kadar, dobi svoj lekar, a i vo samoto selo ima golem broj visoko obrazovani kadri od site profili. Toa se moi kolegi i drugari so koi go naso~uvame patot na sega{nite mladi generacii. Napu{taj}i go Skudriwe, nie navistina nemavme {to da dodademe na ona {to go do`iveavme. Edinstvena preporaka do ~itatelite e koga }e mo`at da dojdat i do go probaat najvkusniot kosten vo Makedonija.

39

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Istra`uvawe

MAKEDONSKIOT GOVOR VO GORANSKIOT KRAJ

Makedonija

ovremenata izgradba na makedonskiot standarden jazik e vrz osnova na t.n. centralni makedonski govori, vo koi vleguvaat: prilepsko-bitolskite, ki~evskopore~kite i skopsko-vele{kite govori od zapadnoto makedonsko nare~je. Pome|u drugoto, toa se dol`i na ,,faktot {to zapadnomakedonskite govori, koi se razvivale podaleku od centrite na sosednite slovenski jazici, izla~ile vo sebe najgolem broj tipi~no makedonski crti, vrz ~ija osnova mo`e da se izgradi eden jazik so napolno samostojno obele`je" (Bla`e Koneski, 1952). Vo kolektivniot trud ,,Republika Makedonija", objaven na angliski jazik, od koj dosega ima ~etiri izdanija (1993, 1994, 1996, 2002) i vo na{iot napis ,,Samobitnosta na makedonskiot jazik", objaven vo publikacijata ,,MK-revija" (I, 1994, 4-5, 39-40) rekovme deka ,,makedonskiot jazik denes se zboruva vo Republika Makedonija i vo sosednite dr`avi Grcija, Bugarija, Albanija i Srbija, kade {to na svoja teritorija postojano `ivee del od makedonskata nacija". Toa e posledica od podelbata na Makedonija po Balkanskite vojni vo 1912 i vo 1913 godina koga makedonskata etni~ka teritorija bila raspar~ena pome|u spomenatite dr`avi. So utvrduvaweto na dr`avnata granica pome|u toga{na Srbija i Albanija oblasta Gora, koja{to se nao|a vo severozapadniot del od makedonskata jazi~na teritorija, bila podelena na dva dela: edniot del od devet sela (Borje, Zapot, Ko{ari{ta, Novo Selo, Orgo{ta, Ore{ek, Paki{, Crnolevo i [i{tevec) $ pripadna(l) na Albanija, a drugiot del od 21 selo (Ba}ka, Brod, Vrani{ta, Globo~ica, Dikance, Draga{, Zli Potok, Golem Krstec, Mal Krstec, Kru{evo, Kukaqane, Le{tane, Qubovi{te, Mlike, Or}u{a, Rade{a, Rap~e, Restelica, [ajnovec, Jelovjane i Urvi~) $ pripadnal na Srbija. Po ironija na istorijata so vospostavuvaweto na administrativnata granica vo 1945 godina pome|u Srbija i Makedonija, namesto selata od oblasta Gora da bidat vo ramkite na Makedonija, tie pak bile podeleni, i toa pogolemiot del od 19 sela (Ba}ka, Brod, Vrani{ta, Globo~ica, Dikance, Draga{, Zli Potok, Golem Krstec, Mal Krstec, Kru{evo, Kukaqane, Le{tane, Qubovi{te,

S

Pi{uva: Vasil Drvo{anov i{uva: Mlike, Or}u{a, Rade{a, Rap~e, Restelica i [ajnovec) $ pripadna(l) na Srbija, a samo mal del od dve sela (Jelovjane i Urvi~) $ pripadna(l) na Makedonija. Delot od 19 sela {to $ pripadna(l) na Srbija e vo Kosovo. Goranskiot govor, {to go so~inuvaat spomenatite trieset sela, ,,po negoviot

fonolo{ki sistem i po gramati~kata struktura vo celina i na sinhroniski i na dijahroniski plan vleguva vo sostavot na makedonskiot dijasistem" (Bo`idar Vidoeski, 1998). Spored brojot i karakterot na glavnite govorni karakteristiki toj e makedonaski zapaden periferiski govor. Kako periferiski govor, goranskiot govor za~uval dosta arhai~ni crti vo odnos na drugite makedonski govori, sledstveno i vo odnos na makedonskiot standarden jazik. Trgnuvaj}i od premisata deka rodninskite odnosi imaat dlaboki istoriski koreni, treba da se o~ekuva deka imiwata od taa oblast na sinhroniski plan }e ja odrazuvaat starata etapa od razvojot na makedonskiot leksi~ki sostav. Vrz osnova na del od ekscerpiraniot materijal vo vrska so rodninskite

odnosi vo goranskiot govor od prilogot ,,Goranski narodni pesni", zastapen vo pesni" deloto na akademik Bla`e Ristovski: ,,Makedonskiot folklor i nacionalnata svest", i od knigite: ,,Narodnata pesna na Goranite" (Trpko Bicevski) i ,,Goranski narodni pesni : pesne, ga~ke i igra~ke gorske" (Nazif Dokle), mo`eme da re~eme deka goranskiot govor organski e povrzan so makedonskiot dijalekten sistem. Dosega toa jasno go potvrduvaat leksemite od oblasta na rodninskata terminologija, kako {to se: majka (maj~ica, maja, mati, matere, mama), nana (nanica), otec, dada (dade, dadica, dadin), rulek, jen (jen jenogo, jeden materin), dete (de~ica), ~ele{, sin, }erka, brat (bratec, brat~e, bratence, bate, bato), sestra (sestrica), devojka (devoj~e, devoj~ica), dejka (dej~e, dej~i{te), moma (momi~e), novo`ena, (novo`ewa, novo`enski), nevesta (nesta, mlajnesta, majnesta, mlajneste~ki, mlajnesti~ki, mlajnesteski, mlajneste{ki, manesta, manestin, manesti~ki, maneste~ki), mu`, star~i{te, lu|e, `ena, dovica, se o`eni (se za`eni, se i`eni), mu`i (omu`i, premu`i, nemu`i), dava (udade), familija, roda (rodnina), pobratim, snaa, zet, dedo, dever (dever~e) jetrva, svat, strojnik, doma}in, doma}inka, trudna, rodi, saka (se zasaka), qubi (oqubi), celuni, k'vne, gostin, gostiqka i dr. Site navedeni primeri od goranskiot govor vo ovoj prilog nedvosmisleno ja potvrduvaat premisata deka imiwata od rodniskata terminologija na goranskiot govor na sinhroniski plan ja odrazuvaat starata etapa od razvojot na makedonskiot leksi~ki sostav. Preku analizata samo na mal del od sferata na rodninskata terminologija, relevanten od dijalektolo{ki aspekt, se potvrduva faktot deka rodninskite odnosi imaat dlaboki istoriski koreni. Osven toa, goranskiot govor, nao|aj}i se na makedonskata jazi~na periferija razvil leksi~ki inovacii so fonetski i zboroobrazuva~ki raznovidnosti (sp. novo`ena, novo`ewa, novo`enski; mlajnesta, majnesta, mlajneste~ki, mlajnesti~ki, mlajnesteski, mlajneste{ki, manesta, manestin, manesti~ki, maneste~ki i dr.) nepoznati vo t.n. centralni makedonski

40

Istra`uvawe

govori, koi ja pretstavuvaat osnovata na makedonskiot standarden jazik. Na toj na~in goranskiot govor se javuva kako dijalekten izvor vo zbogatuvaweto na makedonskiot standarden jazik. So toa se ispolnuva eden od trite najva`ni zaveti na Krste Misirkov vo vrska so makedonskiot jazik, imeno deka re~nikot na makedonskiot standarden jazik treba da se zbogatuva od site makedonski narodni govori, odnosno ,,3, re~ni~niiot materiial da iet sobrain'e ot site makedoncki nare~iia" (Krste Misirkov, 1903), princip koj bil prifaten i od povoenite makedonski lingvisti. Ne treba da zaboravime deka `itelite vo oblasta Gora se islamizirani Makedonci. ,,Islamizacijata, zabele`uva d-r Nijazi Limanoski, }e predizvika i procesi na deslovenizacija na etnografskiot slovenski prostor i na Kosovo i Metohija i vo Zapadna Makedonija i po{iroko preku naseluvawe na albansko muslimansko naselenie i islamizacija i albanizacija na doma{noto slovensko naselenie vo ovie oblasti" (Nijazi Limanoski, 1993). No Makedoncite vo Gora ne pretrpea natamo{no odroduvawe, odnosno deetnizacija. ,,I pokraj promenata na religijata i imiwata (kako rezultat na izvr{enata islamizacija) pri {to se posegnalo i vo niza drugi etni~ki belezi i karakteristiki, duri i vo najdlabokata intima i svest, sepak ova islamizirano makedonsko naselenie so samiot qubomorno za~uvan makedonski jazik, i natamu vo odot niz istorijata s$ do denes objektivno ostana da mu pripa|a na makedonskiot etnos" (Nijazi Limanoski, 1993). Ne treba da go zaboravime i faktot deka ,,Makedonskite Sloveni vo selata bea poislamizirani re~isi nasila od pove}e

