Read Macedonia: Mid-Term Report text version

Proekt za reformi Makedonija

vo

zdravstveniot

sektor

na

KOMPONENTA ZA REFORMA UPRAVUVAWETO SO FONDOT ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

VO ZA

KONE^EN IZVE[TAJ (Nacrt-verzija 1.1) Mart 2004

Podgotveno od: Katherine Burchfield Ketrin Ber~fild

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

KRATENKI

CFAA Country Financial Accountability Assessment (Ocena na finansiskata odgovornost na zemjata) DfID Department for International Development (UK) (Oddel za me|unaroden razvoj) (Velika Britanija) DRG EBF EC GDP HIF HSRP (PRZS) Diagnosis Related Groups (Dijagnosti~ki srodni grupi) Extra Budgetary Fund (Vonbuxetski fond) European Commission (Evropska Komisija) Gross Domestic Product (Bruto doma}en proizvod) (BDP) Health Insurance Fund (Fond za zdravstveno osiguruvawe) (FZO) Health Sector Reform Project (Proekt za reformi vo zdravstveniot sektor) Standards (Me|unarodni

IPSAS International Public Sector Accounting smetkovodstveni standardi za javniot sektor) MoF MoH

Ministry of Finance (Ministerstvo za finansii) (MF) Ministry of Health (Ministerstvo za zdravstvo) (MZ)

MoLSP Ministry of Labour & Social Policy (Ministerstvo za trud i socijalna politika) (MTSP) NEB National Employment Bureau (Dr`aven zavod za vrabotuvawe) PDF Pension & Disability Insurance Fund (Fond za penzisko-invalidsko osiguruvawe)(FPIO) PHC PRO Primary Health Care (Primarna zdravstvena za[tita) (PZZ) Public Revenue Office (Uprava za javni prihodi)(UJP)

PSMAC Public Sector Management Adjustment Credit (Kredit za prilagoduvawe na upravuvaweto so javniot sektor) PSMAL Public Sector Management Adjustment Loan (Zaem za prilagoduvawe na upravuvaweto so javniot sektor) SAO SLI State Audit Office (Dr`aven zavod za revizija) (DZR) State Labour Inspectorate (Dr`aven inspektorat za trud)

SPIL Social Protection Implementation Loan (Zaem za implementacija na socijalnata za[tita) TA ToRs TSA Technical Assistance (Tehni~ka pomo})(TP) Terms of Reference (Rabotni zada~i) Treasury Single Account (Edinstvena trezorska smetka) (ETS)

Final Report

Page 2

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

SODR@INA

1. VOVED .............................................................................. Error! Bookmark not defined.

1.1 1.2 1.3 1.4

2.

Nekolku informacii .........................................Error! Bookmark not defined. Celi.................................................................Error! Bookmark not defined. Pristap............................................................Error! Bookmark not defined. Struktura na Izve{tajot....................................................................................7

AKTUELNI OKOLNOSTI ................................................... Error! Bookmark not defined.

2.1 Pregled na postoe~kite slabosti.....................Error! Bookmark not defined. 2.2 Upravuvawe...................................................Error! Bookmark not defined. 2.3 Klu~ni vlijanija ................................................Error! Bookmark not defined. 2.3.1 Prioriteti za reformi .................................Error! Bookmark not defined. 2.3.2 Dopolnitelni aktivnosti.............................Error! Bookmark not defined. 2.3.3 Tehni~ka pomo{ i buxet ..........................Error! Bookmark not defined. 2.3.4 Reforma na dr`avnata slu`ba................................................................13

3. PREPORAKI.................................................................................................................... 13

3.1 Pregled ........................................................................................................13 3.2 Finansiski menaxment .................................................................................14 3.2.1 Buxetski proces ......................................Error! Bookmark not defined. 3.2.2 Smetkovodstveni standardi ..................................................................18 3.2.3 Obuka ...................................................................................................18 3.2.4 Informati~ki sistemi za finansiski menaxment ......................................19 3.2.5 Drugi pra{awa .......................................................................................20 3.2.6 Rezime na preporaki ............................................................................23 3.3 Kupuvawe ....................................................................................................13 3.3.1 Rafinirawe na postoe~kite modeli za pla}awe i dogovori......................28 3.3.2 Primena ................................................................................................37 3.3.3 Gradewe kapacitet za efektivno kupuvawe ..........................................47 3.3.4 Nabavki...................................................Error! Bookmark not defined. 3.3.5 Rezime na preporaki ............................................................................49 3.4 Sobirawe prihodi i administracija ...................Error! Bookmark not defined. 3.4.1 Podobrena kontrola na prihodite ............Error! Bookmark not defined. 3.4.2 Zakonska naplata na pridonesite............Error! Bookmark not defined. 3.4.3 Usoglasuvawe na evidencijata za socijalno osiguruvawe ..............Error! Bookmark not defined. 3.4.4 Razjasnuvawe na vladinite obvrski.........Error! Bookmark not defined. 3.4.5 Dopolnitelni izvori na prihodi...................Error! Bookmark not defined. 3.4.6 Rezime na preporaki ..............................Error! Bookmark not defined. 3.5 Raspredelba na sredstvata............................Error! Bookmark not defined. 3.6 Revizija i nadgleduvawe ..............................................................................60 3.6.1 Zajaknuvawe na MZ .............................................................................61 3.6.2 Zajaknuvawe na rakovodstvoto na FZO...............................................63 3.6.3 Rabotewe na Upravniot Odbor na FZO................................................66 3.6.4 Vnatre{na revizija na FZO ....................................................................68 3.6.5 Nadvore{na revizija...............................................................................70 3.6.6 Rezime na preporaki ............................................................................71 3.7 Drugi sogleduvawa ........................................Error! Bookmark not defined.

4. ZAKLU^OCI ....................................................................... Error! Bookmark not defined. Prilog 1: Planovi za implementacija Prilog 2: Zada~i za zajaknuvawe na finansiskiot menaxment

Final Report

Page 3

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Prilog 3: Zada~i za zajaknuvawe na mehanizmot za p la}awe i sklu~uvawe dogovor so davatelite na zdravstveni uslugi Prilog 4: Zada~i za sobirawe i kontrola na prihodite na FZO Prilog 5: Zada~i za podobruvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo Prilog 6: Zada~i za zajaknuvawe na rakovodstvoto na FZO Prilog 7: Zada~i za zajaknuvawe na raboteweto na Upravniot Odbor na FZO Prilog 8: Tro{kovni procenki za tehni~ka pomo{ Prilog 9: Primer za standardi za bolni~ki uslugi Dodatok 1: Po~eten izve{taj Dodatok 2: Srednoro~en izve{taj

Final Report

Page 4

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

PREDGOVOR

Ovoj izve{taj pretstavuva zbir kone~ni preporaki do Vladata na Makedonija za zajaknuvawe na upravuvaweto so Fondot za zdravstveno osiguruvawe, zamislen da im pomogne na Ministerstvoto za zdravstvo (MZ) i Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) pri podgotovkata na noviot Proekt za reformi vo zdravstveniot sektor (PRZS), {to treba zaedni~ki da se finansira od Svetskata Banka i Vladata. Ova e prva verzija na izve{tajot, koja na site neposredni ~initeli i zainteresirani strani }e im bide dostavena za razgleduvawe i komentari. Kone~no, ovoj izve{taj be{e podgotven za da im pomogne na FZO i MZ da gi definiraat svoite prioriteti za poddr`uvawe od PRZS i da po~nat da planiraat okolu idnata tehni~ka pomo{. Zatoa, mnogu bi se cenelo va{eto mislewe koe mo`e da se dostavi na eden od slednive na~ini: Na makedonski do: Dragan \or|ev vo Edinicata za podgotovka na proektot (PPU) Email: [email protected] Faks: 02 3123 353 Na angliski do: Katherine Burchfield vo Callund Consulting Email: [email protected] Faks: +44 1628 776624 Site komenari vnimatelno }e se razgledaat, i spored soodvetnosta, }e se vgradat vo kone~nata verzija na izve{tajot. Bi sakala da im se zablagodaram na vrabotenite vo FZO, MZ i Proektnata edinica za nivnata pomo{ i entuzijazam vo tekot na podgotvuvaweto na ovoj izve{taj. Na Makedonija % po`eluvam mnogu sre}a vo planot za reformi vo zdravstvoto. Ketrin Ber~fild Katherine Burchfield 8 mart 2004

Final Report

Page 5

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

1.

VOVED

1.1 Nekolku informacii

Priznavaj}i ja potrebata za tretirawe na nekoi od postoe~kite neefikasnosti i za podobruvawe na raboteweto na makedonskiot zdravstven sistem, Vladata na Makedonija nalo`i izgotvuvawe na nov Proekt za reformi vo zdravstveniot sistem (PRZS), koj }e se sprovede so poddr{ka na Svetska Banka. Proektot e zamislen da poddr`i brojni aktivnosti koi }e zajaknat razni aspekti na zdravstveniot sektor, zaedno so sistemot za zdravstveno osiguruvawe i raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO). Vo periodot me|u oktomvri 2003 g. i fevruari 2004 g., be{e sprovedena analiza na upravuva~kite strukturi i raboteweto na FZO, pri {to se identifikuvaa mo`nosti za jaknewe na aktuelnite aran`mani. Ovoj izve{taj pretstavuva zbir od kone~ni preporaki za podobruvawe na upravuvaweto so Fondot za zdravstveno osiguruvawe i organizaciskiot kapacitet vo Makedonija, koj na Ministerstvoto za zdravstvo (MZ) i FZO mo`e da im poslu`i za planirawe na novite aktivnosti spored noviot Proekt. Treba da se naglasi deka celta na ovoj trud ne be{e da se izgotvat kone~ni re{enija, tuku da se dade sovet za prioritetnite oblasti i ponatamo{nata pomo{ koi treba da se poddr`at so proektot.

1.2 Celi

Imaj}i ja na um op{tata cel za jaknewe na upravuvaweto i institucionalniot kapacitet na FZO, trudot se koncentrira na pet konkretni aspekta od raboteweto na FZO, kako {to be{e definirano vo rabotnite zada~i za ovaa rabota: 1. Finansiski menaxment; 2. Efektivno kupuvawe; 3. Sobirawe prihodi; 4. Raspredelba na resursite; i 5. Revizija i nadgleduvawe. Bea razgledani i poop{ti pra{awa koi vlijaat vrz efektivnosta na FZO pri vr{ewe na negovata osnovna funkcija, vodewe na zadol`itelnata {ema za zdravstveno osiguruvawe.

1.3 Pristap

Be{e izvedena revizija na momentnata sostojba na site pet gorenavedeni oblasti, ~ii{to rezultati se detalno dadeni vo Po~etniot izve{taj (vidi dodatok 1), a koi vo noemvri 2003 g. im bea prezentirani na Ministerstvoto za zdravstvo (MZ) i Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO). Revizijata be{e iskoristena za utvrduvawe na klu~nite slabosti i mo`nostite za podobruvawe. Vo Srednoro~niot izve{taj be{e daden zbir mo`ni opcii za jaknewe na aktuelnite aran`mani (vidi dodatok 2). Na krajot od januari 2004 g., za da im se prezentiraat i da se prodiskutiraat ovie opcii, se odr`a rabotilnica so pretstavnici na site neposredni ~initeli. Povratnite informacii vo tekot na i po ovaa rabotilnica bea zemeni predvid pri formuliraweto na preporakite sodr`ani vo ovoj izve{taj, koi se na samiot konsultant.

Final Report

Page 6

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

1.4 Struktura na Izve{tajot

Izve{tajot se koncentrira na prakti~ni re{enija i uslovi za nivno implementirawe. Pokrivaj}i gi site pogore utvrdeni oblasti, toj dava: 1. Opis i obrazlo`enie na predlozite za zajaknuvawe na aran`manite; 2. Plan za implementacija za sekoj predlog, povrzan so planiranoto traewe na PRZS; 3. Nacrt-rabotni zada~i i vremenska ramka za ponatamo{na tehni~ka pomo{; 4. Kusa analiza na tro{ocite i pridobivkite od predlo`enite promeni; i 5. Procena na promenite vo zakonodavstvoto i regulativnata ramka za poddr`uvawe na predlozite, dokolku e potrebno. Del 2 dava kus pregled na momentnite okolnosti, povtoruvaj}i gi klu~nite slabosti koi preporakite imaat za cel da gi tretiraat, i potenciraj}i drugi faktori koi vlijaele vrz niv. Samite preporaki se dadeni vo Del 3, nadopolneti so planovite za implementacija i rabotnite zada~i na idnata pomo{ vo prilozite 1-7. Va`no e da se priznae deka rabotnite zada~i }e stanat relevantni i }e treba da se doteraat otkako }e se razjasnat strukturata na Proektot i rabotnite aran`mani, i otkako }e se finaliziraat izve{taite od drugite konsultanti koi rabotat vo ovaa podgotvitelna faza, kako i otkako }e zavr{i aktuelnata poddr{ka {to se obezbeduva preku Zaemot za prilagoduvawe na upravuvaweto vo javniot sektor (finansirana od holandskiot Trust Fond). Kone~no, Del 4 izvlekuva zaklu~oci okolu prioritetite na Makedonija vo odnos na podobruvaweto na upravuvaweto i institucionalnata efektivnost na FZO i dava komentar za itegriraweto na ovie preporaki vo strukturata na PRZS.

2. SEGA[NI OKOLNOSTI

2.1 Pregled na postojnite slabosti

Vo sporedba so drugite zemji na ist stepen na ekonomski razvoj, Makedonija na zdravstvena za{tita tro{i relativno visok procent od BDP. Me|utoa, vo sega{nite metodi na finansirawe i raspredelba na sredstvata, postoi izvesna inherentna neefikasnost koja kaj davatelite na zdravstveni uslugi pottiknuva obratni efekti vo forma na niska produktivnost, preterano izdavawe upati i pregolema produktivnost na nivo na sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Ponatamu, sÚ do neodamna, FZO poka`uval mal interes kako i kade se tro{at parite na osigurenicite i dr`avata, so redovno proneveruvawe na sredstvata. Kako rezultat na toa, vo zdravstveniot sektor imalo zna~itelni zagubi i slaba vrednost za parite. Skore{noto voveduvawe novi metodi na pla}awe sprema davatelite na zdravstvena za{tita i razvivaweto mehanizam za sklu~uvawe dogovori donekade }eja adresira neefikasnosta (i tehni~ka, i alokativna), koja so prethodniot metod bila inherentna. Sepak, neophodni se natamo{ni doteruvawa za da se garantira deka davatelite imaat vistinski stimulans i deka mo`e da se postigne efikasnost i kvalitet. Postojat izvesen broj fundamentalni slabosti vo sega{noto rabotewe na FZO, koi se dobro prepoznaeni i koi noviot rakovoden tim saka da gi adresira. Ova ne treba da

Final Report

Page 7

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

odvede vo druga nasoka od napredokot {to FZO go ima napraveno vo poslednive dve godini. FZO e relativno nova organizacija, koja morala da izgradi kapacitet za rakovodewe so zdravstvenoto osiguruvawe bez prehodno iskustvo vo taa oblast. Me|utoa, dokolku FZO saka da go podobri svoeto rabotewe, treba da se napravat nekoi osnovni promeni, osobeno vo odnos na upravuvaweo. Nekoi od slabostite koi treba da se tretiraat preku PRZS se: q q q q q q q q q q q q q Lo{ata praktika na finansiski menaxment; Slabosta pri mehanizmite za pla}awe i sklu~uvawe dogovori so davatelite; Ogani~eniot kapacitet pri kupuvawe zdravstveni uslugi; Nedovolnata upotreba na standardi za uslugi i medicina zasnovana na dokazi; Slabostite pri sobirawe prihodi i neefikasnoto administrirawe na pravata na zdravstveno osiguruvawe; Nedovolnoto finansirawe na obvrskite vo zdravstveniot sektor {to gi ima Vladata; Pogre{nata praktika na nabavki vo FZO; Nedovolniot pristap na pacientite do ekonomi~ni lekovi i medicinski materijali; Neadekvatnite informati~ki sistemi za rakovodeweto; Ograni~eniot menaxerski kapacitet vo FZO; Neadekvatnata ramka za nadgleduvawe za FZO; Nejasnata uloga i obvrski na MZ i FZO; i Otsustvoto na op{ta strategija za zdravstveniot sektor i slabiot kapacitet na MZ.

Ponatamu, paketot na beneficii za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, kakov {to vo momentov se primenuva, e pre{irok, i pretstavuva neramnote`a me|u ekonomskata dozvolivost i socijalnite o~ekuvawa. Zgora na toa, sega{niot broj vraboteni (i zdravstveni, i nezdravstveni rabotnici) vo javnite zdravstveni ustanovi e pregolem. Postojat dokazi za zna~itelna neiskoristenost na personalot vo odredeni oblasti i golema neefikasnost vo mre`ata na uslugi. Bidej}i sega od FZO se bara da pla}a za site plati na vrabotenite, vi{okot rabotna sila pretstvauva pre~ka za podobruvawe na efikasnosta na za{titata i dobivawe pogolema vrednost za parite. Ova e sprotivno i na dvi`eweto kon modeli na finansirawe zasnovani na ishod i kapitacija za bolnicite i davatelite na primarna zdravstvena za{tita, koi treba da vidat deka FZO se prefrla od pla}awe na davatelite vrz osnova na vlezni materijali, vklu~itelno i plati, kon model baziran na rezultati.

2.2 Upravuvawe

Obedinetite Nacii i drugite go utvrduvaat upravuvaweto kako eden od klu~nite faktori pri razvojot i rastot na zemjata. Vo upotreba se mnogu definicii na upravuvawe i celta na ovoj izve{taj ne e da moderira akademska diskusija na ovaa tema, tuku da utvrdi {to se misli pod "podobruvawe na upravuvaweto so FZO" i kako toa mo`e da se postigne. Vo su{tina, upravuvaweto vo ovoj kontekst se odnesuva na procesot preku koj FZO donsuva odluki, na toa koj e vklu~en vo toj proces i kako toj proces se pravi ot~eten. Nekoi od osnovnite na~ela na dobro vladeewe (upravuvawe), kako {to e zacrtano od Obedinetite Nacii, se: q U~estvo;

Final Report

Page 8

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

q q q q q q q

Orjentiranost kon kosenzus; Strategiska vizija; Reagirawe; Efektivnost i efikasnost; Odgovornost (ot~etnost); Transparentnost; i Pravi~nost.

Dobroto upravuvawe e tesno povrzano so efektivnoto rabotewe na organizacijata, i tokmu ova e problem kaj FZO. Ima potreba od podobruvawe na efektivnosta na raboteweto na FZO i negovata odgovornost za efikasno tro{ewe na javnite sredstva, a podobruvaweto na upravuvaweto e klu~no vo seto toa. Glavnite oblasti tretirani vo ovoj trud vlijaat vrz razli~ni aspekti na upravuvaweto na FZO i se me|usebno povrzani, kako {to e ilustrirano so Slika 1 podolu. Slika 1: Vlijanija vrz upravuvaweto so FZO

Sobirawe prihodi - Politika - Kontrola i sproveduvawe

Kupuvawe i raspredelba na resursite - Izgotvuvawe dogovori, pregovarawe i rakovodewe - Nabavki

Finansiski menaxment

- Planirawe i sproveduvawe na buxetot - Smetkovodstve ni standardi - Izvestuvawe do menaxmentot

Ramka na nadgleduvawe

- Strategija na zdravstveniot sektor - Vnatre{na revizija - Nadvore{na revizija - Upraven Odbor - Nadgleduvawe od MZ

STRUKTURA NA UPRAVUVAWE (KAPACITET, PROCESI I KONTROLA)

UPRAVUVAWE I RABOTEWE NA FZO

Za da se podobrat upravuvaweto i raboteweto na FZO, treba da se zajaknat ovie oblasti.

2.3 Klu~ni vlijanija

Preporakite za podobruvawe na upravuvaweto na FZO vo Makedonja dokumentirani vo ovoj izve{taj, bea oblikuvani spored razni faktori, vklu~itelno i op{tata klima vo koja }e se odviva predlo`eniot proekt za reformi vo zdravstveniot sektor (PRZS). Konkretno, vrz niv vlijaeja:

Final Report

Page 9

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

· ·

Reformskite prioriteti na Vladata i neposrednite ~initeli, osobeno onie naglaseni od MZ i FZO; Dopolnitelnite aktivnosti poddr`ani so paralelniot Zaem za prilagoduvawe na upravuvaweto vo javniot sektor (PSMAL) i rabotata {to se planira spored drugite proektni komponenti (osobeno za bolni~ki menaxment, farmacevtskata komponenta i informati~kite sistemi); Iskustvata na neposrednite ~initeli so prethodnite proekti za reformi vo zdravstvoto vo Makedonija; Pribli`niot raspolo`iv buxet za poddr`uvawe na aktivnostite za upravuvaweto na FZO (buxetskite ograni~uvawa), kako {to e definirano od Svetska Banka i Vladata na Makedonija; i Visoko ispolitiziranata priroda na dr`avnata slu`ba vo Makedonija, {to vlijae vrz nezavisnosta i rakovodniot kapacitet na FZO, MZ i zdravstvenite ustanovi (poga|aj}i gi stabilnosta i prioritetite).

· ·

·

Op{to, potrebno e da se bide realen vo pogled na toa {to treba da se postigne i na {to da mu se dade prioritet vo narednite tri godini preku ovoj proekt, so nadgradba vrz dosega{niot razvoj i so koncentrirawe vrz zajaknuvawe na temelite za efektivna reforma vo zdravstvenoto osiguruvawe.

2.3.1

Reformski prioriteti

Vladata na Makedonija (VM) stavi prioritet vrz reformirawe na FZO, so osoben akcent na upravuva~kite pra{awa, a FZO e volen da ja podobri efektivnosta na svoeto rabotewe. Se ~ini deka glavnite prioriteti se podobruvawe na finansiskiot menaxment i informati~kite sistemi, kako i efektivna primena na novite dogovori so bolnicite. FZO, isto taka, go smeta za prioritetno gradeweto kapaciteti kaj svojot personal i vkupniot razvitok na ~ove~kite resursi. Kako {to }e poso~at preporakite vo ovoj izve{taj, ovie prioriteti se so dobra nasoka, iako postojat i drugi oblasti koi baraat vnimanie, dokolku se saka da se podobri upravuvaweto i institucionalniot kapacitet na FZO. Vo me|uvreme, zajaknuvaweto na MZ, iako ednakvo va`no vo razvivaweto funkcionalen zdravstven sistem (vklu~itelno i zdravstveno osiguruvawe), izgleda deka ne go dobilo istiot prioritet. Ova ne e neobi~no za zemjite vo tranzicija, kade funkcijata na kupuvawe uslugi e odvoena od MZ i se poddr`uva so novoformiran vonbuxetski fond, kakov {to e FZO, a MZ se ostava bez dovolno sredstva i so slaba politi~ka mo}. Sekako, postojat politi~ki (i finansiski pri~ini zo{to MZ ostanuva so slaba pozicija, no tie treba da se nadminat, dokolku se saka da se postigne zajaknuvawe na zdravstveniot sistem. Kone~no, edno pojako MZ }e poddr`i efikasni za{tedi vo zdravstveniot sektor so toa {to }e bara ot~et od FZO za negovite dejstvija, forsiraj}i plan za podobruvawe na kvalitetot i razvivaj}i, me|u drugoto, poefektivni strategii za obezbeduvawe zdravstvena za{tita na poefikasen i poekonomi~en na~in. Od perspektiva na konsultantot, prioritetite {to treba da se adresiraat preku Proektot za da se podobri upravuvaweto so FZO, se: 1. Zajaknuvawe na kupovnata funkcija na FZO (zaedno so doteruvawe na formata i primenata na dogovorite so davatelite na zdravstveni uslugi);

Final Report

Page 10

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

2. Podobruvawe na finansiskiot menaxment vo FZO (zaedno so rei`enering na procesot, obu~uvaweto na kadrite i informati~kite sistemi); 3. Razvivawe menaxerski kapacitet vo FZO (zaedno so sistemite na kontrola i vnatre{nata revizija); i 4. Gradewe kapacitet kaj MZ. Se razbira, ako se saka da se podobrat upravuvaweto i institucionalniot kapacitet na FZO, treba da se adresiraat i drugi oblasti, kako kontrola i zakonsko sproveduvawe na pribiraweto prihod; nadvore{na revizija; nabavki; i zajaknuvawe na Upravniot Odbor, a da ne se spomenuva i rabotata vo paralelnite oblasti kako jaknewe na upravuvaweto i samostojnosta na davatelite na zdravstvena za{tita. Me|utoa, po misleweto na konsultantot, gorenavedenite ~etiri oblasti se so najgolemi izgledi za zdravi i odr`livi podobruvawa i zatoa, treba da dobijat prioritet za vklu~uvwe vo proektot.

2.3.2

Dopolnitelni aktivnosti

Kako {to be{e zabele`ano vo prethodnite izve{tai, osven toa {to raznite proektni komponenti treba da bidat dosledni i zajaknuva~ki, planiranata rabota spored PRZS treba da se integrira i so drugata poddr{ka vo zdravstveniot sektor. Konkretno, treba da se razgledaat aktivnostite planirani spored Zaemot za prilagoduvawe na upravuvaweto vo javniot sektor (PSMAL) za da se izbegne preklopuvawe i za da se bide siguren deka dvata proekta zaemno se potkrepuvaat. Konkretno, ova vlijae vrz kontrolata na prihodite, sklu~uvaweto dogovori, nabavkite i revizorskata ramka. Postoi i mo`nost za nekakvo preklopuvawe so Proektot za reformi vo javnata administracija, poddr`an od Oddelot za me|unaroden razvoj na Velika Britanija (DfID), vo pogled na zajaknuvawe na Ministerstvoto za zdravstvo (MZ). }e treba da se koordiniraat akivnostite na ova pole. Nekoi od preporakite za zajaknuvawe na upravuvaweto vo FZO nema da bidat izvodlivi (ili }e bidat pomalku efektivni), osven ako ne se realizira paralelna rabota od strana na drugite komponenti. Konkretno, treba da se zacvrsti va`nosta na odvivawata vo slednive oblasti: · · · · · · Zajaknuvawe na menaxmentot i avtonomijata na bolnicite Farmacevtska reforma Reforma vo primarnata zdravstvena za{tita Nadgradba na informati~kite sistemi vo zdravstvoto Procenka na zdravstvenata tehnologija Podobruvawe na kvalitetot

Od perspektiva na FZO, za prioritetnite slu~uvawa vo ovie oblasti ponatamu se zboruva vo Del 3.7.

2.3.3

Tehni~ka pomo{ i buxet

Stavot izrazen od pove}e neposredni ~initeli deka glavniot del od sredstvata za ovoj proekt treba da se naso~i kon cvrsti investicii, imeno, medicinska oprema i informati~ki sistemi, e zagri`uva~ki. Iako e to~no deka na zdravstveniot sektor mu se

Final Report

Page 11

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

potrebni zna~itelni investicii vo ovie oblasti i deka postoi izvesen skepticzam vo pogled na korisnosta od prisustvo na konsultanti vo zdravstveniot sektor, {to se zasnova na prethodnoto iskustvo (kako i mo`ebi poradi stavot na nezavisnost), samo obezbeduvawe oprema nema da bide dovolno za postignuvawe na celite na proektot. Vo drugi zemji postojat mnogu primeri za proekti so silen akcent na cvrsti investicii kade na krajot se otkriva deka opremata ne se koristi efektivno, ili voop{to ne se koristi, poradi toa {to nema potrebna obuka, procesi ili politika. Takvi primeri mo`e da se najdat duri i vo Makedonija, kako kompjuterskata oprema za FZO koja dolgo vreme ne se koristela, ili medicinskata oprema vo zdravstvenite ustanovi koja le`i neiskoristena poradi neume{nost. Sli~no, i od obukata mo`e da nema polza ako ne e pridru`ena so institucionalni promeni, kako {to mo`e da se vidi od naporite na prethodniot proekt za obu~uvawe vo semejna medicina na lekarite od primarnoto zdravstvo. Iako samite lekari imale pridobivka od obukata, tie nemale mo`nost toa da go primenat koga se vratile na rabotnite mesta. Proektot vo celost mora da ima silen fokus na gradewe kapaciteti i implementacija, inaku postoi rizik deka novata politika, procesite i sistemite neophodni za podobruvawe na funkcioniraweto na zdravstveniot sistem nema da bidat odr`livi. Ova iziskuva paket od obuka, transfer na znaewe i ume{nost (preku koristewe konsultanti)i oprema {to }e gi poddr`i institucionalnite promeni. Pridonesot mora da se izbalansira so predlo`niot buxet za poddr`uvawe na aktivnostite za podobruvawe na upravuvaweto so FZO, koj e ograni~en, i so svesta deka Vladata na Makedonija se zadol`uva za da gi poddr`i vakvite aktivnosti, pa zatoa, od vitalno zna~ewe e sredstvata pravilno da senaso~uvaat i upravuvaat. Vo momentov, glavniot del se raspredeluva za nadgraduvawe na informati~kite sistemi za menaxmentot, {to be{e izrazeno kako prioritet od pove}eto neposredni ~initeli. Sepak, naodite na komponentata za podobruvawe na upravuvaweto so FZO sugeriraat deka samo ednostavno nadgraduvawe na sistemite, iako fundamentalno za podobruvawe na raboteweto, nema da bide dovolno za postignuvawe golem napredok vo upravuvaweto i efektivnosta na FZO. Pokraj dostignuvawata na FZO vo poslednite nekolku godini vo odnos na pla}awata sprema davatelite na uslugi i sklu~uvaweto dogovori, na primer, i uverenosta na FZO deka im e potrebna pomo{, misleweto na konsultantot e deka FZO nedovolno procenuva {to e neophodno za efektivna primena na tie sistemi. Priodot kon implementacijata e od vitalno zna~ewe, duri i mnogu pove}eod dizajnot. Zemjite od regionot, a i drugite razvieni zemji go priznavaat toa i baraat pomo{ od eksperti. Ako FZO saka ova iskreno da go stori kako {to treba, povisokiot menaxment treba da dade poddr{ka za ponatamo{na pomo{. Zatoa, iako ovoj buxet i preferencite na neposrednite ~initeli bea zemeni predvid, izve{tajov se fokusira na prepora~uvawe prioritetni aktivnosti do Vladata, prifa}aj}i gi buxetskite ograni~uawa i pretpo~itanite cvrsti investicii, no kone~no so podobar balans me|u konsultantskite uslugi, obukata i opremata pri izgotvuvaweto idna pomo{ za FZO vo ramkite na PRZS. Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor mora da obezbedi vredna mo`nost za u~ewe od iskustvata na drugite zemji i za da se izbegnat nekoi od gre{kite vo minatoto, kako i za iskoristuvawe na tehni~koto znaewe koe go nema vo Makedonija za da se pomogne vo rein`eneringot na procesite i sistemite. Preporakie se koncentriraat na obezbeduvawe odr`livi programi za poddr{ka na FZO i MZ.

Final Report

Page 12

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

2.3.4

Reforma vo dr`avnata slu`ba

Edna od pre~kite za napreduvawe na reformite vo zdravstveniot sektor (i na reformite vo javniot sektor voop{to) vo pove}eto zemji vo tranzicija e politizacijata na dr`avnata slu`ba i neprivle~nosta na rabotnite mesta vo javniot sektor, nasledstvo od porane{nata komandna ekonomija. Ova e mnogu to~no i za Makedonija. Efektivnata reforma vo zdravstveniot sektor se ograni~uva so aktuelnite pre~ki za jaknewe na ~ove~kite resursi i menaxerski strukturi, i toa: · · so popolnuvawe visoki pozicii vrz politi~ka osnova; i so visok stepen na promeni vo kadrite, povrzan so politizacijata na kadrovskite strukturi.

Vakvite problemi vo minatoto gi poga|ale i MZ i FZO. Obidite za gradewe kapaciteti kaj niv imaat mali izgledi za efektivnost ako ne se vovedat nekoi ~ekori za tretirawe na po{irokite problemi na reformata vo dr`avnata slu`ba, {to e neophodno za voveduvawe stabilnost i zajaknuvawe na rakovodeweto vo zdravstveniot sektor. Sli~no, i naporite za zajaknuvawe na samostojnosta na bolni~kiot menaxment }e se podrijat ako ne se depolitiziraat poziciite na direktorite na bolnicite. Problemite na reformata vo dr`avnata slu`ba ne se zada~a na ovoj trud. Sepak, treba da se prezemat ~ekori za da se garantira deka: · zakonite za dr`avnata slu`ba jasno gi reguliraat ulogite i obvrskite na dr`avnite slu`benici i profesionalnite standardi {to se o~ekuva tie da gi ispolnat; · {emite za nagraduvawe se transparentni i promoviraat rezultati; · administrativnite procesi se cvrsti i poddr`uvaat kontrola na kadrovskite nivoa i tro{ocite za plati, nezavisni od politikata; i · relevantnite tela imaat dovolni kapaciteti da poddr`at efektivno kreirawe politika, propisi i monitorirawe na kadrovskiot menaxment za dr`avnata slu`ba. Nekoi zemji vo Evropa imaat formirano`slu`ba za povisok menaxment' za kadrite na povisokite nepoliti~ki pozicii. Vladata na Makedonija treba da gi revidira aktuelnite aran`mani vo ovie oblasti i da utvrdi podobruvawa za menaxmentot na dr`avnata slu`ba za da gi poddr`i reformite vo zdravstveniot i drugite javni sektori koi se vo tek.

3.

3.1

Finansiskite preporaki koi se dadeni ovde go odrazuvaat razmisluvaweto na konsultantot vo odnos na intervenciite koi najdobro mo`at da go podobrat upravuvaweto na FZO i negovata institucionalna efektivnost vo postoe~kite uslovi. Kako {to naglasivme prethodno, preporakite podrazbiraat eden proces na utvrduvawe prioriteti. So cel da bideme realni, vnimanieto mora da go naso~ime kon promenite koi treba da se opredelat kako prioritetni vo ramkite na predlo`eniot period na proektot (od 2004-2007), i vooop{to na celokupniot finansiski paket. Delot od 3.2 do 3.6 dava kratok pregled na preporakite za sekoja od ovie pet oblasti opredeleni kako domen na ovaa zada~a. Pokraj ovaa kategorizacija, oblastite se

Final Report

Page 13

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

nezavisni i me|usebno istite se jaknat (kako {to diskutiravme vo Del 2). Na primer, voveduvaweto na vnatre{na revizija i voveduvaweto na novite dogovori so davatelite nema da bide efektivno bea zajaknat finansiski menaxment. Preporakite se delat vo dve kategorii ­ aktivnosti koi treba direktno da bidat podr`ani vo ramkite na Proektot za reforma na zdravstveniot sektor, i drugi dopirni aktivnosti koi Vladata na R.M. treba da gi razgleda. Onamu kade {to se dava predlog za vklu~uvawe na aktivnosti vo proektot se dava i plan za implementacija, kako i predlog za tehni~ka pomo{, ednostavna analiza na tro{ocite i pridobivkite, i komentari za vlijanieto na predlogot vrz regulativnata i zakonskata ramka. Isto taka se dava i preporaka za nekoi pokazateli za rezultatite so koi se opredeluva ona {to e postignato. Od ovie preporaki proizleguva ubedenosta deka fundamentalnata struktura na sistemot za finansirawe na zdravstvoto vo Makedonija, i ulogata na FZO kako edinstven nabavuva~, vo ovaa ramka, e stabilna. Ima{e nekoi polemiki vo odnos na potrebata za radikalni reformi vo sistemot za finansirawe vo Makedonija ­ kako na primer voveduvawe na konkurentni zdravstveni osiguruva~i koi go obezbeduvaat zadol`itelniot paket na beneficii ili seriozno vklu~uvawe na privatno zdravstveno osiguruvawe, so toa {to Vladata bi pokrivala samo osnovno zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe od katastrofi. Spored misleweto na konsultantot momentalnata organizacija na sistemot za finansirawe na zdravstvoto najverojatno }e obezbedi efektivna zdravstvena za{tita bez da se naru{i ednakvosta ili pristapot. Postojat pove}e slabosti vo strukturata, no postojat i na~ini istite da se razgledaat bez radikalni reformi. Reformata so golem opseg e ~estopati politi~ki atraktivna opcija koga sme soo~eni so sistem koj ne funkcionira efektivno. Sepak, pogolemata promena vo strukturata na zdravstveniot sektor nema da pomogne da se olesni razgleduvaweto na osobeno te{kite problemi so koi se soo~uva zdravstveniot sektor. Vo osnova, rezultatite zavisat od implementacijata, a ne od dizajnot. Makedonija treba da gi izgradi menaxerskite kapaciteti vo zdravstveniot sektor, a treba da se obrne vnimanie i na detalite od implementacijata (a ne na zakonskite pra{awa, i na problemite vo odnos na dizajnot).

