Read Microsoft Word - 3_Gradinarsko_proizvodstvo text version

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA VREDNUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE CENTAR ZA STRU^NO OBRAZOVANIE I OBUKA

ISPITNA PROGRAMA

GRADINARSKO PROIZVODSTVO

Skopje, 2008

SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA CENTAR ZA STRU^NO OBRAZOVANIE I OBUKA SEKTOR ZA ISPITI

ISPITNA PROGRAMA

GRADINARSKO PROIZVODSTVO

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

Ispitnata programa po gradinarsko proizvodstvo za dr`avna matura i za zavr{en ispit e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 07-1720/66, od 04.03.2009 godina.

2

1. VOVED

Ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit ovozmo`uva podgotovka na maturski i na zavr{ni ispiti koi se vo funkcija na podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. Rezultatite od postigawata na u~enicite }e poslu`at kako osnova za dijagnosticirawe na uspe{nosta na u~enicite. Ispitnata programa pretstavuva osnova za izrabotuvawe na testovi za dr`avna matura i za zavr{en ispit, so koi }e se ovozmo`i diferencijacija na u~enicite, t.e. }e se obezbedi selektivna proodnost vo visokoto obrazovanie ili vklu~uvawe na pazarot na trudot. Spored celite i sodr`inite, ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit po predmetot gradinarsko proizvodstvo se bazira vrz nastavnite programi za III i IV godina, a koj se izu~uva vo zemjodelsko-veterinarnata struka, za obrazovniot profil tehni~ar za farmersko proizvodstvo vo srednoto stru~no obrazovanie. Predmetot gradinarsko proizvodstvo spa|a vo interniot del od maturskiot ispit i e vo listata na nastavni predmeti za tretiot predmet od izborniot del na dr`avnata matura i listata na nastavni predmeti za polagawe na izborniot del od zavr{niot ispit vo stru~noto obrazovanie {to se realizira spored novi nastavni planovi i programi od u~ebnata 2005/2006 godina. Ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit po predmetot gradinarsko proizvodstvo gi sodr`i slednite komponenti: · · · · · · · Op{ta cel na ispitot Sodr`ina na ispitot Specifikacija na podra~jata i sposobnostite Konkretizacija na celite Specifikaciska mre`a na ispitot Opis na ispitot Na~in na ocenuvawe.

3

2. OP[TA CEL NA ISPITOT

Celta na maturskiot i na zavr{niot ispit gradinarsko proizvodstvo e da se proveri: dali u~enikot steknal znaewa za uspe{no da go prodol`i svoeto (univerzitetsko) obrazovanie, pri opredeluvaweto na negovata idna profesija; kolku u~enikot e sposoben da se vklu~i na pazarot na trudot; dali u~enikot steknal znaewa za povrzanosta na gradinarskoto proizvodstvo, kako predmet, so ostanatite aplikativni nauki; kolku u~enikot e osposoben za samostojna primena na znaewata od gradinarskoto proizvodstvo; kolku u~enikot gi poznava biolo{kite i morfolo{kite osobini na gradinarskite rastenija; kolku u~enikot gi primenuva principite i zakonitostite {to vladeat vo gradinarskoto proizvodstvo pri re{avawe na prakti~ni i konkretni problemi.

Za uspe{no polagawe na maturskiot i na zavr{niot ispit po gradinarsko proizvodstvo, u~enikot treba da vladee so slednite znaewa: da poznava terminologii i poimi od gradinarskoto rastitelno proizvodstvo; da objasnuva za pravilen izbor na mesto za podigawe na zelen~ukova gradina; da planira plodored za podobruvawe na kvalitetot na gradinarskoto proizvodstvo; da prepoznava kvaliteten materijal za reprodukcija; da opredeluva optimalni rokovi za seidba (sadewe) na gradinarski kulturi; da gi objasnuva agrotehni~kite merki za nega na rastenijata; da razlikuva elementarno za{titen prostor od sovr{eno za{titen prostor; da gi poznava tehnologiite za proizvodstvo vo za{titeni prostori; da ja objasnuva tehnologijata za proizvodstvo na rasad za razli~ni gradinarski kulturi; da gi razlikuva uslovite za odgleduvawe na pova`ni gradinarski kulturi; da gi objasnuva metodite za organsko proizvodstvo na gradinarski kulturi; da gi opi{uva karakteristikite na gradinarskite kulturi (morfolo{ki i biolo{ki osobini); da gi razlikuva vidovite i sorti na gradinarski kulturi; da ja objasnuva manipulacijata so gradinarskite kulturi pri berba i posle berba.