pri~ini no naj~esto za ostvaruvawe na op{todr`avnite i voenostrate{kite celi na turskoto carstvo" (Nijazi Limanoski, 1993). Na krajot mo`eme da konstatirame deka islamiziranite Makedonci vo oblasta Gora sosem go po~ituvaat duhot na svoite i na{i pradedovci, preto~en vo knigata ,,Za makedonckite raboti" od Krste Misirkov. Imeno, ,,...da se otka`it ieden narod od svoiot iazik, se velit, da se otka`it on i ot sam sebe i svoite interesi; se velit, da prestanit da gledat na sebe so svoii o~i, da sudit za sebe i za druzite so svoiot um i razum, a da ~ekat uva`ain'e za s$ ot strana. Ieden narod, koi {~o izgubil svoiot iazik, miasat na ieden ~oek, koi {~o izgubil patot i neznaiit ot kai idit i kai odit, i koi {~o ne znaiit, za{~o odit vamo a ne onamo ili tamo" (Krste Misirkov, 1903).

Toa zna~i deka Makedoncite vo Gora uspeaja da gi za~uvaat osnovnite etni~ki karakteristiki, svojstveni za makedonskiot narod, so {to go za~uvaa ,,makedonskiot entitet i etni~ki kontinuitet od sredniot vek dosega, iako naporite na muslimanskoto sve{tenstvo bile naso~eni kon toa da gi izbri{at ostatocite od predislamskiot period i toa vo jazikot, folklorot, obi~aite, bitot i drugite karakteristiki" (Nijazi Limanoski, 1993). Me|utoa, denes pred nas se nametnuva pra{aweto: dali Makedoncite vo oblasta Gora, izlo`eni na mnogubrojni i na razli~ni tu|i vlijanija, }e mo`at da go za~uvaat makedonskiot jazik, nasleden niza vekovi od na{ite i nivni pradedovci? Povrzuvaj}i ja ,,imperijalisti~kata mislovna fantazija" za Makedonija na vladite i na krunisanite poglavari od krajot na XIX i od po~etokot na XX vek so sega{nosta, Hans-Lotar [tepan konstatira: ,,Denes ne e voop{to poinaku: iako Makedonija, vo me|uvreme, go poseduva statusot na demokratska, legitimirana, suverena republika i e priznata ~lenka na ON, sosednite dr`avi smeat sosema otvoreno da trubat na site strani za nivnite bo`emni pretenzii i da go {irat vo svetot somne`ot vo me|unarodno-pravniot kvalitet na Makedonija, bez, pritoa, sovesnite i umereni golemi sili ili budnite organizacii da prezemat re{itelni merki protiv toa". (Vidi: Hans-Lotar [tepan, ,,Makedonskiot jazol. Identitetot na Makedoncite prika`an na primerot na Balkanskiot sojuz (1878-1914)", vtoro izdanie, Az-Buki, Skopje, 2005, 215.) Za `al, realisti~na, kristalno jasna i to~na konstatacija.

41

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

ISTORISKA

@olti stranici

Pi{uva: Vasko Kostoj~inovski Za temata koja e predmet na ovoj napis, interes predstavuva sodr`inata na pismoto so koe se negira samostojnosta na Makedonskata crkva i zaradi toa go davame vo celost. 3. Pismo od Srpskiot Pravoslaven Ameri~ko Kanadski Episkop Dionisije "SRPSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA Za Soed. Dr`avi na Amerika i Kanada D. Prot. Broj 6. 16 januari 1952.

Makedonija

Postapuvaj}i po ovie soveti ameri~kokanadskiot episkop Dionisije na 11 i 16 januari 1952 godina upatuva dve pisma do patrijarhot Srpski Vikentije so koi ne gi priznava sve{teni~kite zdru`enija i e protiv priznavaweto na Makedonskata pravoslavna crkva i makedonskiot ,,Inicijativen Odbor"

~isto internacionalno komunizirawe na doselenoto, srpsko, naselenie od Ju`na Srbija, Makedonija i na Bugarite od Bugarija, kako i na sozdavawe na nezavisna Mkaedonija po upatstvata od Moskva, a Van~ovata grupa rabote{e na prisoedinuvawe na na{ite, ju`ni kraevi, kon Bugarija. Porazot na Germanija i na nejziniot sojuznik, Bugarija, a potoa i obnovata na Jugoslavija, toa go spre~i. bidej}i zaradi toa nade`ta za prisoedinuvawe na tie kraevi kon Bugarija, barem za sega i po bugarskoto mislewe, e neostvarliva, a so cel ovie kraevi ne se tretiraat kako jugoslovenski i srpski, servirana i silno podr`ana od moskovskata propaganda e idejata za "Nezavisna Makedonija". Nie, seto toa go gledame ovde vo Amerika kako refleks na nastanite na Balkanot kako i vo federativna republika Makedonija. Za da se zacvrsti taa ideja , spored instrukciite na ovaa propaganda, treba da se odi {to podaleku od Belgrad, odnosno prekinuvawe, edna po edna, na sekoja vrska na Ju`na Srbija i Makedonija so srpskiot narod i Jugoslavija. Zaradi toa se izmisleni: makedonskata narodnost, makedonskata azbuka i makedonskata kni`evnost, seto toa treba{e da se zape~ati so dfinitivnoto oddeluvawe od Srpskata Pravoslavna Crkva i sozdavawe na "Nezavisna Makedonska Pravoslavna Crkva", koja bi gi so~uvala site tie izmisleni tvorevini i bi podgotvila teren za proglasuvawe i na samata nezavisna dr`ava Makedonija! Bidej}i od nezavisnata makedonska pravoslavna crkva do nezavisna makedonska dr`ava e samo eden ~ekor. Prviot ~ekor za taa cel be{e formiraweto

Srpskiot Pravoslaven Ameri~ko Kanadski Episkop Dionisije na "inicijativniot odbor" so zada~a da inicijativniot go podgotvi izveduvaweto na gore navedenite planovi. "Inicijativnio Odbor" sam za sebe saka{e da dobie nekakov crkoven legitimitet. Zaradi toa dojde na ideja za obnova na nezavisnata Ohridska arhiepiskopija, koja vo sredniot vek be{e ~isto politi~ka tvorba i kako takva e ukinata od strana na vizantiskite carevi i carigradskata Patrijar{ija. No, na vakvo obnovuvawe ne pomisluva{e vo minatoto ni bugarskata crkva, nitu bugarskata dr`ava, tuku sakaj}i sekoga{ da go odr`at bugarizmot izbirale po eden episkop so titula Ohridski Arhiepiskop, koj vo na{ite denovi be{e bugarskiot episkop vo Carigrad so titula egzarh. Spored toa taa eparhija sakaa po sekoja cena da ja so~uvaat za sebe-za Bugarija. Ovoj "Inicijativen Odbor" se obratil do Bugarskata Crkva da go priznae, no taa otvoreno i javno ne mo`e{e nitu pak smee{e da go stori. toj se obrati do Carigradskata Patrijar{ija, no ova duri ne ni odgovori. Toj, na krajot, nemaj}i kade, se obrati do Srpskata Pravoslvna Crkva, od koja saka da se oddeli, taa da go priznae za najvisoka crkovna vlast vo Federativna Republika Mkaedonija, {to bla`eno spomenatiot Patrijarh Gavrilo energi~no go odbi. I taka, ova pra{awe, blagodarej}i na politi~kite priliki, ostana se do denes nere{eno. Vo odnos na Srpskata Pravoslavna Crkva, ovoj odbor mo`e da se re~e prekina sekakva kanonska vrska so istata: Toj ne dozvoluva{e funkcionirawe

Predlog za Svetiot Arhierejski Sobor: Protiv priznavaweto na Makedonskata Pravoslavna Crkva i Makedonskiot "Inicijativen Odbor" Va{a Svetost,