3.2 o upravuvawe

Vo izminatite godini se postigna zna~itelen uspeh vo jakneweto na finansiskoto upravuvawe vo javniot sektor vo Makedonija so podr{kata od Kreditot za prisposobuvawe na upravata od javniot sektor. Jakneweto na ovaa ramka dosega, ima{e mnogu malo vlijanie vrz FZO bidej}i FZO e von-buxeten fond (VBF) koj funkcionira nadvor od Trezorskata kontrola. Praktikite za finansisko upravuvawe na FZO se smetaat lo{i. Neodamna, vo 2001 godina, Dr`avniot zavod za statistika otkri deka godi{nite finansiski izve{tai na FZO se neto~ni i la`ni, a Vladata smeta deka vo svoeto sopstveno funkcionirawe FZO e eden od najgolemite povereni~ki rizici. Nedovolnite informacioni sistemi, ograni~enite kapaciteti na personalot vo odnos na modernoto finansisko upravuvawe, lo{o osmislenoto buxetsko planirawe i negovite izvr{ni procesi dadoa svoj pridones kon lo{oto vodewe na finansiskoto upravuvawe, a kontrolata na prihodite i rashodite e od osoben interes vo otsustvo na adekvatni procesi. Kompleksniot (i odvi{en) sistem za

Final Report

Page 14

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

fakturirawe zaedno so praktikata za nabavka na lekovi i medicinski zalihi vo ime na davatelite na zdravstveni uslugi u{te pove}e ja iskomplicira situacijata i go napravi transparentnoto izvestuvawe te{ko izvodlivo. Ne samo {to lo{oto finansisko upravuvawe ja namaluva doverbata na Vladata i javnosta vo FZO, toa isto taka ja ote`nuva mo}ta na FZO da gi koristi svoite resursi i efikasno da ja rakovodi rabotata {to nao|a svoj odraz vo finansiskite rezultati na FZO do sega. Potrebna e mnogu rabota za da se dovedat praktikite za finansisko upravuvawe na FZO vo soglasnost so internacionalnite standardi. Internacionalnata praksa vo oblasta na finansiskoto upravuvawe od javniot sektor zna~itelno se razlikuva, so toa {to nekoi zemji se dvi`at kon presmetkovno buxetirawe i smetkovodstvo (Avstralija, Nov Zeland i Obedinetoto Kralstvo), i kon reorganizacija na upravuvaweto so resursite vrz osnova na rezultati. Sepak, ovie standardi za finansiski menaxment se edna dolgoro~na cel za FZO, takva za koja ne mo`e da se razmisluva vo ramkite na slednite tri godini. Vo sekoj slu~aj, pove}eto evropski zemji prodol`uvaat da rabotat so buxetirawe i smetkovodstvo na osnova na gotovina. Akcentot, vo vrska za podobruvaweto na finansiskoto upravuvawe vo FZO vo ramkite na PRZS, treba vo po~etokot da se stavi na prisposobuvaweto na FZO kon ramkata za finansisko upravuvawe vo javen sektor spored gotovinskite smetkovodstveni principi, i potoa da se pridvi`i postepeno kon usvojuvaweto na primenlivi internacionalni praktiki. Utvrduvaweto na tro{oci vrz osnova na aktivnosti, upravuvaweto so rezultatite i buxetiraweto vrz osnova na rezultati ne se neposredni prioriteti, a FZO treba da se trudi da se preobrazuva, zaedno so op{tata ramka za javniot sektor, kon ovie po kompleksni i napredni me|unarodni trendovi. Drug srednoro~en prioritet koj treba se razgleduva e prenosot na upravuvaweto so buxetot i vo podra~nite edinici kako i vo klu~nite sektori vo Centralnata slu`ba. Specifi~nite celi vo odnos na promenite vo na~inite na vodewe na finansiskoto upravuvawe vklu~uvaat: · · · · Zgolemuvawe na transparentnosta i to~nosta na finansiskata pozicija na FZO; Postavuvawe na stabilna finansiska pozicija, vklu~uvaj}i gi zadovoluvaweto na zakonskite uslovi za rezervi; 1 Efektivna kontrola na buxetot; i Tehni~ka efikasnost vo raspredelbata na sredstvata.

Postojat pove}e paralelni procesi za razvoj koi treba da se slu~at za da go podr`at podobruvaweto na finansiskoto upravuvawe. Imaj}i go kako prioritet, FZO treba da go isfrli nepotrebniot sistem za fakturirawe na davatelite na zdravstveni uslugi, koj ja zgolemuva slo`enosta na smetkovodstvoto i upravuvaweto so obvrskite (vidi Del 3.3.2). Vtoro, razvojot na stabilna strategija za zdravstveniot sektor ili nacionalen plan koj }e ja dade ramkata na na~ela kako osnova za stabilno izgotvuvawe na buxetot e od osnovno zna~ewe za podobruvawata vo finansiskoto upravuvawe i nadzorot (vidi Del 3.6.1), osobeno ako Vladata ima `elba da se obide so pristapot od Ramkata za srednoro~en rashod.

1

Legislativata vo momentot naglasuva deka FZO treba da ima rezervi, no ne nalo`uva minimalna granica. Treba da se razmisluva za modificirawe na legislativata za istata da nalo`uva minimalna granica na rezervi (na primer 5% od buxetot) .

Final Report

Page 15

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Slednite delovi gi opi{uvaat uslovite za podobruvawe na opredeleni oblasti od finansiskoto upravuvawe vo detali, a isto taka davaat i preporaki za idnata tehni~ka pomo{ vo ovaa oblast.

3.2.1

FZO treba da vovede podobreni procesi za planirawe na buxetot, za negovo izvr{uvawe i za monitoring, so {to }e se primenat cvrsti principi na finansisko upravuvawe koi se vo soglasnost so na~elata na MF. Ponatamu, treba da se napravat promeni za da se implementira neodamne{niot ~ekor za sklu~uvawe na dogovorite so davatelite na zdravstveni uslugi. Treba da se razgledaat slednite ~ekori: Fond za zdravstveno osiguruvawe: 1. Razgleduvawe mo`nite izvori na podatoci za da se podr`i izgotvuvaweto na buxetot po pat na koristewe na informacionite sistemi koi se na raspolagawe, i da se modificiraat procesite za pribirawe na podatoci za na toj na~in da se podobrat podatocite koi se na raspolagawe so cel da go podr`at procesot na buxetskoto planirawe. 2. Razvoj na jasna dokumentacija za procesot za planirawe na buxetot koja gi pokriva ~ekorite koi treba da se sledat i koja gi pojasnuva nadle`nostite; 3. Voveduvawe na proces koj }e gi povrze dogovorite na davatelite so procesot na planirawe i izgotvuvawe na buxetot, koj }e gi koristi prethodnite bolni~ki dogovori kako izvor na podatoci za planiraweto na buxetot, i koj }e utvrdi deka dogovorite i povrzanite buxeti za davatelite go odrazuvaat planiraniot buxet na FZO; 4. Podobruvawe na procesot na predviduvawe na prihodot i raspredelba na sredstvata i utvrduvawe deka predviduvawata i celite se realni po pat na vnesuvawe na site klu~ni informacii vo metodologijata; 5. Pri nemaweto na strategija ili nacionalen plan, MZ treba da utvrdi deka ima jasno opredeleni celi i prioriteti za zdravstveniot sektor, a FZO treba da gi vnese istite vo svojot proces za planirawe; 6. Da se napravi pregled na finansiraweto na kapitalnite rashodi, da se razvie jasna politika i da se utvrdi deka buxetot e povrzan so investicioniot plan izgotven so MZ, a onamu kade toa e mo`no, da se pretvori vo bolni~ki dogovori; 7. Voveduvawe proces za monitoring na izvr{uvaweto buxetite na davatelite (planirani nasproti fakti~ki) i na povrzanite pokazateli, i da se podobri monitoringot na celokupnata buxetska izvedba postavuvaj}i jasni procesi za eskalacija i korektivni merki; 8. Pregled na barawata na upravata za podnesuvawe na izve{tai i razvoj na posilen sistem za izvestuvawe koj }e utvrdi deka informaciite za finansiskiot menaxment se dostapni na vreme i redovno so {to na menaxerite im se dava mo`nost da go procenat napredokot i verojatnosta za postignuvaweto na posakuvanite rezultati, a i da se identifikuvaat merki za vra}awe vo kolosek.

Final Report

Page 16

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

9. Voveduvawe na jasni pravila za odgovornost i ot~etlivost vo odnos na efektivnoto upravuvawe so buxetot vo Centralnata slu`ba i podra~nite edinici, so {to }e se utvrdi deka na operativno nivo menaxerite imaat fleksibilnost pri donesuvaweto na odluki vo ramkite na nivnite oblasti na deluvawe so edna celokupna ramka na pravila i kontroli; 10. Vospostavuvawe na adekvatni sistemi za upravuvawe so dogovorite (vidi Del 3.3), koi efektivno gi sledat zalo`bite i obezbedenite uslugi i utvrduvaat deka pla}awata se prioriteti vrz osnova na navremenost i red (a da se odbegnat avansite). Vospostavuvaweto na vnatre{ni kontroli, koi momentalno ne se dovolni vo FZO, i vospostavuvaweto reviziska funkcija koja dobro funkcionira (vidi Del 3.6.4) }e dade podr{ka kon podobruvaweto na kontrolata na rashodite i celokupnoto podobruvawe na finansiskiot menaxment. Ponatamu, fragmentiranite organizacioni strukturi so slaba me|u sektorska koordiniranost i nedovolnite komunikaciski kanali se pre~ki za efektivnoto upravuvawe so buxetot. Ovie karakteristiki vo momentot se prisutni vo FZO, i potrebno e istite da se razgledaat (vidi Del 3.6.2). Konkretno, neophodna e pogolema razmena na podatoci i pogolema sorabotka.

Ministerstvo za Zdravstvo: 1. Razvoj na nacionalna strategija ili plan za zdravstvo koja }e dade ramka na politika spored koja }e treba da se planira i nabquduva buxetot na FZO vo odnos na eden izbor na celi, ili najmalku da utvrdi deka celite i prioritetite na zdravstveniot sektor se jasno opredeleni (vidi Del 3.6.1 za jakneweto na MZ); 2. Vospostavuvawe na procesi za pogolema vklu~enost vo procesot za buxetsko planirawe na FZO, konkretno vo odnos na planiraweto na uslugite, utvrduvaweto na globalni buxeti za razli~ni vrsti na za{tita (primarna zdravstvena za{tita, bolni~ka za{tita(so bolni~ki prestoj i specijalisti~ko ambulantna), lekovi, dijagnostika i.t.n) i utvrduvawe na buxeti za vertikalni zdravstveni programi; 3. Vospostavuvawe na procesi za monitoring na mese~noto buxetskoto izvr{uvawe spored {irokite kategorii na tro{oci, kako i spored posebnite davateli na zdravstveni uslugi. Postoi edna osnovna vrska pome|u podobruvaweto na finansiskiot menaxment vo FZO i jakneweto na kapacitetot na MZ za planiraweto i izvr{uvaweto na zdravstveniot buxet, za osposobuvaweto za efektivni razmeni pome|u programite koi se vo tek, i za procenuvaweto na novi politiki i programi. Ministerstvo za finansii: 1. Da se utvrdi deka na~elata za buxetskiot proces se jasno definirani, preneseni i razbrani, i da se utvrdi po~ituvaweto na na~elata. Nema mnogu korist od voveduvaweto na cvrsti pravila i regulativi za podr{ka na finansiskoto upravuvawe ako ne postoi usoglasuvawe; i

Final Report

Page 17

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

2. Da se utvrdi deka FZO dobiva dokument za Fiskalna politika, i istiot go zema vo predvid za vreme na procesot na planirawe.

3.2.2

Smetkovodstveni standardi

Stabilniot sistem za finansisko upravuvawe bara stabilen smetkovodstven sistem koj koristi adekvatni smetkovodstveni standardi (Me|unaropdnite smetkovodstveni standardi za javen sektor) i proceduri vo soglasnost so na~elata na MF. Ova treba da go ima edinstvenoto najgolemo vlijanie vrz finansiskoto upravuvawe. Ako nema vovedeno adekvatni standardi, bez ogled na podatocite koi se na raspolagawe i metodologijata koja e primeneta na buxetskoto planirawe i izvr{uvawe, finansiskite raboti na FZO }e ostanat nepravilni. Za taa cel, prioritetnite podobruvawa vo finansiskoto upravuvawe treba da se fokusiraat na stabilnoto smetkovodstvo koe obezbeduva: 1. To~en i kompleten monitoring na obvrskite; 2. Transparentno podnesuvawe izve{tai za pla}awata; i 3. Jasno definirani i sprovedeni smetkovodstveni proceduri.

Klu~nite oblasti koi FZO treba da gi razgleda se tekovnite praktiki za dokumentirawe na obvrskite na davatelite na zdravstvena za{tita za nabavkite koi se plateni od strana na FZO; usoglasuvaweto na fakturite od davatelite; i presmetuvaweto na tro{ocite na presmetkovna osnova i prihodite na gotovinska osnova. FZO mo`e da usvoi smetkovodstven sistem na presmetkovna osnova za svoja sopstvena vnatre{na upotreba, no istiot mora da podnesuva izve{tai na gotovinska osnova i da ima staveno vo praksa mehanizmi za kontrola na prilivot na gotovina. Na klasifikacijata na tro{ocite i kontniot plan mo`ebi im se potrebni izmeni za podobro da im slu`at na vnatre{nite celi. Sistemot treba da bide vo soglasnost so na~elata na MF, no isto taka istiot treba i da go olesnuva efektivnoto upravuvawe so buxetot vo ramkite na FZO vklu~uvaj}i formulirawe na politika, efektivna raspredelba na sredstvata, usoglasuvawe so legislativata i administracijata. Postoe~kata klasifikacija na tro{ocite podr`uva soglasno buxetirawe i do nekoj odreden stepen formulirawe na politika, i upravuvawe so programa. Sepak, vo momentot ne e mo`no efektivno da se sledi raspredelbata na resursite i tro{ocite niz, na primer, vertikalnite zdravstveni programi. Ne e jasno dali FZO samiot ima kapacitet da gi razbere i implementira promenite. Vo najmala raka, MF treba blisku da sorabotuva so sektorot za smetkovodstvo pri FZO za da se utvrdi deka smetkovodstvenite na~ela se jasno razbrani i za da ja pomogne nivnata implementacija. Sepak, mo`no e da bide potrebna dopolnitelna podr{ka za da se pomogne da se vospostavat sistemite koi gi podr`uvaat me|unarodnite barawa.

3.2.3

Obuka

Momentalnoto nivo na znaewa i ve{tini za modereniot finansiski menaxment e nisko vo ramkite na FZO. Site funkcii za finansiski menaxment se izveduvaat vo

Final Report

Page 18

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Centralnata slu`ba, dodeka podra~nite slu`bi imaat nadle`nost za redovni smetkovodstveni funkcii. Kapacitetot za finansiskiot menaxment treba da se zajakne i vo Centralnata slu`ba i vo podra~nite edinici so akcent vrz razvojot na edna posilna uloga na podra~nite edinici vo upravuvaweto vo buxetot. Obukata treba da bide obezbedena za klu~niot personal od finansii za da se podr`at promenite vo finansiskiot menaxment na dve razli~ni nivoa: 1. Osnovna obuka vo specifi~nite oblasti (na primer, obuka za smetkovoditelite vo podra~nite slu`bi za da gi koristat novite smetkovodstveni proceduri); i 2. Op{ta obuka za teorijata na finansiskiot menaxment, ili za komjuterski ve{tini. Nekoi od temite koi bi mo`ele da se pokrijat vklu~uvaat: · · · · · Buxetsko planirawe Finansiska analiza Upravuvawe so podnesuvaweto na izve{tai Upravuvawe so sredstvata Upravuvawe so izvedbata

Sepak, potrebite za obuka precizno treba da se opredelat paralelno so utvrduvaweto i implementacijata na novite buxetski I smetkovodstveni procesi. Obukata mo`e da bide obezbedena preku kombinacija na specijalni kursevi obezbedeni od lokalni ili me|unarodni kompanii; vnatre{ni kursevi; i rabotilnici. Sepak, dolgoro~no obukata treba da bide povrzana so po{irokata programa za obuka za finansiski menaxment vo javniot sektor, i treba da bide vo idealna vrska so instituciite za finansiski menaxment vo zemjata, kako {to e Institutot za kvalifikuvani smetkovoditeli za personalot da dobie sertifikat. Ako predlogot na MF za razvoj na centarot za obuka za finansiski menaxment napredne, toga{ formalnata obuka na personalot na FZO za finansiski menaxment barem delumno }e bide obezbedena preku ovoj potfat.

3.2.4

Informacioni sistemi za finansiski menaxment

Postoe~kite informacioni sistemi vo FZO ne podr`uvaat efektiven finansiski menaxment. Potrebata za nadogradba na informacionite sistemi za finansiski menaxment (ISFM), nekoe vreme, be{e prifatena i be{e del od potrebite za informacioni sistemi koi bea identifikuvani vo ramkite na prethodniot proekt za reforma na zdravstvoto. Za da se dade pridones kon celokupnata finansiska kontrola i operativnata efikasnost, i za da se obezbedi pristap do navremeni i to~ni informacii, informacionite sistemi treba da bidat adekvatno dizajnirani i integrirani. Informacionite sistemi za finansiski menaxment treba da se razvijat vrz osnova na pregledot na buxetskite proceduri, klasifikacijata na tro{ocite i kontniot plan. Za taa cel, vremeto potrebno za razvoj na podobreni i integrirani vnimatelno da se razgleda bidej}i ima potencijal za zna~ajni promeni buxetski proceduri, i potencijal za klasifikacija na tro{ocite i kontniot mnogu smisla da se razvivaat informacionite sistemi pred ISFM treba vo tekovnite plan. Nema in`inerskoto

Final Report

Page 19

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

prestrukturirawe na procesot. Sepak, ako se nabavi specifi~en softver ili ako takov se razvie vo me|uvreme, istiot }e mora da bide dovolno fleksibilen za da se prosposobi na bilo kakva promena koja treba da se slu~i. Vo ramkite na Komponentata za informacioni sistemi od izgotvuvaweto na proektot, se vr{i detalna revizija na informacionite sistemi vo FZO, pa taka detalnite komentari za barawata ovde ne se dadeni. Sepak, nekoi op{ti principi mo`at da se vospostavat koi }e slu`at kako referenten materijal za postoe~kite sistemi i planovi za razvoj. Za podr{ka na stabilen finansiski menaxment, informacionite sistemi vo FZo treba efektivno da podr`uvaat: · Izgotvuvawe i implementacija na buxetot (informacii za predviduvawe na prihodot i rashodot vklu~uvaj}i personal, uslugi, napredok na investicionite proekti, sistemite za dokumentirawe na buxetite, distribucija na buxetite niz programite i sektorite) · Izgotvuvawe i izvr{uvawe na buxetot, podnesuvawe na smetkovodstveni i finansiski izve{tai (glavna kniga, podatoci za prihodite, obvrskite, finansiskite sredstva, zalo`bite, izgotvuvaweto na potrebnite smetkovodstveni i izve{tai za upravuvaweto) · Naplata na administracija (pe~atewe na ~ekovi i nara~ki za isplati) · Predviduvawe i presmetuvawe na dolgovi · Planirawe na gotovinata · Upravuvawe so dolgovi i nabavki · Sistemi za upravuvawe so pla}aweto i personalot · Programski menaxment · Presmetka na prihodot Dizajnot isto taka }e treba da gi zeme vo predvid idnite barawa na MF koga smetkata na FZO }e se premesti vo Treazorot (vidi Del 3.2.5.4) Sr`ta na ISFM e glavnata kniga za kni`ewe na prilivot i odllivot i za kni`ewe na transakciite. Dobroto dizajnirawe na klu~niot sistem, obezbeduvaweto na adekvaten sistem za razmena na informacii pome|u klu~nite i drugite sistemi e od osnovno zna~ewe. Glavnata kniga mora da gi sodr`i informaciite od platniot spisok i sistemite za obvrskite/dolgovite, a i od drugite sistemi za upravuvawe (na primer upravuvawe so nabavkite i sredstvata). Najidealno, sistemot treba da dozvoluva izvestuvawe za transakciite na mnogu detalno nivo za da se podr`i programata za upravuvawe kako i buxetskite barawa, a sepak istiot da bide isplatliv. So ogled na tekovniot kapacitet na kompjuterskiot sektor vo FZO, softverot koj bi gi podr`uval gorenavedenite funkcii mora da bide razvien od softverska kompanija ili da bide nabaven gotov i da bide modificiran za potrebite na FZO. Sepak, treba stabilno proektno rakovodstvo vo ramkite na FZO ako treba da se postigne integriran ISFM.

3.2.5

3.2.5.1

Drugi pra{awa

Restrukturirawe na dolg

Od neodamna ustanovite za zdravstvena za{tita sozdadoa zna~itelni dolgovni nivoa, koi se finansirani delumno preku odlo`eni isplati na dobavuva~ite, i delumno preku FZO. Obidot da se frli vinata na nekoj za akumuliranite dolgovi e bescelno i najverojatno ne fer. FZO mo`e da tvrdi deka e rezultat na lo{oto upravuvawe ili

Final Report

Page 20

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

premnogu brojniot personal na davatelite na zdravstvenite uslugi; davatelite mo`at da tvrdat deka dobivaat nedovolno sredstva, mo`ebi zatoa {to FZO gi zloupotrebuva sredstvata. I dvete strani mo`at da tvrdat deka Vladata , preku MF ne uspea da gi ispolni svoite dol`nosti da finansira odredeni vrsti na zdravstveni uslugi (vertilkalni zdravstveni programi, isklu~oci za participacija) i kako rezultat zdravstvenite uslugi se vo golema mera nedovolno finansirani.

Ovoj vid na prefrluvawe na vinata ima malku smisla. Gledaj}i napred, FZO ima vospostaveno nov metod za pla}awe na davatelite na zdravstveni uslugi, nov mehanizam za sklu~uvawe na dogovori, i istiot pravi napori da go podobri upravuvaweto i da stane efektiven kupuva~ so noviot menaxment. Vovedeni se inicijativi za zajaknuvawe na menaxmentot na bolni~kite ustanovi. Sepak, postoeweto na akumulirani bolni~ki dolgovi osobeno zna~i deka nitu FZO nitu davatelite na zdravstvenite uslugi imaat cvrsta osnova za podobruvawe na menaxmentot, a vo ovie uslovi novite dogovori najverojatno nema da vrodat so nekoja korist. Treba da se razgleda strategijata za restrukturirawe ili otpi{uvawe na postoe~kite dolgovi na instituciite za zdravstvena za{tita koi imaat sklu~eno dogovori so FZO. Najrazumniot pristap za eliminirawe na buxetskite deficiti bi bil preku eden nepovraten grant dodelen od Vladata. Sepak, Vladata treba da pojasni deka toa re{enie vo idnina nema da se povtoruva, i idnite deficiti }e rezultiraat so smena na menaxmentot, namaluvawe na obemot na rabotata ili drugi kazni. Vo sprotivno, davatelite nema da najdat jasen na~in kako da gi izbegnat buxetskite deficiti bidej}i tie veruvaat deka Vladata }e gi izvle~e. Ova vo praksa e te{ko. Treba da se razgledaat drugi alternativi za povtorno pregovarawe na dolgovite ili za nivno restrukturirawe. Republika Slova~ka neodamna odobri strategija za restrukturirawe na bolni~kite dolgovi {to mo`e da poslu`i kako korisen primer za Makedonija. Ovaa pra{awe be{e prisutno nekoe vreme, a isto taka se razgleduva{e i od strana na timot koj raboti na Sklu~uvaweto na dogovorite so bolnicite i nivnata modernizacija i od strana na ekspertot za politikata na lekovi. Bea dadeni preporakite za dodatnata tehni~ka pomo{ vo ovaa oblast iako Makedonija treba da ima kapacitet za samata da go prevzeme ovoj potfat. Treba da se formira mala rabotna grupa sostaven od pretstavnici na FZO i MZ za da se: 1. Proceni postoe~kiot dolg za sekoja institucija za zdravstvena za{tita; 2. Razvie strategija za povtorno pregovarawe/restruktuirawe na dolgot; i 3. Promovira strategijata vo Vladata. [tom }e se implementira, Rabotnata Grupa treba da go proceni vlijanieto na strategijata vrz finansiskata pozicija i praktikite za upravuvawe vo zasegnatite bolnici. 3.2.5.2 Merewe na rezultatite Performance Measurement

Mereweto na rezultatite stanuva se pove}e va`no vo ramkata za finansiskiot menaxment vo Evropa. Toa bara jasno opredeleni op{ti i specifi~ni celi za organizacijata vo celost, i za specifi~nite aktivnosti i programi, i isto taka mereweto stava pove}e akcent vrz procenkata na rezultatite. Pristapot za procenka na rezultatite mo`e da dade pridones kon organizaciskoto u~ewe i kon jakneweto na

Final Report

Page 21

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

menaxerskata ot~etlivost. Od druga strana, nametnuvaweto na normi, standardi i celi mo`e da gi natera menaxerite premnogu da se fokusiraaat kon postignuvaweto na postavenite rezultati (kako {to neodamna toa be{e slu~aj vo zdravstveniot sistem vo Velika Britanija na primer). Silnoto naso~uvawe kon rezultatite mo`e isto taka da dovede do neto~no prika`uvawe na informaciite, strate{ki i neproduktivni tehniki za upravuvawe, i ograni~ena vizija. Zatoa, so ramkata za merewe na rezultatite treba da se odnesuvame so vnimanie. FZO opredeli pokazateli za rezultatite vo odnos na specifi~nite programi (osobeno za primarnata zdravstvena za{tita i bolni~kite dogovori, koi {to vsu{nost se pojasneti vo razli~ni podzakoni (vidi Del 3.3.1)). Sepak, nema opredeleno pokazateli ili merki za FZO, za da se vr{i monitoring na efektivnosta na organizacijata vo celost. Ova nema da e prioritet za FZO se dodeka ne se vovede stabilno buxetsko planirawe i proceduri za negovo izvr{uvawe zaedno so edenna kombinacija od vnatre{ni kontroli. Samo koga ovaa }e se stavi vo praksa, mereweto na rezultatite mo`e da doprinese za podobar finansiski menaxment. 3.2.5.3 Utvrduvawe na tro{ocite vrz osnova na aktivnosti

Utvrduvaweto na tro{ocite vrz osnova na aktivnostite bara: · · · · Identifikuvawe na aktivnosti vo ramkite na organizaciskata edinica Utvrduvawe na resursi za aktivnostite Identifikuvawe na rezultati od aktivnostite Utvrduvawe na tro{oci od aktivnostite za postignuvawe na rezultatite

Ova efektivno e pristapot koj FZO treba da go primeni vo bolnicite za da gi opredeli adekvatnite stapki na isplata za "aktivnostite" na bolni~ki uslugi. Sepak, samo malku zemji nagolemo implementiraat opredeluvawe na tro{oci vo javnite agencii. Toa mo`e da bide komplicirano i dolgotrajno. Za taa cel, ne e prioritetno za FZO da go proba utvrduvaweto na tro{ocite vrz osnova na aktivnosti vo svoite srednoro~ni aktivnosti. Sepak, toa treba da go podobri utvrduvaweta na tro{ocite za programite (preku adekvatno sledewe na rashodite) i bolni~kite uslugi (preku celokupna studija za utvrduvawe na bolni~kite tro{oci) vo najbliska idnina. 3.2.5.4 Uloga na Ministerstvoto za finansii

MF, kako doma}in i menaxer so site sredstva za javniot sektor ja zajaknuva svojata uloga vo Makedonija. Kako Von-buxeten fond (VBF) so svoj tek na prihod, FZO vo momentot e nadvor od finansiskata ramka za upravuvawe vo javniot sektor, no sepak e osnovno sredstvo za postignuvawe na specifi~nite celi na Vladata za Zdravstveniot sektor. Od aspekt na dobroto upravuvawe so tro{ocite vo javniot sektor, VBF-ovi kako {to e FZO sozdavaat problemi za efektivno raspredeluvawe na sredstvata i davaat mo`nosti za la`irawe onamu kade transakciite ne se predmet na isto nivo na finansiska disciplina i nadzor kako vo soodvetnite ministerstva. Pokraj statusot na VBF, FZO mora i ponatamu da ostane ot~etliv pred Vladata. Vo momentot, MZ ja ima dale`nosta za nadzor na FZO i za utvrduvawe na pridonesot koj istiot treba da go dade kon ispolnuvawe na celite za zdravstveniot sektor. Problemot koj se javuva se sostoi vo toa {to MZ ne uspeva da go izvr{i ovoj nadzor, i najverojatno vo bliska idnina nema da go ima kapacitetot da go napravi toa. Razbirlivo e toga{ MF da bara da ja zajakne kontrolata vrz FZO.

Final Report

Page 22

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Inicijativite vo ramkite na ZPUJS se za podr{ka na inkorporiraweto na smetkite na FZO vo edna edinstvena trezorska smetka, so cel da se podr`i upravuvaweto na MF so gotovinata, i so cel da se obezbedi pogolemo nivo na kontrola na finansiskite raboti na FZO, a eventualno i da se inkorporira vo buxetot. FZO tvrdi deka treba da ostane oddelen od buxetot za da mo`e da rakovodi so rabotata efektivno i da utvrdi deka gi zadovoluva barawata na osigurenicite. MF i Trezorot isto taka mo`at da bidat predmet na korupcija i lo{o upravuvawe, i ako ovie organizacii ne funkcioniraat sosema transparentno, prenesuvaweto na smetkite na FZO vo ETS samo }e go prenese problemot od edno na drugo mesto. Dobrata praktika za fiskalnata transparentnost bara vladiniot sektor sosema da se oddeli od ostanatata ekonomija, a ova treba da gi vklu~i i VBF-ovi. OECD tvrdi deka zadol`itelniot karakter na programite za socijalno osiguruvawe i nivniot pridones kon socijalnite i ekonomskite celi baraat fondovite da se upravuvaat preku buxetot, osven onamu kade upravuvaweto vklu~uva rabotni~ki sindikati. Vo Makedonija, iako vrabotenite imaat pretstavnici vo Upravniot odbor vo praksa tie imaat minimalno vlijanie vrz menaxmentot (vidi Del 3.6.3), a toa sigurno ne e na nivoto zamisleno od strana na OECD, kako {to toa e slu~aj vo Germanija. Ministerstvoto za finansii treba da napravi balans pome|u poseduvaweto na dovolna mo} za utvrduvawe deka Vladinite celi za zdravstveniot sektor ostvaruvaat, minimiziraweto na intervenciite za da mu se dozvoli na FZO dovolna fleksibilnost za da upravuva so rabotata i da gi zadovoluva potrebite na osigurenicite. Za da go opravda zadr`uvaweto na svojata nezavisnost, FZO treba da gi podobri svoite funkcii. Na primer, FZO treba da bide osposoben da gi ocenuva i monitorira rezultatite, da ima stabilni praktiki za finansiski menaxment, da ima stroga ramka na etika i ot~etlivost, i da podr`uva vrabotuvawe od konkurenti, od navedenite nitu edno vo momentot ne e staveno vo praksa. Vo sekoj slu~aj, spored tekovnite uslovi na ZPUJS, neizbe`no e prenesuvaweto na FZO vo ETS. 2 Sepak, ova }e bara poopse`no razgleduvawe na posledicite vrz FZO, a i na najdobriot pristap za postignuvawe na ovoj ~ekor (naprimer, Centralnata Banka nema dovolno fleksibilnost za da gi podr`i tekovnite finansiski funkcii na FZO na nivo na podra~ni slu`bi). Ova isto }e bara zna~itelno vreme koe }e treba da bide posveteno od strana na finansiskiot sektor na FZO, koj isto taka treba da gi utvrdi prioritetnite podobruvawa vo odnos na finansiskiot menaxment. Spored misleweto na konsultantot, prenesuvaweto na smetkite na FZO vo ETS ne treba da bide neposreden prioritet vo 2004.

3.2.6

Rezime na preporakite

Glavnata preporaka za ovaa oblast na finansiskiot menaxment e za implementacija na seopfatna Programa za podobruvawe na finansiskiot menaxment vo ramkiote na FZO koja }e pokriva: · Dizajnirawe i implementacija na podobren proces za buxetsko planirawe i negovo izvr{uvawe

2

Pribli`uvaweto kon Evropskata Unija isto taka }e bara posilna kontrola na rashodite i kreditite na VBF vklu~uvaj}i go i FZO, {to mo`e da bara vnesuvawe na FZO vo buxetot.

Final Report

Page 23

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

·

Voveduvawe na smetkovodstveni standardi vo soglasnost so standardite na MF, so {to }e se napravi ~ekor kon Me|unarodnite smetkovodstveni standardi za javniot sektor (vrz osnova na gotovina) Obuka za modernite tehniki na finansiskiot menaxment Nadgradba na informacionite sistemi za finansiski menaxment

· ·

Planot za implementacija na Programata za podobruvawe na finansiskiot menaxment, koja treba da bide podr`ana od Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor, e so dolgotrajnost od tri godini (2005-8). Po~etno vnimanieto }e bide naso~eno vrz podobruvawe na procesot za izgotvuvaweto na buxetot i smetkovodstvenite proceduri vo soglasnost so preporakite od revizorskiot izve{taj na Ernst & Young, koj treba da bide zavr{en vo mart 2004, i vo soglasnost so principite koi koi se sodr`at vo ovoj izve{taj. Implementacijata na proceduri za izvestuvawe spored priznaenite smetkovodstveni standardi }e bide eden povtorliv proces so dolgotrajnost od tri godini, pridru`en od opse`na programa za podigawe na svesnosta i so programa za obuka na persona lot vo FZO. Obukata }e vklu~uva moduli koi gi ispituvaat profilite na tro{ocite za uslugite koi se finansirani od strana na FZO i preporaki za toa kako mo`at da se vovedat vo rabotata na Fondot proceduri za kontrola na finansiskiot menaxment vrz osnova na tro{oci. Paralelno so site gorenavedeni inicijativi, }e se razgleduva prilivot na podatoci i informacii koi se potrebni za da se podr`at podobrenite procesi i proceduri, kako i strate{ki plan za razvoj na informacioni sistemi za finansiski menaxment koj }e bide osvoen i implementiran. Implementacija Prvi~niot prioritet e FZO da se zalo`i za ovie promeni i da vovede ramka za nivno postignuvawe. Postignuvaweto na podobruvawata vo finansiskiot menaxment na fZO, }e bara personalot koj toa go raboti da ja razbira i podr`uva promenata, i }e bara procesot da bide voden i podr`uvan od strana na MF. Menaxmentot od sredno nivo treba da u~estvuva i da bide svesen za promenite, so toa {to personalot }e gi smeta promenite kako ve`ba za jaknewe i za dolgoro~na dobivka za organizacijata i nejziniot personal. FZO treba da: 1. Nazna~i odgovoren menaxer zadol`en za Programata za podobruvawe na finansiskiot menaxment, koj po potreba }e formira rabotni grupi za podr{ka na aktivnostite; 2. Utvrdi deka organizacijata e zapoznaena so promenite preku organiziraweto na seminari, i preku drugi mediumi; i 3. Vnimatelno da go planira opredeluvaweto na fazite i tranzicionite aran`mani. Vremenski plan za implementacija e prika`an vo Apendiks 1 Tehni~ka pomo{ Tehni~ka pomo{ }e bide potrebna za da se podr`i Programata za podobruvawe na finansiskiot menaxment, koja }e se sostoi od me|unarodni i lokalni konsultanti i paket obuka. Se o~ekuva deka podr{kata za razvoj na nadograden informacionen sistem za finansiski menaxment, vklu~uvaj}i ja i nabavkata na softver, }e bide obezbedena oddelno kako del od aktivnostite koi treba da go nadogradat informacioniot system za upravuvawe vo FZO.