4

3. SODR@INA NA ISPITOT 3.1. Specifikacija na podra~jata (sodr`inite) i sposobnostite

Vo ispitnata programa se opfateni podra~jata: P1 - OP[TO GRADINARSTVO P2 - SPECIJALNO GRADINARSTVO Podolu grupirano se dadeni sposobnostite koi u~enikot treba da gi poseduva za uspe{no re{avawe na ispitnite zada~i: · C1 - prepoznavawe i razbirawe (identifikuvawe, imenuvawe, naveduvawe, zaokru`uvawe, povrzuvawe, podvlekuvawe, registrirawe, nabrojuvawe) na terminite, poimite, procesite i zakonitostite od oblasta na gradinarskoto proizvodstvo; C2 - primena (razlikuvawe, povrzuvawe, opi{uvawe, objasnuvawe, naveduvawe primeri, dopolnuvawe, konstruirawe, modificirawe); C3 - re{avawe zada~i (klasificirawe, kategorizirawe, razvivawe, revidirawe, organizirawe, podreduvawe, sporeduvawe, analizirawe i zaklu~uvawe).

· ·

5

3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) po podra~ja PODRA^JE 1: OP[TO GRADINARSTVO Sodr`ina

U~enikot treba:

Znaewa i sposobnosti

-

1.1.

Zelen~ukova gradina na otvoren (neza{titen) prostor · Izbor i ureduvawe na mesto za podigawe na zelen~ukova gradina

da gi poznava uslovite za podigawe na zelen~ukova gradina; da go opi{uva prostorot za podigawe na zelen~ukova gradina; da go naveduva alatot i tehnikata za meliorirawe na terenot za zelen~ukova gradina.

Da go razlikuva vidovite na semiwa; da go opredeluva kvalitet na semeto;

1.2.

Materijal za reprodukcija · Kvalitetni svojstva na generativen seidben materijal i nivna kontrola · Rasad, pozitivni i negativni strani na rasadoproizvodstvoto · Podgotovka na vegetativen saden raterijal Smenuvawe na posevite · · Plodored Plodosmena

-

da go poznava generativniot i vegetativniot materijal za seidba, odnosno sadewe; da gi objasnuva postapkite za podgotovka na sadniot materijal.

1.3.

-

Da go definira poimot plodored; da go sfa}a zna~eweto na plodoredot i plodosmenata;

da objasnuva kako se izrabotuva plodored so izrabotka na {ema.

6

1.4.

Zdru`eno odgleduvawe na gradinarski kulturi

-

Da gi poznava celite na zdru`enoto odgleduvawe na gradinarskite kulturi; da ja objasnuva postapkata za izgrabotka na {emi za zdru`eno odgleduvawe na gradinarski kulturi; da ja objasnuva primenata na {emite za zdru`eno odgleduvawe na gradinarski kulturi.

Da go poznava agrotehni~kite merki pred i za vreme na

1.5.

Pretseidbena obrabotka na po~vata, seidba i agrotehni~ki merki za vreme na vegetacija · · Agrotehnika pred seidba Rokovi i tehniki na seidba, sadewe i rasaduvawe · Navodnuvawe i |ubrewe · Nega na rasadot · Pikirawe na rasadot · Nega na posevot Za{titeni prostori · · Topli lei Oran`erii

-

vegetacijata na gradinarskite kulturi;

da gi opredeluva optimalni rokovi za seidba (sadewe);

-

da gi razlikuva vidovite i tehnikite na seidba (sadewe); da go objasnuva proizvodstvoto na rasad vo studeni i topli lei; da gi poznava rabotnite operacii okolu pretseidbenite i seidbenite aktivnosti;

da gi objasnuva agrotehni~kite merki na navodnuvawe i |ubrewe; da go definira poimot pikirawe; da ja poznava negata na posevite. Da razlikuva elementarno za{titen prostor od sovr{eno

1.6.

1.7.

Organsko proizvodstvo na gradinarski kulturi

za{titen prostor; da gi nabrojuva sostavnite delovi na topla lea i na oran`erija; da ja opi{uva tehnikata na podigawe na topla lea; da gi poznava na~inite, tehnikite i rokovite na seidba vo topla lea; da gi objasnuva merkite za dobivawe na kvaliteten rasad. Da go sfa}a zna~eweto i specifikite na organskoto proizvodstvo; da gi poznava uslovite za organsko proizvodstvo na gradinarski kulturi.