Vo tekot na Vtorata svetska vojana, na srpskite pravoslavni episkopi vo Skopje i [tip, bugarskite okupatorski vlasti ne im dozvolija da ostanat na svoite odgovorni crkovni mesta, tuku gi zamenija so svoi-bugarski, samo so taa razlika, {to toga{, Mitropolitot `iv go zapalija, a ni{kiot episkop Dositej go interniraa. No koga zavr{i bugarskata okupacijana Ju`na Srbija i jugoslovenskiot del od Makedonija, samovolno e osnovan taka nare~en "makedonski crkoven inicijativen odbor" od sve{tenici i laici za sozdavawe na "Nezavisna Makedonska pravoslavna Crkva". Tvorci na ovoj odbor se internacionalni komunisti-staqinisti i {ovinisti~ki, bugarski-egzarhisti~ki sve{tenici i laici. Ova {to go ka`uvame se doka`uva so mnogu fakti. Vo Amerika na primer postojat dve dvi`ewa na makedonstvuva{tite: internacionalni komunisti, na ~elo na koi stoi Staqinoviot komunist Pirinski, verojatno od predelite na Pirin Planina, i revolucioneren oddel na makedonstvuva{tite za propaganda i pomo{ na Van~o Mihajlov. Pirinski, koj neodamna be{e zatvoren od strana na amerikanskite vlasti, rabote{e vrz

42

KORESPODENCIJA

na porane{nite Crkovni sudovi, tuku postavi svoi; toj, samovolno gi zamena nazivite na parohiite; toj gi izdava site mati~ni izvodi; toj, ja prigrabil celokupnata vlast za postavuvawe i premestuvawe na sve{tenicite po parohiite i monasite po manastirite, i taka po~na da gi vr{i i episkopskite upravni dol`nosti. Verovatno e deka tamu se najduva i po nekoj episkop "begalec" od Bugarija, koj tie "u~tivo" go zamoluvaat ponekade da im otslu`i i rakopolo`i po nekoj nov sve{tenik, bidej}i koga ne bi bilo taka, tie za rakopolo`uvawe na svoite kandidati bi morale da gi ispra}aat na Va{ata Svetost, kako adminstator Zletovsko-strumi~ki, na mitropolitot Josif kako aktiven mitropolit skopski, a za Ohridsko-Bitolskata eparhija na administratorot na istata. Na Nas, vpro~em, ne ni e poznato dali tie eparhii se ostanati vo svoite pred voeni granici. Kakva e politikata na toj samonare~en, ne kanonski i {izmati~ki Odbor? Preku politi~kite vlasti da go primoraat Svetiot ArhierejskiSobor na~elno da ja odobri crkovnata avtonomija na tie tri Eparhii. Potoa, za episkopi da se postavat nivni kandidati, koi mo`at da bidat bilo od redovite na klirot, bilo od redovite na laicite. Na sekakov na~in, na zakonitiot skopski mitropolit Josif, po sekoja cena da ne mu se dopu{ti vra}awe vo Eparhijata. Do kolku ne bi uspeale da im se dade bilo kava crkovna avtonomija, toga{ barem da im se dade za episkopi da postavat svoi kandidati,

@olti stranici

Saborot na SPC koi vo krajna linija ne mo`at da bidat ni{to drugo osven prikrieni pristalici na golemo-bugarskata ili revolucionerno-makedonskata, egzarhisti~ka, propaganda. Zarem Svetiot Arhierejski Sobor na Srpskata Pravoslavna Crkva, na kogo so zvani~niot Tomos na Vselenskata Patrijar{ija i e priznaena vekovnata jurisdikcija nad spomenatite eparhii, bi smeel da pomisli da vo bilo koj pogled izleze vo presret na spomenatite `elbi na tie razbiva~i i na sega{na Jugoslavija, na stalinistite i me|unarodnite revolucioneri? Nikoga{! Zaradi toa i predlagam na Va{ata Svetost, na Svetiot arhierejski Sinod i Sobor, principielno da se otfrli sekakva i bilo ~ija molba ili predlog za priznavawe, vo bilo koja forma avtonomna Makedonska Pravoslavna Crkva kako i re{enijata na Vselenskata Patrijar{ija. Se sprotivstavuvam da im se izleze vo presret na barawata i `elbite bilo na "inicijativniot Odbor" bilo na vlastite na fedeativnata republika Makedonija, bilo na sve{tenstvoto od istata, vo pogled na izborot na kandidati za episkopi na na{ite dve eparhii: Zletovsko-Strumi~ka i Ohridsko-Bitolska. Vo ovoj slu~aj treba da se primenuva Ustavot na Srpskata Pravoslavna Crkva za izbirawe na episkopi i da se pridr`uvame do dosega{niot red i zakonitost. Kandidati mo`at da bidat samo onie koi, Svetiot Arhierejski Sinod gi vodi na listata i toa samo od redovite na srpskiot pravoslaven klir koi za toa gi imaat potrebnite moralni iintelektualni kvalifikacii. [to se odnesuva do eparhiite, odnosno mitropolijata Skopska, naj kategori~no baram Svetiot Arhierejski Sobor da donese odluka da se vo istata vrati nejziniot zakonit episkop, Negovoto Visokopreosve{tenstvo Mitropolitot Gospodin Josif. Vra}aweto na Mitropolitot Josif vo Skopje }e zna~i i `elba na odgovornite dr`avni faktori na sega{na Jugoslavija da se, malku pomalku, sredat na{ite, srpski, pravoslavni priliki. Nedozvoluvaweto na Mitropolitot Josif da se vrati vo svojata Eparhija poka`uva, deka na niv, koi toa ne go dozvoluvaat, ne im e do miren poredok i konstruktiven `ivot i rabota na Srpskata Pravoslavna Crkva. Do kolku, ne daj bo`e, Va{ata Svetost so Svetiot Arhierejski Sinod i Sobor, bi odobrila izbor na episkopi za na{ite ju`ni eparhii od kandidati koi bi gi predlo`il i bi gi sakal bilo "Inicijativniot Odbor" bilo sve{teni~koto, Makedonsko, Zdru`enie ili federalnite makedonski vlasti, posledicite od toa bi bile neminovni. Tie bi predizvikale podelba na Srpskata Pravoslavna Crkva. Od toa, Jas, kako Pravoslaven Episkop i ~len na Svetiot Arhierejski Sobor, se ograduvam i takvo re{enie ne bi mo`el da priznaam, duri }e moram protiv toa da se boram. So uveruvawe deka Svetiot Arhierejski Sobor so Va{ata Svetost na ~elo }e umee i vo ovaa prilika da gi ~uva interesite na Srpskiot Narod i Srpskata Pravoslavna Crkva, ostanuvam vo svetite molitvi na Gospod i Sveti Sava veren na Va{ata Svetost i Svetiot Arhierejski Sobor Srpski Pravoslaven Ameri~ko- Kanadski Episkop + Dionisije

Patrijarh Vikentije

43

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

PREDUSLOVI ZA PRODOL@UVAWE NA PREGOVORITE

Deka Republika Makedonija e soo~ena so problemot na ustavnoto ime {to ni go nametna gr~kata nacionalisti~ka politika e vistina od koja, za `al, nie ne }e mo`eme da se oslobodime podolgo vreme. Poradi taa pri~ina Republika Makedonija e prinudena da gi prodol`i pregovorite za imeto vo ramkite na ON. Sepak, toa ne zna~i i deka Republika Makedonija mora da prifati kompromis za imeto {to }e ni go nametnat sosedite i koe bi bilo vo sprotivno od ustavnoto ime. No, za da se prodol`at razgovorite na{ata vlada treba da i' postavi na Grcija nekolku preduslovi. Kako prv preduslov e Grcija da prestane da ni se obra}a so pridavkata ,,skopjani". Ova gr~ko potcenuva~ko i cini~no odnesuvawe kon nas ve}e e prerasnato vo diskriminacija. To~no e deka vo Makedonija postoi grad Skopje i negovite `iteli se narekuvaat skopjani, no `itelite na Skopje se Makedonci. Za da se spre~i vakvoto diskriminatorsko odnesuvawe na Grcija sprema makedonskoto bitie, na{ata vlada e dol`na i odgovorna pred makedonskiot narod da i' upati na Grcija jasna i nedvosmislena nota deka ova pove}e nema da go tolerirame. Vtor preduslov e da i' se dostavi do znaewe na Grcija deka Republika Makedonija i Grcija se obvrzani od Obedinetite nacii da go upotrebuvaat privremenoto ime Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija vo bilateralnite odnosi, a ne Grcija oficijalno da ni se obra}a so nivnata izmislica PJRM. Slo`enoto ime iako ni go skratuva na{eto pravo da se narekuvame Republika Makedonija, toa sepak ni ja za{tituva nacijata, kulturata, jazikot i istorijata. Toa e legalna obvrska koja Grcija e prinudena da ja po~ituva. Tret preduslov e da se dostavi diplomatska nota do Grcija, a taa, naedno, bi se dostavila i do site relevantni me|unarodni faktori, kako {to se ON, EU, NATO i SAD, deka Republika Makedonija nema da gi prodol`i pregovorite za imeto se' dodeka Grcija ne' uslovuva so razni zakani. Na toj na~in Grcija gi naru{uva uslovite na pregovorite. Vo sprotivno, besmisleno e da se o~ekuva deka Republika Makedonija mo`e da smeta na fer i ramnopravni razgovori se' dodeka Grcija se slu`i so pritisok na sila i agitacija za da se prifati gr~kiot kompromis. etvrtiot preduslov, no ne i najneva`niot, e da i' se stavi do znaewe na Grcija i na site relevantnite me|unarodni faktori deka dodeka Republika Makedonija e prisilena da razgovara za ustavnoto ime na na{ata dr`ava, na{iot makedonski identitet, vklu~uvaj}i gi tuka, jazikot, kulturata, istorijata i nacionalnosta. Na ovoj na~in, od edna strana, Republika Makedonija }e i' dade do znaewe na Grcija deka dogovorot za imeto pome|u Republika Makedonija i Grcija ne go doveduva vo pra{awe makedonskiot identitet, a, od druga strana, so toa isto taka }e i' se stavi do znaewe i na me|unarodnata zaednica {to se' se krie vo zadninata na gr~kata nacionalisti~ka antimakedonska propaganda.