Final Report

Page 24

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Rabotni zada~i za konsultantskite uslugi koi treba da go pomognat FZO vo razvojot na programata se dadeni vo Apendiks 2. Tehni~kata pomo{ e dizajnirana kako paket koj treba da bide obezbeden od poedinec ili firma. Ako e potrebno, mo`e istata da bide podelena vo posebni zada~i koi }e go pokrijat buxetskoto planirawe i negovoto izvr{uvawe, smetkovodstvoto, obukata i podr{kata za dizajniraweto na ISFM, no toa ne e prepora~livo. Analiza na tro{oci i pridobivki Programata od PRZS }e dobie buxet od 319,000$ za pokrivawe na tro{ocite za neophodnite konsultantski uslugi i za obuka. Isto taka, }e ima mo`en tro{ok i za FZO, vo odnos na sredstva koi treba da bidat raspredeleni za upravuvawe i podr{ka na programata za promena. Sepak, se o~ekuva deka ovaa rabota }e se apsorbira od strana kapacitetite na postoe~kiot personal vo FZO. Pridobivkite se o~ekuvaat da se sostojat od pogolema efikasnost preku podobrenoto upravuvawe so sredstvata, i namalenata zloupotreba. Kvantitetot na ova e te`ok da se opredeli. Zakonski izmeni Programata za podobruvawe na finansiskiot menaxment ne se o~ekuva da bara zakonski izmeni, ili izmeni vo regulativnata ramka ako nema potreba za zajaknuvawe na smetkovodstvenata regulative i regulativata za izgotvuvawe na buxetot za FZO . Pokazateli Primeri za pokazateli koi mo`at da se iskoristat za da se oceni napredokot na FZO vo pravec na podobruvaweto na finansiskiot menaxment vo tekot na proektot gi vklu~uvaat slednite pra{awa: · · · · · Dali postoi zna~itelna razlika pome|u planiranite i fakti~kite tro{oci od razli~ni kategorii? Dali se realni prognozite za prihodot? Dali postoi namaluvawe na zaostanatite dolgovi na FZO? Dali buxetot na FZO gi podr`uva celite na politikata za zdravstveniot sektor? Dali novite smetkovodstveni standardi se vneseni vo praksa i dali procedurite se jasno dokumentirani?

Final Report

Page 25

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3.3 Nabavki

FZO ja ima odgovornosta, paketot zdravstveni uslugi pokrieni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, so sigurnost da im se obezbedi na korisnicite na {emata (vklu~uvaj}i gi bolni~kata za{tita, primarnata zdravstvena za{tita, pozitivnata lista na lekovi, protezite, rehabilitaciskata za{tita i taka natamu). Zatoa, nabavkata na zdravstveni uslugi e jadrena funkcija na FZO. Toj treba da mo`e da da ja izvr{uva ovaa funkcija efikasno i transparentno, postignuvaj}i vrednost za pari, vo interes na onie {to pla}aat pridonesi. S# do neodamna, namesto da gi nabavuva zdravstvenite uslugi, FZO efektivno gi finansira{e obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi, pla}aj}i im na site javni obezbeduva~i na osnova na nivnite vlezni tro{oci, bez voop{to da se vnimava na efikasnosta ili kvalitetot na uslugite, ili pak dali uslugite se navistina potrebni. Vo ovaa oblast e postignat zna~itelen napredok, so voveduvaweto na globalnite buxeti, razvojot na novi modeli na pla}awe za uslugite vo primarnata zdravstvena za{tita i bolni~kata za{tita (vrz osnova na kapitacija i bolni~kite izlezni kategorii), kako i so voveduvaweto na mehanizmi za sklu~uvawe dogovori, so {to pome|u FZo i obezbeduva~ite se pregovara i se potpi{uvaat godi{ni dogovori za obezbeduvawe odredeno nivo na uslugi po utvrdena cena. Ova se zna~ajni ~ekori {to go pridvi`uvaat FZO kon potencijalno poefikasen i poramnopraven model na nabavki. Sepak, celite na noviot priod ­ sozdavawe pogolema efikasnost vo obezbeduvaweto za{tita, pottiknuvawe na podignuvaweto na kvalitetot i obezbeduvaweto pogolema transparentnost i ednakvost vo pla}aweto na obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi ­ mo`at da se postignat samo ako toj se primeni efektivno. Dosega, najgolemite postignuvawa se ostvareni vo proektiraweto, dodeka sproveduvaweto be{e pomalku uspe{no. Vo smisla na sproveduvaweto, vo ramkite na modelot za podelba pome|u nabavuva~i i obezbeduva~i, kakov {to postoi vo Makedonija, efektivnoto nabavki iziskuva: 1. Sposobnost za vospostavuvawe odnosi so obezbeduva~ite zasnovani na doverba; 2. Raspolo`enost za cirkulirawe na dogovorite pome|u obezbeduva~ite; 3. Sposobnost za donesuvawe odluki na na~in {to }e vladee so doverbata na javnosta i na zdravstvenite profesionalci; 4. Isplatlivi informaciski sistemi, koi {to gi poddr`uvaat dobrite informacii za obemot, tro{ocite i kvalitetot na uslugite; 5. Tehni~ki ve{tini za planirawe, sproveduvawe i evaluacija na dogovorite; i 6. Sposobnost za pottiknuvawe i nagraduvawe na podobruvawata vo klini~kata praktika. FZO zadovoluva samo mal broj od ovie kriteiumi, ako voop{to gi zadovoluva. Toa ne e vo celost negova vina, so ogled na toa deka promenite se vovedeni vo obremeneto opkru`uvawe, kade {to FZO nema mnogu fleksibilnost vo klu~nite podra~ja (na primer, Vladata seu{te bara toj da gi pokriva site plati na vrabotenite vo javnite zdravstveni ustanovi). Vo sekoj slu~aj, mnogu malku od nabavnite organizacii vo

Final Report

Page 26

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

zemjite so sli~ni modeli na finansirawe (kako {to se Slovenija, Slova~ka, Germanija, Obedinetoto Kralstvo i Nov Zeland) gi zadovoluvaat kriteriumite. Nabavkito zdravstveni uslugi e te{ka zada~a i, op{to zemeno, iskustvoto od podelbata na funkciite nabavuva~ i obezbeduva~ , za da se pottikne pove}e 'delovno-orientiran' priod kon finansiraweto na zdravstvenite uslugi i da se podobri efikasnosta i kvalitetot, donekade e razo~aruva~ko. Vo Makedonija, predizvikot za razvivawe efektivna nabavna funkcija e duri i pogolem, bidej}i ne se razvieni kapaciteti za prezemawe na ovaa funkcija, nitu pak se vospostaveni preduslovi za uspeh, kako na primer dovolno avtonomija za obezbeduva~ite i kapaciteti za upravuvawe. Predmetnoto podra~je e mo{ne slo`eno. Speak, postojat nekolku su{tinski ~ekori {to FZO treba da gi napravi za da ja podobri svojata izvedba i da se pridvi`i kon poefektivna uloga vo nabavkito. Konkretno, FZO treba da gi: 1. Pre~isti dizajnite na postoe~kite modeli na pla}awe i na dogovorite; 2. Podobri procesite na sproveduvawe; i 3. Izgradi svoite kapaciteti kako efektiven nabavuva~. Vo ovoj del se zboruva za barawata vo ovie tri podra~ja. Pokraj toa, procesite na snabduvawe se smetaat kako posebno pra{awe, na koe treba da mu se posveti vnimanie. Za da gi izvr{i ovie zada~i, FZO }e treba da gi nadgradi svoite informaciski sistemi, so cel tie da mo`at efektivno da ja poddr`uvaat nabavnata funkcija; da izgradi personalni kapaciteti vo klu~nite oblasti, kako {to se dizajn na dogovori i pregovarawe, sledewe i rangirawe; i, po mo`nost, organizacisko prestrukturirawe. Nema da bide potrebno zgolemuvawe na brojot na vrabotuvawata, barem vo ranite fazi na ovie razvojni nastani, a se predviduva deka so podobruvaweto na efikasnosta i avtomatizacijata na procesite bi se oslobodile resursi za poddr{ka na nabavkito i sklu~uvaweto dogovori vo idnina. Mo`nost za ponatamo{no pre~istuvawe na dizajnot i sproveduvaweto na dogovorite so obezbeduva~ite }e ima vo 2005 g., dodeka za nadgradba na razvojnite slu~uvawa i iskustvoto, takva mo`nost }e ima vo 2004 g. Ulogi i odgovornosti vo zdravstveniot sektor Edo va`no pra{awe {to treba da se istakne vo Makedonija e pojasnuvaweto na soodvetnite ulogi na MZ i FZO vo zdravstveniot sektor, osobeno vo podra~jata {to se odnesuvaat na nabavkito. Nekolku lu|e mu ja imaat izrazeno na konsultantot svojata zbunetost okolu ulogata na FZO. Na primer, edno gledi{te e deka FZO bi trebalo da bide odgovorno samo za mehanikata na pla}aweto, dodeka politikite i planiraweto bi trebalo celosno da bidat pole na deluvawe na MZ. Drugi smetaat deka ulogata na MZ bi trebalo da bide marginalna i deka FZO treba da gi vodi politikite povrzani so finasiraweto i nabavkite vo zdravstvoto, kako {to se odreduvaweto ceni i planiraweto uslugi. Takvata zabuna vo golema merka se dol`i na slabosta na MZ vo formuliraweto na politikite i negovata uloga na glaven doma}in vo zdravstveniot sektor, kako {to e diskutirano vo delot 3.6.

Final Report

Page 27

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Od perspektiva na principite na dobro finansirawe vo zdravstvoto, ulogata na FZO samo kako administrator na {emata na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, ne pretstavuva efektivna postavenost na rabotite. FZO bi trebalo da bide odgovoren za sledewe na potrebite na naselenieto od uslugi {to se pokrieni so zadol`itelnata {ema, za snabduvawe so cela niza izlezni rezultati, za najdobro iskoristuvawe na svoite resursi zaradi podobruvawe na zdravjeto i prevencijata na bolesti, kako i za sledewe na izvedbata na obezbeduva~ite. Vo najmala raka, negovata uloga go vklu~uva slednoto: · · Spored potrebite donesuva prioritetni odluki koi {to slu`at za raspredelba na resursi za odredeni uslugi i obezbeduva~i; i Specificira, pregovara i gi sledi dogovorite so obezbeduva~ite, zaradi ovozmo`uvawe na ovie odluki za raspredelba na resursi, na na~in so koj {to }e se maksimizira vrednosta za par ii ramnopravnosta kaj korisnicite na zdravstveno osiguruvawe.

Ako FZO m treba da ja prifati ovaa poobemna uloga, toga{ toj mora da ja ima fleksibilnosta da gi odreduva iznosite i cenite. Sepak, MZ seu{te treba da bide vklu~eno vo ovoj proces, so cel da izvr{uva efektivno nadgleduvawe. Vo sekoj slu~aj MZ i FZO trba da vlo`at napori za:: 1. Pojasnuvawe na soodvetnite odgovornosti na dvete organizacii vo praksa, a vo odnos na planiraweto, finansiraweto i nabavkito na zdravstvena za{tita; i 2. Zapoznavawe na zasegnatite strani so ovie odgovornosti, osobeno obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi.

3.3.1

Pre~istuvawe na postoe~kite modeli za pla}awe i na dogovorite

Vo ovoj oddel }e stane zbor za pr{awa okolu podobruvaweto na dizajnot na modelite za pla}awe na obezbeduva~ite i dogovorite za primarna zdravstvena za{tita, bolnicite i aptekite. Za{titata na zabite ne e specifi~no razgledana, iako FZO e svesen deka }e treba da proektira nov model za pla}awe, po sproveduvaweto na planiranata privatizacija. Op{to zemeno, FZO treba da go sledi priodot na na postepeno zgolemuvawe na promenite vo dizajnot na modelite na pla}awe i dogovorite, potpomognato so napori za evaluacija na napredokot i vlijanieto na takvite promeni. 3.3.1.1 Razvivawe seopfatna strategija za finansirawe vo zdravstvoto Edna od aktivnostite {to bi mo`ela da mu bide od polza na FZO, vo negovoto tekovno pre~istuvawe na modelite za pla}awe i dogovorite za razli~ni vidovi za{tita, e razvivaweto strategija za finansirawe vo zdravstvoto. Taa se razlikuva, no bi mo`ela da bide, del od nacionalnata zdravstvena strategija i modelot za srednoro~no finansisko planirawe/buxetirawe, so {to konkretno bi se obezbedila ramka za razvoj na osnovnata struktura na pla}awe na FZO na podolg rok. So strategijata bi bile postaveni principite na idnite aktivnosti za finansirawe i nabavki, kade {to bi bile vklu~eni: Seopfatna klasifikacija i definicija na glavnite vidovi za{tita {to FZO mora da gi nabavi (primarna zdravstvena za{tita, specijalisti~ka ambulantna za{tita (konsultacii, dijagnostika), bolni~ka za{tita (akutna, neakutna), rehabilitacija,

Final Report

Page 28

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

doma{na nega, doma{na nega od strana na medicinski sestri, intenzivna nega, itna medicinska za{tita, farmacevtski preparati i t.n.). Jasni principi za nadomestuvawe na uslugite na obezbeduva~ite / nabavkito kaj ovie vidovi za{tita ­ na primer, kakvi aspekti na dolgoro~nata za{tita treba da se finansiraat preku FZO i spored kakva klasifikacija i model za pla}awe; Barawa za zadovoluvawe na ovie principi ­ informaciski sistemi, personalen razvoj, zgolemeni resursi i taka natamu. Pome|u ostanatoto, so toa bie se obezbedila ramka za pre~istuvawe na procesot na sklu~uvawe dogovori so PZZ i bolnicite. 3.3.1.2 Primarna zdravstvena za{tita FZO ima potreba da istakne nekoi od ograni~uvawata vo dizajnot na modelot za pla}awe i na dogovorite za primarna zdravstvena za{tita. Pred s#, kako {to mu e poznato na FZO, potrebno e voveduvawe na dosledni principi za pla}awe za javnite i privatnite obezbeduva~i na primarna zdravstvena za{tita. Dosega FZO ima vovedeno dogovori, kade {to pla}aweto e zasnovano na modelot na me{ovita kapitacija, za privatnite obezbeduva~i. Principite na pravi~nost, efikasnost i ramnopravnost baraat od FZO na ista osnova da im pla}a i da sklu~uva dogovori so site obezbeduva~i na primarna zdravstvena za{tita. Tekovnite diferencijalni modeli na pla}awe ovozmo`uvaat niza na nenormalni pottici za obezbeduva~ite na primarna zdravstvena za{tita, so {to se potkopuvaat dobivkite od efikasnosta, evidencijata na pacientite i kvalitetot na za{titata. Voveduvaweto na model na me{ovita kapitacija za javnite obezbeduva~i na PZZ nema da bide lesna zada~a, osobeno zatoa {to ovaa funkcija se izvr{uva vo 'zdravstveni domovi' koi {to obezbeduvaat i specijalisti~ka za{tita, a vo predvid treba da se zeme finansiraweto na infrastrukturata i drugi dopolnitelni tro{oci so koi tie organizacii se soo~uvaat vo obezbeduvaweto na primarna zdravstvena za{tita. Ponatamu, nema da ima seriozen napredok s# dodeka ne se napravi pregled na potrebite od obezbeduva~i na primarna zdravstvena za{tita i od personal, kako i pred da se izvr{i soodvetna racionalizacija na na mre`ata na javni obezbeduva~i, ili FZO da bide osloboden od obvrskata za pokrivawe na platite za site vraboteni vo tie institucii, dozvoluvaj}i pla}awe na osnova na me{ovita kapitacija. Paralelno so toa, FZO treba da go pre~isti dizajnot na modelot na pla}awe i dogovorite zaradi slednoto: 1. obezbeduvawe pottici za doktorite vo primarnata zdravstvena za{tita da osnovaat grupna praksa; 2. pre~istuvawe na pokazatelite na izvedba, za tie da bidat pove}e opisni i fokusirani na kvalitet, vklu~uvaj}i gi i oblastite kako {to se preventivnite zdravstveni programi i prepi{uvaweto na lekovi ({to tekovno se fokusira samo na koli~inite); 3. otstranuvawe na potticite za davawe ampularna terapija, za {to vo momentov se bara participacija od pacientite; i 4. definirawe jasni standardi za za{tita za uslugite vo primarnata zdravstvena za{tita, vklu~uvaj}i op{ti standardi za oblastite kako {to e ~istotijata, kako i konkretni napatstvija za izvr{uvawe na preventivnata zdravstvena programa, {to tradicionalno ne bila uloga na op{tite lekari.

Final Report

Page 29

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Glavniot fokus treba da bide naso~en kon voveduvaweto podednakva osnova za finansirawe na privatnite i javnite obezbeduva~i na primarna zdravstvena za{tita, kako i kon poso~uvaweto nekoi pra{awa okolu sproveduvaweto, za koi stanuva zbor vo Delot 3.3.2. Vo oblasta {to se odnesuva na standardite na uslugite, FZO treba da se koordinira so MZ i zbidnuvawata vo oblasta na podobruvawe na kvalitetot, {to dobivaat poddr{ka od Proektot. 3.3.1.3 Bolnici Dogovorite za bolni~ka za{tita bea vovedeni duri pri krajot na 2003 g., vrz osnova na noviot podzakonski akt za sklu~uvawe dogovori i pla}awe za specijalisti~kokonsultativnata i bolni~ka za{tita, a tie se kompletirani samo za specijalisti~kite bolnici i drugi bolnici so ednostavna struktura na uslugi, pokrivaj}i samo nekolku specijalnosti. Vo tekot na 2004 g., }e bidat vovedeni dogovori za site bolnici vo Makedonija i na site bolnici }e im bidat dostaveni dogovori za cela godina vo 2005 g. Bidej}i mo`e so pravo da se ka`e deka novo razvojno slu~uvawe, nema mnogu osnovi spored koi mo`e da se procenat postoe~kite dogovori. Sepak, ve}e postojat nekolku oblasti {to zaslu`uvaat vnimanie od perspektiva na dizajnot: 1. Diferencijalni stapki na pla}awe za uslugite se vospostaveni za razli~ni bolnici, {to e nedosledno na su{tinskio princip "ednakvo pla}awe za ednakov trud". Glavna pri~ina za takvite diferencijalni stapki e spravuvaweto so ustanovite {to imaat prekubroen personal i na koi im e potrebna preodna faza niz koja bi go namalile svojot kapacitet. Sepak, bi bilo potransparentno i poramnopravno da se definiraat standardni ceni i da se vnese kako faktor jasno definirano preodno pla}awe, kako i tercijarno pla}awe koe bi gi otslikuvalo organizaciite {to koristat posofisticirani metodi na za{tita. Vo 2005 g. FZO bi trebalo da te`nee kon vospostavuvawe standardni ceni za site bolnici, vrz osnova na realnite tro{oci za za{tita, so dopolnitelno pla}awe za kompleksnosta i preodniot period. 2. Pokazatelite na izvedba {to se utvrdeni vo dogovorite (i podzakonskite akti) kako osnova za pla}awe na komponentata zasnovana na izvedba, se mo{ne slo`eni za bolnicite da gi razberat i da gi kreiraat, a pak za FZO se te{ki pravilno da gi protolkuva, so ogled na toa deka nitu edna od ovie organizacii prethodno ne rabotela vo ramki na sledewe na izvedbata, a i bolni`kite informaciski sistemi tekovno ne gi poddr`uvaat barawata za podatoci. Vo 2005 g., FZO bi trebalo da razmisli za poednostavuvawe na pokazatelite na izvedba, sveduvaj}i gi na samo nekolku klu`ni, vrz osnova na koi bolnicite mo`at da izvestuvaat so rzumna lesnotija, kako i da go zapre preo|aweto kon pogolemo pla}awe zasnovano na izvedba, {to e opasen i ne~esen priod, vo period vo koj bolnicite seu{ten e mo`ele da gi razvijat svoite rakovodni kapaciteti. 3. Ne e jasno dali FZO, vo tekovnoto sklu~uvawe dogovori i pla}aweto na bolnicite, pravi razlika pome|u specijalisti~kite ambulantni kontakti i bolni~kite priemi. Treba da se napravi jasna razlika pome|u ovie vidovi uslugi, so oddelno odreduvawe na ceni i modeli za pla}awe i, kone~no razli~ni strukturi za klasifikacija na uslugite. Kako {to se zgolemuva stepenot na sofisticiranost na modelot za pla}awe, bolni~kata za{tita treba da se podeli na akutni, neakutni i rehabilitacioni uslugi.

Final Report

Page 30

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Ako toa ve}e ne e napraven, FZO treba da napravi jasna razlika pome|u ambulantnata i bolni`kata za{tita vo dogovorite za 2005 godina, vo smisla na obemot na dogovorenite uslugi i metodite i cenite za diferencijalno pla}awe. 4. Iako se utvrdeni pokazatelite na izvedba, ne se postaveni jasni standardi za uslugite vo bolni~kite dogovori. Konsultantot osobeno prepora~uva FZO da vklu~i standardi za op{tite uslugi vo site bolni~ki dogovori, da vovede Protokol za procenuvawe na soodvetnosta (AEP) za bolni`kite priemi i da go poddr`i razvojot na klini~ki pateki vo bolnicite, za slu~aite so visoki tro{oci i golem obem. Vo 2005 g., FZO treba da obezbedi vospostavuvawe na jasni standardi za uslugite vo site bolni~ki dogovori, kako uslov za sklu~uvawe dogovor. Prv prioritet na FZO e da gi zeme vo predvid ovie pra{awa, a po`elno e toa da se napravi na vreme za da bidat vgradeni vo dogovorite od 2005 g. Duri otkako dobro }e se vostanovat osnovnite modeli za pla}awe i procesite za sklu~uvawe dogovori, so primena na principot na ednakvo pla}awe za ednakov trud, bi trebalo da se vlo`at napori za zgolemuvawe na stepenot na sofisticiranost vo klasifikacijata na uslugite i tehnikite za odreduvawe na tro{oci ­ na primer, usvojuvawe na klasifikacija kakva {to e Dijagnosti~ki povrzani grupi (DRG). Pokazateli na izvedba Bi bilo dobro da se dadat nekoi dopolnitelni komentari za upotrebata na pokazatelite na izvedba. Lesno mo`e da se slu~i sistemot na pottici zasnovani na izvedba da bide zloupitreben, pa zatoa treba vnimatelno da se vovede. Iako upotrebata na pokazatelite na izvedba e zdrava ideja vo praksata, postoi opasnost deka vrzuvaweto na napredokot za finansiski informacii }e gi ohrabri bolnicite da izvestuvaat pogre{no, }e manipuliraat so podatocite za da gi zadovolat tie pokazateli, kako i deka pla}aweto vsu{nost }e se vr{i na pogre{na osnova (i potencijalno }e bide otvoreno za politi~ki vlijanija). Ako prvi~nite iskustva uka`at na toa deka pokazatelite na izvedba vsu{nost se subjektivni, bi bilo dobro da se prodol`i so barawata za izvestuvawe, no so toa {to }e se oslobodi finansiskata vrska, s# dodeka ne se zgolemat rakovodnite kapaciteti na obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi. Kako del na prvi~nite napori za evaluacija na FZO, potrebno e da se sprovede proverka za da se utvrdi slednoto: · · Relevantnost i korisnost ­ osobeno, dali rakovoditelot ima kontrola nad oblasta(-tite) {to gi pokriva pokazatelot? Jasnost ­ dali pokazatelite se jasni, dobro definirani i razbrani? Vo slu~ai kade {to se potrebni presmetki, dali se obezbedeni definicii i metodologii za site obezbeduva~i na zdravstveni uslugi, za sigurno vospostavuvawe na doslednost? Isplatlivost ­ dali pokazatelite mo`at da se vospostavat spored razumno opravdani tro{oci? Vo nekoi slu~ai, pokazatelite utvrdeni vo bolni~kite dogovori tekovno ne se pribirani, {to mo`e da dovede do tro{oci povrzani so pribiraweto na potrebnite podatoci (vo smisla na vremeto i promenite vo informaciskite sistemi). Izvestuvaweto za pokazatelite na izvedbata ne treba da predizvika zapostavuvawe na naporite za voveduvawe mehanizmi za

·

Final Report

Page 31

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

pribirawe i izvestuvawe na podatoci {to ja poddr`uvaat zdravata klini~kata praksa (jadrena aktivnost za sekoj obezbeduva~ na zdravstvena za{tita). Rangiraweto, sporeduvaweto na izvedbata na nekoja organizacija spored odreden standard, pretstavuva efektiven instrument za procenuvawe na izvedbata i utvrduvawe na oblastite vo koi e potrebno podobruvawe, a FZO sekako treba da ja razvie taa praktika. Diskutabilnite oblasti gi vrzuvaat rezultatite na takvoto rangirawe za pla}aweto. Standardi za za{tita Vo smisla na kvalitetot na za{titata, ne e dovolno da se specificiraat pokazateli na izvedbata. Potrebno e da se vospostavat standardi za minimum kvalitet na bolni~ka nega. Na primer, obezbeduvaweto informacii za pacientite i nivnite negovateli e mnogu va`en del na dobrata zdravstvena za{tita. Doka`ano e deka sosotjbata na pacientite se podobruva, ako tie imaat jasno soznanie za toa {to }e im se slu~i vo tekot na nivnata bolni~ka epizoda. FZO mo`e da bara, kako standard, informaciite {to im se dostavuvaat na pacientite da sodr`at poednostaven opis na procesot na za{tita, op{ti informacii (n.pr. parking, vreme za poseta) i postapka za poplaki. FZO isto taka mo`e da bara obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita da koristat pra{alnici za stepenot na zadovolstvo na pacientite, za da mo`at da go izmerat kvalitetot na izkustvoto na pacientite. Vo idealen slu~aj, odreden instrument za anketirawe, kako na primer Picker-oviot pra{alnik, bi bil modifikuvan za upotreba vo Makedonija i vospostaven kako nacionalen standard. Kone~no, FZO bi mo`el da vospostavi standard so koj {to }e bara od site obezbeduva~i na zdravstvena za{tita da vostanovat procesi za interna klini~ka revizija i da sprovedat najmalki edna revizija vo tekot na dogovorniot period. Izve{tajot {to bi sledel bi ja pokrival efikasnosta (vremetraewe na prestoj, ~asovi na nega po den na pacient, dijagnosti~ki ispituvawa po prestoj), procesite i ishodite, i bi uka`uval na bilo kakvi korektivni merki. Vo Dopolnenie 9 daden e primer na standard za op{ti uslugi za bolni~ka upotreba, kako {to se primenuva vo Obedinetoto Kralstvo. Protokol za procenuvawe na soodvetnosta (AEP) Protokolot za procenuvawe na soodvetnosta (AEP) e eden od instrumentite {to FZO bi mo`el da go vovede kako sredstvo za ispituvawe na soodvetnosta i kvalitetot na uslugite obezbedeni od strana na ustanovite za zdravstvena za{tita so sklu~en dogovor. Toj bil izgotven za primena vo revidiraweto na priemnite praktiki vo bolnicite vo SAD, pred pove}e od 20 godini, a sega se nao|a vo {iroka upotreba. Iako postojat i drugi protokoli za merewe na soodvetnosta na priemi, AEP e naj{iroko primenuvaniot i se poka`alo deka postignuva relativno povisoki nivoa na doslednost. Spisokot na Slika 2 se bazira na verzijata na AEP {to se koristi vo Avstralijia. Toj slu`i kako standard za za{tita i kako instrument za revizija, bidej}i ovozmo`uva pravewe razlika pome|u bolnici, vo smisla na nivnite sevkupni priemni praktiki, nasproti donesuvaweto odluki za poedine~ni pacienti. FZO bi mo`el da gi upotrebi navedenite kriteriumi za ocenuvawe na faktot dali odredena bolnica ima pravo na pla}awe, vo soglasnost so stepenot do koj sekoj od

Final Report

Page 32

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

nejzinite primeni pacienti zadovoluva eden ili pove}e od navedenite kriteriumi. Na primer mo`e da se odvoi poseben pul (fond) za pla}awe za sekoja bolnica, koj bi se ispla}al samo otkako }e se utvrdi deka nema dokazi za nepotrebni priemi (ili deka takvite priemi se vo nekoi prifatlivi granici). Osnova na kvalifikuvanosta za primawe na pla}awata bi mo`elo da bidat dokazite od mustriran pregled na priemi, izvr{en so pomo{ na AEP. Slika 2: Osnovni kriteriumi za soodvetnost na priemi, op{ti pacienti

Kriterium 1 Nenadeen po~etok bessoznanie na Zabele{ki Vklu~uva koma ili nereagirawe, {to pretstavuvaat akutna pormena na normalnata sostojba na pacientot. Vklu`uva gubewe na svest poradi trauma, {to se pojavila za vreme na upatuvawe vo bolnica. Ne vklu~uva dezorientiranost ili zbunetost. Puls pod 50 u/m ili preku 140 u/m, zabele`an vo najmalku dve priliki, me|usebno odvoeni so vremenski interval od pet minuti. Sistoli~no nivo pod 90 ili nad 200 mmHg, i dijastoli~no nivo pod 60 ili nad 120 mmHg. Gubewe {to e seriozno ili celosno i {to zapo~nalo nenadejno i {to e prisutno vo vremeto na priem. Vklu`uva povredi od seriozni traumi (fraktura na karlica, paraliza, cela noga ili raka), frakturi na vratniot del na 'rbetot, so rizik od povreduvawe na 'rbetnata mo`dina, akutna disfagija so rizik od inhalacija). Ne vklu~uva povredi samo na stopaloto ili dlankata. Treska {to trae 5 dena ili pove}e so temperatura od preku 38°C. Vklu~uva kontinuirana hemoragija od bilo koja to~ka, {to ne mo`e da se lekuva vo Oddelot za nesre}ni slu~ai. Vklu~uva i somnenie za vnatre{no krvarewe Merewe izvr{eno pri pristignuvawe vo Oddelot za nesre}ni slu~ai, so slednite vrednosti:

Natrium <123 ili >156 mEq/L Kalium <2.5 ili >6.0 mEq/L Bikarbonat <20 ili >36 mEq/L Arterisko pH <7.3 ili >7.45

2

Nenormalno visok ili nizok puls Nenormalno visok ili nizok krven pritisok Akutno gubewe n avid ili sluh Akutno gubewe na sposobnosta za dvi`ewe na zna~itelen del od teloto

3 4 5

6 7

Dolgotrajna treska Aktivno krvarewe

8

Seriozna abnormalnost na elektroliti ili krven gas

PCO2 >50 mmHg Serum Ca >3 mmol/L PO2 <50 mmHg 9a Elektrokardigramska abnormalnost Somnenie za akutna ishemija na miokard Otvorawe ili evisceracija na rana Onesposobuva~ka bolka Rezultati od EKG zemeni zemeni pri prezentacija {to sugerira akutna ishemija na miokard, i deka promenata e neodamne{na. Medicinska procenka za akutna ishemija na miokard, vo otsustvo na EKG ili promeni na biohemiski enzimi. Vklu~uva samo post-tretmanski komplikacii na otvorawe ili napuknuvawe na rana {to iziskuva povtorno zatvorawe. Silna bolka so somnenie za medicinska itnost, {to ne mo`e da se dijagnosticira ili soodvetno da se lekuva vo Oddelot za itna pomo{. Vklu~uva IV, IM, IT, i intra-arteriski, najmalku na 8 ~asa. Vklu~uva i nalog za PRN za IV medikacija najmalku na 8

9b 10 11

12

Parentralna medikacija i/ili zamena na fluidi

Final Report

Page 33

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

~asa. Vklu~uva i stabiliacija so insulin za mladi pacienti so krut seriozen dijabetes. Ne vklu~uva nalog za odr`uvawe otvorena vena. 13 Zna~ajna postapka vo tekot na 24 ~asa od priem Potrebna bolni~ka za{tita, dostapna samo vo bolnica za akutni slu~ai Sledewe na vitalni znaci, najmalku na sekoi 2 ~asa Zna~ajna ozna~uva deka e potrebna op{ta ili regionalna anestezija i izvr{uvawe vo specijaliziran objekt (kako na primer operaciona sala). Za{titata bara primena na oprema ili objekti, ili sproveduvawe na postapka {to e dostapna samo vo postavka za akutni bolni~ki pacienti. Vklu~uva nabquduvawe na temperatura, puls, respiracija, krven pritisok, nevrolo{ki opservacii na komatozna skala, telemetrija ili kardijakalno sledewe. Vklu`uva i sledewe od medicinska sestra, spored medicinski nalozi, najmalku pet pati dnevnoza pacienti so istorija na koma, silna abdominalna bolka, ili somnenie za vnatre{no krvarewe. Povremeno zna~i najmalku na sekoi 8 ~asa. Se odnesuva na kombinacija na nejakost i klini~ka dijagnoza. Vklu~uva pacienti, kaj koi FEV1, po tretmanot, ne mo`e da se poka~i do 70% od predvidenata normala. Vklu~uva pacienti na koi im e potrebna bolni~ka za{tita, a koi {to ne mo`at da si dozvolat sami da se smestat. Vklu`uva strav od zloupotreba na dete ili `ena, postari pacienti so problemi po bezbednosta, kako na primer stud. Kako {to e definirano spored ICD kodeksite.

14

15

16 17 18 19

Povremeno ili postojano koristewe na respirator Postari nejaki pacienti so seriozna dispneja Seriozno nemawe zdiv poradi bronhijalna astma Socijalen priem, na pacientot mu e potreben prestoj preku no} Socijalen nebezbeden dom priem,

19 20

Drugi socijalni priemi

Klini~ki pateki Klini~kite pateki, ako pravilno se primenat, pretstavuvaat izvonreden instrument za podobruvawe na isplatlivosta, pottiknuvawe na multidisciplinarnata timska rabota i za obezbeduvawe pogolemo vklu~enost od stran na klientite. Tie isto taka mo`at da se upotrebat i kako osnova za odreduvawe ceni za paketi na za{tita, so primena na standardni tro{oci. FZO treba da go ohrabruva razvojot na klini~ki pateki, vo idealen slu~aj, preku rabota na klini~ki napatstvija i protokoli, {to vpro~em se promovira preku druga komponenta na Proektot. Sepak, va`no e da se spomne deka ne e potrebno da bidat postaveni klini~ki napatstvija za razvojot na klini~kite pateki. Iako se informiraat preku klini~kite napatstvija, patekite go otslikuvaat na~inot na koj za{titata treba da se sproveduva za odreden vid na pacienti, za mnozinstvoto slu~ai vo dadena postavenost na rabotite, pa zatoa i obi~no se razlikuvaat pome|u ustanovite. Kone~no, otkako klini~kite pateki }e stanat vospostaven instrument vo Makedonija, tie bi mo`ele da se vostanovat kako uslov za sklu`uvawe dogovori so FZO. Na primer, eden obezbeduva~ mora da poka`e deka vlo`uva napori za razvivawe i primena na klini~kite pateki za da dobie dogovor so FZO ­ od druga strana, proveruvaweto dali obezbeduva~ot dobro gi primenuva klini~kite pateki bi pretstavuvalo osnova za revizija.