7

PODRA^JE 2: SPECIJALNO GRADINARSTVO Sodr`ina

U~enikot treba:

Znaewa i sposobnosti

-

2.1. Plodovi gradinarski kulturi · · · Domat Piper Modar patlixan da gi poznava uslovi za odgleduvawe na oddelni vidovi plodovi gradinarski kulturi: domati, piperki i modar patlixan; da gi opi{uva proizvodnite karakteristiki na plodovite gradinarski kulturi: domati, piperki i modar patlixan; da objasnuva za proizvodstvo na rasad za plodovite gradinarski kulturi; da razlikuva proizvodstvo na plodovi gradinarski kulturi na postojano mesto; da ja opredeluva tehni~kata zrelost na plodovite gradinarski proizvodi; da objasnuva za berba, pakuvawe i transport na plodovite gradinarski kulturi; da gi razlikuva sortite na plodovi gradinarski kulturi: domati, piperki i modar patlixan. Da gi poznava uslovi za odgleduvawe na oddelni vidovi gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi: krastavici, lubenici, diwi i tikvi; da gi opi{uva proizvodnite karakteristiki na gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi; da objasnuva za proizvodstvo na rasad; da ja opredeluva tehni~kata zrelost na gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi; da objasnuva za berba, pakuvawe i transport na gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi; da gi razlikuva sortite na gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi.

-

2.2. Gradinarski kulturi od semejstvoto tikvi · · · · Krastavica Lubenica Diwa Tikva

-

-

8

2.3. Gradinarski kulturi od jamilijata peperutkocvetni · · · Boranija Gra{ok Bakla

-

Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na kulturi od

-

semejstvoto peperutkocvetni; da gi poznava karakteristikite i proizvodni osobini na gradinarskite kulturi od semejstvoto peperutkocvetni; da ja objasnuva agrotehnikata za proizvodstvo; da ja opredeluva tehni~kata zrelost na rastenijata; da objasnuva za berba, klasirawe i pakuvawe na kulturite.

Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na lukovi

2.4. Lukovi gradinarski kulturi · · · Kromid Luk Praz

gradinarski kulturi: kromid, luk i praz;

da ja poznava tehnologijata za proizvodstvo na arpaxik; da razlikuva proizvodstvo na arpaxik, glavica i mlad kromid;

-

2.5. Zelkkovi kulturi · · · · · Zelka Keq Karfiol Brokula Keleraba

-

-

da gi poznava karakteristikite i proizvodni osobini na lukovite gradinarskite kulturi; da ja objasnuva agrotehnikata za proizvodstvo na lukovi gradinarski kulturi; da ja opredeluva tehni~kata zrelost na lukovi gradinarski kulturi; da objasnuva za berba, klasirawe i pakuvawe na kulturite. Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na zelkovi kulturi: zelka, keq, karfiol, brokula i keleraba; da gi poznava karakteristikite i proizvodni osobini na zelkovite kulturi; da ja objasnuva agrotehnikata za proizvodstvo na zelkovite kulturi; da ja opredeluva tehni~kata zrelost na zelkovite kulturi; da objasnuva za berba, klasirawe i pakuvawe na kulturite.

Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na zeljesti kulturi:

2.6. Zeljesti kulturi · · Spana} Salata

spana} i salata; da gi istaknuva karakteristikite i proizvodnite osobini na zeljesti kulturi; da ja opi{uva agrotehnikata za proizvodstvo na zeljesti kulturi; da objasnuva za tehni~ka zrelost berba, klasirawe i pakuvawe na zeljesti kulturi. 9