Du{an Sinadinoski, Detroit, SAD

Dva prsta

SO IMETO NIKOJ NE SMEE DA TRGUVA

Otvoreno pismo do pretsedatelot na Republika Makedonija, g-din Crvenkovski, i do premierot, g-din Gruevski Nie, ~lenovite na Literaturnoto dru{tvo ,,Grigor Prli~ev" od Sidnej - Avstralija, bi sakale da Ve pozdravime i da Ve poddr`ime vo Va{ite napori da ja za~uvate dr`avnosta na Makedonija. Nie, Makedoncite vo dijasporata, postoime zatoa {to znaeme koi sme i od kade poteknuvame. Nie sme ispolneti so makedonski duh koj nikoga{ nema da zgasne. Na{ite pokolenija znaat deka iskonska Makedonija sekoga{ e podgotvena da ne pre~eka vo nejzinite pazuvi. Makedonija i nejziniot napaten narod i porano bile vo vakvi isku{enija kade drugi ja re{avale nivnata sudbina. Denes, taa sudbina e vo na{ite race i nema sila koja mo`e da ja uni{ti splotenosta i verbata vo na{ata sposobnost da postoime i ponatamu. Nie nema da trguvame so svoeto ime. Nie ne postoime od iskoni za da gi zadovolime paranoi~nite i nacisti~ki nastroenite Grci. Nie postoime za sebe i za na{ite pokolenija, kako {to za nas postoeja na{ite predci. Poradi toa pora~uvame i go poddr`uvame predlogot da se prekinat site pregovori za imeto Makedonija. So na{eto ime nikoj ne smee i nema da trguva. Dokolku EU i NATO ne ne prifa}aat za ona {to sme, toga{ na{eto mesto ne e so niv. Ako Makedonija gi izdr`a poslednite isku{enija vo procesot za osamostojuvawe, toga{ taa mo`e da go prebrodi i ova. Makedonskata dijaspora i site Makedonci od raspar~enite delovi na na{ata majka Makedonija se podgotveni da napravat se za da ja zadr`at svojata dr`ava. Tie nema da dozvolat da se trguva so imeto - Makedonija. Makedonskoto literaturno dru{tvo ,,Grigor Prli~ev", Sidnej - Avstralija

44

GRCITE NE SAKAAT DOGOVOR

Od Obedinetite nacii dobivme privremeno ime Porane{na-Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija. Kako se dojde do ova ime znae samo Kiro Gligorov, no pokraj na{eto ustavno ime, me|unarodno se koristi i privremenoto. Ova ime e opredeleno od OON, koja e edinstvena me|unarodna zaednica i koja treba da se po~ituva. Drugite regionalni asocijacii, ne se i ne mo`at da bidat me|unarodni zaednici, a nie gi po~ituvame kako takvi i tuka ni e osnovnata gre{ka. Privremenoto ime od OON so vreme }e ispari i }e ostaneme ona {to sme, Republika Makedonija. Se {to e privremeno ne e trajno. Gre{kata e {to nekoj prifatil za na{eto ime da se dogovara i da se pregovara so Republika Grcija. Na sekoj gra|anin na Republika Makedonija mu e jasno deka so Grcija nema spogoduvawe. Grcite se okupatori na najgolemiot del od Makedonija i tie so dogovorot se

Dva prsta

PORAKA DO SOSEDITE

~ , . . . , . -

stremat kon legalizacija na okupacijata. Dali }e ni bide podobro ako sme ~lenka na NATO ili samo na EU. Ako ima dvoumewe, treba da se raspi{e referendum, da se izjasni narodot koj }e go u`iva blagodatot ili }e trpi tovar. Vo sega{nava situacija, najdobro e da si ostaneme so imeto {to ni go opredeli OON, kako edinstvena me|unarodna organizacija. Na sekoj gra|anin dodavkata ne mu pre~i. Toa i bevme, bevme vo sostavot na SFRJ kako SRM i za da gi oslobodime onie {to odlu~uvaa za na{iot priem vo NATO i vo EU, da pomogneme da se oslobodat od vrzuvaweto na priemot vo NATO so dogovorot so Republika Grcija. Na site ni e jasno deka dogovor nema i ne mo`e da ima. Grcite }e potpi{at dogovor pod uslov Republika Makedonija da nema me|unaroden praven subjektivitet. Vakvo ne{to nikoj ne mo`e da stori. Vele Kal~inoski,

MAKEDONSKA REPUBLIKA

Predlagam Republika Makedonija samata da go promeni ustavnoto ime, no nezavisno od voljata na Grcija i od kakvi bilo uslovi za vlez vo NATO ili vo EU, tuku vo soglasnost so identitetot na nejziniot ustavotvoren narod i so SLOBODNATA volja na nejzinite gra|ani. Predlagam vedna{ da go zamenime imeto ,,Republika Makedonija" za ,,Makedonska Republika" (po primerot na Francuskata Republika, e{kata Republika itn). Takvoto dr`avno ime mnogu podirektno }e go pretstavuva makedonskiot etnoistoriski i dr`avno-nacionalen identitet, mesto samo geografskiot poim ,,Makedonija", koj gr~kite nacionalisti,bo`em, se pla{at deka sakame celosno da go prisvoime. Toga{ ksenofobi~nite nacionalisti }e treba da bidat mnogu poiskreni so svetot okolu toa dali im pre~i na{eto, bo`emno, uzurpirawe na poimot Makedonija, ili pak samoto postoewe na avtohtoniot makedonski narod. So imeto ,,Makedonska Republika" pred svetot }e mo`eme polesno da gi dorazgolime kako primitivni {ovinisti site drugi negatori na postoeweto na makedonskiot avtohton etni~ki ili dr`avno-nacionalen identitet, odnosno site ksenofobi~ni negatori na na{ite me|unarodno kodificirani ~ovekovi prava i slobodi. Pritoa, }e bide mnogu pote{ko na makedonskiot narod da mu se mati umot okolu toa koj mu e prijatel, a koj ne, ili koj gi po~ituva makedoncite kako ramnopravni ~lenovi na ~ove~kiot rod, a koj ne. Igor Avramovski ALEKSANDROV

"Smrt za Skopjani" e naj~estiot grafit niz pogolemite gradovi niz Grcija

NE NI TREBA NATO, AKO CENATA E IMETO

Ironi~no e onie koi velea deka Makedoncite i Aleksandar Makedonski se varvari denes da se identifikuvaat so niv. Neli, Plutarh napi{al deka Aleksandar ne go znael jazikot na Grcite, a denes vrven cinizam e Grcite da go prisvojuvaat Aleksandar i imeto Makedonija. Ne mo`am da gi razberam makedonskite politi~ari koi davaat izjavi i prifa}aat kompromis za imeto na na{ata dr`ava, onie koi se soglasuvaat so Gorna, Dolna, Severna Makedonija, onie koi velat deka nekakva pridavka i dodavka na ustavnoto ime nemalo da sozdade nikakov problem, i deka e bitno da se vleze vo NATO. Dali e ova indikator deka nie vo Makedonija imame politi~ari koi se podgotveni da go prodadat ustavnoto ime, a utre, mo`ebi, na nekoj ambiciozen kako Grcite, da mu ja prodadat i dr`avata. Dali odredeni politi~ki strukturi se instalirani da rabotat protiv interesite na Makedonija. Se pra{uvam kako mo`e lider na politi~ki partija da zboruva za kompromis za imeto na svojata tatkovina. Velam, ne ni treba NATO, ako cenata e imeto. Zatoa premierot neka istrae vo ovaa borba za ustavnoto ime, zatoa {to veruvam vo nego i znam deka nema da dozvoli menuvawe na ustavnoto ime bez soglasnost na gra|anite. Vesna Manevska