Final Report

Page 34

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Vo nekoja smisla, ova e mo{ne ambiciozen plan, bidej}i klini~arite i rakovoditelite tekovno nemaat mnogu pottik za da pominuvaat dopolnitelno vreme, rabotej}i na instrumenti za podobruvawe na obezbeduvaweto uslugi. Ponatamu, verojatno }e treba da pominat pove}e godini pred FZO da dojde vo pozicija selektivno da sklu~uva dogovori so obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita, a s# dotoga{ slu`eweto so klini~kite pateki kako uslov za sklu~uvawe dogovor ne }e bide efektivno. Sepak, klini~kite pateki imaat silni kapaciteti za podobruvawe na klini~kata praktika i bi bilo dobro da se razvijata kapaciteti vo ovaa oblast pome|u zainteresiranite bolnici, {to e mo`no poskoro. Kone~no, klini~kite pateki ne bii trebalo da bidat ograni~eni na bolnicite, tuku bi trebalo da se pro{irat niz razli~ni organizacii i da ja pottiknat koordinacijata na za{titata. Vo sekoj slu~aj, bolnicite se dobra po~etna to~ka, bidej}i postojat zna~itelni mo`nosti za podobruvawe na kvalitetot na za{titata i za ostvaruvawe za{tedi. Ovoj proces bi trebalo da go vodat FZO i MZ, nadovrzuvaj}i se na rabotata {to e planirana vo oblasta na klini~kite napatstvija. Po~etnite ~ekori bi vklu~uvale: 1. Podgotuvawe i distribuirawe na dokumentacija za klini~kite pateki od strana na FZO i MZ; 2. Vostanovuvawe pilot sekcii vo ustanovite zainteresirani za razvojot na klini`kite pateki; za zdravstvena za{tita,

3. Obezbeduvawe na potrebnata poddr{ka za proektirawe i ispituvawe na klini~kite pateki; 4. Distribucija na primeri pome|u bolnicite zaradi sporedba i komentari. Mo`no e finansiraweto na razvojot na klini~kite pateki da bide obezbedeno preku Instrumentot za konkurentni grantovi, {to se vospostavuva za ohrabruvawe na inovativnite razvojni nastani {to se odnesuvaat na podobreno obezbeduvawe na uslugi. Dijagnosti~ki povrzani grupi (DRG) Duri otkako }e se vospostavat su{tinskite elementi na pla}awe na bolnicite i na sklu~uvawe dogovori, }e treba FZO da zapo~ne so voveduvaweto na posofisticiran model za pla}awe za akutna bolni~ka za{tita, so primena na klasifikacijata Dijagnosti~ki povrzani grupi (DRG). Implementacijata na DRG klasifikacijata verojatno ne }e bide izvodliva za vreme na proektot, ednostavno zatoa {to glavnite grade`ni blokovi ne se postaveni, ili na stranata na nabavuva~ot ili na obezbeduva~ot. Ima razni ~ekori {to treba rano da se napravat, za da se izgradat kapaciteti za voveduvawe na DRG klasifikacija. Vo tabelata podolu se navedeni nekolku klu~ni preduslovi za implementacija na DRG klasifikacijata, kako osnova za pla}awe, kako i pokazatel na sostojbata vo Makedonija:

Dobra klasifikacija na dijagnozite i postapkite, za {ifrirawe na bolni~kite uslugi (ICD-10), potkrepeni so zdravi napatstvija i praktiki za {ifrirawe Jasno opredeleni definicii na nacionalni podatoci, {to gi pokrivaat konceptite potrebni za DRG klasifikacija, kako {to se akutna bolni~ka za{tita, bolni`ka epizoda i dr. Sigurni bolni~ki informaciski sistemi {to mo`at da sozdadat N

N

N

Final Report

Page 35

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

minimalna niza na podatoci, so prifatliv stepen na to~nost i da poddr`at robusna studija za tro{oci Informaciski sistemi na FZO, sposobni da poddr`at obrabotka i analiza na bolni~kite nizi na podatoci Kapaciteti na personalot na FZO vo smisla na tehnikite za odreduvawe tro{oci i statisti~ka analiza Kapaciteti na klini~arite (vosmisla na ve{tini i vreme) za procenuvawe na alternativni DRG klasifikacii / izgradat nova klasifikacija Poddr{ka za klini~arite

N N

N

?

Mo{ne e jasno deka Makedonija vo momentov ispolnuva samo nekolku od ovie kriteriumi. Sepak, op{toto te`nenie za pridvi`uvawe kon DRG klasifikacija {to bi se primenuvala vo pla}aweto za akutnata bolni~ka za{tita pretstavuva mudro razmisluvawe. Mo`ebi tajmingot i postavuvaweto redosled se ambiciozni i verojatno FZO }e treba da go revidira svojot vremenski raspored. FZO bi trebalo da se obide da izbegne nekoi od gre{kite {to gi napravija drugi zemji vo regionot koi gi primenija DRG-ite, i da upotrebi vnimatelen i odmeren priod, ako saka da gi postigne potencijalnite pridobivki. Tro{ocite povrzani so voveduvaweto DRG klasifikacija, mo{ne ~esto se potcenuvaat. Treba da se napravat odredeni fundamentalni ~ekori pred da mo`e da zapo~ne vistinskoto voveduvawe na DRG-ite. Tie bi vklu~uvale 1. Nadgradba na klasifikaciite za {ifrirawe na dijagnozite i postapkite (so koristewe na 5 cifreni ICD-10 {ifri i so usvojuvawe na ICD-10 klasifikacijata na postapki) 2. Izgotvuvawe napatstvija za {ifrirawe i obuka za zdravi praktiki na {ifrirawe. 3. Modifikacija na informaciskite sistemi na FZO so cel da se ovozmo`i obrabotka i analizirawe na bolni~ki podatoci.; 4. Sproveduvawe nacionalna studija na utrvrduvawe tro{oci za bolni~kite uslugi (osobena va`nost tuka ima faktot dali bolni~kite smetkovodstveni sistemi poddr`uvaat dovolno robusna studija na utvrduvawe tro{oci) 5. Formalna evaluacija na opciite za voveduvawe DRG klasifikacija (usvojuvawe na postoe~ka klasifikacija, izgotvuvawe edinstvena makedonska DRG klasifikacija). Ovie aktivnosti go poddr`uvaat i celokupniot razvoj na nabavnite kapaciteti, a bi mo`ele da se razvijat preku HSRP. 3.3.1.4 Apteki Privatizacijata na aptekite (i stomatolo{kite ordinacii) vo Makedonija vo momentov zavzema visoko mesto na politi~kata agenda, a se izgotvuva i nov nacrt Zakon za Zdravstvena Za{tita za da go olesni toa. Duri i ako planiranata privatizacija na aptekite ne napredne vo neposredna idnina, FZO treba da izgotvi nov model za pla}awe, kako osnova za sklu~uvawe dogovori so aptekite za snabduvawe so lekovi od pozitivnata lista. Potticite vgradeni vo tekovniot model za finansirawe na javnite apteki, ohrabruva razli~ni vidovi neefikasnost i strukturi na prekumerno vrabotuvawe.

Final Report

Page 36

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Od osnovno zna~ewe e FZO pravilno da go proceni vlijanieto na noviot model za pla}awe kako vrz Fondot, taka i vrz aptekite, a pri toa treba da gi zeme predvid verojatnite promeni vo regulativnata ramka za faramacevtskite preparati. Na primer, propisite za obeshrabruvawe na aptekite da izdavaat lekovi bez recepti }e dovedat do zgolemuvawe na brojot na izdadenite lekovi koi {to mo`at da se subvencioniraat od FZO (bidej}i }e se namali praksata na nedozvoleno izdavawe lekovi na {alter). So toa }e se zgolemat rashodite na FZO za lekovi, osven ako toj ne mo`e za{tedi preku poniski ceni za lekovite (kako rezultat na me|unarodnite tenderi), a }e se zgolemi i efikasnosta na aptekite. Ova e kompleksno pra{awe i FZO }e treba da bara poddr{ka za da go razvie modelot za pla}awe na aptekite. Takvata poddr{ka e planirana spored PSMAL, a dopolnitelna poddr{ka vo fazata na proektirawe nema da bide potrebna spored HSRP.

3.3.2

Implementacija

Kako {to be{e spomnato porano, FZO ima{e odreden uspeh vo dizajniraweto na nov model za pla}awe i na dogovorite, no nivnoto sproveduvawe se poka`a kako slabo. 3.3.2.1 Dogovori za primarna zdravstvena za{tita Primarnata zdravstvena za{tita e edinstvenata oblast kade {to novite mehanizmi za pla}awe i dogovorite se implementirani vo tekot na odreden period. Razgovorite so personalot na FZO, privatnite obezbeduva~i na primarna zdravstvena za{tita {to sklu~ile dogovor so FZO i so pacientite, poka`uvaat deka se potrebni podobruvawa vo na~inot na sproveduvawe na dogovorite. Isto taka se ~ini i deka vo Centralnata kancelarija ne e predvideno vrednuvawe na procesot i utvrduvawe i istaknuvawe na problemite. Nema nadgleduvawe i seopfatno sledewe na dogovrite, pla}awata i na odnesuvaweto na obezbeduva~ite vo ramkite na Centralnata kancelarija, {to i pokraj nejzinata vode~ka uloga vo grankite na ovaa oblast, treba da se vostanovi. Opasnost pretstavuva faktot, deka ako ne se sprovedat efektivno, novite dogovori nema da gi postignat posakuvanite podobruvawa vo efikasnosta, }e go zgolemat nezadovolstvoto kaj obezbeduva~ite i kaj pacientite i kone~no, }e go vlo{at kvalitetot na za{titata. Primeri za podobruvawa {to treba da se izvr{at vo implementacijata na dogovorite vo PZZ se slednite: q q q q q Da se obezbedi postoewe na dogovori za site obezbeduva~i na PZZ pred da se izvr{i pla}awe Da se obezbedi deka pla}aweto na dopolnitelnite 30% za izvedba e jasno povrzano so zadovoluvaweto na dogovorenite kriteriumi; Da se obezbedi striktno sledewe na postapkite za fakturirawe i kriteirumite za pla}awe (da se istakne defektniot softver) Da se nadgradat procesite na sledewe (tekovno, samo kuso proveruvawe na validnosta na podatocite i sproveduvawe inspekcii). Da se ispita politikata na FZO {to se odnesuva na pla}aweto na doktorite za pacienti koi {to ne se a`urni so soviet pridonesi ­ osven ako FZO ne dostavuva ~esti izvestija za korisnicite so pravo na lekuvawe do nivnite

Final Report

Page 37

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

registrirani doktori, doktorite ne bi trebalo da bidat kaznuvani za lekuvawe na takvite pacienti vo otsustvo na informacii za nivniot status; q q Da se podobri to~nosta na informaciite za registriranite pacienti, n.pr. izve{tai za po~inati pacienti od relevantni izvori na mese~na osnova; Da se obezbedi striktno sedewe na postapkite za promena na izbraniot dokotr.

Nekoi od ovie postoe~ki slabosti se specifi~ni za primarnata zdravstvena za{tita. Drugite otslikuvaat nekoi od podra~jata kade {to FZO treba generalno da posveti vnimanie. FZO treba jasno da nazna~i odgovornosti i da izgotvi plan za implementacija zaradi poso~uvawe na slabostite vo dogovorite so PZZ. Treba da se nazna~at dopolnitelni resursi vo Centralnata kancelarija za nadgleduvawe na upravuvaweto so dogovorite i sledewe na odnesuvaweto na obezbeduva~ite. Podolu se razgledani nekoi od poop{tite podra~ja, {to vlijaat ne samo vrz PZZ tuku i vrz bolnicite i drugite vidovi za{tita. 3.3.2.2 Izvestuvawe i izdavawe smetki Tovarot na barawata za tekovnoto izvestuvawe i fakturirawe vrz obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita i ogranocite na FZO pretstavuvaat klu~na gri`a. Sega{niot sistem na 'fakturirawe' ima sme{mo visok administrativen tovar, koj {to odvlekuva od drugi, poproduktivni aktivnosti. Toa isto taka ima negativno vlijanie vrz efektivnoto finansisko upravuvawe.. Toa stanuva duri i pofrustrira~ko, so ogled na faktot {to e vo golema merka izli{no. Zafaten so premnogu brzo menuvawe na ovie procesi i gubej}i pritoa vredni informacii, FZO go nema postepeno isfrleno od upotreba ovoj sistem za novite obezbeduva~i na PZZ i bolnici so sklu~eni dogovori. Gri`ite na FZO mo`e da se izbegnat preku vnimatelno planirawe i dizajnirawe na nov sistem za izvestuvawe i fakturirawe, obezbeduvaj}i za site potencijalni korisnici na informaciite deka }e bidat konsultirani pred da se izvr{at promenite, za nivnite potrebi so sigurnost da bidat zadovoleni. Istaknuvaweto na ova pra{awe vo 2004 godina pretstavuva prioritet, dodeka novite barawa za izvestuvawe treba da se sprovedat vo 2005 g. FZO treba da go napravi slednoto: 1. Da gi preispita barawata za podatoci i da gi predizajnira barawata za izvestuvawe za obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita; 2. Da gi predizajnira politikite za participacija, koi {to se povrzani so tekovniot proces na fakturirawe i cenovnikot 3; 3. Da dobie povratni informacii od MZ i obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita okolu predlo`enite promeni; 4. Da obezbedi pismeni napatstvija za novite procesi na izvestuvawe;

3

Treba da se zabele`i deka konsultantot ne izvr{i procenki na vrednosta za toa kako treba da izgledaat strukturite za participacija vo Makedonija. Vsu{nost, potrebata za predizajnirawe e prakti`na ­ odnosno, tekovnata osnova za presmetuvawe na participacijata treba da bide zameneta zaradi novite mehanizmi za izvestuvawe.

Final Report

Page 38

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

5. Da gi sprovede novite procesi vo podra~nite kancelarii na FZO i vo oblastite na Centralnata kancelarija, {to se zasegnati (kako {to e Smetkovodstveniot oddel); i 6. Da go poddr`i sproveduvaweto na obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita. novite procesi na nivoto na

Op{to zemeno, celta vo Makedonija treba da bide postignuvawe na edinstven i integriran proces na izvestuvawe, {to }e gi pokriva barawata za izvestuvawe do FZO, Republi~kiot Zavod za Zdravstvena Za{tita i MZ. Treba da se postignat dogovori za za~estenosta na dostavuvawe, procesite za ureduvawe na podatocite i taka natamu. Vo slu~ajot na bolnicite, cel na dobrata organiziranost na izvestuvaweto bi bilo baraweto od bolnicite {to imaat sklu~eno dogovori da obezbeduvaat mese~ni elektronski izve{tai za site bolni~ki epizodi na osigurenite pacienti, otpu{teni vo tekot na daden klasificiran mesec. Bi mo`elo da se obezbedat slednite podatoci: · Osiguritelen broj · Datum na ra|awe · Pol · Datum na priem · Datum na otpu{tawe · Dijagnoza (ICD-10) · Postapka (ICD-10) Potoa, bi moelo da se dostavuva drug, poseben trimese~en izve{taj za pokazatelite na izvedbata, kako {to e specificirano vo dogovorot.. FZO bi trebalo da ja razgleda mo`nosta za zadr`uvawe na mal procent od buxetot, za priem na navremeni i to~ni podatoci. Vo momentov, postojat seriozni ograni~uvawa za ovoj vid mehanizmi za izvestuvawe ­ zabele`itelno slabi informaciski sistemi vo bolnicite (vklu~uvaj}i i slaba to~nost na podatocite) i ograni~en kapacitet na FZO za obrabotka na nizite na podatoci so takva priroda. Sepak, so cel da se sledi odnesuvaweto na obezbeduva~ite na efektiven na~in, kako i da se osiguraat pravilni pla}awa, FZO treba da raboti vo nasoka na vakviot vid procesi za izvestuvawe. Toa e isto taka i preduslov za voveduvawe na DRG klasifikacija. Barawata za izvestuvawe treba da bidat specificirani vo dogovorot. Se prepora~uva FZO da razmisli okolu potrebnite ~ekori za postepen preod kon takov vid na struktura za izvestuvaewe. Bi trebalo da se istra`at pra{awata vo vrska so privatnosta, osobeno so ogled na novata legislativa {to se izgotvuva. Informaciski sistemi Vo vrska so gorenavedenite komentari okolu izvestuvaweto, treba da se dizajniraat isplatlivi informaciski sistemi, kako poddr{ka na sledeweto i evaluacijata na za[titata obezbedena spored dogovorite. Detalnoto izvestuvawe za sekoja epizoda na za{tita, kako {to se praktikuvalo vo Makedonija dosega, e nekonstruktivno. Toa e skapo vo odnos na resursite i vremeto, a i ne e isplatlivo da se sproveduvaat retrospektivni revizii na poedine~ni epizodi. Baraweto od obezbeduva~ite da izvestuvaat za podatoci {to ne se pribrani, kako nusproizvod na rutinskite aktivnosti e povrzano so visoki tro{oci i bi trebalo vnimatelno da se razgleda. Idealen informaciski sistem bi se dizajniral okolu podatocite potrebni

Final Report

Page 39

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

kako poddr{ka za procesot na gri`a za pacientot, so zadr`uvawe na minimum na dopolnitelnite barawa za izvestuvawe. Vo me|uvreme, od su{tinsko zna~ewe e FZO da gi podobri raspolo`ivite podatoci za poddr{ka na planiraweto, dizajniraweto na dogovori, pregovarawe i sledewe, kako i kapacitetite na personalot dza iskoristuvawe na tie informacii. Toa verojatno }e bara zna~itelna nadgradba na informaciskite sistemi na FZO. Od druga strana, toa }e vklu~uva i utvrduvawe na dopolnitelni podatoci {to se ve}e dostapni za poddr`uvawe na tie funkcii, no tekovno se neiskoristeni. Planiraweto na informaciski sistemi za obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita i razvivaweto nacionalna strategija za zdravstven informaciski sistem }e bidat poso~eni preku edna od planiranite komponenti na HSRP. Celta na ovie komentari e da se naglasat va`nite principi {to treba da se po~ituvaat vo idnina. 3.3.2.3 Planirawe Na FZO mu e potreben kapacitet za planirawe na toa{to treba da se postigne vo tekot na odreden period pred da se sklu~i soodveten dogovor za toj period. Vo ovaa faza, planiraweto se sostoi od utvrduvawe na uslugite {to bile obezbeduvani vo prethodnata godina, a ne e povrzano so potrebite na korisnicite. Za fazata na planirawe vo Makedonija potrebno e mnogu pove}e vreme i resursi {to & se dodeleni dosega, kako i povnimatelen priod. Uspe{noto planirawe bara da se zemat vo predvid tekovnite celi na zdravstveniot sektor ({to zna~i deka MZ treba da gi definira) i vo rana faza da se obezbedat mo`nosti za predlagawe zna~ajni promeni. ]e treba da se izvr{at procenki za prioritetnite promeni (vo idealen slu~aj, vrz osnova na dokazi, kako na primer analiza na isplatlivosta). Isto taka e potrebno {to e mo`no pogolem broj zasegnati strani da bidat vklu~eni vo procesot na planirawe i da imaat mo`nost da komentiraat. Seopfatniot plan za bilo koja dadena godina bi vklu~uval: · · · · · · · Finansirawe (kolku treba da se potro{i, kako }e se dobijat sredstvata) Resursi (kakov vid resursi }e bidat potrebni spored tip i koli~ina, n.pr. broj na bolni~ki kreveti) Proizvodi (kakov vid na uslugi treba da se sozdadat spored tip i obem, n.pr. transplanti na organi) Kako }e se obezbeduvaat uslugite (tajming, postavenost) Vrednost na proizvodite (so vklu~en kvalitet na za{tita, zdravstveni ishodi) Odgovornosti (koj }e bide odgovoren za sekoja poedine`na aktivnost vo planot) Procesi na sledewe i evaluacija

Na samiot po~etok na finansiskata godina bi trebalo da se izgotvi nacrt i da cirkularno da se isprati zaradi diskusija. Finaliziraweto na planot bi trebalo da bide povtorliv proces, zasnovan na podobruvawata napraveni na nekolku nacrti. Vo Makedonija, vo idealen slu~aj, FZO i MZ zaedni~ki bi go vodele procesot, so toa {to i dvete strani bi obezbeduvale zna~itelni vlezni kategorii, a pokraj niv toa bi go pravele i zdravstvenite zdru`enija i potencijalnite potro{uva~i. Verojatno }e bidat potrebni nekolku godini pred da stane izvodlivo usvojuvaweto na taka seopfaten proces na planirawe, za poddr{ka na sklu~uvaweto dogovori. Sepak, FZO bi trebalo da zapo~ne so voveduvaweto na osnovnite potrebni procesi.

Final Report

Page 40

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3.3.2.4 Odreduvawe na ceni Efektivnoto sklu~uvawe dogovori vo golema merka zavisi od odreduvaweto ceni. Se ~ini deka tekovnite priodi kon odreduvaweto ceni za uslugite nabavuvani od FZO ne se rigorozni, pa taka cenite {to se dobivaat ne gi davaat potticite kon koi celi FZO. Odreduvaweto ceni treba da go ohrabri obezbeduvaweto isplatliva za{tita vo soodvetna postavenost {to nudi vrednost za parite. Na primer, ako pacientite se najdobro lekuvaat so dnevna (ambulantna) hirurgija, ili pak najdobro im e ako se otpu{taat na lekuvawe vo doma{ni uslovi, toga{ stapkite na pla}awe bi trebalo da go ohrabruvaat toa. Strukturata na odreduvaweto ceni isto taka treba da ovozmo`i i minimalno nivo na kvalitet. Na primer, FZO ima sraboteno ne{to okolu definiraweto deka kapitacionata vrednost za dogovorite vo privatnata primarna zdravstvena za{tita e dovolna. Sepak, privatnite lekari ne bi se soglasile deka nivoata na nadomestuvawe se dovolni za tie da mo`at da obezbeduvaat kvalitetni uslugi ­ a postojat i jasni barieri za vospostavuvawe grupna praksa (poradi tro{ocite za naemnina), ne{to {to FZO i MZ bi trebalo da se potrudat da go ohrabrat. Vo slu~ajot so bolni~kite uslugi, postaveni se diferencijalni ceni za isti vidovi uslugi {to gi obezbeduvaat razli~ni ustanovi. Se ~ini deka nema nekoja zdrava metodologija zad nivoata na cenite ­ tuku, tie se odreduvaat prvenstveno za da se odr`at prethodnite nivoa na prihodi. Pokraj toa, kako {to i prethodno be{e zabele`ano, takvoto diferencijalno odreduvawe na cenite gi potkopuva celite za transparentnost, ramnopravnost (isto pla}awe za ista rabota) i efikasnost. So ogled na toa deka FZO {totuku gi vovede ovie novi modeli za pla}awe i seu{te gi razviva svoite kapaciteti za sklu~uvawe dogovori, ne iznenaduva faktot deka metodologiite za odreduvawe ceni se daleku od idealni. Sepak, na personalot na FZO mu treba poddr{ka vo razvivaweto podobreni metodologii preku razli~ni vidovi tehniki za izgradba na kapaciteti, vklu~uvaj}i ja tuka i obukata. Vo slu~ajot na bolni~kite dogovori, FZO treba da ja razgleda mo`nosta za sproveduvawe na nacionalna studija za odreduvaweto tro{oci za bonicite, so pomo{ na mustra od vnimatelno izbrani bolnici, {to bi bile iskoristeni za vospostavuvawe realni prose~ni tro{oci za uslugite i za definirawe na standardni ceni. Ako se dizajniraat vnimatelno, podatocite pribrani vo tekot na takvata studija bi mo`ele isto taka da go poddr`at odreduvaweto tro{oci spored DRG (so primena na klasifikacija na nekoja druga zemja), {to bi mu pomognalo na FZO vo negoviot proces na planirawe za implementacija na DRG. 3.3.2.5 Dizajn na dogovorite Va`no e za dvete strani, da gi razberat i prifatat svoite odgovornosti spored dogovorot, kako i da ima jasno definirawe na toa {to se bara ({to vklu~uva jasna kategorizacija i definirawe na uslugite). Dogovorot bi trebalo da go pokriva slednoto: Zakoni i definicii Uslugi {to se obezbeduvaat (po vidovi i obem na za{tita vo slu~aj na bolni`ka za{tita ­ mo`e da se javi potreba za nekoi specijalisti~ki uslugi so visoki tro{oci da se 'izvadat od vrzopot' na pla}awata po slu~aj, bidej}i klasifikacijata na uslugite e mo{ne zbiena) Standardi, n.pr. informacii za pacientite, klini~ki pateki, povratni informacii od pacientite

Final Report

Page 41

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Barawa za izvestuvawe Klini~ka revizija Nadvore{na revizija Metoda na pla}awe Cena po slu~aj Jasni penali za neispolnuvawe na sklu~eniot dogovor Upravuvawe so dogovorot ­ Poedine~ni lica za kontakt i delegati za dogovornite pra{awa Jasni metodi za re{avawe na sporovi Prekinuvawe na dogovor. Golem broj od ovie ve}e se pokrieni vo verzijata na dogovort so FZO {to mu be{e dostapna na konsultantot. Sepak, FZO bi trebalo da razmisli za obezbeduvawe pove}e poedinosti okolu barawata za izvestuvawe, klini~kata revizija, standardite i upravuvaweto so dogovorot. Kon krajot na 2004 g., FZO treba da vlo`i napori i da po~ne da razgovara za dizajnot na dogovorite so obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita i da dobie povratni informacii za podobruvawata {to bi mo`ele da se napravat. 3.3.2.6 Sledewe i kontrola FZO treba da go napu{ti kontroliraweto na obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita preku fizi~ki inspekcii i da go prifati priodot na koncetrirawe vrz celno orientirani ispituvawa na pomali mustri. Alternativniot proces bi se sostoel od slednite ~ekori: · bi trebalo da se vr{i avtomatizirana proverka na sekoja epizoda na za{tita vo dosieto so podatoci vo podra~nata edinica na FZO, pri {to bi se proveruvalo dali pacientot imal pravo na pokrivawe, potoa vidot na za{tita {to bil obezbeden i dali vidot na uslugi bil pravilno utvrden pri avtomatiziranata proverka, bi trebalo da se izvr{i {ematska analiza, so koja bi se vr{ela kako vremenska, taka i sporedba so niza sli~ni obezbeduva~i i bi se utvrduvale nedoslednostite koi {to bi mo`ele da se odredat kako celi za ponatamo{ni proverki (na primer, bi mo`elo da ima nenadejna promena vo odnosot na pacienti so sekundarna dijagnoza {to, spored sistem zasnovan na DRG, bi mo`elo da zna~i deka obezbeduva~ot 'se kockal', menuvaj}i gi praktikite na {ifrirawe za da se zgolemi kompleksnosta na za{titata na pacientot, a so cel da se privle~e povisok iznos na pla}awe) Vrz osnova na nedoslednostite vo {ematskata analiza, se izbiraat bolnici za revizija i specifi~ni podatoci od evidencijata {to treba da se revidiraat (treba da se organizira sobirawe na takvite podatoci, pred da se izvr{i pseta na teren). Potoa se revidiraat poedine~nite podatoci od evidencijata vo odnos na toa dali za{titata bila soodvetna i so dobar kvalitet.

·

·

·

Ovoj vid na sledewe i proces na revizija, {to vklu~uva sledewe preku {ematska analiza na odensuvaweto na obezbeduva~ot, kako rezultat }e obezbedi poefektivna kontrola i ima su{tinsko zna~ewe kako za efektivno voveduvawe na model za pla}awe, kade {to uslugite se definiraat spored posofisticirana klasifikacija, kako {to e DRG, taka i onamu kade {to postoi pogolema opasnost od 'kockawe' ­ na primer, so

Final Report

Page 42

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

pomo{ na {ifri da se prefrluvaat pacienti kon DRG {to privlekuva povisoka stapka na pla}awe. So primena na paralelen proces na sledewe na izvedbenite pokazateli, dostavuvani na sekoi tri meseci, spored sega{nit rakovodstva bi se potkrepila evaluacijata na sevkupnata izvedba. Od su{tinsko zna~ewe e postoeweto na proces so koj {to bi se istaknuvale rezultatite od procesot na sledewe, a dogovorite i pla}awata bi se modifikuvale soodvetno. Centralnata kancelarija bi trebalo da ima mnogu posilna uloga vo idnina, za da im dade poddr{ka na funkciite za sevkupno upravuvawe i sledewe na dogovorite. Programa za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi So cel da se vospostavi kontrola nad rashodite za farmacevtski preparati, so istovremeno obezbeduvawe na kvalitetna za{tita, FZO treba da odigra va`na uloga so svoeto vlijanie vrz odnesuvaweto povrzano so prepi{uvaweto lekovi vo Makedonija, obezbeduvaj}i kako finansiski, taka i nefinansiski pottici za isplatlivo iskoristuvawe na lekovite. Dizajnot na noviot model za pla}awe na aptekite treba da sodr`i takvi pottici, no isto taka e razumno i da se obezbedi povratno informirawe kon lekarite, vo vrska so racionalnite praktiki na prepi{uvawe. Se prepora~uva FZO da ja ragleda mo`nosta za voveduvawe Programa za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi. Zemaj}i gi lekarite od primarnata zdravstvena za{tita kako celni to~ki, Programata za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi bi ja koristela postoe~kata baza na podatoci {to se odnesuva na receptite za lekovi od pozitivnata lista, za da obezbedi povratni informacii do prepi{uva~ite vo vrska so: · · · koli~inata i tro{ocite za lekovite {to tie gi prepi{uvaat vo tekot na odreden period (trimese~no, godi{no); razlikite vo nivnite {emi na prepi{uvawe, vo sporedba so nivni kolegi; i nivnata usoglasenost so terapevtskite napatstvija i programite za upravuvawe so lekovi, vospostaveni na nacionalno nivo.

Programite za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi se primenuvaat vo nekolku zemji so sistem na univerzalno zdravstveno osiguruvawe i se poka`alo deka ja podobruvaat efektivnosta na tro{ocite kaj receptite i obezbeduvaat zna~itelni za{tedi vo rashodite za lekovi. Dobri primeri na efektivni programi za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi mo`at da se najdat vo Estonija i Avstralija. Ova }e stane u{te pova`no za FZO, bidej}i se vr{i s# pogolem pritisok vrz aptekite da prestanat da izdavaat lekovi bez recepti, {to verojatno kako rezultat }e ima zgolemen broj na recepti za lekovi od pozitivnata lista {to se subvencioniraat od FZO. Ednostavno re~eno, FZO tekovno pla}a za lekovite {to se primenuvaat vo lekuvaweto na sostojbi kade {to se dostapni poisplatlivi lekovi za takvite sostojbi (ist tro{ok za podobar ishod, ponizok tro{ok za ist ishod, pa duri i ponizok tro{ok za podobar ishod). Osven ako iskoristenosta ne stane poefektivna vo smisla na tro{ocite, rashodite na FZO za lekovi verojatno zna~itelno }e se poka~at. Programata bi trebalo da se vovede paralelno so izgotvuvaweto programi za upravuvawe so lekovi, {to bi se odnesuvale na lekovi so visoki tro{oci i golemi koli`ini (kade {to ima golemi mo`nosti za za{tedi); nacionalni terapevtski napatstvija; kako i drugi preporaki dostaveni od konsultant za farmacevtski preparati za podobruvawe na bolni~koto upravuvawe so lekovi. Ovaa aktivnost bi trebalo da bide del od HSRP komponentata, so koja se razgleduva racionalnata upotreba na lekovite i farmacevtskata reforma, a taa bara i solidna koordinacija so MZ (vidi Del 3.7).

Final Report

Page 43

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3.3.2.7 Evaluacija Evaluacijata vklu~uva izvlekuvawe zaklu~oci vo vrska so efektivnosta na dizajnot na dogovorite i procesot na implementacija, so cel da se utvrdat mo`nostite za idni podobruvawa. So nea mo`e da se razgleduva kolkava bila efektivnosta na procesot na planirawe ili na rutinskoto upravuvawe za poddr{ka na dogovorot, ili dali toa obezbedilo vrednost za parite. FZO vo momentov ne vr{i bilo kakva rutinska evaluacija na svoite godi{ni dogovori so obezbeduva~ite, nitu pak ima izvr{eno formalna evaluacija na vlijanieto na noviot mehanizam za sklu~uvawe dogovori so obezbeduva~ite na primarna zdravstvena za{tita, koj {to egzistira ve}e nekolku godini. Mnogu mal broj zemji imaat vospostaveno efektiven, sistemski sistem za evaluacija. Sepak, va`no e FZO vo idnina da zapo~ne da gi utvrduva celite i zada~ite na svojata niza razli~ni 'programi' ­ na primer, nabavkito bolni`ki uslugi ­ i da procenuva seopfatno dali na~inot na koj {to tie se sproveduvaat e efektiven. Strukturiraniot priod vklu~uva: 1. Utvrduvawe na celite na evaluacijata 2. Definirawe na obemot na evaluacijata 3. Utvrduvawe na pra{awata {to treba da se postavat vo vrska so sproveduvaweto i obezbeduvaweto uslugi; 4. Postavuvawe sporedbeni referentni to~ki (spored koi se procenuva vrednosta na programata) 5. Utvrduvawe barawa za podatocite i metodologija 6. Izgotvuvawe raboten plan 7. Izbirawe tim za evaluacija Formalnata evaluacija mo`e da bide skap proces {to odzema dosta vreme. No sepak e va`no FZO i MZ da po~nat da razgleduvaat vo grubi crti nekoi priodi kon evaluacijata na novite modeli za pla}awe i na dogovorite. Nekolku primeri bi bile pregledi na stavovite na personalot i na pacientite, seopfaten pregled na izve{taite od sledewe, rangirawe na u~esnicite vo procesot. 3.3.2.8 Pregovarawe okolu dogovorite Edna od glavnite karakteristiki na zdravstven sistem {to funkcionira dobro, e visokiot stepen na sorabotka pome|u nabavuva~ite i obezbeduva~ite, izgradena vrz odnos na doverba i po~it. Toa seu{ten e e vostanoveno vo Makedonija. Iako dogovorite se vovedeni od neodamna, procesot na pregovarawe ima mnogu ograni~uvawa {to treba da se poso~at. Vo najgolem del, tekovniot proces se sostoi od toa deka FZO gi diktira svoite uslovi za poedine~nite obezbeduva~i na zdravstvena za{tita, koi pak nemaat mo} za pazarewe, bidej}i zavisat od HIF vo odnos na prihodite i nemaat dovolno kapaciteti za pregovarawe okolu dogovorite ili za nivno upravuvawe. Efektivnoto sklu~uvawe dogovori bara dvete strani da bidat ramnopravni. FZO treba da razmisli za voveduvawe proces na pregovarawe {to bi bil pove}e konsultativen i transparenten i {to ovozmo`uva razgovarawe vo vrska so sevkupnite nivoa na finansirawe, so op{tite principi zad dogovorite, kako i so sodr`inata na poedine~nite dogovori.

Final Report

Page 44

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

FZO treba da ja zeme predvid primenata na drugi modeli za pregovarawe vo Makedonija. Edna opcija {to bi mo`elo da se razgleduva e priodot prifaten vo Slovenija, ~ij {to zdravstven sistem e strukturiran sli~no na toj vo Makedonija, so edinstven nacionalen osiguritelen fond {to funkcionira kako nezavisna agencija, i prvenstveno javni obezbeduva~i na zdravstvena za{tita (vidi Slika 3). Slika 3: Proces na pregovarawe okolu dogovorite za zdravstvena za{tita vo Faza 1: Slovenija :

Pregovarawe okolu vkupniot buxet i negova raspredelba niz podsektorite (bolnici, zdravstveni centir, op{ta praksa, apteki, laboratorii i dr.).), kako i pra{awa povrzani so op{ti principi. Nameneti za prefrluvawe na ideite za politiki i planirawe vo buxetski brojki U~esnici: MZ, FZO, profesionalni zdru`enija (i, vo idealen slu~aj, potro{uva~i)

Faza 2: Pregovarawe okolu op{tite pravila za nabavka za sekoj sektor (n.pr. bolnici, primarna

zdravstvena za{tita, apteki), {to vodat do Op[t dogovor, {to bi va`el za site obezbeduva~i vo toj podsektor

U~esnici: MZH, FZO, profesionalni zdru`enija za soodvetniot podsektor.