2.7. Korenovi gradinarski kulturi · · · · · · Morkov Magdanos Cveklo Repa Repka Pa{kanat

-

Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na korenovi

-

2.8. Krtolesti kulturi · Kompir

2.9. Pe~urki -

2.10. Organsko gradinarsko proizvodstvo

-

gradinarski kulturi: morkov, magdanos, cveklo, repa, repka i pa{kanat; da gi istaknuva karakteristikite i proizvodnite osobini na korenovi gradinarski kulturi; da ja opi{uva agrotehnikata za proizvodstvo na korenovi gradinarski kulturi; da objasnuva za tehni~ka zrelost berba, klasirawe i pakuvawe na korenovite gradinarski kulturi. Da gi opi{uva uslovite za odgleduvawe na kompirot; da gi istaknuva karakteristikite i proizvodnite osobini na kompirot; da ja opi{uva agrotehnikata za proizvodstvo na kompirot; da objasnuva za berba i klasirawe na kompirot. Da go sfa}a zna~eweto na pe~urkite vo ishranata na ~ovekot; da gi objasnuva uslovite vo koi se odgleduvaat pe~urkite; da gi razlikuva pova`nite pe~urki koi se koristat vo ishranata na ~ovekot; da go objasnuva proizvodstvoto na {ampiwoni i bukovka; da poznava podgotovka na supstrat i zasejuvawe so micelium; da objasnuva za berba na pe~urkite. da razlikuva konvencionalno od organsko proizvodstvo; da gi objasnuva uslovite za organsko proizvodstvo na pova`ni gradinarski kulturi; da ja poznava agrotehnikata za organsko gradinarsko proizvodstvo; da gi objasnuva postapkite na berba, klasirawe, pakuvawe, ~uvawe i transport na organski proizvedeni gradinarski kulturi.

10

4. SPECIFIKACISKA MRE@A NA ISPITOT

Vo slednava {ema e dadena procentualna zastapenost na podra~jata i sposobnostite vo testot po gradinarsko proizvodstvo. Brojot na ispitnite zada~i od sekoe podra~je, koi vklu~uvaat i odredena grupa sposobnosti, }e bide soodveten na nivnata procentualna zastapenost vo odnos na vkupniot broj ispitni zada~i koi }e gi sodr`i testot. SPOSOBNOSTI P1 C1 C2 C3 ZASTAPENOST (%) Podra~ja P2 40-50 % 30-40 % 15-25 % 30 - 40 % 60-70 % 100 % ZASTAPENOST (%)

S1 - prepoznava i razbira S2 - primenuva S3 - re{ava konkretni problemi P1 - OP[TO GRADINARSTVO P2 - SPECIJALNO GRADINARSTVO

11

5. OPIS NA ISPITOT

Ispitot po predmetot gradinarsko proizvodstvo e pismen. Ispitot se sostoi vo re{avawe test. Vremetraeweto na ispitot e 120 minuti i se sproveduva bez pauza. Testot sodr`i okolu 50 ispitni zada~i. Vo testot se zastapeni ispitni zada~i od tri vida: - zada~i vo koi u~enikot treba da izbere eden to~en od ponudenite odgovori; - zada~i so povrzuvawe i otvoreni zada~i: zada~i vo koi treba na ozna~enoto mesto da se zapi{e kratok odgovor; - zada~i vo koi u~enikot treba da ja poka`e celata postapka na re{avawe (da rekonstruira gradba za{titen prostor, redosledno da navede razvojni fazi, da sporedi kvalitet i kvantitet na prinosi vo razli~ni uslovi na odgleduvawe itn.). Za vreme na ispitot na u~enikot ne mu se potrebni pomo{ni sredstva.

6. NA^IN NA OCENUVAWE

Maksimalniot broj bodovi {to mo`at da se osvojat na ispitot po gradinarsko proizvodstvo e 95. To~niot odgovor na zada~ite so pove}e~len izbor i zada~i so povrzuvawe se ocenuva so 1 bod. Dokolku to~no gi re{i site zada~i, u~enikot mo`e da osvoi okolu 40-50 boda. To~niot odgovor vo zada~ite na koi se bara direkten kus odgovor ( so eden ili nekolku zborovi), se ocenuva 2 boda za to~en termin. So to~noto re{enie na vakvite zada~i u~enikot mo`e da osvoi okolu 30-40 boda. Zada~ite na koj se bara da se poka`e kako se re{ava nekoja zada~a (komplicirana situacija), da se diskutira, obrazlo`i, da se re{i stav, se ocenuva to~noto re{avawe vo sekoja faza od odgovaraweto na baraweta na zada~ata. Ovie zada~i se ocenuvaat so 4-5 boda. Na vakvite zada~i, ako to~no gi re{i, u~enikot mo`e da osvoi od 20 do 25 boda. Ocenuvaweto }e se vr{i interno od strana na u~ili{na predmetna komisija, vrz osnova na odnapred izgotveno upatstvo i usoglaseni kriteriumi.

12

Information

Microsoft Word - 3_Gradinarsko_proizvodstvo

12 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

353081