45

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

GR^KIOT NACIONALIZAM GO JAKNE MAKEDONSKIOT NACIONALEN IDENTITET I JA ZACVRSTUVA MAKEDONSKATA NACIJA

Vo posledniov period, po povod kandidaturata na Republika Makedonija za ~lenstvo vo NATO, na Samitot vo Bukure{t i poradi stavot na na{ata zemja, imavme mo`nost da zabele`ime kulminacija na nacionalisti~ki ispadi protiv sosednata zemja na politi~ko, op{testveno i mediumsko nivo. Toa be{e u{te eden izraz na antimakedonskiot nacionalizam {to dolgoro~no ja karakterizira Grcija, so agresivni karakteristiki protiv sosednata dr`ava vo poslednite 1520 godini. Vidovme povtoruvawe na nastanite od po~etokot na 90-tite. Nedostasuvaa samo golemite demonstracii. Grcija nikoga{ ne posakuvala postoewe na makedonska dr`ava na nejzinite severni granici. Iskonska `elba na gr~kiot nacionalizam i na celata gr~ka politika be{e likvidacija na sosednata zemja, so eventualni teritorijalni pridobivki. Toa e pri~inata za ogromnata antimakedonska propagandna kampawa od po~etokot na 90-tite godini. Ovaa politika vo prva faza nema{e uspeh bidej}i sosednata zemja, poleka-poleka uspea da zastane na svoi noze, blagodarenie pred se na me|unarodniot faktor i voqata na narodot na zemjata, za nacionalna i dr`avna emancipacija. Vtorata linija na napad be{e, demakedonizacija na zemjata po sekoja cena. Bidej}i prvata cel be{e i e nevozmo`no da se realizira, i pokraj toa {to bugarskiot nacionalizam se dvi`i vo ist pravec, dodeka gr~kiot se u{te se nadeva, paralelno se odviva napad na vtoro nivo, pretstaven vo t.n. ,,bitka za imeto. Karateristi~ni se izjavite na skoro site politi~ari vo Grcija, vo poslednite godini za takanare~ena ,,geografska odrednica" na imeto na sosednata zemja, kako bo`emna otstapka vo odnos na radikalniot stav na liderite na politi~kite partii od periodot na 90-tite: ,,Ne za zborot Makedonija vo imeto na sosednata dr`ava". Zaedni~ki imenitel i na dvata stava e negirawe na postoeweto i po~ituvawe na makedonskata nacija i celosniot makedonski nacionalen identitet. Gr~kata diplomatija, treskavi~no bara soodveten prefiks na zborot Makedonija ili poradi iredentizam od strana na Grcija kon sever (kako Gorna) ili za deetnizacija na zemjata kako {to e ,,Nova". Pod ,,Nova" Grcija si podrazbira: Vie ste Novomakedonci, zna~i nova tvorba, nova ve{ta~ka nacija. Nie sme starata, nie imame isklu~ivo pravo, kako na elinizmot taka i na makedonizmot." Me|unarodniot faktor go smeta{e i go smeta za mnogu zna~ajno priklu~uvaweto na taklanare~enata ,,Jadranska Grupa" (Hrvatska, Albanija i Republika Makedonija) vo NATO, od pri~ini na regionalna stabilnost {to se odnesuva do idninata na regionot. Republika Makedonija smeta deka ~lenstvoto vo NATO e nastan od isklu~itelno zna~ewe, od edna strana navistina zaradi bezbednosta i kohezijata na zemjata, od druga strana zaradi ekonomskiot razvoj, bidej}i samo vo uslovi na stabilnost i bezbednost ima soodvetna perspektiva. Grcija, spre~uvaj}i go ~lenstvoto na sosednata zemja vo NATO, uspea da go stavi svojot pe~at na politika na sozdavawe neprijatel na na{ite severni granici. Sledniot den nema da bide ist odsega pa natamu. Upotrebuvaj}i go pravoto na veto Grcija, ovoj prijatelski narod na na{ata zemja, go natera na sprotivnata strana. Isto taka, u{te pove}e go jakne i go pravi kompakten makedonizmot vo vnatre{nosta na sosednata zemja. Ja jakne makedonskata nacija i makedonskiot nacionalen identitet. Osven toa, gi rasprsna site zala`uvawa {to gi imaa polit~arite i op{testvoto vo sosednata zemja za namerite i politikata na Grcija kon niv. Ova negirawe gi obedinuva sega site Makedonci vo Republika MAkedonija, protiv onoj koj sega ve}e se poka`a kako ,,neprijatel na narodot". Politikata na Grcija i posledniot neprijatelski ~in so vetoto, sega, za `al go ograni~uva ,,makedonizmot" ne kako ednakov identitet vedna{ do ,,elinizmot", tuku protiv nego. Grcija ne postigna apsolutno ni{to vo Bukure{t, bidej}i pravoto na veto e fakt {to ja jakne postapkata za donesuvawe na odlukite vo NATO. Samozadovolni od golemiot nacionalen uspeh, od ona {to vsu{nost se podrazbira, ovaa neverojatna grupa politi~ari i novinari mo`e da se samozala`uva, neznaej}i deka gr~kiot stav prodol`uva, od edna strana da provocira radost vo me|unarodnata okolina za iskompleksiranite nacionalistiko-arhai~ni nastojuvawa, od druga strana pak ne ja sva}a destabilizira~kata uloga na na{ata zemja, bidej}i eventualnoto raspa|awe na sosednata zemja }e deluva destabilizra~ki na celiot Balkan. Retorikata za provokativnite ,,Skopjani", nekompromisniot stav, za kriteriumi za dobrososedski odnosi {to Skopje ne gi po~ituva i dr. {to postojano ja slu{ame, e licemerie i iskrivuvawe na realnosta. Seto pogore izneseno, vo site ovie godini, ne e karakteristika na sosedite, tuku na na{ata zemja. Negiraweto na identitetot na sosedniot narod, na pravoto na samoopredeluvawe, ucenuva~koto odnesuvawe na Grcija, vo nejzinite obidi da se za~leni vo me|unarodnite organizacii e celosna zloupotreba. [to se odnesuva do su{tinata na pra{aweto, Grcija ja izgubi borbata za imeto i za makedonizmot u{te kon krajot na predminatiot i na po~etokot na minatiot vek, so raa|weto na nacionalnoto makedonsko dvi`ewe vo toga{ Otomanska Makedonija. Dene{nata antimakedonska politika na Grcija i na Bugarija, protiv makedonskata dr`ava svoite koreni gi ima vo prvata faza mna makedonskoto pra{awe i vo vooru`eniot napad protiv Makedoncite revolucioneri ne{to malku po Ilinden na po~etokot na 20-tiot vek, so cel teritorijalno pro{iruvawe i nacionalen integritet vo po{irokiot makedonski prostor. Denes istorijata se povtoruva so poinakvi uslovi. Poslednite nastani se osobeno zagri`uva~ki za na{ata zemja. Go poka`aa (u{te edna{) neplodniot antiamerikanizam i kohezijata na crveniot front na nivo na politi~ka praksa. Na{ata zemja zatvorena vo ,,nacionalisti~koto stakleno yvono", so mnozinstvoto od nejziniot narod intelektualno hendikepiran, po~nuva da ima karakteristiki na zemja od isto~en tip, so parlamentarna nametka i nacionalnosocijalisti~ki karakteristiki." POLITIKI SEKRETARIJAT NA ,,VINO@ITO"

Dva prsta

46

Antikvarnica

,,MAKEDONSKA NACIJA"