Faza 3: Finalizirawe na poedine~nite dogovori pome|u FZO i obezbeduva~ot na zdravstvena za{tita. U~esnici: FZO, obezbeduva~ na zdravstvena za{tita

Glavnite gri`i kaj slovene~kiot proces se dolgotrajnite pregovori i pote{kotiite vo postignuvaweto soglasnost vo odreden prifatliv vremenski period. Ovoj problem verojatno }e bide i pogolem vo Makedonija, kade {to podelenosta pome|u FZO i obezbeduva~ite e pogolema. Isto taka, direktnata vklu~enost na obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita vo raspredelbata na buxetot go ote`nuva praveweto strate{ki promeni (na primer, te{ko e da se raspredelat pove}e finansii za primarna zdravstvena za{tita, so cel da se poddr`i odredena nasoka na politikite, koga odlukite se pod vlijanie na pomo}nite direktori na bolnicite). Sepak, so steknuvawe pogolemo iskustvo, zemjite poka`uvaat tendencija na podobruvawe na efikasnosta vo pregovaraweto, a ima nekolku klu~ni strategii {to mo`at da se usvojat. Najva`no e FZO da postavi presedan na sorabotka {to e mo`no poskoro (namesto nesorabotliviot priod koj {to tekovno se primenuva). 3.3.2.9 Razvivawe zdravi odnosi so obezbeduva~ite Dosega, ovoj del prete`no se odnesuva{e na tehni~ki pra{awa. Sepak, edno od 'pomekite' podra~ja na koei {to treba FZO da se koncentrira e vospostavuvaweto otvoreni odnosi so obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita, izgradeni na doverba. Prou~uvaweto na nabavuva~ite na me|unarodno nivo, poka`alo deka procesot na

Final Report

Page 45

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

izgradba na odnosi so obezbeduva~ite e verojatno pova`en otkolku samiot proces na sklu~uvawe dogovori. Glavna pri~ina za negovata va`nost e deka e preskapo da se napi{e i da se revidira dogovor za sekoj obezbeduva~ na zdravstvena za{tita, {to }e gi pokrie site eventualnosti i deka mora da postoi element na doverba vo procesot na sklu~uvawe dogovori. Vklu`uvaweto na obezbeduva~ite vo planiraweto, spodeluvaweto informacii i poka`uvaweto podgotvenost za kompromis, se nekoi od priodite {to mo`at da pridonesat kon izgradbata i odr`uvaweto na doverba. Toa }e ide predizvik za FZO, osobeno zatoa {to za nabavuva~ite niz cel svet pretstavuva te{kotija da regrutiraat i da zadr`at klini~ki eksperti koi {to mo`at da se povrzat so obezbeduva~ite i da go imaat nivnoto po`ituvawe. Tekovnata situacija e poblisku do konkurencija, {to zna~i deka e potrebno da se izodi dolg pat za da se postigne integriran pogled vrz zaedni~kite problemi, {to baraat aktivnosti na zasnovani na sorabotka. Mo`ebi ova ne mu se ~ini va`no na FZO vo momentov, bidej}i ramnote`ata na mo}ta le`i kaj FZO, kako edinstven nabavuva~ na zdravstvena za{tita, a obezbeduva~ite treba da potpi{uvaat dogovori. Sepak, kako {to obezbeduva~ite }e gi podobruvaat svoite upravuva~ki kapaciteti, ovaa ramnote`a na mo}ta verojatno }e se pomesti, bidej}i obezbeduva~ite imaat klini`ka stru~nost za definirawe na toa {to se obezbeduva, za FZO }e bide te{ko da vodi rasprava. Dobra po~etna to~ka bi pretstavuvalo pregleduvaweto na procesite na pregovarawe, kako {to e prepora~ano vo prethodniot del, obezbeduvaweto lice za kontakt vo FZO za sekoj obezbeduva~ na zdravstvena za{tita so sklu~en dogovor ( a toj kontakt da ne e direktorot) i vospostavuvaweto praksa na otvoren dijalog i me|usebna poddr{ka so obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita. Za da se osigura deka liceto za kontakt ima dovolno vreme da gi istakne gri`ite, bi bilo potrebno da se ima pove}e od edno lice {to upravuva so dogovorite na stranata na FZO. 3.3.2.10 Ohrabruvawe na podobruvawata vo klini~kata praktika Golem broj javni nabavuva~i na zdravstvena za{tita, kako {to e FZO, ne ja prepoznavaat svojata uloga vo ohrabruvaweto na podobruvawata vo klini`kata praktika. Ova e edinstveniot, najkorisen pridones {to eden nabavuva~ mo`e da go dade vo zdravstveniot sektor. Sepak, promenite treba da bidat potkrepeni so dokazi i da podle`at na nau~na evaluacija. FZO treba da ima pristap i da mo`e da ja tolkuva, nizata informacii za efektivnosta na uslugite, vo vrska so tro{ocite, i za tehnologiite (kako {to se Cochrane Collaboration i Medline). Potrebno e da se razvie kultura na spodeluvawe informacii pome|u obezbeduva~ite i FZO, {to se odnesuvaat na za{tita zasnovana na evidentirani dokazi. So posebnata aktivnost na Procenka na zdravstvenata tehnologija, {to se predlaga spored HSRP, bi se oti{lo ~ekor ponapred i bi se razvile kapaciteti vo FZO (i verojatno vo MZ) za sproveduvawe na svoi sopstveni prou~uvawa na efektivnosta vo vrska so tro{ocite. Sepak, najva`en ~ekor vo ovaa faza e FZO da ja sfati svojata obvrska da povlijae vrz klini~kata praktika i da razvie kapaciteti za povrzuvawe so obezbeduva~ite na ova nivo. 3.3.2.11 Konkurentno u~estvo na tenderi Kone~no, edna oblast {to FZO }e treba da ja razgleda vo idnina e razvojot na konkurentno u~estvo na tenderite za obezbeduvawe zdravstveni uslugi.

Final Report

Page 46

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Za da bide uspe{en nekoj model {to gi razdeluva funkciite obezbeduva~ i nabavuva~, treba da postoi odredena verojatnost deka }e ima konkurencija, ili pak zakana od konkurencija, pome|u obezbeduva~ite. Vo sega{ni uslovi, FZO vo osnova e edinstveniot izvor, bez nikakva konkurencija pome|u obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita vo odnos na obezbeduvaweto na uslugi. Ova va`i pomalku za obezbeduva~ite na primarna zdravstvena za{tita, otkolku za drugite obezbeduva~i, kako {to se bolnicite. Dosega, dogovorite so bolnicite sosema malku pretstavuvaat ne{to pove}e od globalni buxeti, {to im ovozmo`uva da funkcioniraat kako porano. Verojatno e deka FZO }e treba u{te nekolku godini da prodol`i so obezbeduvaweto godi{ni dogovori za site javni obezbeduva~i na zdravstvena za{tita (vo najmala raka za bolnicite), spored koi }e se obezbeduvaat uslugi vo soglasnost so {emata za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, bez da ima potreba od konkurencija. Konkurencijata ne e po`elna karakteristika, vo situacija koga obezbeduva~ite se edinstveniot izvor na za{tita vo nekoja oblast, a ako za niv ne se obezbedat dogovori, toga{ }e strada pristapot na zaednicata do za{tita. Tuka postoi i tendencija kon visoki tro{oci za zdelkite, kako i nepovolno vlijanie vrz kulturite na javnite slu`bi i spodeluvaweto na informacii za poddr{ka na istrauvaweto i inovativnosta. Sepak, nedostigot od konkurencija mo`e da gi zadu{i inicijativite za podobruvawe na efikasnosta i za prifa}awe na priod fokusiran na pacientite. Eden priod za koj bi mo`el da razmisli FZO vo idnina, e voveduvaweto konkurencija pome|u javnite i privatnite obezbeduva~i, vo slu~ai koga postojat jasni pridobivki za zaednicata. Vo primerite bi bile vklu~eni potrebite od novi uslugi, potoa potrebata od dopolnitelni uslugi za kus vremenski period, pri niski tro{oci za infrastruktura (poradi {to udvojuvaweto e pomalku odvi{no), ili pak koga ima neramnote`a vo iskoristenosta ne postoe~kite kapaciteti. Vo toj slu~aj, tenderite bi mo`ele da bidat sprovedeni za odredena niza na uslugi. Ova ne e priod {to FZO bi trebalo da go zeme predvid nekolku godini, s# dodeka ne se vospostavat silni kapaciteti za planirawe i sproveduvawe tenderi (vidi Del 3.3.4), a toa verojatno nema da se slu~i dodeka trae HSRP. Otkako toa }e se vospostavi, FZO }e treba vnimatelno da utvrdi kriteriumi spored koi konkurencijata bi bila prifatliva, kako i kriteriumi za edinstven izvor.

3.3.3

Izgradba na kapaciteti za efektivno nabavki

Vo prethodniot del bea pretstaveni osnovite na barawata za procesite za podobruvawe vo oblastite {to se va`ni za efektivno nabavki. So cel da se razvijat, implementiraat i pre~istat ovie procesi na tekovna osnova, FZO treba da ima dovolno kapaciteti vo odredeni oblasti {to ja poddr`uvaat funkcijata na efektivno nabavki. Efektiven nabavuva~ treba da mo`e da go pravi slednoto: · · · · · Merewe na potrebite (planirawe na zdravstvenite uslugi) Rangirawe na investiciite vo smisla na vrednost za pari Sproveduvawe tenderski procesi Izgotvuvawe i pregovarawe okolu dogovori Sledewe i evaluzacija na izvedba

Ima klu~ni oblasti vo koi FZO treba da izgradi kapaciteti (dali preku obuka, sledwew ili transfer na znaewa). Tuka se vklu~eni:

Final Report

Page 47

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Planirawe Dizajnirawe na dogovori Pregovarawe Tehniki za odreduvawe tro{oci Stattisti~ka analiza i izvestuvawe Sledewe i evaluacija Podobruvawe na klini`kiot kvalitet FZO }e treba da razvie strategija za izgradba na kapacitetite na personalot vo ovie oblasti. Isto taka e verojatno deka }e bide potrebno odredeno organizacisko prestrukturirawe, osobeno vo Centralnata kancelarija, ako FZO saka efektivno da ja izvr{uva funkcijata na nabavki. ]e treba da se dodeli zgolemen iznos na resursi za planirawe, upravuvawe i sledewe na dogovorite vo Centralnata kancelarija, zaradi poddr{ka na ogranocite i obezbeduvawe efektivna koordinacija vo tie oblasti. Eden od glavnite prioriteti e, vo tekot na 2004 g., da se obezbedi institucionalizirawe na tekovnite procesi {to slu`at kako poddr{ka za voveduvaweto na novite dogovori so bolnicite. Procesot seu{te treba da ima poddr{ka od Rabotnata grupa (iako mo`ebi so po{iroko u~estvo), no treba da ima i podobra komunikacija so personalot na FZO, okolu razvojnite slu~uvawa, a promenite vo procesot treba da se integriraat vo normalnoto funkcionirawe.

3.3.4

Snabduvawe

FZO e tekovno odgovoren za snabduvawe so lekovi, medicinski materijali i nemedicinski materijali (vklu~uvaj}i pogodnosti, kako elektri~n struja i drva) vo ime na ustanovite za zdravstvena za{tita, kako i materijali i uslugi za svoja vnatre{na upotreba. Toa e oblast {to nudi zna~itelna mo`nost za odvi{ok i izmama. Sekako, postojat i evidentirani dokazi deka FZO vo minatoto obezbeduval specijalen tretman za odredeni dobavuva~i, kako i deka sproveduval nekontrolirano i neplanirano snabduvawe i vooop{to, imalo zloupotreba na fondovite na razli~ni na~ini, barem s# do 2003 g. Pokraj toa, poznato e deka cenite na lekovite i medicinskite materijali {to gi snabduva FZO se visoki spored me|unarodni standardi, a nudat i niska vrednost za parite. Pred s# nema zakonska osnova za FZO da izvr{uva snabduvawe vo ime na ustanovite za zdravstvena za{tita. Toj ja ima prifateno ovaa uloga neformalno, a negovata centralizirana uloga se poka`ala kako neefikasna i destruktivna za klini~kata praktika na nivo na ustanovi. Pra{aweto dali FZO bi trebalo da izvr{uva snabduvawe vo ime na ustanovite za zdravstvena za{tita, barem za odreden kus period vo idnina, dodeka obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita razvijat kapaciteti da upravuvaat so toa pra{awe samite, treba da se istakne kako prioritet. Ako FZO ja zadr`i ovaa funkcija za vreme na takov kus period , toga{ treba d vovede poefektivni sistemi za upravuvawe so procesot na snabduvawe, so vklu~uvawe na podobro finansisko upravuvawe. Ako se ostavi ova pra{awe nastrana, toga{ postojat golem broj promeni {to treba da se napravat kaj generi~kite procesi na snabduvawe vo ramkite na FZO. Vistinskite ~ekori se prezemaat vo odnos na vostanovuvaweto nacionalna ramka za snabduvawe, pri {to Vladata voveduva zna~itelni promeni vo Zakonot za Javno Snabduvawe i vospostavuva centralna agencija za snabduvawe. Kako odgovor na

Final Report

Page 48

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

toa, FZO treba da gi modifikuva sopstvenite procesi na snabduvawe, za da se obezbedi pogolema transparentnost i efikasnost, i da se ispolnat zakonskite uslovi. Pokraj toa, personalot ima ograni~eno iskustvo so modernaite praktiki na snabduvawe i treba d bide soodvetno obu~en za da gi izvr{uva pravilno svoite ulogi, so obezbedeni adekvatni prira~nici i dokumentacija za postapkite na snabduvawe. Vo vrska so toa, od 2004 g., FZO ima prezemeno zalo`ba i obvrska da sproveduva me|unarodni tenderi za mnozinstvoto lekovi od listata i zabolni~kite lekovi, kako i drugi materijali za zdravstveniot sektor, so cel da se postignat namaleni i me|unarodno sporedlivi ceni. Vrabotenite imaat malku iskustvo so me|unarodnite tenderi i nivnite kapaciteti vo ovaa oblast treba da bidat zajaknati. Pokraj toa, treba da se odr`at seminari za podignuvawe na svesta za praktikite vo snabduvaweto, kade {to bi bile vklu~eni site vraboteni vo FZO, za da stanat svesni za pravilnite procesi. Spored PSMAL be{e anga`iran me|unaroden konsultant za da raboti so FZO, na zajaknuvaweto na praktikite vo snabduvaweto (i distribuiraweto) i za poddr{ka na primenata na me|unarodni tenderi. Ovaa rabota }e ja pokrie tehni~kata poddr{ka za snabduvaweto i odreduvaweto ceni, kako i izgradbata na kapaciteti vo snabduvaweto. Se o~ekuva konsultantot da raboti so FZO i na razvivaweto idna strategija za snabduvawe so farmacevtski preparati i medicinski materijali, razgleduvaj}i gi mo`nostite za delegirawe na odgovornostite za snabduvawe nazad kon instituciite za zdravstvena za{tita, vo soglasnost so zakonskite barawa, ili pak utvrduvaj}i alternativna strategija so koja se maksimiziraat za{tedite od efikasnosta, a istovremeno se obezbeduva dovolna fleksibilnost kaj obezbeduva~ite za da upravuvaat so svoite raboti. I dodeka vakvata poddr{ka }e gi pokrie pove}eto pra{awa okolu snabduvaweto, verojatno }e ima potreba od dopolnitelna obuka vo vrska so modernite praktiki vo snabduvaweto, za siot personal so klu~ni odgovornopsti vo snabduvaweto. So tekovnoto prestrukturirawe na ~ove~kite resursi vo FZO, te{ko e da se utvrdat brojkite, no se o~ekuva da bidat vklu~eni okolu 5 vraboteni. Kon krajot na rabotata poddr`ana od PSMAL, se prepora~uva konsultantot za snabduvawe da sprovede revizija na ve{tinite i procenka za potrebite od obuka, za da se formalizira prirodata na barawata za dopolnitelna obuka i da se razgleda kako taa najdobro mo`e da se obezbedi. Oblastite na obuka mo`e da vklu~uvaat dizajn i evaluacija, izvestuvawe od dobavuva~ite, upravuvawe so dogovori, sledewe na izvedbata na snabduvaweto, uskladi{tuvawe i kontrola na rezervi i re{avawe na sporovi. Opciite za odr`uvawe vklu~uvaat modelirani kursevi za obuka vo Makedonija, obezbedeni od strana na lokalni ili me|unarodni obu~uva~i, kako i me|unarodno ponudeni kursevi za poedinci. Sepak, vo idealen slu~aj, Vladata bi izgotvila mre`a za obuka, {to bi bila pod Agencijata za snabduvawe, so koristewe na nacionalnite institucii, koja {to od svoja strana }e dade poddr{ka za obukata na presonalot na FZO.

3.3.5

Rezime na preporaki

Vo prethodnite stavovi seopfatno bea definirani oblastite {to FZO treba da gi istakne vo smisla na zajaknuvawe na negovata funkcija na nabavuva~. Glavnata oblast kade {to HSRP treba da dade poddr{ka e podobruvaweto na modelite za pla}awe na obezbeduva~ite i sklu~uvaweto dogovori, kako i sevkupnoto zajaknuvawe na funkcijata na nabavki.

Final Report

Page 49

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Podobruvawe na modelite za pla}awe na obezbeduva~ite i sklu~uvaweto dogovori Jadrenite preporaki bi opfatile: Zajaknuvawe na dizajnot na modelite za pla}awe i na dogovorite za primarnata zdravstvena za{tita, bolni~kata za{tita i aptekite, so pokrivawe na: q q q q q Podobreni pottici za obezbeduva~ite na PZZ i voveduvawe na dosledni modeli za pla}awe na javnite i privatnite obezbeduva~i; Pre~istuvawe na modelot za pla}awe na bolnicite, {to bi bilo odraz na principite za ednakvo pla}awe za ednakov trud; Razvoj na poprecizni standardi za uslugite {to se obezbeduvaat spored PZZ i bolni~kite dogovori; Polo`uvawe temeli za razvoj na DRG klasifikacija (kako na primer nadgradba na bolni~kite praktiki na {ifrirawe); Dizajnirawe na nov model za pla}awe na aptekite i voveduvawe proces na sklu~uvawe dogovori;

Voveduvawe podobreni procesi za poddr{ka na sproveduvaweto n ovie dogovori, vklu~uvaj}i: q Postepeno isfrluvawe na tekovniot sistem na izvestuvawe i fakturirawe, negova zamena so poisplatliv proces na izvestuvawe, so koj {to se olesnuva efektivnoto upravuvawe so dogovori i sledewe na odnesuvaweto na obezbeduva~ite; Podobruvawe na dostapnosta na podatocite za poddr{ka na efektivnoto nabavki i na kapacitetite na FZO za negovo efektivno iskoristuvawe; Podobreni proces na planirawe, pred da se sprovede dizajniraweto i pregovaraweto okolu dogovorite za obezbeduva~ite, kade {to bi bile vklu~eni MZ i pretstavnici na klinite; Porobusen priod kon odreduvaweto na tro{ocite za uslugite, vklu~uvaj}i go i voveduvaweto nacionalna studija za odreduvaweto tro{oci vo bolnicite; Pomali pdobruvawa vo dizajnot na dogovorite, zasnovani na zdravi principi za sklu~uvawe dogovori; Poramnopraven i poefektiven proces na pregovarawe okolu dogovorite pome|u FZO i obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita; Efektiven sistem za sledewe na dogovorite i na odnesuvaweto na obezbeduva~ite, vklu~uvaj}i go voveduvaweto na Programa za povratni informacii za prepi{uva~ite na lekovi; Voveduvawe na osnoven proces za evaluacija na modelite za pla}awe na obezbeduva~ite i na dogovorite, kako {to se razviva sistemot; i Razvoj na podobreni odnosi so obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita, vklu~uvaj}i ~ekori za ohrabruvawe na podobruvawata vo klini~kata praktika; i Eventualno vospostavuvawe na konkurentno u~estvo na tenderi od strana na obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita za odredeni zdravstveni uslugi (toga{ koga toa e vo interes na zaednicata).

q

q

q

q q q

q q

q

Final Report

Page 50

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Izgradba na kapaciteti za personalot na FZO za poddr{ka na efektivnata funkcija na nabavki, vklu~uvaj}i obuka i transfer na ve{tini vo: q q q q q q q Planirawe Dizajn na dogovori Pregovarawe Tehniki za odreduvawe tro{oci Statisti~ka analiza i izvestuvawe Sledewe i evaluacija Podobruvawe na kvalitetot na klinikite

Institucionalizirawe na procesite na FZO za sklu~uvawe dogovori so bolnicite, kako i podobruvawe na organizaciskata struktura i podelba na odgovornostite za poddr{ka na edna podobrena funkcija na nabavki. Postoi isto taka ~uvstvo deka razvivaweto zdravstvena finansiska strategija bi bilo od korist za FZO, i pokraj sopstvenite somne`i na FZO okolu korisnosta na ovaa ramka. Podobruvaweto na dizajnot i implementacijata na modelite za pla}awe i sklu~uvawe dogovori so obezbeduva~ite, poddr`ani od FZO, kako i izgradbata na kapaciteti vo FZO so cel da bide efektiven nabavuva~ se edni od najgolemite prioriteti za FZO. Zatoa, silno se prepora~uva da se zasili i zgolemi kapacitetot na FZO vo ovaa oblast, preku obezbeduvaweto seopfatna tehni~ka asistencija spored HSRP. Indikativen plan za implementacija e daden vo Dopolnenie 1. Tehni~ka asistencija Razvivaweto na nabavuva~kite kapaciteti na FZO mo`e da bide poddr`ano od integriran paket na tehni~ka asistencija, {to bi sodr`el postojani konultantski uslugi obezbeduvani od strana na specijalizirana konsultantska firma, strukturiran paket za obuka, {to }e bide organiziran od strna na konsultantite, softver za poddr{ka na klu~nite aktivnosti, kako {to e odreduvaweto tro{oci, i eventualno studiska tura niz zemja vo regionot so sli~en model na Makedonija, no malku ponaprednata vo razvojot na svojata funkcija na nabavki. Se procenuva deka }e bidat potrebni 60 personal meseci, pri {to 24 personal meseci bi bile obezbedeni od me|unarodnite konsultanti. Nacrti za dogovornite uslovi za takov seopfaten paket na tehni~ka asistencija se dadeni vo Dopolnenie 3. Analiza na tro{oci i pridobivki Buxet od US$600,000 bi trebalo da bide raspredelen za programata od strana na HSRP za pokrivawe na potrebnite konsultantski uslugi i izgradbata na kapaciteti, vklu~uvaj}i i obuka. Dopolnitelni US$265,000 se raspredeleni za FZO za poddr{ka na internata obuka vovrska so sklu~uvaweto dogovori, dodeka rezerven iznos od US$100,000 e definiran za poddr{ka na eventualnite softverski barawa. ]e ima i tro{oci za mo`nosti za FZO, vo smisla na resursi {to treba da se posvetat na upravuvaweto i poddr{kata za promenite. Sepak, se o~ekuva ovoj obem na rabota da mo`e da bide apsorbiran vo postoe~kite kapaciteti FZO vo neposredna idnina. Se o~ekuva korista da vklu~uva za{tedi rashodite na bolnicite, primarnata zdravstvena za{tita i farmacevtskite preparati, preku pridobivki vo efikasnosta, kako i

Final Report

Page 51

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

podobreno nivo na zadovolstvo kaj obezbeduva~ite i kaj pacientite, a kone`no i podobri zdravstveni ishodi. Zakonski izmeni Se predviduva deka bi mo`ele da bidat potrebni pomali promeni vo podzakonskite akti {to se odnesuvaat na sklu~uvaweto dogovori vo primarnata zdravstvena za{tita i so bolnicite, kako poddr{ka na promenite vo dizajnot. Pokazateli Nekoi primeri na pokazateli {to bi mo`ele da se upotrebat za procenka na efektivnosta na intervenciite vo ovaa oblast bi bile slednite: q q q q q q q Zgolemeno zadovolstvo kaj obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita so modelot za pla}awe i dogovorite (primarna zdravstvena za{tita/bolnici); Namaluvawe na Prose~noto vreme na prestoj vo akutnite bolnici i na brojot na bolni~ki priemi; Zgolemeno zadovolstvo kaj pacientite so PZZ i bolni~kata za{tita; Personalot na FZO e obu~en i vklu~en e vo odreduvaweto ceni i statisti~kata analiza; Distribuirawe na godi{ni izve{tai za izvedbenite pokazateli (so razumna to~nost), so koi se rangiraat bolnicite vo Makedonija , do site bolnici; Usvoeni klini`ki pateki od strana na najmalku pet bolnici; i Vostanoven realisti~en plan za implementacija {to se odnesuva na voveduvaweto na DRG.

Snabduvawe i sproveduvawe tenderi Verojatno }e bide potrebna formalna obuka za praktikite na modernoto snabduvawe i sproveduvawe tenderi, kako dopolnenie na poddr{kata {to se obezbeduva spored PSMAL, preku obezbeduvawwe konsultant {to }e raboti vo FZO. Potrebata od takvata obuka i nejzinata priroda }e treba da bidat preispitani kon krajot na 22004 g. odnosno na krajot na ovoj konsalting. Bidej}i prirodata na potrebnat obuka mo`e da se odredi duri kon krajot na 2004 g., koga postoe~kiot konsalting }e bide kompletiran, te{ko e da se definira precizen plan za implementacija ili da se specificiraat dogovorni uslovi, taka {to vo ovoj izve{taj ne se vklu~eni definirani poedinosti. Sepak, izdvoen e indicativen buxet za obuka vo iznos od US$85,000. Tuka mo`e da bide vklu~eno anga`iraweto lokalen konsultant za poddr{ka na procenkata na potrebite od formalna obuka, ako ima potreba. Polzite }e bidat izvle~eni od pogolemata efikasnost i pomalku odvi{nost vo praktikata na snabduvawe na FZO, kako rezultat na podobruvaweto na kompetenciite na personalot vo odnos na modernoto snabduvawe. Tie za{tedi te{ko mo`at da se kvantificiraat, bidej}i toa zavisi od idnata strategija na snabduvawe na FZO i od stepenot do koj ve}e se izgradeni dovolni kapaciteti. Sepak, sevkupnite za{tedi, na dolg rok sigurno }e gi nadminat tro{ocite. Glavna izlezen rezultat }e bide oddelenie snabduvawe vo FZO {to }e bide dovolno obu~eno da gi izvr{uva svoite funkcii, vo soglasnost so zakonodavstvoto, na na~in {to obezbeduva vrednost za parite. Pokazatelite za procenka na efektivnosta na obukata bi se sostoele od slednite:

Final Report

Page 52

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

1. Izve{tai od intern i nadvore{ni revizii, kade {to se prika`ani efektivnite kontrolni sistemi vo snabduvaweto i se utvrduva deka snbduvaweto e vo soglasnost so zakonot. 2. Prose~no namaluvawe na cenite za farmacevtskite preparati i medicinskite materijali, obezbedeni od FZO, vo sporedba so prethodnata godina.

3.4 Naplata na prihodi i nivna administracija

Glavnoto vnimanie vo odnos na naplatata i administracijata na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe se posvetuva na zgolemuvaweto na prihodot na Fondot. Ima potreba da se razgledaat slabostite vo kontrolata i sproveduvaweto na pridonesite, so toa {to }e se posveti vnimanie na pretprijatijata od privatniot sektor kako i na podobrenata koordinacija i razmena na podatoci vo odnos na statusot na osigurenicite vo razli~nite programi za socijalno osiguruvawe, i na Upravata za javni prihodi (UJP). Ponatamu, postoi potreba da se pojasni finansiraweto koe e obezbedeno direktno od dr`avniot buxet za da se pokrijat tie posebni vrsti na zdravstveni uslugi, za koi vo momentot obvrskata ja ima Vladata, no FZO dobiva nedovolno sredstva. Tekovniot sistem na "sini kuponi" koj se koristi za koristewe na pravata za zdravstveno osiguruvawe isto taka treba da se zameni. Vo ramkite na ZPUJS be{e anga`iran konsultant za da gi razgleda mo`nostite za zamena na ovoj sistem so pokonvencionalna edinstvena karti~ka za ostvaruvawe na pravata za zdravstveno osiguruvawe koja bi se koristela za pristap vo site uslugi za zdravstvena za{tita dobieni od razli~ni vrsti na davateli. Konsultantot isto taka }e gi razgleda opciite za koristewe na edinstvena korisni~ka karti~ka za pokrivawe na pove}e prava (na primer za beneficiite dobieni vrz osnova na vrabotuvaweto i pravoto za zdravstveno osiguruvawe za nevrabotenite i ~lenovite na familijata osigurani preku niv). Poradi toa, ovaa pra{awe ne se razgleduva{e posebno vo ramkite na PRZS, iako rezultatite od ovoj dopolnitelen konsultant sekako deka }e vlijaat vrz planiranite aktivnosti vo naplatata na prihodite i drugite aspekti od zajaknuvaweto na FZO.

3.4.1

Zasilena kontrola na prihodite

Edno od glavnite pra{awa koi treba da se razgledaat e kontrolata na pridonesite od pretprijatijata. Vo oktomvri 2003 godina be{e proceneto deka vrednosta na nenaplatenite pridonesit iznesuva okolu 2.5 milijardi denari. Od osnovno zna~ewe e da se razgleda pra{aweto za pretprijatijata i vrabotenite koi ne se prijaveni, koi ne go prijavuvaat to~niot broj na vraboteni, i/ili ne ja prijavuvaat to~nata vrednost na platite i zatoa ne gi pla}aat pridonesite onaka kako {to treba. Vo me|uvreme, mnogu malku ili voop{to ne se vr{i kontrola vrz pridonesite od vrabotenite vo javniot sektor ili pak vrz transferite od dr`avniot buxet. Vo odnos na transferite, FZO se potpira na to~nosta na registrite koi se vodat vo Biroto za vrabotuvawe (BV) i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (FPIO), i presmetkite za pridonesite koi treba da se platat, a koi se pravat na krajot i za koi ne se pravat dodatni proverki. 4

4

FZO isto taka dobiva prihod vo forma na participacija naplatena vo ustanovite za zdravstvena za{tita, i so tekovniot proces na naplata koj funkcionira vo praksa, se javuva rizik

Final Report

Page 53

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Ima tri klu~ni oblasti koi treba da se razgledaat: 1. Kontrola vrz procesite za pridonesite od pretprijatijata i buxetskite transferi; 2. Sproveduvawe na pridonesite od pretprijatijata; i 3. Koordinacija i najizmeni~ni proverki pome|u FZO i drugite institucii za socijalno osiguruvawe kako i drugite dr`avni ustanovi za da se dade konzistenten broj na korisnici. Vo odnos na kontrolite koi se izvr{eni od strana na podra~nite edinici na FZO i sektorot za kontrola, treba da se napravat opredelen broj na podobruvawa. FZO treba da: 1. Vovede po strogi barawa za izvestuvawe konkretno vo odnos na pretprijatijata od privatniot sektor, so toa {to }e se bara razdeluvawe na vkupnata suma na pridonesite po vraboten; 2. Da napravi revizija na na~inite za vr{ewe na kontrola, osobeno za vr{ewe monitoring na pretprijatijata od privatniot sektor, za po opse`ni proverki na statusot na vrabotenite, i za formalni proceduri za poseti na terenot za proverka na pla}aweto na pridonesite (vklu~uvaj}i jasni kriteriumi za selekcija na pretprijatijata koi bi se posetile vrz osnova na rizi~ni profili); 3. Da se utvrdi deka postoi dokumentacija vo pismena forma i na~ela za procesurite za kontrola na pla}aweto na pridonesot; i 4. Da se napravi procenka na mo`nosta za reorganizacija na Sektorot za kontrola vo Centralnata slu`ba taka {to }e ima posebni to~ki za kontakt pome|u podra~nite slu`bi i specijalistite za kontrola na prihodot. Treba da zabele`ime deka preporakite za nadgradba na informacionite sistemi za upravuvawe vo FZO, koi se izgotveni vo ramkite na posebna komponenta, }e imaat vlijanie vrz kapacitetot na podra~nite slu`bi za istite da vr{at efektivna kontrola na prihodite. Se bara poavtomatizirano re{enie, koe }e vklu~uva alatki za podobro da se sledi istorijata na pridonesite i nivnoto pla}awe od strana na pretprijatijata vo odnos na poedincite. Prirodata na predlo`enite promeni za informacionite sistemi }e vlijae stepenot do koj ova mo`e da se postigne. Vo momentot nema dovolno sredstva na raspolagawe za da mo`at podra~nite slu`bi na FZO da vr{at dovolen broj na poseti na pretprijatijata so cel da go proverat pla}aweto na pridonesite za zdravstevno osiguruvawe. Treba da se razmisluva dali }e bide isplatlivo da se potro{at pove}e sredstva za ovaa zada~a, ili pak postoi alternativa, kako na primer prefrlawe na obvrskata za fizi~ki kontroli na druga organizacija so posilna inspektorska funkcija (vidi diskusija za sproveduvawe podolu). Se o~ekuva revizorskite sistemi na Ernst & Young da obezbedat detalni preporaki za podobruvawe na kontrolata na prihodot. Ponatamu, ZPUJS dava podr{ka za interna obuka za vr{ewe na kontrola na prihodite nameneta prete`no za zajaknuvawe na kapacitetot vo podra~nite slu`bi. Dopolnitelna podr{ka za zajaknuvawe na kontrolite treba da bide prioritet vo ramkite na PRZS. Sepak, se o~ekuva isto taka, edna dopolnitelna obuka za kontrola na prihodite, obezbedena od nadvore{en davatel, da bide mnogu korisna za vrabotenite vo FZO i istata da dade podr{ka za dizajnot i za

za zaguba na potencijalniot prihod. Sepak, bidej}i ova so~inuva relativno mal del na izvor na prihod istoto ne se razgleduva vo ovoj izve{taj.

Final Report

Page 54

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

implementacijata na posilni kontroli. Obukata se o~ekuva da bide potrebna za okolu 40 vraboteni (35 od podra~nite slu`bi i 5 od Centralnata slu`ba).

3.4.2

Izvr{uvawe na naplata na pridonesite

Vo vrska so gorespomenatite pra{awa za kontrola, FZO vo momentot nema zakonsko pravo da izvr{uva naplata na pridonesite koga }e se utvrdi nepla}awe ili nedovolna isplata na istite. Edinstveniot na~in za dejstvuvawe e preku `alba do UJP za neusoglasenost. Sepak, UJP, kako del od svojata nadle`nost, nema kapacitet da go proveruva usoglasuvaweto na pridonesite, i istata ima te{kotii da dobie informacii od vidot, naprimer, na vrabotuvaweto na crno. Vo sekoj slu~aj, kaznite za rabotodavcite se mnogu niski i istite ne se sistematski sprovedeni. Izvr{uvaweto na naplatata na zdravstvenoto siguruvawe i na drugite pridonesi e problem na koj treba da mu se najde sistematsko re{enie. Oformuvaweto na edna kompletna inspektorska funkcija vo site agencii koi ja izvr{uvaat naplatata za proverka na rabotodavcite, i davaweto na zakonski ovlastuvawas za naplata nema mnogu smisla. Ova ne e isplatlivo re{enie. Od druga strana, UJP ima reputacija na nesigurnost, i FZO vo momentot ne ~uvstvuva deka bi mo`el da im veruva na inspekciite i na izvr{enite naplati na pridonesite od strana na ovaa organizacija. Kako i da e, treba da se iznajde edno integrirano re{enie za sproveduvawe na naplatite na pretprijatijata, so toa {to }e se baraat sistematski promeni koi gi vklu~uvaat FZO, BV, FPIO i UJP kako i registerot za platite. FZO bi mo`el da lobira za zakonski promeni, koi vo me|uvreme, bi mu obezbedile zakonsko pravo da ja izvr{uva naplata na pridonesite koe mo`e da bide razumna mo`nost za re{avawe, no sepak istoto e samo kratkoro~no re{enie.

3.4.3

Usoglasuvawe na dokumentacijata za socijalno osiguruvawe

So cel da go podobri pla}aweto na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe i da go zgolemi svojot prihod, FZO treba da u~estvuva vo edna pogolema razmena na podatoci za statusot na korisnicite zaedno so BV, FPIO i UJP. Treba da ima usoglasena baza na podatoci za korisnicite i za nivnite pridonesi spored kategorii koja }e bide iskoristena od strana na site ovie organizacii po pat na usoglasuvawe na definiciite za razli~nite kategorii i razmena na podatoci za korisnicite i nivnite pla}awa na pridonesite. Naporite od strana na FZO za vospostavuvawe na posilna sorabotka so UJP vo slu~ajov ne bea uste{ni. Pri~inata ne e jasna, no ovaa pra{awe treba da se podigne na povisoko nivo na vlasta, i istoto da se razgleda kako eden prioritet na Vladata. Ovoj koncept za pogolemo usoglasuvawe i razmena na informacii se povrzuva so potrebata za koordinacija so naplatata na pridonesite od pretprijatijata. Ovie dve se prioriteti za podobruvawe na naplatata na pridonesite i za zgolemuvawe na prihodot na FZO. Toa e kompleksno pra{awe, i za istoto kratkoro~no }e se anga`ira konsultant, u{te edna{, vo ramkite na ZPUJS, za podlabinski da napravi istra`uvawe na ovoj problem. Za taa cel, vo ovoj izve{taj ne se davaat posebni preporaki za idnite nasoki na dejstvuvawe.

Final Report

Page 55

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3.4.4

Pojasnuvawe na obvrskite na Vladata

Od Vladite se o~ekuva da odr`uvaat opredeleno nivo na javna infrastruktura i da gi podr`uvaat planovite za socijalno osiguruvawe, kako {to e FZO, duri i ako toa ne e regulirano so zakon. Pokraj postoeweto na FZO, kako glaven instrument za finansirawe na zdravstvoto, Vladata na Republika Makedonija seu{te e odgovorna za razvojot vo zdravstveniot sektor, {to bara ne bara samo FZO da go dr`i ot~etliv, tuku i istata da gi ispolnuva svoite obvrski za finansirawe na opredeleni zdravstveni uslugi koi se sr`ta na zdravstvenata za{tita. Neodamna, Vladata napravi konsistenten neuspeh vo ispolnuvaweto na svoite obrski za finansirawe na odredeni zdravstveni uslugi direktno od buxetot (kako {to se vertikalnite zdravstveni programi i isklu~ocite za pla}awe na participacija). Vo praksa, Vladata finansira samo mal procent od ovie tro{oci so toa {to ostatokot go pla}a FZO ili istiot se apsorbira od ustanovite za zdravstvena za{tita. Postojat gre{ki i na dvete strani. Dodeka MF ovie isplati ne gi postavuva dovolno visoko kako prioriteti, FZO vo praksa nema sistem za sledewe na procesot za izvr{uvawe na ovie programi (na primer, raspredelba na sredstva na davatelite, izvr{eni tro{oci za razli~ni programi). Kako rezultat, MF e izmoreno od procenkite koi FZO i MZ gi obezbeduvaat pri izgotvuvaweto na godi{nite buxeti, smetaj}i go istite za preterani, i istoto raspredeluva zna~itelno poniska suma bez ogled na fakti~kiot tro{ok. Ovaa situacija treba da se popravi so cel da se utvrdi deka FZO i zdravstveniot sektor vo glavno imaat dovolno finansii za da obezbedat za naselenieto edno prifatlivo nivo na uslugi (i so cel da se podobri to~nosta na procenkite na prihodot za da se dade podr{ka na eden stabilen finansiski menaxment vo ramkite na FZO). Isto taka postojat pove}e "sivi" oblasti okolu obvrskite na Vladata za finansirawe na zdravstvoto. Problemot so ogromniot dolg na bolnicite ve}e se razgleduva{e vo Del 3.2 od ovoj izve{taj. Ponatamu, postoi i problem so pokrivaweto na naselenieto koe e isklu~eno na drug na~in (konkretno, vraboteni vo pretprijatija vo ste~aj, i ~lenovite na familija na osigurenici koi nemaat li~no osiguruvawe). Vladata obezbeduva{e "sini kartoni" za pretprijatijata vo ste~aj bez istite da se platat na fZO, koj seu{te bara da se pokrijat tro{ocite za zdravstvena za{tita za ovie poedinci. Obvrskite na Vladata za finansirawe na zdravstvenata za{tita direktno od centralniot buxet treba da se pojasnat; so toa {to }e se potvrdi zalo`bata za finansirawe na dogovorenite obvrski i za re{avawe na "sivite oblasti". Ova }e bara edna kombinacija na izmeni: · Mo`e da se bara postrukturiran pristap od strana na MZ i FZO pri izgotvuvaweto na buxetskite programi. So cel da se prifatat buxetskite barawa za bilo koja dadena godina, informaciite prilo`eni do MF treba najmalku da vklu~uvaat: q q q q Narativna izjava za programskite celi i aktivnosti. Pokazateli od minatite iskoristenost, rezultati) i o~ekuvanite izvedbi (pr. stapki na

Planovi za tro{ocite (podr`ani so fakti~ki podatoci od prethodnata godina) Nepredvidlivi tro{oci i rizici

Final Report

Page 56

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

MZ treba da se osigura deka ovie informacii se formalno podneseni do MF so cel da se prifatat buxetskite barawa. · Zgolemuvawe na ulogata na MF vo podgotvuvaweto na buxetot za preventivnite zdravstveni programi (na primer, preku pojaka komunikacija i pogolemo vklu~uvawe vo procesot za izgotvuvawe na buxetot), i adekvatno pojasnuvawe na ulogite i procesite za izgotvuvawe na buxetot za zdravstvoto. Ako FZO treba da prodol`i da igra uloga na kanal za prenos na sredstvata od MZ do davatelite na zdravstveni uslugi kako zalo`ba na Vladata, treba da se stavi vo praksa adekvaten sistem za monitoring na programata izvr{uvawe (sledewe na raspredelbata na ovie sredstva niz davatelite i napravenite tro{oci za razli~nite programi). Alternativa koja mo`e da ja namali kompleksnosta za smetka na zgolemenata transparentnost i efikasnata raspredelba na sredstvata, e da se namali vklu~enosta na FZO vo finansiraweto na vertikalnite zdravstveni programi so sredstva koi direktno se obezbedeni od MZ. Ova }e utvrdi deka buxetskite sredstva se ~uvaat vo odvoena smetka i za istite jasno mo`e da se dade ot~et. I na kraj, treba da se napravi pove}e napor za da se opravdaat sredstvata dobieni od Vladata po pat na posilen monitoring i evaluacija na zdravstvenite programi. Ako navedenoto ne funkcionira vo praksa, treba da se koristat osnovni pokazateli so koi }e se vr{i monitoring na izvedbata na sekoja zdravstvena programa posebno. Na primer, ako programata za lekuvawe na {e}ernata bolest dovela do nezadovolitelni rezultati, MZ treba da se ohrabri povtorno da ja osmisli ovaa programa ili pak Vladata povtorno da gi razgleda svoite obvrski za finansirawe.

·

·

·

Nekoi principi za revizija na programite na Vladata i vospostavuvawe na adekvatna ramka za evaluacija vklu~uvaat: 1. Procenka za toa kako obvrskata dr`avata; odgovara na opredelenata uloga na

2. Procenka na programskite rizici, procenka na fiskalniot tro{ok na obvrskata i opredelba na dodatni barawa za rezervi; 3. Programata da se osmisli na na~in koj }e za{tituva od rizici; 4. Da se definiraat i iskomuniciraat standardite i granicite za vklu~enost na Vladata (so cel da se ograni~i moralniot rizik); 5. Buxet i smetka za potencijalniite fiskalni tro{oci; 6. Monitoring na programskite rizici; 7. Izvr{uvawe na obvrskite vo ramkite na nivnite prethodno opredeleni granici, i zemawe ~asovi za idnite odluki za politikite; 8. Sporedba i izvestuvawe za ostvarenite fiskalni tro{oci nasproti predvidenite, procenka na izvedbata i sankcii za neuspesite. MF ve}e gi izrazi svoite planovi za pogolema vklu~enost vo procesot za izgotvuvawe na buxetite za vertikalnite zdravstveni programi i drugite zdravstveni tro{oci koi se finansirani direktno od centralniot buxet. Procesite za ovaa vklu~enost treba da bidat

Final Report

Page 57

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

jasno definirani i iskomunicirani taka {to vklu~enite strani }e bidat svesni i me|usebno }e se podr`uvaat i kako rezultat nema da ima odlo`uvawe vo izgotvuvaweto na buxetot. MZ i FZO treba zaedni~ki da izvr{at revizija na postoe~kiot sistem za izgotvuvawe na buxetite za zdravstvenite programi i za drugite zdravstveni tro{oci koi se direktno finansirani od buxetot i treba da gi napravat potrebnite modifikacii za da se postigne usoglasuvawe so eden strukturiran pristap kako onoj nakratko opi{an pogore. Ponatamu, FZO treba da utvrdi deka Vladata }e go postavi ovaa pra{awe kako prioritet. Rezultat }e bide zgolemuvawe na finansite na vladinite programi vo pravec na podnesuvawe na celokupnite tro{oci za ovie programi od strana na Vladata, kako {to e i opredeleno so zakon.

3.4.5

Dopolnitelni izvori na prihod

Taksite za konsumirawe na alkohol i tutun se koristat niz celiot svet za da se sozdade dopolnitelen prihod za zdravstveniot sektor, vklu~uvaj}i go ovde i regionot na Isto~na i Centralna Evropa. Iako toa se regresivni taksi, koi naj`estoko go zasegnuvaat siroma{noto naselenie, istite mo`at da imaaat pozitivno vlijanie vrz naselenieto so toa {to }e se ohrabruvaat poniskite stapki na pu{ewe i konzumirawe alkohol. Ponatamu vo odnos na zgolemuvawe na prihodite, za taa cel, taksata za alkohol i tutun pridonesuva za promocija na zdravjeto i na preventivnite aktivnosti. Se prepora~uva za vakva taksa da se razmisluva i za vo Makedonija, so prihod koj }e se dobiva od taksata ~ii sredstva se nameneti za zdravstveniot sektor ­ so cel da se obezbedi dopolnitelni finansii za zdravstvenite programi koi se od interes na celokupnoto naselenie, za dopolnitelnite preventivni programi, ili duri za gradewe na kapacitetite vo ramkite na MZ. MZ i FZO treba da lobiraat vo Vladata za voveduvawe na namenska taksa za alkohol i tutun. ]e treba da se javi jasen deloven slu~aj za taksata i opravduvawe za toa kako parite se potro{eni. Iskustvata od drugite zemji vo regionot, da re~eme Slovenija, mo`at da se iskoristat kako primer. Treba da se izgotvi predlog koj }e gi razgleduva adekvatnite nivoa za taksa (analiziraj}i gi potencijalnite nivoa na prihod i posledicite vrz razli~nite delovi na naselenieto i ekonomijata), potoa na~inite na iskoristuvawe na prihodot i vlijanieto vrz razli~nite segmenti na naselenieto.

3.4.6

Rezime na preporakite

FZO treba da se nadgraduva vo odnos na preporakite vo ovoj izve{taj i vo odnos na izve{tajot za revizija na sistemite, a treba i da gi modificira svoite proceduri za kontrola na prihodite, so toa {to }e sobira i iskoristuva pove}e informacii od razli~ni izvori, i kontrolite }e gi naso~uva kon izvorite. Ponatamu, vo odnos na internata obuka obezbedena vo ramkite na ZPUJS, vrabotenite vo FZO bi imale pridobivka i od nadvore{ni kursevi za obuka so cel da se podr`at aktivnostite za kontrola na prihodite. Sepak, ova ne e neophodno da se stavi kako prioritet za podr{ka vo ramkite na ZPUJS. Mnogu e va`no da se stavat vo funkcija podobreni procesi i da se razgleda pra{aweto za sproveduvawe. Treba da se formira rabotna grupa sostavena od pretstavnici na FZO, FPIO, BV i UJP za da se razgledaat mo`nostite za sistematsko re{enie na problemot za sproveduvawe. Ako naskoro ne se iznajde drugo re{enie, toga{ FZO treba da bara

Final Report

Page 58

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

izmeni vo zakonot za da mu se dade ovlastuvawe da ja izvr{uva naplatata na pridonesite od rabotodavcite. Iako mo`ebi }e bide politi~ki te{ko, MZ i FZO treba da gi pojasnat finansiite koi Vladata e podgotvena da gi obezbedi za da gi podr`i jadrenite zdravstveni programi, a kako odgovor na toa MF treba da obezbedi dovolno finansii za da se pokrijat tie obvrski. Ponatamu, Vladata treba da go razgleda voveduvaweto na taksata na alkoholot i tutunot za da obezbedi dopolnitelen izvor na prihod za zdravstveniot sektor i vo isto vreme da pridonese za zdravstvenata prevencija i aktivnostite za promocija. ^ekorite koi FZO i MZ treba da gi prevzemat za da gi implementiraat ovie predlozi se opi{ani vo prethodnite paragrafi. Tehni~ka pomo{ Bidej}i do krajot na 2004 godina vo ramkite na ZPUJS ve}e e obezbedena podr{ka od konsultanti i obuka, i so ogled na proceduralniot sovet koj }e bide daden vo odnos na procesot vo izve{tajot na Ernst & Young, i promenite koi treba da nastanat na sistemsko nivo, podr{kata za jaknewe na naplatata na prihodite i nivnata administracija ne treba da bide prioritet vo ramkite na PRZS. Sepak, ako FZO posakuva dopolnitelna podr{ka vo ovaa oblast, mo` at da bidat obebedeni soveti i dopolnitelna obuka vo odnos na naplatata i kontrolata na prihodite za personalot vo podra~nite edinici i sektorot za kontrola so cel da se podobri kapacitetot i da se opredelat i vr{at procedurite za kontrola. Idealno bi bilo obukata da bide izvedena od strana na postoe~ka institucija vo Makedonija so podr{ka na Dr`avniot zavod za revizija. Sepak, ne e sigurno dali postoi adekvatna institucija za obuka, i mo`ebi }e bide potrebna me|unarodna pomo{ za da se dizajniraat takvite namenski kursevi za obuka. Kako rezultat, konsultantskite uslugi i uslugite za obuka odat zaedno vo paket. Rabotnite zada~i za konsultantskite uslugi se dadeni vo Apendiks 4. Sepak, potrebite za obuka treba formalno da se revidiraat vrz osnova na preporakite dadeni od strana na timot od Ernst & Young. Analiza na tro{cite i pridobivkite Ako FZO saka da prodol`i so konsultantskite uslugi i dopolnitelnata obuka vo odnos na kontrolata na prihodot, treba da se alocira presmetana suma od 117.000$US za paketot od PRZS, raspredeluvaj}i buxet od 45.000US$ za kratkoro~nata programa za obuka na 45 vraboteni. ]e se javi mo`nost za tro{ok za FZO poradi vremeto potro{eno za obuka. Sepak, toa nema da bide od golema va`nost i treba da se absorbira vo ramkite na postoe~kiot kapacitet na FZO. Te{ko e da se napravi procenka na pridobivkite, no obukata treba da se izedna~i so zgolemuvaweto na prihodot, iznao|awe na izbegnatoto pla}awe ili pak na nedovolnata isplata, i podobrenoto usoglasuvawe so rabotodavcite. Zemaj}i ja vo predvid procenkata od 50 milioni amerikanski dolari vo nenaplateni pridonesi napravena od strana na Sektorot za kontrola, duri i promenite so koi bi se zgolemilo usoglasuvaweto za 0.5% pove}e od sigurno deka bi gi pokrile ovie tro{oci za obuka. Najverojatno so obezbeduvaweto na obukata i so vnimanieto posveteno za razvoj na personalot, zadovolstvoto na vrabotenite, koe do sega nedostiga{e vo FZO, }e se zgolemi. Zakonski izmeni

Final Report

Page 59

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Izmenite vo zakonite koi se odnesuvaat FZO, konkretno Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, }e bidat potrebni ako na FZO treba da mu se dadat ovlastuvawa za da izvr{uva naplata na pridonesite, da nametnuva kazni i istite da gi naplatuva. Pokazateli Primerite za pokazateli koi bi mo`ele da se koristat za da se napravi procenka na efektivnosta na intervenciite vo ovaa oblast vklu~uvaat: · · · · Dali ima namaluvawe vo procenkite za nenaplateni pridonesi? Dali pridonesite efektivno se izvr{uvaat od strana na FZO (ili od drug)? Dali brojot na rabotodavci vrz koi se nametnati kazni e zgolemen? Dali postoi pismena dokumentacija za kontrolite na naplata na prihodite koi se izvr{eni od strana na vrabotenite vo FZO?

3.5 Raspredelba na sredstvata

Postoe~kite metodi za raspredelba na sredstvata vo zdravstveniot sektor vo Makedonija se smetaat za nedovolni i nepravedni (osobeno za davatelite na zdravstveni uslugi). Sepak, razmisluvaweto za eden mehanizam prilagoden na zdravstveniot rizik za raspredelba na sredstvata od zdravstvenoto osiguruvawe po regioni ne treba da bide prioritet za Makedonija vo ovaa faza. Postojat svedo{tva koi uka`uvaat deka eden od najefektivnite metodi za raspredelba na sredstvata vklu~uva finansirawe po regioni vrz osnova na potrebi (kapitacija prilagodena na rizik), i istite mora da raspredelat sredstva za site zdravstveni uslugi od interes za zaednicata. Sepak, imaj}i ja vo predvid goleminata na dr`avata, nepostoeweto na "regioni", osven vo administrativen kontekst, i u{te pogolemata va`nost na efektivnata implementacija na novite dogovori za modelite na isplata na davatelite, voveduvaweto na formuli za raspredelba na sredstva vrz osnova na potrebi najverojatno nema zna~itelno da pridonese kon podobruvawata vo pravednosta i efektivnosta vo finansiraweto. Naporite treba da se koncentriraat na voveduvaweto na dogovori koi po~ivaat na principot na ednakva isplata za ednakva rabota za site bolnici i za site javni primarni zdravstveni institucii, koe }e vrodi so dadeno podobruvawe na ednakvosta i efikasnosta na distribucijata na sredstvata od zdravstvenoto osiguruvawe niz zemjata. Kako del od ovoj proces, treba da se razvie posilna uloga za podra~nite edinici na FZO so akcent vrz dizajnot na dogovorite, pregovaraweto i monitoringot, so {to }e se dade pogolemo vlijanie na regionite vrz raspredelbata na sredstvata bez da se menuva modelot za istata. Gradeweto na kapacitetite vo ovaa oblast }e se podr`i so proekt, no toa isto taka bara voveduvawe na novi procesi, na~ela i sistemi. Se prepora~uva ovie pra{awa da se razgledaat kako del od celokupnoto jaknewe na FZO. 3.6 Vr{ewe revizija i nadzor Tekovnata nadzorna ramka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe e slaba. Postojat nekolku mo`nosti za zajaknuvawe na uredbite za vr{ewe revizija i nadzor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, za zgolemuvawe na odgovornosta, transparentnosta i kontrolata na raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Identifikuvani se slednite prioriteti:

Final Report

Page 60

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

·

Zajaknuvawe na Ministerstvoto za zdravstvo kako vo pogled na negoviot kapacitet da vr{i monitoring na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, taka i vo odnos na negoviot sevkupen kapacitet da gi izvr{uva svoite funkcii, vklu~uvaj}i go ovde i strate{koto planirawe; Podobruvawe na funkcioniraweto i raboteweto na Upravniot odbor pri Fondot za zdravstveno osiguruvawe; Sevkupno organizaciono osiguruvawe; zajaknuvawe na Fondot za zdravstveno

· · · ·

Vospostavuvawe na vnatre{na revizija vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe; Zajaknuvawe na nadvore{nata revizija vr{ena od strana na Dr`aven zavod za revizija.

Na prvite tri prioriteti treba da se gleda direktno kako na del od Proektot za reforma na zdravstveniot sektor. Poslednite dve to~ki se poddr`uvaat preku Ministerstvoto za finansii i Zaemot za prisposobuvawe na rakovodstvoto na javniot sektor i vo ovaa faza ne se predviduva dopolnitelna poddr{ka. Sepak, proektot treba da gi zajakne ovie aktivnosti onamu kade {to e toa mo`no. 3.6.1 Zajaknuvawe na Ministerstvoto za zdravstvo

Ministerstvoto za zdravstvo e glavniot kreator na politikata vo ramkite na zdravstveniot sektor vo Makedonija. Toa isto taka jasno e odgovorno za nadzor na finansiskoto i funkcionalnoto rabotewe na Fondot za zdravstveno osiguruvawe kako i za obezbeduvaweto na programa za zdravstveno osiguruvawe koja {to gi poddr`uva celite na zdravstveniot sektor i zna~itelno pridonesuva za za{titata na zdravjeto na populacijata. Oddeluvaweto na agenciite za davawe javni uslugi kako {to e Fondot za zdravstveno osiguruvawe od resornite ministerstva mo`e da bide efektiven na~in za da se podobri efikasnosta i rezultatite preku definiraweto na precizna funkcija i mandat. Od druga strana, toa mo`e da vodi fragmentacija i nedoslednost vo politikata dokolku servisnata agencija ja igra ulogata na kreator na politikata, posebno ako buxetot na Ministerstvoto za zdravstvo ne e zna~itelno zgolemen. Ova sekako e slu~ajot so Makedonija. Vo praksa, Ministerstvoto za zdravstvo ne raspolaga so dovolno resursi i nema kapacitet da ja prevzeme funkcijata na kreator na politikata i nadgleduva~. Oddeluvaweto na funkcijata na nabavuva~ preku kreiraweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe dovede do fragmentacija vo formuliraweto na politikata. Ministerstvoto za zdravstvo momentno ne e vo sostojba da ja izvr{uva ulogata na nadzoren organ koja e tolku va`na za zdravstven sistem koj dobro funkcionira. Osnoven problem e toa {to Ministerstvoto za zdravstvo nema vospostaveno strate{ka ramka za razvoj na zdravstveniot sektor vo vid na strategija za zdravstveniot sektor ili nacionalen plan za zdrastvoto koj ja sodr`i nasokata vo koja }e se razviva sektorot vo narednite 5 - 10 godini. Takvata ramka treba da postoi za da go poddr`i izborot i dizajnot na politikata, garantiraj}i deka politikite i finansiskite odluki }e pridonesat za celite i za dogovorenata strategiska nasoka za razvoj na zdravstveniot sektor. Prethodno napraveniot obid da se izgotvi nacionalna strategija za zdravstvoto na

Final Report

Page 61

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

konsultativen na~in ne be{e uspe{en, delumno zaradi implementacijata so ogled na toa {to planot be{e doveren/izgotven od strana na akademsko istra`uva~ko telo. Slaba e poddr{kata za povtoruvawe na ovoj obid, a od druga strana mnogu e va`no da postoi takvata strategija i nema pri~ina da istata ne bide uspe{na ako procesot e pravilno postaven. Sli~no na toa, Ministerstvoto za zdravstvo go nema kapacitetot da gi procenuva i kvantifikuva opciite na politikata {to zna~i deka razmenata pome|u razli~nite investicii ne mo`e da se pravi vrz osnova na dobra informiranost. Na primer, investiraweto vo nova zdravstvena ustanova ili moderna medicinska oprema mo`e da bide pomalku efektivno otkolku zgolemuvaweto na platite na lekarite na klinikite vo smisla na podobruvaweto na rezultatite vo zdravstvoto. Sepak, so ogled na toa {to fizi~kite investicii imaat konkreten i merliv rezultat i se politi~ki pretpo~itlivi, ovaa opcija mo`e da se izbere na smetka na dolgoro~niot razvoj ako za toa se napravi soodvetna procenka. Ministerstvoto za zdravstvo treba da bide vo sostojba da ja opredeli relativnata vrednost na ovie opcii i da gi odbrani pred Ministerstvoto za finansii i Vladata. Vra}aj}i se na pra{aweto za rakovodewe na Fondot za zdravstveno osiguruvawe , Ministerstvoto za zdravstvo gi nema potrebnite ve{tini i ekspertsko znaewe za da vr{i nadzor nad finansiskoto i funkcionalnoto rabotewe na Fondot i da bara od nego odgovornost pred Vladata vo odnos na raboteweto, interveniraj}i vo oblastite kade {to Fondot pretstavuva pre~ka za postignuvaweto na celite na zdravstveniot sektor. Vo minatoto napraveni se napori da se zajakne Ministerstvoto za zdravstvo preku fokusirawe na konkretni oblasti, kako {to e monitoringot i analizata. Ovie intervencii dosega ne se poka`aa kako uspe{ni. Nekoi drugi poop{ti aktivnosti, kako na primer funkcionalniot pregled koj be{e napraven kako del od Programata za reforma na javnata administracija na Oddelenieto za me|unaroden razvoj, seu{te ne dale rezultati. Iskreno ka`ano, postojat nekolku golemi pre~ki za podobruvaweto na institucionalniot kapacitet na Ministerstvoto za zdravstvo. Kako i vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe, personalnite ssotavi se politi~ki po priroda, nesoodvetno obu~eni i predmet ne ~esti promeni. Politi~kite faktori pretpo~itaat jak Fond za zdravstveno osiguruvawe i slabo Ministerstvo za zdravstvo {to zna~i deka odlu~nite napori da se zajakne Ministerstvoto za zdravstvo se skoro nevozmo`ni. Sepak, potrebata da se podobri kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo vo nadzorot i monitoringot na FZO e preduslov za podobruvawe na rakovodnata ramka kako {to i pojako Ministerstvo za zdravstvo e neophodno za pridvi`uvawe kon poefektiven zdravsten sistem. Mora da prodol`at naporite da se zajakne Ministerstvoto za zdravstvo, no treba da se zemat predvid i gorespomenatite pre~ki. Eden seopfaten zafat za gradewe na kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo bi bila od golema korist za makedonskiot zdravstven sektor kako i zajaknuvaweto na rakovodeweto so Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Ve`bata bi bila koncentrirana na zgolemuvaweto na personalot, obrnuvaj}i vnimanie pred se zna~itelniot broj na nepopolneti mesta, a potoa razgleduvaj}i gi dopolnitelnite resursi potrebni da se podr`uvaat klu~nite funkcii. Taa bi poddr`uvala pregled na organizacijata vo odnos na toa dali strukturata na razli~nite oddelenija i procesi na poddr{ka mo`at efektivno da poddr`at isporaka i po mo`nost reorganizacija na Ministerstvoto za zdravstvo. I kone~no, taa bi go zajaknala kapacitetot na personalot od Ministerstvoto za

Final Report

Page 62

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

zdravstvo da gi izvr{uva site ovie bazi~ni funkcii, posebno obrnuvaj}i vnimanie na kreiraweto na politikata, monitoringot i analizata preku kombinacija od formalna i neformalna obuka i mentorstvo, fokusiraj}i se prakti~nite pra{awa na koi }e se o~ekuva Ministerstvoto za zdravstvo da raboti vo narednite nekolku godini. Na primer, eden tim od stru~ni konsultanti mo`e da go poddr`uvaat Ministerstvoto za zdravstvo vo sproveduvaweto na eden seopfaten pregled na zdravstveniot sektor i razvojot na nacionalna strategija za zdravstvo. Postoi zna~itelen pritisok vo zdravstveniot sektor za privatizacija na pove}eto funkcii na isporaka vo idnina bez prethodno soodvetno razgleduvawe na implikaciite od istoto. Mo`e da se obezbedi poddr{ka za da mu se pomogne na Ministerstvot za zdravstvo da napravi procenka na ovaa odluka vo vrska so politikata koja toa ja vodi. Sepak, preduslov e toa Vladata da go prepoznae zna~eweto na zajaknuvaweto na Ministerstvoto za zdravstvo kako i toa da go zgolemi prioriotetot koj mu se dava i raspolo`livite resursi na Ministerstvoto za zdravstvo. Realno gledano, postojat pove}e barieri koi go popre~uvaat ostvaruvaweto na gorespomenatoto, a koi se glavno od politi~ka priroda. 3.6.2 Zajaknuvawe na rakovodstvoto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe Naporite da se podobri rakovodeweto so Fondot za zdravstveno osiguruvawe nema da bidat uspe{ni dokolku Fondot nema zdrava rakovodna praksa i soodvetna organizaciona struktura. Fondot za zdravstveno osiguruvawe saka da odr`i distanca od kontrolite na Ministerstvoto za finansii, imaj}i ja fleksibilnosta da funkcionira pove}e kako biznis, Sepak, momentno Fondot gi nema mehanizmite da funkcionira na ovoj na~in. Kako dopolnuvawe na naporite da se zajakne raboteweto na Upravniot odbor, da se sprovede vnatre{na revizija, da se podobri nabavnoto i finansiskoto upravuvawe postojat odreden broj na op{ti oblasti kade {to Fondot za zdravstveno osiguruvawe mo`e da ima korist od podobrenite praksi i kapacitet. Momentno, Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima delovna cel koja ~esto se definira kako prezemawe na ulogata na "solo igra~" za zdravstvenite uslugi pokrieni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe (predvideno so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe). Sepak, ovaa cel ja definira negovata funkcija, a ne negovata krupna cel. Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da ima dolgoro~ni celi i objective i treba da se stremi da gi postavi svoite godi{ni targeti pred po~etokot na sekoja finansiska gidina kako osnova za izvr{uvaweto na monitoringot kako vnatre{no taka i od strana na Vladata. Bez postavuvaweto na ovie celi, Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e naiduva na te{kotii pri podobruvaweto na svoeto rabotewe i mo`no e da go opravduva me{aweto na nadvore{ni tela, kako na primer Ministerstvoto za finansii. Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba d zapo~ne so: · · definirawe na svoite celi, klu~ni indikatori za raboteweto i targeti na raboteweto izgotvuvawe na strategii za da se postignat ovie celi i nivo na rabotewe

Kako del od istiot pristap, Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da se stremi da izgotvi godi{en biznis paln koj }e gi artikulira ovie celi i targeti i da gi opredeli planovite za postignuvawe na istite. Za da fi definira jasno svoite celi Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da znae so prili~na sigurnost koi resursi }e mu bidat staveni na raspolagawe, vklu~uvaj}i gi i onie od Vladata.

Final Report

Page 63

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Se ~ini deka momentnata organizaciona struktura ne gi poddr`uva bazi~nite funkcii na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na eden efektiven na~in. Na primer, postoi potreba da se institucionaliziraat procesite povrzani so noviot model na nabavki i sklu~uvawe dogovori vo Zavodot i da se garantira deka jasno se raspredeleni odgovornostite za koordinacija, promena na rakovodstvoto, implementacijata na monitoringot na centralno nivo i otkrivaweto na gre{kite. Ima i drugi problemati~ni oblasti. Na primer, dali e logi~no pravnoto oddelenie da bide zadol`eno za ~ove~kite resursi? Dali e efektivno toa {to kontrolata i nabavki se pod isto oddelenie? Treba li da ima novo oddelenie za upravuvawe so dogovori vo Zavodot koe {to bi se gri`elo za toa grankite da imaat dovolno poddr{ka vo ovaa va`na oblast ili kade treba da se nao|a ovaa funkcija? Sli~no na toa, ulogite i odgovornostite na razli~nite oddelenija vo Zavodot ne izgledaat jasno definirani nitu pak so jasno delegirani ovlastuvawa. Na primer, se ~ini deka kontrolnoto i informaciono-tehnolo{koto oddelenie se vklu~eni vo eden cel spektar na aktivnosti, vklu~uvaj}i go i formiraweto na stru~ni grupi za bolni~ki dogovori. Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da napravi pregled na toa kako se definirani oddelenijata vo Zavodot, kako se podeleni funkciite pome|u ovie oddelenija i granki kako i da napravi pregled na ~ove~kite resursi i so niv povrzanite ve{tini i kvalifikacii koi se taka organizirani za da gi poddr`uvaat ovie funkcii. Verojatno Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e ima korist od oraganizacionoto restrukturirawe paralelno so tekovnata programa za namaluvawe na vrabotenite koja e vo tek. Odgovornosta, ovlastuvawata i odgovornosta treba da bidat jasno artikulirani. Se sugerira deka povtornoto obmisluvawe (rein`enering) na procesot za da ja olesni pogolemata raspredelba na ovlastuvawata vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe bi bilo od korist. Upravuvaweto so ~ove~kite resursi e oblast povrzana so prethodnite. Fondot za zdravstveno osiguruvawe ima negativno iskustvo od minatoto so visokiot protek na personalot i nedovolno posvetenoto vnimanie na razvojot na personalot. Visokite rakovodni funkcii se mnogu ispolitizirani i do neodamna mnogu mesta se popolnuvaa bez vodewe smetka za soodvetnite ve{tini i iskustvo. Iako Fondot pravi nekoi podobruvawa vo ovaa oblast, potrebno e pogolemo vnimanie. Ova ne va`i samo za Fondot za zdravstveno osiguruvawe, tuku za celiot javen sektor vo Makedonija i pretstavuva nasledstvo od prethodniot sistem. Fondot treba da gi usvoi slednite principi: · · · · · Personalot treba da bide povrzan so planovite i barawata koi gi nametnuva samoto rabotno mesto; Personalot treba da gi ima soodvetnite ve{tini i kvalifikacii; Raboteweto na personalot treba redovno da se ocenuva; Razvojot na personalot i planovite vrzani za karierata treba da se organizirani; Strategijata i planovite za obezbeduvawe obuka treba da se organiziraat;

Fondot za zdravstveno osiguruvawe isto taka treba da raboti na svojot javen imix. Nabavuva~ite ~esto se povrzuvaat so namaluvawe na tro{ocite i birokratijata nasproti promoviraweto na javniot interes. Sekako deka negoviot momenten javen imix ne e pozitiven i Fondot treba da obrne vnimanie na toa preku vospostavuvaweto i impementiraweto na formalna strategija za odnosi so javnosta. Alternativno, mo`e da se napravat mali promeni. Seu{te dodeka godi{niot izve{taj na Fondot za zdravstveno

Final Report

Page 64

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

osiguruvawe e dostapen na vebsajtot, Fondot treba da razmisluva za prerabotuvawe na izve{tajot za da istiot bide naso~en kako kon publikata taka i kon Vladata. Treba isto taka da ja razgleda mo`nosta za odr`uvawe na forumi na osigurenicite na lokalno nivo so cel da go podobri u~estvoto na zaednicite i da dobie pove}e povratni informacii od ovaa najva`na grupa. Vakvite forumi mo`e da se organiziraat i odr`uvaat edna{ godi{no od strana na grankovite kancelarii. Dodeka Fondot za zdravstveno osiguruvawe gi voveduva su{tinskite promeni opi{ani niz ovoj izve{taj, za odr`livosta na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe va`no e istiot da pravi pove}e za da gi ubedi osigurenicite deka tie rabotat za javniot interes. Kone~no, potpiraj}i se na preporakite izneseni preku nezavisna revizija na sistemi koja {to vo momentot se sproveduva, Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da gi vospostavi procesite koi se potrebni za postoewe na klima na efektivna vnatre{na kontrola. Celta na ovoj izve{taj ne e da gi preispituva tie naodi, no edna oblast kade {to jasno e potrebna rabota e komunikacijata. Strukturite na vnatre{nata komunikacija dosega ne bea dovolno dobri i postoi praksa na trupawe informacii. Personalot raboti podobro dokolku gi razbira celite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i nanmenata na nivnite aktivnosti, pa ottamu jakite komunikaciski kanali se prioritet, posebno koga stanuva zbor za va`nite promeni koi se slu~uvaat. Ova isto taka }e poddr`i klima na silna vnatre{na kontrola. Postoi potreba za gradewe na kapacitetite vo modernite rakovodni tehniki za da se poddr`at ovie napori za zajaknuvawe na rakovodnite praksi vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Iako Fondot }e treba da napravi posistematski pregled, idealno zasnovan na programite za razvoj na personalot, nekoi od identifikuvanite oblasti se: · · · · · · · · · · Delovno planirawe Komunikacija i gradewe na timovi Gradewe na konsenzus i motivacija Postavuvawe na targeti i ocenka na raboteweto Upravuvawe so proekti Uparvuvawe so vreme Upravuvawe so stres vo organizacijata Re{avawe na problemi Buxeten menaxment/Menaxirawe na buxetot( za rakovoditelite, nasproti finansovoto oddelenie) Planirawe i upravuvawe na ~ove~kite resursi (planirawe na ~ove~kite resursi, principi na politikata za motivacija na personalot vo odnos na karierata, primarni i sekundarni rabotni uslovi, procenka na sistemite na kadrovo, ulogata na sindikatite i zdru`enijata na rabotnicite)

Visokite i srednite rakovodni lica vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe bi imale korist od formalna obuka vo nekoi od ovie oblasti pod pretpostavka deka }e ostane stabilna strukturata na personalot i deka ~ove~kite resursi}e mo`at da bidat dovolno depolitizirani za da zamenicite direktori barem sistematski se regrutiraat vrz osnova na nivnite ve{tini i kvalifikacii koi }e se ocenuvaat vrz osnova na jasno definirani i soodvetni kriteriumi za selekcija. Vsu{nost, bilo koe seopfatno zajaknuvawe na rakovodstvoto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe bara vakva stabilnost i nezavisnost od makedonskata politika.