- NEZAVISNO SPISANIE ZA OP[TESTVENITE PRA[AWA I KULTURA

DENE[NITE GRCI NE SE PRAVI POTOMCI NA DREVNITE GRCI

Ne samo poradi faktot deka «Makedonska Nacija» vo eden svoj napis go tretira{e pra{aweto na proizlezot i istoriskata loza na sovremenite mladogrci e pi{uvana ovaa statija. «Makedonska Nacija» ni najmalku ne e inicijator na nekakva antigr~ka kampawa, ami taa gi iznesuva pravite istoriski vistini okolu postanokot na sovremenata gr~ka nacija i stepenot na vrskite koi dene{nite Mladogrci gi imaat so drevnite Grci. Se razbira deka na makedonskite nau~ni snagi im se postavuva taa istoriska zada~a da u{te podlaboko gi prou~at site metamorfozi koi niz te~enijata na vekovite kako posledica na raznobrojni narodi koi `iveea na teritorijata na klasi~na Grcija, nastanaa vo hromozomite na elinskoto (gr~koto) naselenie. Toa e osobeno va`no od faktot deka Makedonecot kako najgolema `rtva na gr~kiot fa{isti~ki varvarizam, treba da gi pronajde site slabosti na novogr~kiot fanatiziran primitivizam, bidej}i na deliriumot so koj gr~kite fa{isti bilo tie od denes, od poslevoeniot period, od periodot na dvete svetski vojni, pred balkanskite vojni pa i pred Ilindenskoto vostanie, so koj vladee~kite gr~ki zlostorni~ki krugovi go trueja i seu{te trujat novogr~kiot narod, se bazira tokmu vrz onaa fata morgana deka ete tie sovremenite «Elini» se onaa izbrana «rasa» na Balkanot, deka tie se primatite na svetskata kultura i se drugo e od podredena kategorija. Vrz baza na toj delirij isto taka monstruoznite novogr~ki umovi ja postavuvaa i onaa istrebuva~ka i zlostorni~ka politika sprema makedonskite {iroki narodni masi od okupiranata teritorija na makedonskata nacionalna etnos, tvrdej}i deka Makedonija od pomnivek bila gr~ka toest novogr~ka zemja. Vo makedonskite {iroki narodni masi koi ne go ni razbiraa gr~kiot jazik Mladogrcite vidoa pravi «Grci». Seto be{e zasnovano gledaj}i ja vistinata vo o~i zrz eden gr~kc komplot sprema makedonskiot narod, sli~en na onoj na Hitler i negovite sodejnici sprema slavjanskite narodi. Deka neoelinizmot ja sproveduva{e «mirno» svojata zlostorni~ka rabota vo deceniite na «civiliziraniot» dvaesti vek e `alosten fakt. Razlikata pome|u gr~kite fa{isti~ki varvari i pome|u hitlerovskite varvari se sostoi vo toa {to prvite ne bea k seu{te ne se sopreni vo svoeto zlostorni~ko delo od rakata na pravdata, dodeka vtorite - hitlerovcite bea vo toa spre~eni. Inaku po karakterot na svoeto delo tie ne se razlikuvaat. I ednite i drugite imaa i imaat ista cel: uni{tuvawe na Slavjanite. Omrazata koja {to neogrcizmot ja see me|u svoite masi e ista na onaa omraza koja ja see{e Gebels sred negovite redovi. Me|utoa neogrckzmot ne uspeja vo svojata zlostorni~ka rabota da ja ostvori svojata «megala ideja» (velika idea) vrz grbot na siot makedonski narod, ili pak vrz grbot na ostanatite slavjanski balkanski narodi. Samo eden del, makedonskoto primorie padna pod bezmilostnata noga na gr~kiot fa{izam, koj gledaj}i go po svojata sodr`ina i forma daleku pred Hitlera gi primenuva formite na masovno uni{tuvawe i likvidacija na eden golorak narod - makedonskiot, izmisluvaj}i najmonstruozni propagandni sredstva, razni naimenuvanija za ovoj narod pred svetskata javnost. Mnogubrojni legendarni ~isto makedonski gradovi, iljadnici ~isto makedonski sela od okupiranata zona na tatkovinata (Egejska Makedonija) ja setija najgolemata tragedija na makedonskoto postoewe. Vo toa neogrcizmot doka`a deka imperijalizmot na neogr~kata eksploatatorska bur`oazija e eden od najkrvolo~nite imperijalizmi i deka istiot, kako e gore re~eno, samo mo`e da se sporedi so imperijalizmot na Hitler. Sporeduvaj}i go i so imperijalizmot na bugarskata i srpskata bur`oazija imperijalizmot na ovie po svojata svirepost daleku zaostanuva pred svireposta na gr~kiot imperijalizam, od faktot deka srpskiot i bugarskiot imperijalizam imaa i imaat pove}e asimilacionen karakter, dodeka neogr~kiot te`i i kon fizi~ka likvidacija: masovni progonstva, klawa, strelawa, deportirawa i sli~no, pokraj te{kiot asimilatorski teror vrz makedonskiot narod od okupiranata teritorija. Neogr~kiot krvopijski imperijalizam vo celata svoja brutalnost te`ej}i kon totalno uni{tuvawe na makedonskiot narod («slavofonite») - kako novogr~kata fa{isti~ka istoriografija go nare~uva makedonskiot postradan narod vo Egejska Makedonija, doka`uva ponatamu, deka okupacijata i imperijalizmot na eden mal narod, kako {to e novogr~kiot, mo`e isto taka, vo ovoj slu~aj i posvirep da se poka`e duri i od imperijalizmite na golemite osvojuva~ki sili vo istorijata na ~ove{tvoto. Zatoa vo te{kata istorija na makedonskiot narod, proizleguva vremeto na turskoto vladee{e, kade ovoj narod naporedno i so maliot novogr~ki narod ja dele{e istata ekonomska sudbina pod ist osvojuva~ kako sre}en period, bidej}i da i pokraj politi~kata vekovna borba makedonskite {iroki narodni masi za vreme na site pet vehovi izlegoa fizi~ki kompaktni. Vo vakva fizi~ka kompaktnost se nao|a{e i makedonskiot narod od Egejska Makedonija. Ova uslovuva{e i davawe na takvi legendarni li~nosti vo makedonskata nacionalna borba kakov {to be{e i Del~ev. Sporeduvaj}i go na toj na~in so turskoto ropstvo, novogr~kiot imperijalizam vo Makedonija kako e gore spomenato ni vo ni{to ne se razlikuva od istrebuva~kiot imperijalizam na Hitler. No vo svojata apokalipti~nost so koja ja tie kroeja, a novogr~kite varvari i sega krojat sudbinata na drugi narodi, tie se sli~ni. Nabljuduvaj}i ja ponatamu istorijata, turskite sultani se pribli`uvaa kon gra|anskite eksplotatori, koja e blaga forma na ugnetuvawe, i dopu{taa za~uvawe na iarodot, bez negova masovna likvidacija i istrebuvawe, makar i da nivnoto vladeewe go zafa}a vo glavno vremeto na feudalnite odnosi na Balkanot i vo Makedonija. Istorijata na makedonskiot narod pod krajot na mi-

47

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

natiot i po~etokot na ovoj vek mo`e da prika`e cela plejada od argumenti za gr~kite (novogr~kite) grozotii. Sprema toa novogrcizmot izvr{i masoven voen zlo~in vrz makedonskiot narod, celej}i kon negovo napolno uni{tuvawe, asimilirawe, deportirawe i progonuvawe. Makedonskite novi revolucionerni snagi se onie koi se borat za pobeda na pravdata i vistinata vo Eegejska Makedonija a co toa i za otstranuvawe na nezamislivata katastrofa i nejzinite posledici od ovaa zona na okupiranata tatkovina. Novite pobedi od strana na ugnetuvanite i istrebuvanite mali narodi vo poslevoeniot period vrz imperijalisti~kite a`dai uka`uvaat deka novoto vreme gi potse~uva nozete na svetskiot imperijalizam i deka pobedata eden den }e stoi i na stranata na makedonskiot genocidiran narod. He za ve~no }e mo`e neogr~kiot fa{izam da smeta na podr{ka na angloamerikanskite imperijalisti. Nastanite vo Vietnam poka`aa deka svetskite demokratski snagi postepeno ja smiruvaat celata drskost na imperijalistite. Samo na toj na~in mo`e da se objasni pobedata na vietnamskiot narod vrz bombarderite na Amerika. Delumnata sloboda na makedonskiot ~ovek od biv{ata srpska okupatorska zona (Socijalisti~ka Republika Makedonija) zna~i edna mala, minijaturna pobeda.na makedonskiot narod vrz imperijalisti~kite planovi, a co toa i ako neverojatno toa zvu~i i vrz novoelinskiot imperijalizam. Vo ovoj napis se cele{e me|utoa kon uka`uvawe na ne{ta vo vrska genezeta na novogr~kiot narod, osobeno vo momentot zo{to grcizmot i Grcite ovde biduvaat nare~uvani - novogrcizam ili Novogrci. Gr~kata fa{isti~ka istoriografija zapoena so primitivistk~ki fanatizam na doka`uvawe na svoeto «ego», nastojuva ve}e so decenii da ja uveli~i vrednosta na svojata «rasa» uka`uvaj}i deka ete tie sovremenite Grci se ~isti potomci na drevnite Elini. Deka tie vle~at «inteligentni» hromozomi od Platona i Aristotela i dr. Na ovoj na~in novogr~kata fa{isti~ka bur`oazija i nejzinite «storiografi» se pretstavuvaat pred celata svetska istorijska nauka i pred svojot narod. Na ovoj na~in tie gi pravdaat svoite zlostorni{tva vrz makedonskiot narod od Egejska Makedonija, digaj}i spomenici po gradovite i selata na ovaa okupirana zona od tatkovinata -- spomenici na ubijcite na makedonskiot narod. Novogr~kata fa{isti~ka istoriografija gi premol~uva i prikriva nastanite i izmenite koi nastanaa kako posledica na golemata preselba na narodite vo prvite vekovi od novata era (po Hrista) i toa osobeno vo Evroaziskiot, kako i vo severniot del na afrikanskiot kontinent. Poznato e da retko koi narodi koi ja pi{uvaa (ocrtuvaa) anti~kata nejzina karta ostanaa intaktni pred naletite na novite narodi i pred branuvawata na starosedelcite kako posledica na pritisokot od nadvor. Re~isi skoro site narodi koi denes ja pretstavuvaat etni~kata karta na Evropa ne se sovpa|aat po ~istotijata na svojata geneza so anti~kite starosedelci. Taka na primer ne mo`e nikako da se smeta, a istoriskata nauka vo svetot ne ni smeta, deka Italijancite se pravi potomci na starite Latkni (Rimjani), kako {to ne se ni [pancite, ni Francuzite, ni Romancite, koga e jasno da ovie predstavuvaat me{avina od pove}e etni~ki grupi koi niz te~enijata na vekovite se sleale vo eden narod. Dodeka se Italijancite edna me{avina pome|u starorimjanite i Longobardite, [la`olcite sepak imaat vo svoite `:ili keltskoarapskolatinska krv, Francuzite se kon toa porim~eni Gali so golem priliv na germanska krv, a Romancite se porim~eni Daki (Da~ani). Ako latiniziraweto na Galija, Dakija