Final Report

Page 65

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3.6.3 Rabotewe na Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe Vo ovaa oblast rakovodstvoto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne gleda golema potreba za promeni so ogled na toa {to na povr{inata izgleda deka Upravniot odbor funkcionira prili~no dobro kako i so ogled na toa {to postojat drugi prioriteti za podobruvawe na koi treba da se obrne vnimanie. Sepak, Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe e vitalen del od rakovodnata struktura i igra klu~na uloga vo nadzorot na rakovodstvoto na Fondot i vo obezbeduvaweto na ot~etnost pred klu~nite vlogonosci (stejkholderi,) vklu~uvaj|i ja i Vladata, osigurenicite, rabotodavcite i zdravstvenite ustanovi. Otkako e oformen Upravniot odbor, negovoto rabotewe e slabo, ako se meri preku vistinskite kriteriumi. Na primer, Odborot ne odgovori soodvetno na jasnite dokazi za izmami i gubitoci vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo prethodnite godini nitu pak na jasnite primeri za rabotewe sprotivno na pravnata ramka vo koja funkcionira Fondot. Vo minatoto, Upravniot odbor ne vr{e{e soodvetna kontrola na direktorot, nitu pak ja vr{e{e funkcijata na izvr{no rakovodstvo i e podlo`en na preterano politi~ko vlijanie {to go spre~uva da donesuva nezavisni odluki koi pak se od interes na vlogonoscite (stejkholderite). Dokolku ja zememe finansiskata pozicija na Fondot kako reper za efikasno rakovodewe, mo`e da se zaklu~i deka Upravniot odbor bil neefikasen. Procesot koj se koristi da se izberat ~lenovite na Upravniot odbor vo golema mera vlijae vrz sopstvenosta I odgovornostae ~lenovi se imenuvani direktno os Parlamentot. Iako {est od trinaest ~lenovi bi trebalo da gi zastapuvaat osigurenicite, a dvajca da gi zastapuvaat rabotodavcite, vo praksa postoi golema zagri`enost okolu toa dali ovie grupi se soodvetno zastapeni od izbranite poedinci. Drug del od problemot e toa {to iako aktivnostite na Upravniot odbor se jasno definirani, nema kriteriumi spored koj }e mo`at da se ocenuvaat poedine~ni ~lenovi i Odborot vo celina. Od Odborot, kako i od direktorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, treba da se bara odgovornost za raboteweto na Fondot, atoa vo momentot ne e taka. Kratkata ocenka na raboteweto na Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe kako del od ovaa zada~a poka`uva deka treba da se prezemat ~ekori za podobruvawe na raboteweto na Upravniot odbor dokolku Fondot za zdravstveno osiguruvawe i Vladata se seriozni okolu podobruvaweto na rakovodeweto i efektivnosta na organizacijata. Kanadskiot institut za rakovodewe ima izgotveno lista za proverka na efektivnosta na rakovodeweto, prika`ana vo tabela 2, koja nabrzina poka`uva kolku raboteweto na Odborot bilo efikasno. Ova mo`e da poslu`i za zainteresiranite strani pri podgotvuvaweto na nivnata procenka. Tabela 2: Brza proverka na efikasnosta vo rakovodeweto podgotvena od Kanadskiot institut za rakovodewe

5 Sosema se soglasuvam 4 Se soglasuvam 3 Nemam stav 2 Ne se soglasuvam 1 Voop{to ne se soglasuvam 0 Ne znam

1. Orientacijata na organizacijata za ~lenovi na Odborot soodvetno gi podgotvuva za ispolnuvawe na nivnite rakovodni odgovornosti 2. Odborot e aktivno vklu~en vo planiraweto na nasokata I prioritetite na organizacijata.

___

___

Final Report

Page 66

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3. Odborot vr{i kvalitetna procenka na raboteweto na direktorot (merej}I gi rezultatite nasproti celite) 4. Ovaa organizacija e finansiski dobro-stoe~ka (stabilna i viable)

___

___ 5. ^lenovite na Odborot poka`uvaat jasnorazbirawe za soodvetnite ulogi na Odborot I na Direktorot 6. Resursite na organizacijata se koristat efikasno (se dobiva kvalitet za potro{enite pari) 7. Odborot ima visok kredibilitet kaj klu~nite stejkholderi (Vladata, osigurenicite, rabotodavcite, personalot,,, zdravstvenite ustanovi, zaednicata) 8. ^lenovite na Odborot poka`uvaat posvetenost na misijata na organizacijata I nejzinite vrednosti 9. ^lenovite na Odborot se odnesuvaat vo soglasnost so klu~nite elementi na rakovodnata struktura ( spored zakonite, pravilnikot za odnesuvawe, konflikot na interesi, itn.) 10. Sposobnosta na Odborot da rakovodi efektivno ne e popre~ena od konfliktite pome|u ~lenovite 11. Postoi produktiven raboten odnos pome|u Odborot I direktorot (koj se odlikuva so dobra komunikacija I vzaemna po~it) 12. Siguren/sigurna sum deka ovoj Odbor efektivno }e upravuva so bilo koja organizaciona kriza koja mo`e da se predvidi. 13. Sostanocite na Odborot se dobro vodeni. ___ 14. Odborot koristi zdravi procesi na donesuvawe odluki (fokusirawe na odgovornosta na Odborot, fakti~ki informacii, efikasna upotreba na vremeto, items not frequently revisited, efektivna implementacija) 15. Opostoi dobar balans pome|u organizacionata stabilnost i inovacijata.

___

___

___

___

___

___

___

___

___

___ Od vkupno 15 Vkupen rezultat (vkupnoto podeleno so 15) Izvor: Institutot za Rakovodewe, www.iog.ca ___ ___

Se prepora~uva Fondot za zdravstveno osiguruvawe da prezeme ~ekori za podobruvawe na raboteweto na Upravniot odbor. Nekoi od mehanizmite koi treba da se zemat predvid se slednite: 1. Voveduvawe na alternativni metodi za imenuvawe i selekcija na ~lenovite ­ na primer, razgleduvawe na izborniot proces za vrabotenite i za pretstavnicite na vrabotenite, vklu~uvaj}i gi ovde i organizaciite na potro{uva~ite i sindikatite; 2. Definirawe na pojasen mandat za Upravniot odbor i direktorot koj }e postavi jasna odgovornost za konkretnite oblasti vo raboteweto, a nema samo da dava definicija za aktivnostite.

Final Report

Page 67

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

3. Voveduvawe na formalni kriteriumi za selekcija za ~lenovite na Upravniot odbor. 4. Postavuvawe na indikatori i procenka za raboteweto na poedine~nite ~lenovi na Odborot kako i kriteriumi za ocenuvawe na sevkupnoto rabotewe na Odborot; 5. Barawe da se obelodenat slu~aite na konflikt na interesi (na primer, akcionerite na nekoja od farmaceutskite kompanii ne bi trebalo da bidat ~lenovi na Upravniot odbor); 6. Voveduvawe na formalni procesi na ocenuvawe na direktorot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe ; 7. Podobruvawe na komunikacijata so vlogonoscite ( stejkholderite ) (vidi del 3.6.2.) Organizacionoto rakovodewe e oblast na koja te{ko mo`e da se napravi osvrt i mnogu poistaknati organizacii vo zemji kako Kanada, nov Zeland i Obedinetoto Kralstvo seu{te se imaat te{kotii pri izgotvuvaweto na soodvetniot model. Ovde ne se prepora~uva zadol`itelno deka Fondot treba da ja usvoi najdobrata praksa vo ovaa oblast, tuku samo deka treba da se razgledaat nekoi osnovni pra{awa i deka treba da se obrne pogolemo vnimanie na raboteweto na ova va`no telo. So ogled na nedostatokot od ekspertsko znaewe momentno vo Fondot i op{to vo javniot sektor, se prepora~uva da se obezbedi nadvore{na pomo{ pri voveduvaweto na novite procesi koi }e go podobrat raboteweto na Upravniot odbor. 3.6.4 Vnatre{na revizija na Fondot za zdravstveno osiguruvawe Fondot za zdravstveno osiguruvawe momentno ne vr{i efektivni vnatre{ni kontroli koi }e garantiraat deka strukturata, politikite i procedurite se vo nasoka na poddr`uvawe na uspehot na organizacijata i na postavenite celi na Vladata, deka upotrebata na resursite e usoglasena so ovie celi, deka gubitocite, izmamite i lo{oto rakovodewe e dovedeno do minimum i deka informaciite se dostapni pri donesuvaweto na odlukite. Nekoi od rizicite so koi treba da se spravi vnatre{nata kontrola se: zloupotrebata na resursite(finansiski, ~ove~ki, tehni~ki), lo{ata implementacija na donesenite odluki, izmamite i gre{kite, kako i neuspevaweto da se obezbedat navremeni i potkrepeni informacii koi se odnesuvaat na finansiite i upravuvaweto so resursite za da se poddr`i donesuvaweto na odlukite od strana na rakovodstvoto. Ovie rizici mo`e da se svedat na minimum preku instrumenti kako {to se:jasnite upatstva za personalot i dovolna obuka, jasna definicija na odgovornostite i otvorenost na komunikacija i izvestuvawe. Primer za eden kontrolen proces e izvestuvaweto za transakciite na rashodite koi se nadvor od voobi~aenata praksa. Prviot ~ekor koj treba da go prezema Fondot za zdravstveno osiguruvawe e da gi proceni rizicite so koi se soo~uva organizacijat i da gi opredeli korisnite kontroli {to pretstavuva te{ka zada~a. Nezavisnata revizija na detalni sistemi koja se vr{i vo momentov od strana na Ernst&Young }e obezbedi zna~ajna poddr{ka vo ovaa klu~na oblast, no rakovodstvoto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe mora da bide i ponatamu tesno vklu~eno bidej}i kontrolite koi }e se napravat mora da bidat onie koi rakovodstvoto }e gi koristi. Isto taka e va`no istite da se isplatlivi.

Final Report

Page 68

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Za da se postigne efikasnost, vnatre{nata revizorska edinica vo Fondot mora da ima funkcionalna nezavisnost, da ima soodveten revizorski mandat i dovolen status vo organizacijata, da si postavi me|unarodno priznaeni standardi i da ima organizirano sistemi koi }e prezemaat merki protiv nepravilnostite. Ponatamu, mnogu e va`no rakovodstvoto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a posebno direktorot, da se posveti na efektivno rakovodewe i da istite ja vrednuvaat vnatre{nata revizija. Bez iskrenost i li~na posvetenost na vrvno nivo, vnatre{nite kontrli i vnatre{nata revizorska edinica nema da bidat od golema korist. Op{to zemeno, glavnite ~ekori koi treba da se prezemat se slednite: 1. Opredeluvawe na mandat i proceduri za vnatre{nata revizorska edinica 2. Formalno vospostavuvawe na vnatre{na revizija, oddelena od postoe~koto Kontrolno oddelenie, koja }e obezbeduva nepristrasni informacii za rakovodstvoto na Fondot vo vrska so efektivnosta na kontrolite i procedurite za upravuvawe so rizikot, vklu~uvaj}i ja raspredelbata na dovolno resursi vo buxetot na Fondot. 3. Obezbeduvawe deka soodveten broj vraboteni od soodveten profil se na raspolagawe da ja poddr`uvaat vnatre{nata revizija i se obu~eni za potrebnite tehni~ki ve{tini; 4. Obezbeduvawe deka vnatre{nite procesi, indikatorite, smetkovodstvenite formati i izve{taite se raspredeleni spored barawata na vnatre{nata revizija; 5. Zapozanavawe na rakovodstvoto so ulogata i obemnosta na vnatre{nata revizija i da se obezbedi soodvetna poddr{ka i baranata ratifikacija (statusot mo`e da se zgolemi preku vospostavuvawe na revizorska komisija koja mo`e da gi opredeluva oblastite koi treba da se pokrijat od strana na vnatre{nata revizija i }e vle~e zaklu~oci od rezultatite od napravenata revizija); 6. Razvivawe na ooodvetni vrski i komunikaciska strategija (dokolku e toa potrebno) pome|u vnatre{nata revizija i nadvore{nite institucii, kako {to se Odelenieto za revizija pri Ministerstvoto za finansii, Dr`avniot zavod za revizija, Me|unarodniot forum za vnatre{ni revizori i javnosta. Vnatre{nata revizorska edinica treba da ima za cel sproveduvawe na finansiska revizija i revizija na izvedbata koja ne se sostoi samo od revizija na buxetskite i finansiskite sistemi preku testovi za pridr`uvawe i substantive testovi za fakti~ki transakcii, tuku i procenka na stepenot do koj se ostvaruvaat postavenite celi i programi navremeno i efikasno. Vospostavuvaweto vnatre{na revizorska edinica vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe se smeta od strana na Vladata za neophodna potreba i pretstavuva uslov za prefrluvawe na fondovite od gorespomenatiot zaem(PSMAL). Ottamu, ovoj proces se ohrabruva i poddr`uva od strana na Vnatre{nata revizorska edinica pri Ministerstvoto za finansii koja pak e poddr`ana od strana na Holandskiot specijalen fond preku obuka i tehni~ka pomo{ so cel da se podobri revizorskiot prira~nik. Zgora na toa, sistemskata revizija na Ernst& Young vklu~uva vo sebe detalni preporaki vo odnos na vospostavuvaweto na vnatre{nata revizija vo ramkite na Fondot kako i predlozi za zajaknuvawe na kontrolite niz celiot Fond.

Final Report

Page 69

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Se predviduva deka preporakite dadeni od strana na Ernst&Young pridru`eni od direktna pomo{ od Ministerstvoto za finansii (i od strana na Zavodot kade {to e toa potrebno) pri postavuvaweto na edinicata, }e bidat dovolni da obezbedat postavuvawe i zajaknuvawe na vnatre{nata revizorska edinica. Ottamu, ponatamo{nata direktna poddr{ka za vospostavuvaweto na vnatre{nata revizija preku HSRP ne e prioritet. Sepak, poddrkata vo zajaknuvaweto na upravuvaweto na Fondot kako {to se prepora~uva vo 3.6.4. podolu bi pridonela za zajaknuvaweto na kontrolnata revizija, a isto taka treba da se zemat predvid naodite od rabotata na Ernst&Young pri definiraweto na celnite oblasti za poddr{ka. So ogled na toa {to nema preporaki za poddr{ka na aktivnostite od oblasta na vnatre{nata revizija vo ramkite na HSRP i Vladata eve}e ve}e posvetena na ovoj ~ekor, ne se prezema nikakva detalna rabota vo vrska so regulatornite promena koi se potrebni nitu pak vo vrska so tro{ocite i nadomestovcite od vakviot ~ekor. Voveduvaweto na vnatre{na revizija ne gi namaluva gubitocite i ne generira za{tedi na efikasnost koi mo`at da se prevedat kako podobri zdravstveni uslugi za korisnicite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Sepak, ova ne e cel sama za sebe i mora da bide pridru`ena od sredina vo koja }e ima zajaknata kontrola i celosna poddr{ka od rakovodstvoto. Dokolku ne se ispolneti ovie uslovi, vospostavuvaweto na vnatre{na revizorska edinica nema golemi izgledi da bide isplatliva vo ovoj moment ({to zna~i deka tro{ocite }e bidat pogolemi od nadomestocite). 3.6.5 Nadvore{na revizija Dr`avniot zavod za revizija ima fundamentalna uloga vo nadzornata ramka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, nudej}i i na Vladata (i na drugite zainteresirani strani) edno nezavisno gledi{te vo vrska so efektivnosta na upravuvaweto i raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, soposeben akcent na finansiskoto upravuvawe. Va`no e deka ovoj proekt ja izvr{uva funkcijata uspe{no. Vo Dr`avniot zavod za revizija e vospostavena dobra osnova za nadvore{na revizija zasnovana pred se na primenlivi me|unarodni standardi, a vo poslednite tri godini se sprovedeni revizii na atest i usoglasenost so zakonot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Postojat nekolku oblasti kade {to mo`e da se napravat podobruvawa. Sepak, se pravat napori da se razgledaat ovie oblasti so poddr{ka od Zaemot za prisposobuvawe na upravuvaweto so javniot sektor i na zdru`eniot Holandski specijalen fond, vklu~uvaj}i gi promenite na va`e~koto zakonodavstvo i vo obukata na ravizorite. Od gledna to~ka na zajaknuvwe na nadvore{nata nadzorna funkcija na Dr`avniot zavod za revizija, prioritetite se: · Sproveduvawe na revizii zasnovani na rizik, a koi se odnesuvaat na konkretni aspekti na raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (koristej}i rezultati od vnatre{nata revizija , ve}e napravena); Opredeluvawe i jasna definicija na popravnite dejstvija, po mo`nost barawe na odgovor od Zavodot vo daden vremenski period ili barem pogolemo sledewe i izvestuvawe za napredokoy na Vladata pri prezemaweto na ovie dejstvija; Po~esto soop{tuvawe na rezultatite (i preporakite) na organizacii i lica koi se zainteresirani za naodite; i

·

·

Final Report

Page 70

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

·

Bliska sorabotka pome|u Dr`avniot zavod za revizija i vnatre{nite reviziri kako vo Ministerstvoto za finansii taka i vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe (ve}e vospostavena).

Nekoi od op{tite oblasti koi se spomnuvaat vo ocenka na finansiski ot~et vo zemjata vodena od Svetskata Banka, kako {to se na primer po~estite testi na praksata na revizija, (verojatno }e bide potrebna podobra selekcija na transakciite koi se zemaat za primeroci) i godi{na nadvore{na revizija na samiot Zavod, }e bidat va`ni za sevkupniot kvalitet na reviziite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Nekolku vlogonosci (stejkholderi) vklu~uvj}i go i MMF, izrazija `elba da gi vidat godi{nite revizorski izve{tai jkoi se objaveni na vebsajtot na Zavodot za zdravstveno osiguruvawe. Mo`ebi bi bilo poprifatlivo na site organizacii i poedinci koi se obra}aat do dr`avniot zavod za revizija da im se obezbedi da gi dobijat izve{atite (osven onie ~ie {irewe e ograni~eno zaradi nacionalnata bezbednost), kako i toa rezultatite da i se stavat na raspolagawe na javnosta preku mediumite. Efektivnata upotreba na mediumite e va`no so ogled na toa {to vo celina gledano ne e golema verojatnosta javnosta da se interesira za izve{taite ili pak da bide kompetentna da go pravi toa. za ova mo`ebi }e treba odredena obuka od strana na mediumite {to }e obezbedi javnost koja e kompetentna i proaktivna. CFAA(ocenka na finansiski ot~et vo zemjata) mu prepora~uva na Zavodot da dostavi do Parlamentot pregled na svoite preporaki za popravni merki koj }e bide na visoko nivo, a istiot potoa }e im bide dostapen na javnosta i na mediumite. Izgotvuvaweto na revizii za izvedbata, razgleduvaweto na sevkupnata efikasnost na raboteweto na celata oragnizacija i opredeluvaweto na oblasti na neefikasnost i lo{o upravuvawe ne se momentno del od mandatot na zavodot. Zavodot go razgleduva voveduvaweto na revizii na izvedbata vo idnina. Sepak, za ova ne e potrebna zna~itelna obuka nitu pak zna~itelni resursi, pa ottamu toa ne pretstavuva prioritet vo momentov. Mnogu evropski zemji seu{te nemaat implementirano efikasna revizija na raboteweto vo javniot sektor. So ogled na postoe~kata rabota koja e vo tek, ovede ne se davaat dopolnitelni preporaki za poddr{ka na Dr`avniot zavod za revizija. Oblastite za koi ne se zboruvawe ovde treba po mo`nost da se vgradat vo postoe~kite mehanizmi za poddr{ka. 3.6.6 Kratok pregled na preporaki

Treba da se obezbedi poddr{ka preku Proektot za reforma na zdravstveniot sektor za da se zajaknat Fondot za zdravstveno osiguruvawe i Ministerstvoto za zdravstvo i da se podobri raboteweto na Upravniot odbor. Najverojatno nema da ima dovolno resursi preku proektot za da se obezbedi tehni~ka pomo{ vo site ovie oblasti so ogled na toa {to momentno akcentot se stava na informacionite sistemi i bolni~koto rakovodstvo. Sepak, se prepora~uva seriozno da se razgleda prenaso~uvaweto na resursite kon ovie opcii koi {to imaat potencijal da donesat golemi podobruvawa vo raboteweto na zdravstveniot sektor dokolku istite se pridru`uvani od reforma vo dr`avnata administracija (vidi Delo 2.2.4) Iako zajaknuvaweto na Dr`avniot zavod za revizija e va`en del od podobruvaweto na rakovodeweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, ne e potrebna dopolnitelna poddr{ka vo ramkite na Proektot za reforma vo zdravstveniot sektor. Poddr{kata koja se obezbeduva vo ramkite na Zaemot za prisposobuvawe na upravuvaweto na

Final Report

Page 71

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

javniot sektor kon zajaknuvaweto na ramkata na nadvore{nata revizija treba da bide dovolna, posebno so ogled na posvetenosta na Dr`avniot zavod za revizija kon ovaa cel. Sli~na diskusija se odnesuva na vospostavuvaweto na vnatre{na revizorska edinica vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Pod pretpostavka deka posvetenosta na liderite e na zadovolitelno nivo, na Fondot nesomneno mu se prepora~uva da izgotvi jasen plan i vremenska ramka za vospostavuvaweto na vnatre{na revizorska edinica so cel do 2005 da se ima efektivna organizirana edinica. Poddr{kata treba da se obezbedi od strana na vnatre{nata revizorska edinica pri Ministerstvoto za finansii, koristej}i gi preporakite od revizijata na nezavisnite sistemikako vodi~. Zajaknuvawe na institucionalniot kapacitet na Ministerstvoto za zdravstvo Nesomneno i se prepora~uva na Vladata na Republika Makedonija da implementira edna seopfatna programa za zajaknuvawe na Ministerstvoto za zdravstvo, vklu~uvaj}i ja i poddr{kata za razvojot na nacionalna strategija za zdravstvoto. Ministerstvoto za zdravstvo treba da izgotvi precizni strategii i planovi za implementacija za odreden broj oblasti od zdravstveniot sektor, vklu~uvaj}i ja primarnata zdravstvena za{tita, lekarstvata, podobruvaweto na kvalitetot i privatizacijata. sepak, postoi itna potreba da se izgotvi seopfatna strategija za zdravstveniot sektor. Ovie konkretni strategii treba da bidat del od sevkupnata ramka koja gi opfa}a ovie i drugi pra{awa i opredeluva razvojna strategija so jasni prioriteti. Ovaa strategija treba da poslu`i kako osnova za analiza i procenka na opciite na (zdravstvenata) politika i investicionite odluki. Za da se obezbedi prakti~na primena na ovie strategii Ministerstvoto za zdravstvo treba da go ima kapacitetot da gi implementira {to podrazbira tehni~ki i menaxerski ve{tini i zgolemuvawe na resursite. Treab da se izgotvi seopfatna programa za zajaknuvawe za Ministerstvoto za zdravstvo koja }e gi vklu~uva prerabotkata na menaxerskite procesi i sistemi, gradeweto na kapaciteot, obukata, mentorstvoto i direktnata pomo{ za voveduvawe na novi strategii i tehniki. Taa bi gi imala slednite celi 1. Da se vospostavi Ministerstvoto za zdravstvo kako efektivno telo za kreirawe na politikata preku razvoj na tehni~kata sposobnost i informaciite za poddr{ka dozvoluvaj}i mu taka da ja ispolni ulogata na staratel vo zdravstveniot sektor. 2. Da se razvie kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo za da mo`e efektivno da gi nadgleduva aktivnostite na Fondot, obezbeduvaj}i go nivniot pridones kon celitena sektorot. Oblasti na koi ovaa programa treba da se odnesuva: · Izgotvuvawe na Nacionalna strategija za zdravstvoto (koja }e gi opredeli krupnite celi, prakti~nite ~ekori i vremenskite ramki) i koja }e bide poddr`ana od eden pod-set na strategii za: q Primarna zdravstvena za{tita

Final Report

Page 72

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

q q q q · · ·

Me{avina na javno i privatno zdravstvo vo finansiraweto i isporakata Podobruvawe na kvalitetot Informacioni sistemi vo zdravstvoto Lekarstva

Gradewe na kapacitet za implementirawe i odr`uvawe na ovie strategii; Razvoj na instrumentite i kapacitetot vo analizata i monitoringot na (zdravstvenata) politika , so poseben akcent na finansiraweto na zdravstvoto; Organizacija na razvojnite strukturi na ^R;

Nacionalnata strategija za zdravstvoto treba da gi pokriva krupnite celi na zdravstvenata politika (postaveni celi- i rezultati), po{irokite pristapi kon istata, konkretnite merki na zdravstvenata politika i pokrupnite presmetki na tro{ocite. Vo tabela 3 podolu e prika`ana predlog-struktura za site ovie elementi. Izgotvuvaweto na strategijata treba da bide vklu~uva~ki i dinami~en proces zasnovan na realiti~ni pretpostavki i minimalna kompleksnost. Ova e su{tinski va`no za efektivnoto planirawe vo zdravstveniot sektor kako i za efektivnoto finansisko upravuvawe vo ramkite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

Tabela 3: Ilustrativna struktura na Makedonskata nacionalna strategija za zdravstvoto 1. Voved Cel na dokumentot, razvoen proces, prethodni planovi 2.Sevkupna strategija 3.Analiza na situaciite Vizija; Misija; Organizacioni vrednosti; Strate{ki pretpostavki; Strate{ki celi Tekovna mre`a za vr{ewe na uslugi, oragnizacija na zdravstveniot sektor, vitalna statistika, uredbi za finansirawe, rabotna sila Celi, aktivnosti, o~ekuvani ishodi za sekoja strate{ka cel

4. Izrabotka

5. Implementacija

Kriti~ki faktori za uspeh vremenska ramka, presvrtnici, odgovornosti, publicitet, finansirawe

Gradeweto na kapacitetot }e pretstavuva vitalen del od ovaa programa za zajaknuvawe na Ministerstvoot za zdravstvo i treba da se sostoi od zbir od be`bi za formalna i neformalna obuka vo op{tite i tehni~kite menaxerski ve{tini, mentorstvoto i transferot na znaewe. Kako del od programata treba da se sprovede analiza na potrebite od obuka, a nekoi od temite za razgleduvawe se: · · · · · · Strate{ko planirawe Analiza na politikata Analiza na isplatlivosta Procenka i monitoring na raboteweto Monitoring na aktivnostite od sferata na zdravstvenoto osiguruvawe Liderstvo i komunikacija

Pred da se napravi bilo kakov seopfaten obid za podobruvawe na kapacitetot, Ministerstvoto za zdravstvo treba da ja razgleda svojata tekovna organizaciona struktura i da razgleda dali toa go poddr`uva izvr{uvaweto na klu~nite funkcii, vklu~uvaj}i go postoe~kiot nasproti potrebniot kapacitet na personalot vo sekoja od oblastite, organizacijata i mandatot na oddelenijata i na rakovodstvoto, komunikacijata i drugite organizirani procesi. Ovaa ve`ba bi rezultirala so planovi za

Final Report

Page 73

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

reorganizacija na raboteweto na Ministerstvoto za zdravstvo, vklu~uvaj}i edna seopfatna strategija za regrutirawe na personal za nepopolnetite i mo`nite novi mesta (koi se predmet na odobruvawe od strana na Vladata) koja }e bide zasnovana na zbir od jasno definirani nadle`nosti i kriteriumi za selekcija. Vo dodatok 1 e prika`an implementaciski plan za zajaknuvawe na Ministerstvoto za zdravstvo vo narednite tri godini. Tehni~ka pomo{ So ogled na ograni~enoto ekspertsko znaewe vo formulacijata i implementacijata na zdravstvenata politika momentno vo Makedonija }e bide isklu~itelno va`no za Ministerstvoto za zdravstvo da ima poddr{ka od me|unarodni konsultanti za da ve`bata za zajaknuvawe dade rezultati. Poddr{kata od lokalnite konsultanti }e bide isto taka neophodna i vo najmala raka se pretpostavuva deka Ministerstvoto za zdravstvo }e treba da regrutira nov postojan ~len na personalot koj }e go koordinira i vodi ovoj process koj vo me|uvreme mo`e da bide finansiran preku Proektot za reforma vo zdravstveniot sektor. Konsultantskite uslugi (kako stranskite, taka i lokalnite konsultanti) }e go poddr`uvaat redizajnot na menaxerskite procesi i implementacijata na promenite vo Ministerstvoto za zdravstvo kako i seopfatnoto gradewe na kapacitetot, obuka i mentorstvo pome|u rakovodstvoto na Ministerstvoto za zdravstvo. Vo Ministerstvoto za zdravstvo predvideni se malku sredstva za kompjuterska i kancelariska oprema za da se poddr`i vakvata rabota. Vo dodatok 5 e daden opisot na rabotnite zada~i za konsultantite koi }e go poddr`uvaat zajaknuvaweto na Ministerstvoto za zdravstvo. Promeni vo zakonodavstvoto Vo osnova ovoj predlog predviduva podobruvawe na implementacijata na tekovnata zakonodavna ramka, a ne menuvawe na planot. Postoi golema verojatnost da treba da se napravi promena vo sistematizacijata na Ministerstvoto za zdravstvo kako i zakonodavni promeni koi }e gi poddr`uvaat strate{kite preporaki koi }e rezultiraat od ovaa programa za zajaknuvawe. Se razbira deka vo momentov ne e mo`no da se definiraat istite so ogled na toa {to ne se definirani strategiite. O~igledno deka postojat implikacii i za Vladata vo odnos na ograni~uvawata na vrabotuvaweto vo javniot sektor nametnati od strana na Me|unarodniot Monetaren Fond (MMF) na koi treba da se obrne vnimanie. Analiza na tro{ocite i nadomestocite Presmetan e buxet od US$302,206 za pokrivawe na tehni~kata pomo{, obuka i oprema za da se poddr`i zajaknuvaweto na Ministerstvoto za zdravstvo. Dodatok 8 dava analiza na ovie tro{oci. Zgora na toa, dokolku Vladata e posvetena na postavenite celi na reformata na zdravstveniot sektor, vklu~uvaj}i go ovde podobruvaweto na rakovodeweto na Fondot, se pretpostavuva deka kapacitetot na personalot b}e treba da se zgolemi so najmalku 10 lica nad brojot na mesta koi vo momentot se slobodni. se o~ekuva ova da bide dopolnitelen periodi~en tro{ok za Vladata od US$ 102,000 godi{no.

Final Report

Page 74

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

I ovde e te{ko da se presmetaat nadomestocite. Zajaknuvaweto na Ministerstvoto na zdravstvo treba da pridonese za pogolema efikasnost na negata i podobreni rezultati vo zdravstvoto preku podobriot kvalitet i soodvetnost(appropriate) na negata. Indikatori Primeri za indikatori koi mo`at da bidat iskoristeni za opredeluvawe na uspehot na intervenciite vo ovaa oblast se slednite: 1. Postoewe na edna seopfatna nacionalna strategija za zdravstvoto zasnovana na konsenzus do 2006; 2. Jasno dokumentirani i implementirani proceduri za monitoring na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, vklu~uvaj}i ovde jasni odgovornosti vo odnos na planiraweto na godi{niot buxet; 3. Zgolemuvawe za 25% na popolnetite rabotni mesta vo Ministerstvoto za zdravstvo; 4. Zgolemuvawe vo godi{niot buxet raspredeleno za Ministerstvoto za zdravstvo i za programite vo zdravstvoto finansirani od Vladata; 5. Institucionaliziran proces na analiza i procenka na opciite na zdravstvenata politika vo ramkite na Ministerstvoto za zdravstvo. Zajaknuvawe na upravuva~kite praksi vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe Nedostatokot na zdravi upravuva~ki praksi vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo momentov pridonesuva za slaboto rabotewe i dokolku ne se obrne vnimanie na ovaa oblast, drugite inicijativi }e imaat slabo vlijanie. Ottamu, se prepora~uva Fondot za zdravstveno osiguruvawe treba da vovede seopfatna programa za zajaknuvawe na negovite upravuva~ki praksi. Programata bi pokrivala: · · · · · Delovno planirawe, vklu~uvaj}i gi postavenite celi i targeti; Organizaciono restrukturirawe koe vklu~uva pojasna odgovornosta i ovlastuvawata; Upravuvawe so ~ove~kite resursi; Odnosi so javnosta; i Obuka za modernite upravuva~ki tehniki.

definicija

za

Dodatok 1 dava prikaz na eden takov implementaciski plan. Tehni~ka pomo{ Na Fondot za zdravstveno osiguruvawe bi mu bilo potrebna tehni~ka pomo{ za poddr{ka na organizacionoto restrukturirawe i razvoj, kako i gradewe na kapacitetot vo modernoto upravuvawe kako {to toa be{e opi{ano pogore. Se pretpostavuva deka za poddr{ka na razvojot }e bidat potrebni me|unaroden konsultant i lokalni konsultanti so golemo iskustvo vo razvoj na upravuvaweto, po mo`nost od oblasta n azdravstvenata za{tita. So ogled na tekovnite buxetski ograni~uvawa vo odnos na poddr{kata ponudena preku Proektot za reforma vo zdravstveniot sektor tehni~kata pomo{ koja {to se

Final Report

Page 75

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

prepora~uva ovde bi pokrila dizajn na novite procesi i nacelen paket za obuka za poddr{ka na tie procesi, no ne bi bila dovolna da ja poddr`i implementacijata. Nacrt opis na rabotnite zada~i za konsultantskite uslugi za poddr{ka na zajaknuvaweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe e daden vo dodatokot 6. Zakonodavni promeni Edinstvenata promena koja }e treba da se napravi kako rezultat na ovoj predlog e promena vo statutot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe koj seu{te ne e formalno odobren. Analiza na tro{ocite i nadomestocite Presmetan e buxet od US$229,000 za pokrivawe na me|unarodnite i lokalnite konsultantski uslugi i obuka koja iznesuva US$85,000, i koja go podrazbira u~estvoto na makedonska firma za obuka od privatniot sektor specijalizirana vo obuka na rakovodstvoto. Dokolku Fondot za zdravstveno osiguruvawe ne re{i da gi podobri svoite ~ove~ki resursi i odnosi so javnosta, se pretpostavuva deka }e bidat potrebni okolu ~etiri dopolnitelni ~lenovi na personalot za da go poddr`uvaat ova vo idnina, so pribli`en dopolnitelen tro{ok od US$40,000 godi{no. Nadomestocite treba da go sodr`at podobrenoto rabotewe na personalot i zgolemenata efikasnost na raboteweto, vklu~uvaj}i gi namalenite gubitoci i izmami preku primenata na soodvetnite vnatre{ni kontroli. Indikatori Nekoi od indikatorite koi mo`at da bidat iskoristeni za opredeluvawe na uspehot na intervenciite vo ovaa oblast se: 1. Izgotvuvawe na dleovni celi i plan za Fondot za zdravstveno osiguruvawe za 2006; 2. Obuka na 20 rakovoditeli na Fondot za zdravstveno osiguruvawe za moderni upravuva!~ki tehniki zasnovani na edna seopfatna procenka na potrebite od obuka; 3. Vnatre{na revizorska edinica pri Fondot koja }e bele`i dovolno vnatre{ni kontroli vo klu~nite oblasti; i 4. Jasno ocrtuvawe na ulogi i odgovornosti na oddelenijata, granki i podobrena raspredelba na ovlastuvawata vo Fondot.