Makedonija

Antikvarnica

Sosema obratno; tokmu poradi idealnite klimatski uslovi, drevna Grcija i be{e privle~na oaza za novite narodi. Vo nea najdoa zasolni{te keltski, germanski, hunski i slavjanski plemi{a. Osobeno silna slavjanizacija postoe{e vo severnite krai{ta na Grcija vo Tesalija, me|utoa slavjanskite naselbi postoea analizirajki gi nivnite imiwa (od slovensko poteklo) i na jug vo Grcija se do Peloponez. Ova mo`e da se vidi od kartite izdavani od evropskite izdava~i i kartografski ku}i vo minatiot vek. I od ju`na strana be{e gr~kiot morski breg posetuvan i naseluvan so novi plemiwa. Ovie doa|aa osobeno od severnoafrikanskiot morski breg. Vakvi arapski upa|awa se osobeno karakteristi~ni za ostrovite kade odbranbenata mo} na naselenieto bila sosema slaba, i toa osobeno za os-

i Hispankja stanuva{e porano za vreme na klasi~nmot latinizam na rimskite imperatori, toga{ izmenuva`eto na klasi~nata latinska Italija i nejzinoto me{awe so varvarskite plemiwa od preku Alpite (germanskite Longobardi) stana mnogu podocna. Naletite na novite narodi koi doa|aa vo irvite vekovi od novata era, od nasokata sever i istok, ne bea naso~eni samo kon zapadna i jugozapadna Evropa, ami naprotiv isto~na i jugosisto~na Evropa be{e za ovie narodi isto taka duri i poprivle~na. Sme{no e zatoa da se doka`uva kako toa se obiduva da go uspee novogr~kata fa{isti~ka istoriografija, deka gr~kiot poluostrov ostana negibnat kako nekoja oaza od novite takanare~eni varvarski narodi. Na istorijata i e poznato deka mnogubrojni plemiwa ja najdoa teritorijata na drevna Grcija kako svoja vtora tatkovina i se me{aa so starosedelskoto gr~ko naselenie.

trov Krit i donekade za morskiot breg na Peloponez. Interesni se nabquduva{a od antropolo{ka gledna to~ka koi {to mo`at da se pravat me|u novogr~koto sovremeno naselenie za da se zaklu~uva za «~istotata» na elinskata vi{a «rasa» kako se taa smeta od gr~kata fa{isti~ka bur`oazija. Me|utoa me{awe na gr~koto naselenie so novite narodi ne be{e samo pojava specifi~na za golemata preselba na narodite, ami gr~kata geneza be{e zasegnata duri so samoto doa|a{e na Rimjanite i okupacijata na Grcija od Rim vo 146 godini od na{ata era (pred Hrista) so postanuvaweto na Grcija kako rimska provincija. Penetracijata na latinizmot niz ekspanzivnata rimska politika kaj potisnatite narodi od iljadugodi{nata imperija e osoben beleg na rimskiot osvojuva~. Samo na toj na~in Rimjanite uspejaa da latiniziraat golem broj evropski narodi i da im go dadat dene{niot

48

etni~ki pe~at. Od vakvo porim~uvawe ne ostanaa po{tedeni ni drevnite Grci. Poznato e deka narodite naseleni severno od drevnite Grci, koi se etki~ki razlikuvaa od ovie, kako drevnite Makedonci, Ilirite, Traki cite, Da~anite m drugi bea delumno ili totalno rimjanizirani (romanizirani). Delumnoto romanizirawe na drevnite Grci poradi jakiot otpor na ovie kako za ona vreme razviena etni~ka grupa sekako bilo za Rimjanite pote{ko otkolku romaniziraweto na narodite severno od drevnite Grci zavisno se razbira od stepenot na nivniot razvitok, eden fakt koj osobeno gi deli drevnite Makedonci od drevnite Grci (za ova }e bide pi{uvano vo posebna statija). Posle cepeweto na Rimskata imperija na isto~na i zapadna koe vsu{nost ozna~uva{e i raspa|awe na rimskoto carstvo a ne samo delewe i toa kako posledica na op{testvenopoliti~kite krizi vnatre vo imperijata kako i pod naletite na novite narodi vrz nejzinite teritorii gr~kiot jazik duri podocna, po~nuvaj}i od VI vek doa|a{e do izraz praten od romejski imperatori. Isto~nata rimska imperija vladeena od imperatori so ~isto latinski beleg koe uka`uva jasno na toa deka se raboti za seu{te romanski (rimski) karakter na imperijata koja podocna se izdiferencira vo Vizantijska imperija so kako e rope re~eno romejsko naselenie. Nazivot Romen za Vizantijcite kako bea tie nare~uvani treba{e da ka`e deka tie vo svoite `ili nosat romanska (rimska) krv. Vsu{nost Romeite bea kozmopolitska masa dr`ana od semo}niot Rim vo edinstvena dr`avna tvorba. Mnogu podocna losle upa|a{eto na vlijanieto na Rim, so podelbata na imperijata se razviva{e gr~kiot jazik me|u Romeite. Ovoj e isto taka nepobiten fakt deka Vizantijcite bea etni~ki bastardi i deka tie posle propasta na Vizantijskata imperija kako prodol`uva~ na Isto~nata rimska imperija od strana na Turcite bea vo dovolna mera progonuvani kon teritorijata na klasi~na Grcija. Na istorijata i e poznato deka turskite sultani se bezmilosno odnesuvaa kon osvoeniot Konstantinopolis (Carigrad). Me|utoa etni~ki izmeni vrz teritorijata na klasi~nata Grcija nastanuvaa i za vreme na turskoto vladeewe. Od faktot deka balkanskite narodi `iveea vrz teritorijata i vo granicite ka edna ista dr`ava -- turskata skoro pet vekovi, mnogu od ovie branuvaa ili migriraa vo razni nasoki. Grcija kako klimatski matski privle~na privle~)gva{e etni~ki grupi od drugite balkanski narodi. Osobeno se naseluvaa na jug kon Grcija makedonski zanaet~ii, me|utoa masovni albanski naselbi se najkarakteristi~ni, taka da pri osloboduvaweto na Grcija od turskoto ropstvo vo 1821 godina vo nea (klasi~nata teritorija na Grcija) imalo skoro polovina milion Albanci. Ovie podatoci mo`at da se najdat vo mnogu istoriski arhivi vi

Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat, da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.

na evropskite zemji. Tie ponekoga{ se premol~uvaat kako ne bi se navredile uzvi{enite ~uvstva na ~ist «elinizam» na sega{nite Grci. Se znae deka vo Atina pred osloboduva{eto na Grcija od Turcija imalo pove}e Albanci otkolku Grci. I ova denes go premol~uva gr~kata fa{isti~ka istoriografija. Posle osloboduvaweto na Grcija vo 1821 godina bea albanskite masi vrz teritorijata na klasi~na Grcija postepeno asimilirani i pretopeni vo novogr~kata nacija. Sli~no se slu~uva{e i so slavjanskite naselbi. Od tuka i tezata na Falmemajer i drugi evropski teoreti~arm koi ne stradag od romanti~arskiot primitivizam na helenofilstvoto, deka sega{nite Grci ne se pravi potomci na drevnite Elini i deka sovremenite Grci se edna me{avina. Se razbira ne uspejaa Grcite da go nametnat jazikot vrz albanskoto naselenie od Ju`en Epir koj ` podocna padna vo racete na novogr~kata dr`ava.

Antikvarnica

Teritorijata na klasi~na Grcija be{e za vreme na Turskata imperija posetuvana i od jug i toa osobeno od arapskite narodi, posebno Egipet. Arapski masi nao|aa vtora tatkovina na gr~koto ju`: no krajbre`ie i "Krit. Podupiraweto i privilegiite koi na ovie masi im gi dava{e Turskata imperija ovozmo`uva{e nivniot ostanok na gr~kata teritorija. Vo momentot na kavgi pome|u sega{nite gr~ki poedinci bilo od kakov karakter, «praviot Grk» od centralna Grcija go nare~uva Grkot od Krit gr~ki izrod i «varvar», aludiraj}i na izme{uva{eto na Kritjanite so Arapite i turskite ostatoci. Se razbira ova e oficijalno vo Grcija kaznivo. Osobeno vo vrska so nivnata nosija koja ima azijatski beleg, biduvaat Kritjanite smetani od kopnenite Grci za «Cigani». Prodol`uva vo sledniot broj

Pretplatete se na "Makedonija Maticata - most na makedonskoto zaedni{tvo

Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata "Makedonija" do Va{iot dom. Potoa "Makedonija" sekoj mesec }e bide del od Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja ,,Makedonija" na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!

49

ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD

Makedonija

VELIGDEN

eligden, odnosno Pasha no (), e praznik na Voskresenieto na Gospod Isus Hristos. Pasha kako poim e transliteracija na gr~ki zbor, koj od svoja strana e transliteracija na hebrejskiot pesach, so zna~ewe Premin. Veligden e centarot na Pravoslavnata vera i praznuvawe. Za vernite, periodot pred Veligden, e dolgo patuvawe ispolneto so pokajanie, pro{ka, izmiruvawe, molitva, post i u~ewe. So pristignuvaweto na Veligden, se praznuva pobedata na @ivotot nad smrtta preku izvr{uvawe na nekolku bogoslu`bi kombinirani vo edna. Vo {to e tajnata na ne{tata povrzani so Hristos? Zo{to li~nosta na Isus Hristos go privlekuva ~ove{tvoto kako magnet, makar {to Toj bil poni`uvan vo svetot, i vo Nego gi nemalo nitu tainstvoto na indiskite mudreci, nitu poetskata egzotika na isto~nata filosofija? Hristos nikoga{ direktno ne ja formuliral taa tajna, Toj samo gi pra{uval lu|eto: ,,Za kogo Me mislat? Za prorok, za voskresnat Jovan Krstitel? A vie?" ,,Ti si Hristos, Car, Mesija, Sin na @iviot Bog". Tuka iskustvoto mora da se otkrie nekako vnatre{no, i Toj toa go pra{uva i denes, i go pra{uva sekogo. Isus Hristos & toa e ~ove~ki lik na Beskone~noto, Nepojmlivoto, Neopfatlivoto, Bezimenoto. Da, Bezimen i Nedosti`en. A tuka, na Zemjata, Toj stanuva Nekoj Koj ne samo {to mo`e da se imenuva, tuku mo`e da se imenuva so ~ove~ko ime, da se narekuva Onoj Koj so nas gi nosi te`inite na `ivotot... Vo toj centar e postavena oskata na hristijanstvoto. Hristos bil ~ovek vo polna smisla na zborot. Dogmata na Crkvata u~i deka Hristos e vistinski ~ovek. Vistinsko projavuvawe na Bog na Zemjata. No, Toj istovremeno e i vistinski ~ovek. Toj ne samo {to ni ja otkriva Bo`estvenata qubov, tuku isto taka ni go otkriva i veli~ieto na ~ovekot. Ne veli~ie spored ~ove~ka priroda, tuku veli~ie na su{testvo koe{to ja odrazuva Ve~nosta. Toa e osnova na hristijanskiot humanizam. Hristos vodel najobi~en zemen `ivot. Toj ne bil ot{elnik koj{to `ivee nekade vo planina, ili, pak, jade edna{ nedelno i sl. Ne, Toj bil sosema obi~en ~ovek, no istovremeno i Bo`estven ~ovek. Bo`estven ~ovek -

Na krstot

V

Pi{uva: Sve{tenik Mihail Tanevski

V Vo {to e tajnata na ne{tata povrzani n so Hristos? Zo{to li~nosta na Isus Hristos go privlekuva ~ove{tvoto kako magnet, makar {to Toj bil poni`uvan vo svetot, i vo Nego gi nemalo nitu tainstvoto na indiskite mudreci, nitu poetskata egzotika na isto~nata filosofija

toa e ~ove~kiot Bog. Toa e ~ove~ki lik na Duhovniot Kosmos, na Bo`estveniot razum, nedosti`en za nas, apsolutno bezgrani~en. Za da mo`e da zboruva so nas, Toj go oblekuva Svojot lik vo liceto na Isus od Nazaret, Koj odi po pati{tata na svetot, se dvi`i po poliwata, po ridovite, po bregot na ezero, Koj strada zaedno so svetot, umira na krstot, i Koj ja objavuva pobedata na Duhot preku Svoeto Voskresenie i preku Svoeto nevidlivo prebivawe vo ovoj svet. Zo{to Hristos, Koj pravel ~uda na voskresnuvawe i na isceluvawe, se poka`al bessilen na Svojot krst? Toj maksimalno se pribli`il do na{ata sostojba, koga ve}e ne funkcioniraat nikakvi za{titni mehanizmi, i zatoa Toj ne umrel kako filosof,

koj ramnodu{no odi vo smrt, tuku kako obi~no ~ove~ko bitie, koe{to strada so celiot svet - do polnotata na stradaweto i do polnotata na agonijata. Ako Isus Hristos znael deka po tri dena }e voskresne, vo {to e goleminata na Negovata smrt? Mo{ne seriozno pra{awe. Nie ne mo`eme da najdeme odgovor na nego. Se raboti za toa deka stradawata na Hristos ne se samo vo smrtta kako takva, i ne se samo vo fizi~kite izma~uvawa, tuku vo toa {to Toj stanal sou~esnik vo beskone~niot svet na zloto vo koj e potonato ~ove{tvoto. I Toj siot toj svet go zel vrz Sebe! Slavewe na Veligden So Voskresenieto od grobot Hrisos gi krunisa site praznici. Toj dobrovolno postrada na Krstot za iskupuvawe na nas, gre{nite na Veliki Petok (Golemiot Petok). Spored Svetoto Pismo, vo ~asot koga On postrada na Krstot, mnogu grobovi vo blizinata na Erusalim ispukale i nekoi pravednici duri vo toj moment stanale od nivnite grobovi. Voskresenieto na Gospod Isus Hristos e centar na Pravoslavnata vera. Tokmu zatoa na Veligden mu prethodi period od dvanaeset podgotvitelni nedeli. Nekade pred polno} po~nuva da se slu`i poluno}nicata. Sve{tenikot odi kon Grobot Hristov, ja podiga pla{tenicata od nego i preku carskite dveri ja vnesuva i ja polo`uva na ~esniot Prestol. Taa tamu ostanuva 40 dena, do Voznesenie Hristovo. Litijata po~nuva okolu polno}. Sve{tenikot ja napu{ta crkvata so vernicite; povorkata pee i gi nosi crkovnite znamiwa, ja obikoluva Crkvata i doa|a pred zatvorenite vrati. Tuka za prv pat se pee voskresniot tropar. Zaedno so stihovite na 68 Psalm so koj zapo~nuvaat site bogoslu`bi vo Veligdenskiot krug. ,,Neka se krene Bog, i da se rasprsnat neprijatelite Negovi; da begaat od liceto Negovo onie, {to Go mrazat." Vratite povtorno se otvoraat i narodot vleguva vo Crkvata. Sve{tenicite se oblekuvaat vo svetli ode`di. Tamu kade {to stole Grobot stoi ikonata na Voskresenieto. Sve{tenoslu`itelot tri pati go pozdravuva narodot so pozdravot ,,Hristos voskresna!", na {to se otpozdravuva so ,,Vaistina (vistina) voksresna!"

50

Information

52 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

234720


You might also be interested in

BETA