Podobruvawe na raboteweto na Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe Pokraj postoe~kite somne`i pome|u rakovodstvoto na Fondot okolu toa dali postoi potreba da se razgleda raboteweto na Upravniot odbor, silno se prepora~uva Fondot da prezeme ~ekori da gi razgleda prioritetnite oblasti za podobruvawe na funkcioniraweto na ova va`no telo. Fondot treba:

Final Report

Page 76

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

1. Da napravi pregled na raspolo`livite alternativnite opcii za nominacija na ~lenovite na Odborot i da podnese predlog do Vladata za podnesuvawe amandman na Zakonot za zdravstvena za{tita i voveduvawe na ovie novi procesi; 2. Da se definira jasen mandat za Upravniot odbor i direktorot koj jasno }e ja definira odgovornosta i aktivnostite; 3. Da se definiraat i vovedat kriteriumi za selekcija na ~lenovite na Odborot kako i procenka na raboteweto na poedine~nite ~lenovi od Odborot i za Odborot vo celina; 4. Da se isplaniraat i vovedat procesi za procenka na direktorot; i 5. Da se definiraat i vovedat standardi za tajnost i proceduri na ~lenovite od Odborot zaedno so uslovite za otkrivawe na konflikt na interes. Dodatok 1 dava prikaz na eden takov implementaciski plan. Tehni~ka pomo{ Treba da se obezbedat konsultantskite uslugi od eden me|unaroden i eden lokalen konsultant koi }e go poddr`at Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo voveduvaweto na procesite za podobruvawe na efektivnosta i u~estvoto vo Upravniot odbor. Nacrt opisot na rabotnite zada~i za ovaa rabota e dadena vo dodatok 7. Analiza na tro{ocite i nadomestocite Presmetan e buxet od US$66,000.00 za pokrivawe na me|unarodnite i lokalnite konsultantski uslugi. Ne se predvideni nikakvi dopolnitelni tro{oci iako za promenite mo`e da baraat dopolnitelno vreme od ~lenovite na Upravniot odbor. Nadomestocite treba da vklu~uvaat zgolemeno u~estvo, transparentnost i efikasnost od raboteweto na Fondot za zdravstveno osiguruvawe kako i podobren javen imix.. Indikatori Nekoi od indikatorite koi mo`at da se koristat pri opredeluvaweto na uspehot na intervenciite vo ovaa oblast se: 1. Dokumentirana odgovornost i procesi na procenka na raboteweto 2. Podobrena finansiska polo`ba na Fondot za zdravstveno osiguruvawe 3.6 Drugi sogleduvawa

Zajaknuvawe na rakovodstvoto i samostojnosta na bolnicite Podobruvawata vo formata na modelite za pla{awe sprema davatelite na uslugi i za sklu~uvawe dogovori {e imaat malo vlijanie ako rakovoditelite na javnite zdravstveni ustanovi ne se smetaat za odgovorni za raboteweto na svojata ustanova. Ova osobeno va`i za bolnicite. Direktorite na bolnicite i nivnite menaxerski timovi mora da imaat kapacitet da odgovorat na promenite i najnovite predvideni stimulansi, vklu~uvaj{i ja i dovolnata menaxerska samostojnost. Na primer, na bolni~kite

Final Report

Page 77

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

rakovoditeli treba da im se dozvoli da zadr`at prihod od nadomestot na korisnicite (pri {to {e davaat jasen ot~et za vakviot prihod), obezbeduvaj{i stimulansi za podobruvawe na efikasnosta. Sli~no, promenite predlo`eni od timot za Dogovori so bolnicite i modernizacija, za pottiknuvawe samostojnost, osobeno jakneweto na upravnite odbori, primenata na dogovori za rabota so bolni~kite direktori i aran`manite za plati zasnovani na rezultati se od vitalno zna~ewe. Iako od klini~ka perspektiva, ve{tinite na zdravstvenite rabotnici se silni, sepak postoi potreba od razbirawe na finansiskite implikacii od nivnite odluki, kako i od gradewe ve{tini za timsko rabotewe i komunikacija koi {e pomognat da se izgradi poefektivna rabotna kultura neophodna za podobruvawe na kvalitetot (na pr., gradewe pocvrsta sorabotka me|u doktorite i sestrite, ili me|u postarite i pomladite lekari). Od perspektiva na podobruvawe na efikasnosta i ekonomi~nosta na uslugite dogovoreni od strana na FZO, vo sporedba so razvivaweto posofisticirani menaxerski sredstva, mo`e da se obrne pogolemo vnimanie na onie `pomeki' oblasti kako {to se balansirani skor-karti~ki, ili obuka vo oblasti so kulturolo{ki barieri, kako {to se uslugite za klienti. Kone~no, iako e fundamentalno zdravstvenite ustanovi da po~nat da se koncentriraat na merewe i vrednuvawe na rezultatite, i na informati~ki sistemi za poddr`uvawe na toa, prioritetot mora da bide dizajnirawe informati~ki sistemi koi poddr`uvaat zdrava klini~ka praktika. Nadgraduvaweto na praktikata na {ifrirawe na dijagnozite i procedurite vo bolnicite e prioritet, taka {to da ima dovolno informacii za poddr`uvawe, me|u drugoto, na klini~kata revizija i formiraweto na cenite. Revidirawe na paketot beneficii Zadol`itelniot paket beneficii {to se obezbeduva spored {emata za zdravstveno osiguruvawe e neodr`liv onaka kako {to sega se primenuva. Definiraweto i realizacijata na paketot beneficii treba da se revidira, so poddr{ka od pojasni napori za merewe na uslugite obezbeduvani od davatelite na zdravstvena za{tita. Za efektiven zdravstven sistem neophodno e da se donesat te{ki odluki za prioritetite. Procenka na zdravstvenata tehnologija e instrument {to se predlaga za PRZS, {to donekade bi poddr`al podobreno odlu~uvawe za investicii bazirani na isplatlivost. Farmacevtska reforma Od konsultantot za farmacevtska politika bea dadeni solidni preporaki za prioritetite vo farmacevtskata reforma, vklu~itelno i zajaknuvawe na zakonodavstvoto vo pogled na pote{ki sankcii za izdavawe lekovi {to odat na recept bez da se ima validen recept; zajaknuvawe na Dr`avniot zavod za lekovi i razvivawe pocvrsta koordinacija niz celiot sektor; gradewe kapacitet kaj bolnicite za upravuvawe so trebuvawata za lekovi i so buxetite; a`urirawe na pozitivnata lista na lekovi vrz osnova na terapevtski upatstva; i zajaknuvawe na naporite za educirawe na lekarite za soodvetna praktika na izdavawe recepti vklu~itelno i upotreba na upatstva za izdavawe recepti i programi za rakuvawe so lekovi. Ovie promeni se su{tinski za podobruvawe na ekonomi~nosta i kvalitetot na za{tita, i mora da se odvivaat paralelno so naporite za podobruvawe na kupovnta funkcija na FZO. FZO ima va`na uloga pri poddr`uvaweto na vakvite promeni, a isto taka, {e pretrpi i vlijanie od niv. Na pr., promenite vo legislativata koi ja reduciraat sega{nata praktika na izdavawe lekovi bez recept {e go zgolemat obemot na formalno izdadeni lekovi od pozitivnata lista so kvalifikativ za subvencii od FZO, so {to {e se zgolemat tro{ocite na FZO. Zatoa, fondot ima interes da pottiknuva ekonomi~na zdravstvena za{tita i so MZ treba da raboti na razvivawe upatstva za racionalno prepi{uvawe recepti i na

Final Report

Page 78

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

planovi za rakuvawe so skapi i~esto koristeni lekovi. Programata za povratni informacii za izdadenite recepti prepora~ana vo Del 3.3.2 bi bila va`en del od ovoj edukativen proces. Podobruvawe na kvalitetot Kako {to be{e prethodno spomenato vo ovoj izve{taj, FZO ima va`na uloga vo pottiknuvawe podobruvawa vo kvalitetot na zdravstvenata za{tita vo Makedonija, preku obezbeduvawe soodvetni finansiski i nefinansiski stimulansi (kako zadovoluvawe na standardite za uslugi, razvivawe klini~ki pateki i voveduvawe Protokol za ocenuvawe na soodvetnosta (POS)na bolni~kite priemi, koi treba da vlezat kako uslov vo dogovorot). Op{to, Makedonija samo {to po~nuva da razgleduva medicina bazirana na dokazi. Va`nite aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot se poddr`uvaat preku drugite komponenti na PRZS, vklu~itelno razvivawe klini~ki upatstva, protokoli za racionalna upotreba na lekovi i podobruvawe na licenciraweto i akreditacijata. Va`no e FZO so svoite napori da se nadovrze na p o{irokite napori za podobruvawe na kvalitetot na nacionalno nivo. Na strana od toa, nacrt-planovite za razvivawe upatstva i pateki, koi poso~ija okolu 25 nasoki vo tekot na tri godini, se premnogu ambiciozni. Za razvivawe na edno dobro obmisleno upatstvo trebaat barem 12 meseci, i toa vo zemjite so postoe~ki kapacitet i iskustvo vo klini~ki upatstva. Ako o~ekuvawata za vakvo ne{to sÚ u{te se isti, toga{ treba zna~itelno da se namalat. Informati~ki sistemi Prethodno implementiraniot proekt za tranzicija na zdravstveniot sektor dade poddr{ka za nabavka na nov paket na informati~ki sistem (oprema, softver i servis)za FZO. Noviot sistem treba{e da ja poddr`i celata paleta delovni funkcii, zaedno so uplatite na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, tro{ocite na razni programi, rakuvaweto so dogovorite, finansiskiot i smetkovodstveniot menaxment, i poddr{kata za menaxerskite odluki. Me|utoa, mnogu treba doprva da se implementira i so PRZS se predviduva ponatamo{na poddr{ka za zajaknuvawe na informati~kite sistemi za menaxmentot. Nadgraduvaweto na informati~kite sistemi e va`no za podobruvawa vo finansiskiot menaxment i kupuvaweto, pri {to i dvete ovie aktivnosti {e nalo`at novi informati~ki barawa vedna{ {tom otpo~nat novite procesi. Me|utoa, ednakvo e va`no i vrabotenite vo fondot da imaat adekvaten kapacitet za (a) definirawe na nivnite rabotni potrebi i (b) za iskoristuvawe na raspolo`ivite informacii. Konsultantot zadol`en za Komponentata za informati~ki sistemi, isto taka del od podgotvitelnite aktivnosti za preoektot, {e dade podetalna procena na potrebite na FZO vo ovaa oblast. Sepak, od perspektiva na podobruvawe na upravuvaweto i efektivnosta na FZO, iako podobreni informti~ki sistemi se va`ni, krupni investicii ne se prioritetni i treba vnimatelno da se razgleduvaat. Naporite {e treba da se koncentriraat na razvivawe isplatliv informati~ki sistem koj gi poddr`uva klu~nite funkcii, i na razvivawe kapacitet kaj personalot efektivno da gi koristi informaciite.

Final Report

Page 79

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Privatizacija Vo Makedonija postoi silen pritisok za privatizirawe na zdravstvenata za{tita, so cel da se podobri efikasnosta, kvalitetot, i reagiraweto na zdravstveniot sistem. Po`elna e konkurencija me|u davatelite na zdravstveni uslugi i e od su{tinsko zna~ewe za podobruvawe na produktivnosa i kvalitetot. Me|utoa, ne e neophodna privatizacija na davatelite (osven ako toa ne e vo najdobar interes na op{testvoto), nitu pak razdvojuvawe na kupuva~itei davatelite. Iskustvoto na avstraliskiot zdravstven sistem e odli~na ilustracija za toa. Vo Makedonija pod znak pra{awe e dali seopfatnata privatizacija na zdravstvenata za{tita {e ponudi zadovolitelni beneficii vo sporedba so tro{ocite na procesot, osobeno imaj{i go na um nedostigot na kapacitet za zdravstven menaxment i vo javniot, i vo privatniot sektor. Zatoa, MZ treba strategijata za ovaa oblast da ja razviva mnogu vnimatelno, soodvetno ocenuvaj{i gi pridobivkitei rizicite vrz osnova na iskustvata od drugite zemji. Ne treba da se razgleduva finansirawe na seopfatna privatizacija, bidej{i taa {e pridonese kon eskalacija na tro{ocite, a zdravstveniot ishod {e go stavi na rizik. Racionalizacija na rabotnata sila Rabotnata sila vo javnite zdravstveni ustanovi e pregolema, zna~itelno pridonesuvaj{i za inherentnata neefikasnost vo zdravstveniot sektor. FZO ima namera da koristi novi mehanizmi za pla{awe sprema davatelite na zdravstveni uslugi za da pokrene namaluvawe na rabotnata sila vo javnite ustanovi so toa {to {e gi finansira vrz osnova na rezultati, bez razlika na vleznite materijali. Sepak, postoi rizik od neefektivnost na ovoj metod. Vo tekot na neodamne{nite diskusii okolu voveduvaweto dogovori za javnite davateli na zdavstvena za{tita, MZ smeta{e deka nema golemo zna~ewe ako tie se vovedat vo ovaa faza, bidej{i dr`avata ima zakonska obvrska da gi pokriva platite na site vraboteni, pa zatoa, stepenite na finansirawe na zdravstvenite ustanovi ne mo`e da se menuvaat. Pretpostavkata e deka ova va`i i za bolnicite. Vo sekoj slu~aj, zdravstvenite ustanovi mo`e da nemaat fleksibilnost ili kapacitet za efektivno rakvodewe i namaluvawe na brojot na zdravstvenite i nezdravstvenite rabotnici. Vakviot pristap, isto taka, ne uspeva da gi adresira socijalnite implikacii od namaluvaweto na rabotnata sila preku strategija za prilagoduvawe {to {e im pomogne na pogodenite lica. Potoa, bez efektivno planirawe, postoi opasnost od nemo`nost na brojot i strukturata na rabotnata sila da odgovori na idnite potrebi. Iako e politi~ki po~uvstvitelna, Vladata na Makedonija treba da razgleda eksplicitna strategija za prilagoduvawe na goleminata na rabotnata sila vo zdravstveniot sektor (i zdravstveni, i nezdravstveni rabotnici), vrz osnova na: 1. Rigirozna procenka na sega{nite i idni potrebi od kadri vo zdravstveniot sektor 2. Eksplicitni strategii za modificirawe na kvantitetot, kombinacijata od ume{nosti i raspredelbata na ~ove~kite resursi vo zdravstveniot sektor, vklu~itelno istro{enosta (na pr., predvremenoto penzionirawe, tehnolo{kite vi{oci, emigracijata) i za prekvalifikacii za angan`man vo zdravstveniot sektor ili za alternativni ulogi vo privatniot ili javniot sektor.

Final Report

Page 80

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Vo momentov, bugarskata vlada go koristi ovoj pristap za tretirawe na vi{okot zdravstvena rabotna sila, pa bi bilo mudro MZ da go sledi nivniot napredok vo narednite 12 meseci. 4. ZAKLU^OCI

Vo zaklu~ok, glavnite oblasti {to treba da se poddr`at so idniot Proekt za upravuvawe vo zdravstveniot sektor se: · · Zajaknuvawe na finansiskiot menaxment Razvivawe kapacitet za kupuvawe q q · · Doteruvawe na postoj nite modeli Gradewe kapaciteti

Gradewe kapaciteti kaj Ministerstvoto za zdravstvo Jaknewe na menaxmentot kaj FZO

Vo tabelata podolu e dadeno rezime na preporaki za ponatamo{na poddr{ka vo upravuvaweto na FZO {to treba da se obezbdi preku PRZS. Preporaka Komentari 1. Da se vovede trigodi[na programa za Paket za tehni~ka pomo[, podobruvawe na finansiskiot menaxment vklu~itelno konsultantski uslugi, obuka i softver. 2. Da se dotera postojnoto pla]awe sprema davatelite i modelite za sklu~uvawe dogovori, i da se izgradi kapacitet kaj FZO za efektivno kupuvawe zdravstveni uslugi 3. Da se zajakne praktikata na nabavka na lekovi i medicinski materijali Paket za tehni~ka pomo[, vklu~itelno konsultantski uslugi, obuka i softver. Samo obuka

4. Da se zajakne kontrolata na prihodite Konsultantski uslugi i obuka preku specijalisti~ka obuka, zacvrsnuvaj]i gi barawata za izvestuvawe i za rein`enering na procesot 5. Da se primeni programa za jaknewe na Konsultantski uslugi i obuka menaxmentot vo FZO 6. Da se zajakne raboteweto i odgovornosta Konsultantski uslugi na Upravniot Odbor na FZO 7. Gradewe kapaciteti kaj MZ Paket za tehni~ka pomo[, vklu~itelno konsultantski uslugi, obuka i softver.

Rezime na procenkite na tro{ocite za pomo{ta (konsultantski uslugi, obuka i oprema){to treba da se obezbedi so PRZS, e dadeno vo Prilog 8.

Final Report

Page 81

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Ponatamu, va`ni nastani poddr`ani preku holandskiot Trust fond spored PSMAL ili preku drugite komponenti od proektot se: q q q q q Vostanovuvawe vnatre{na revizija vo FZO (PSMAL); Razjasnuvawe na vladinite obvrski za finansirawe odredeni zdravstveni uslugi od javen interes; Strategija za restrukturirawe na bolni~kiot dolg (komponenta za bolni~ki menaxment); Predlog za voveduvawe taksa na alkohol i tutun nameneta za zdravstveniot sektor Sistematsko re{enie za zakonsko sproveduvawe na pridonesite i usoglasuvawe na kategoriite korisnici niz site programi za socijalno osiguruvawe(PSMAL) Razvivawe programa za davawe povratni informacii vo pogled na izdavaweto recepti (komponenta za racionalna upotreba na lekovi)

q

Ovie preporaki za idna poddr{ka na upravuvaweto so FZO spored PRZS imaat za cel da % pomognat na Makedonija vo nejzinite idni reformski napori. Sepak, kone~no, ovie reformi nema da uspeat ako vo Makedonija ne postoi zalo`ba za vakvite promeni. Vladata treba da mobilizira posveteni i entuzijasti~ni poedinci od zdravstveniot sektor koi ]e ja promoviraat i predvodat promenata. Vo osnova, reformata na zdravstveniot sektor e krajno kompleksna, mnogu pokompleksna od bilo koj drug sektor i Vladata treba da go sfati toa i da prezeme kolektivna odgovornost za idnite uspesi i neuspesi.

Final Report

Page 82

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Prilog 1: Planovi za implementacija

83

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Prilog 2: Rabotni zada~i za finansiskoto upravuvawe

84

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt rabotni zada~i za podr{ka na Programata za podobruvawe na finansiskiot menaxment

5. Osnovni informacii

Vladata na Republika Makedonija, so pomo{ od Svetskata Banka, zapo~nuva Proekt za reforma na zdravstveniot sektor (PRZS) so cel da se podr`at reformite vo zdravstveniot sektor vo zemjata. Klu~no za postignuvawe na ova e jakneweto na kapacitetot na FZO i opredeluvaweto na posebni oblasti za podobruvawe na upravuvaweto i celokupniot menaxment. Edna oblast koja }e se razgleduva e finansiskiot menaxment vo ramkite na FZO. Finansiskiot menaxment vo FZO momentalno e slab, i treba da se zajakne kako eden od prioritetite za podobruvawe na upravuvaweto i na celokupnoto rabotewe na organizacijata. Jasno e deka treba da se napravat podobruvawa vo buxetskoto planirawe, vklu~uvaj}i i novi procesi za izgotvuvawe na globalni buxeti (so podr{ka od podobreniot pristap do podatocite koi se potrebni za izgotvuvawe na baraniot buxet), razvoj na podetalni buxetni planovi, pojasnuvawe na o~ekuvanite izvori na prihodi od dr`avniot buxet, podobruvawe na kriteriumite i pojasnuvawe na odgovornostite za finansirawe na kapitalnite investicii. Sli~no, vo odnos na oblasta na buxetskoto izvr{uvawe i buxetskiot monitoring ima potreba za podobruvawe na izvestuvaweto na menaxmentot vo ramkite na FZO, i za nadgraduvawe na procedurite za monitoring na ostvarenite tro{oci vo odnos na planiranite, za procenka na napredokot, i za identifikacija na merki za vra}awe vo vistinskiot pravec na dvi`ewe. Dobriot finansiski menaxment bara buxetskoto planirawe na FZO da bide povrzano so strategijata za zdravstveniot sektor i so delovniot plan na FZO. Voglavno, se javuva potreba za podobreno buxetsko planirawe vrz osnova na poizdr`ani podatoci; pojasno razbirawe i definicija na barawata na menaxmentot; pojasno opredeleni nadle`nosti vklu~uvaj}i ja ot~elivosta za buxetskoto izvr{uvawe i rezultatite; podobreno izvestuvawe na menaxmentot, i podobro razbirawe na tro{ocite. MF ima izdadeno na~ela vo koi se veli deka smetkovodstvoto vo javniot sektor treba da se izvr{uva ~isto vrz osnova na gotovina so kni`ewe na kontata za pobaruvawa i obvrski kon dobavuva~ite. Smetkovodstvenite pravila koi FZO go slede{e do sega ne se adekvatni,vodej}i go smetkovodstvoto na prihodot vrz osnova na gotovina, a na rashodot na presmetkovna osnova. Ova go precenuva rashodot, i go podcenuva prihodot, i na toj na~in ja pravi mnogu te{ko izvodliva mo`nosta da se vidi vistinskata finansiska sostojba na FZO. Smetkovodstvenite standardi vlijaat na interpretacijata na finansiskite izve{tai, a lo{ite praktiki mo`at da dovedat do lo{o razbirawe i netransparentno izvestuvawe. Dobrite standardi se od osnovno zna~ewe za podobrenoto transakciono izvestuvawe, koe ima za cel da go utvrdi efektivnoto upravuvawe so prihodite i rashodite preku efikasnoto i to~no dokumentirawe na site transakcii. Najdobriot na~in e da se stavat vo praksa jasni i adekvatni politiki, standardi i celi, i da se primenat Me|unarodnite smetkovodstveni standardi za javen sektor. Treba da se napravat promeni vo na~inite na koi se vodi smetkovodstvoto vo Centralnata slu`ba na FZO, a osobeno vo podra~nite edinici kade {to i se vr{at osnovnite smetkovodstveni funkcii na FZO. MF ima namera da izdade pojasni na~ela za FZO (i drugite VBF-ovi) vo vrska smetkovodstvenite proceduri koi treba da se sledat, i isto taka ima namera i direktno da proveruva usoglasuvaweto so ovie na~ela, a ne toa da go pravi preku Dr`avnata agencija revizija. MF isto taka ima namera da zazeme mesto zaedno so konsultantite vo obukata so go za na

85

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

smetkovoditelite na FZO vo vrska so promenite koi treba da bidat napraveni so cel da se premine kon MSSJS koga FZO }e zapo~ne da funkcionira vo ramkite na buxetot. Pri procesot na usvojuvawe na me|unarodnite smetkovodstveni standardi, FZO treba da go razvie razbiraweto na tro{ocite za programite i uslugite, da go podr`i utvrduvaweto na cenite, da gi napravi neophodnite analizi za da ja opravda raspredelbata na sredstva napravena od Vladata i da go pomaga procesot na donesuvawe na odluki vo ramkite na samata organizacija i na nivo na MZ. Za da se podr`at podobruvawata vo buxetskite procesi i smetkovodstvoto, FZO bi mo`el da ima korist od gradeweto na ve{tinite za finansiski menaxment po pat na formalna obuka. Treba da se razvie podlaboko razbirawe na dobrite praktiki za vodewe na finansiski menaxment vklu~uvaj}i go i procesot za izgotvuvawe na buxetot (deka sekoja stavka treba da bide vrz osnova na kvantitet i cena i da bide del od strategijata za postignuvawe na opredelenite rezultati),na finansiskata analiza, na upravuvaweto so izvedbata, i na upravuvaweto so resursite. Treba da postoi kapacitet za gradewe , iskoristuvawe i evoluirawe vo eden pojak sistem za izvestuvawe do upravata koj gi osposobuva direktorite da go ocenat napredokot koj e postignat vo pravec na, i verojatnosta za postignuvawe na posakuvanite rezultati, so cel da mo`at da identifikuvaat merki za da se vratat nazad kon vistinskiot pravec na dvi`ewe vo slu~aj da se javat varijanti. Sli~ni potrebi za obuka isto taka se identifikuvani i vo kontekst na po{irokata programa za reforma vo javnite finansii, i mo`e da ima i prostor za koordinacija na obukata vo FZO so poop{tata obuka za finansisko upravuvawe planirana za vrabotenite vo MF. Ova ponatamu mo`e da se intenzivira so pospecijalizirani kursevi za obuka nameneti za vrabotenite vo FZO. Paralelno na ova, jasno e deka FZO treba da gi podobri informacionite sistemi za finansiski menaxment, so {to }e se obezbedat podobri informacii za podr{ka na buxetskoto planirawe i izvr{uvawe kako i potrebnite alatki za olesnuvawe na efektivnoto finansiko upravuvawe. Novite ISFM treba da podr`uvaat integrirani smetkovodstveni sistemi i integrirani sistemi za izvestuvawe, da gi podr`uvaat prenesenite ovlastuvawa za upravuvawe so buxetot, i podobrenite procesi za finansisko upravuvawe (koi doprva treba da se definiraat). Za da se podr`i implementacijata na noviot ISFM, FZO najverojatno }e ima dobivka od pomo{ta okolu dizajnot na istiot, osobeno so utvrduvaweto na delovnite barawa koi se osnovaat na novite procesi.

Specifi~ni i op{ti celi na proektot Vo kontekst na jakneweto na rakovodstvoto na FZO, ovaa komponenta ima za cel da gi podobri praktikite na finansiskoto upravuvawe vo ramkite na FZO za istite da se usoglasat so finansiskata ramka na javniot sektor vo Makedonija i da napreduvaat vo pravec na me|unarodnite standardi. Konkretno proektot treba da podr`uva: · · · · Podobreni buxetski proceduri. Voveduvawe na adekvatni smetkovodstveni standardi i proceduri. Zgolemuvawe na kapacitetot na vrabotenite vo FZO za stabilno finansisko upravuvawe Nadogradba vo Informacionite sistemi za finansisko upravuvawe.

Opseg na uslugi Buxetsko planirawe i izvr{uvawe Konsultantot }e raboti so personalot na FZO za da napravi pregled na tekovnite procesi za buxetsko planirawe i izvr{uvawe i }e razvie plan za implementacija na podobreni procesi. Za

86

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

pregledot }e se koristat informaciite od revizijata na nezavisnite sistemi koja be{e izvr{ena vo prvata polovina na 2004. Nekoi od prioritetnite oblasti koi FZO treba da gi razgleda i za koi konsultantot }e dade svoi soveti se: 1. Pregled na mo`nite izvori na podatoci za podr{ka na izgotvuvaweto na buxetot po pat na koristewe na informacioni sistemi koi se momentalno na raspolagawe i modificirawe na procesite za pribirawe na podatoci so cel da se podobrat podatocite koi se na raspolagawe za podr{ka na buxetskoto planirawe; 2. Razvoj na jasna dokumentacija za procesot na buxetsko planirawe koja gi pokriva ~ekorite koi treba da se sledat i koja gi pojasnuva nadle`nostite; 3. Voveduvawe na procesi koi }e gi povrzat dogovorite na davatelite so procesot na planirawe i izgotvuvawe na buxetot, koi }e gi koristat prethodnite bolni~ki dogovori kako izvor na podatoci za planiraweto na buxetot, i koi }e utvrdat deka dogovorite i povrzanite buxeti za davatelite go odrazuvaat planiraniot buxet na FZO; 4. Podobruvawe na procesot na predviduvawe na prihodot i raspredelba na sredstvata i utvrduvawe deka predviduvawata i celite se realni po pat na vnesuvawe na site klu~ni informacii vo metodologijata; 5. Utvrduvawe deka buxetot e povrzan so investicioniot plan izgotven zaedno so MZ i onamu kade toa e mo`no prenesen vo bolni~kite dogovori 6. Voveduvawe na proces za monitoring na izvr{uvaweto buxetite na davatelite (planirani nasproti ostvareni) i na drugi povrzani pokazateli, i podobruvawe na monitoringot na cellokupnata buxetska izvedba, po pat na vospostavuvawe na jasni procesi za eskalacija i korektivni merki. 7. Pregled na barawata na rakovodstvoto za izvestuvawe, i razvoj na pojak sistem za izvestuvawe koj utvrduva deka informaciite od finansiskoto upravuvawe se obezbedeni na vreme i redovno, so {to se osposobuvaat direktorite da go procenat napredokot kon, i verojatnosta za postignuvawe na posakuvanite rezultati,a i da identifikuvaat merki za da se vratat nazad na vistinskiot pravec na dvi`ewe. 8. Voveduvawe na jasni nadle`nosti i barawa za ot~etlivost za efektivno upravuvawe so buxetot vo Centralnata slu`ba i podra~nite edinici na FZO, so {to }e se utvrdi deka na operativno nivo direktorite imaat fleksibilnost da donesuvaat odluki vo ramkite na nivnite oblasti na kompetencija spored edna celokupna ramka na pravila i kontroli. 9. Vospostavuvawe na sistemi za upravuvawe so dogovorite (isto taka vidi Del 3.3), koi efektivno gi sledat zalo`bite i isporakite i utvrduvaat deka isplatite se prioritet vrz osnova na datata i redosledot (i izbegnuvaat pla}awa odnapred). Smetkovodstvo Konsultantot }e mu pru`a pomo{ FZO vo implementacijata na adekvatnite smetkovodstveni standardi (MSSJS) vrz osnova na na~elata na MF i }e razvie jasno opredeleni i sprovedeni smetkovodstveni standardi. Treba da se napravi pregled na postoe~kata klasifikacija na tro{ocite i na kontniot plan {to }e rezultira so preporaki za podobruvawe na dizajnot. Obuka Potrebno e da se izvr{i formalna procenka na kapacitetot na vrabotenite i potrebite za obuka za finansiski menaxment paralelno so dizajniraweto na novoto buxetsko upravuvawe i novite smetkovodstveni proceduri. FZO bara srednoro~ni inicijativi za obuka vo oblasta na finansiskiot menaxment za Centralnata slu`ba i za podra~nite edinici. Temite za obuka mo`at da vklu~at:

87

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

· · · · · · ·

Planirawe i buxetirawe Predviduvawe Smetkovodstveni standardi Finansiska analiza na pr. analiza na razliki Tro{kovno smetkovodstvo/tro{kovni metodologii Izvedba na upravuvaweto; i Upravuvawe so resursite.

Rezultatot od ovaa ve`ba }e bide edna srednoro~na strategija za obuka koja }e gi razgleda neposrednite potrebi za obuka kako i tekovniot razvoj na personalot vo ovaa oblast. Konsultantot isto taka }e go podr`i gradeweto na kapacitetite preku serija od rabotilnici vo vrska so klu~nite aspekti od finansiskoto upravuvawe za da ja komplementira formalnata obuka i da ja podr`i srednoro~nata strategija za obuka. Dizajn na informacionite sistemi Konsultantot }e raboti so personalot i upravata na fZO, konkretno vo sektorite odgovorni za finansiite, planiraweto i analizata, nabavkata i kontrolata, kako i so persona lot vo podra~nite slu`bi za da se pojasnat delovnite potrebi i barawata za izvestuvawe koi treba da bidat podr`ani od ISFM. Isto taka vo strategiskoto planirawe na ISFM }e u~estvuva i visokoto rakovodstvo kako i drugi lica od FZO. Glavnite ishodi od ovaa zada~a }e bidat: 1. Buxetski procesi vo funkcija koi se konzistentni so stabileniot finansiski menaxment i koi gi vklu~uvaat neophodnite kontroli; 2. Smetkovodstveni standardi koi se implementirani vo soglasnost so na~elata na MF i so me|unarodnite standardi (MSSJS), i klasifikacija na tro{oci koja e vnesena vo funkcija i koja gi podr`uva vnatre{nite barawa za upravuvawe. 3. Jasna dokumentacija i na~ela za smetkovodstvenite proceduri, so osposoben personal (osobeno vo podra~nite slu`bi) istite da gi koristi; 4. Jasno definirana srednoro~na strategija za klu~niot personal na FZO so cel da se podr`at efektivnite praktiki za finansisko upravuvawe; 5. Izbran klu~en personal so dovolno obuka za da gi vovede novite procesi za finansisko upravuvawe razvieni preku ovaa zada~a. 6. Kompletno pojasnuvawe na site delovni potrebi koi treba da se zadovolat od strana na ISFM za da se podr`i efektivno finansisko upravuvawe; 7. Preporaki za podobruvawe na organizacijata, ulogata i odgovornostite na finansiskoto upravuvawe vo FZO. Izvestuvawe Vo ramkite na prviots mesec na zada~ata, konsultantot }e izgotvi Prvi~en izve{taj vo koj }e gi dokumentira naodite od prvi~niot pregled i koj }e sodr`i a`uriran raboten plan za podr{ka na podobruvawata vo finansiskoto upravuvawe vo ramkite na FZO. Za da se pokrie sekoja od sedumte oblasti spomenati pogore }e se izgotvat Tehni~ki izve{tai. Zavr{niot izve{taj }e se predade do 31 dekemvri 2005 godina.

88

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Vremetraewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da trae od januari do dekemvri 2005 godina. Se o~ekuva da bidat potrebni pribli`no 27 rabotni meseci na konsultant, od koi pove}eto }e bidat obezbedeni od lokalni konsultanti. Kvalifikacii i iskustvo Zada~ata treba da bide izvr{ena od strana na mal tim na me|unarodni i lokalni konsultanti so opse`no sledewe na finansiskoto upravuvawe, po mo`nost so iskustvo vo zdravstvenoto osiguruvawe. Timot treba da ima iskustvo vo rabota so proekti za reforma na zdravstvoto vo zemji vo tranzicija poka`uvaj}i istorija na uspeh vo prenesuvaweto na ve{tini i formalnata obuka.

Vrski Vo izvr{uvaweto na ovie aktivnosti, konsultantot }e treba da vospostavi tesni vrski so planovite za isfrlawe na sistemot za fakturirawe i za podnesuvawe na izve{tai vo odnos na uslugite obezbedeni od davatelite na zdravstveni uslugi, bidej}i toa ima zna~itelno vlijanie vrz finansiskoto upravuvawe. Konsultantot treba isto taka da bide svesen za po{irokite reformi podr`ani vo ramkite na Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor, konkretno drugite aktivnosti koi se na pat da go podr`at zajaknuvaweto na FZO.

89

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Prilog 3: Rabotni zada~i za zajaknuvawe na mehanizmot za pla}awe sprema davatelite na zdravstveni uslugi i za sklu~uvawe dogovori so niv

90

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt rabotni zada~i za zajaknuvawe na mehanizmot za pla}awe sprema davatelite

na zdravstveni uslugi i za sklu~uvawe dogovori so niv

Nekolku informacii Vladata na Makedonija, so pomo{ na Svetskata Banka, otpo~nuva Proekt za reformi vo zdravstveniot sektor (PRZS), za da gi poddr`i reformite na zdravstveniot sektor vo zemjata. Klu~na rabota za toa }e bide zajaknuvawe na kapacitetot na FZO, so posebna cel podobruvawe na negovoto upravuvawe i vkupen menaxment. Edna od najva`nite oblasti {to treba da se adresira e zajaknuvawe na mehanizmot {to go koristi Fondot za pla}awe sprema davatelite i za sklu~uvawe dogovori so niv, i gradewe kaj nego kapacitet na efektiven kupuva~. I pokraj dobro zavr{enata rabota okolu voveduvaweto na modelot za pla}awe vrz baza na kapitacija i mehanizmot za sklu~uvawe dogovori so privatnite davateli na zdravstvena za{tita, {to pridonese za pozitivni promeni vo odnesuvaweto na lekarite od primarniot sektor, sepak treba da se adresiraat nekolku gre{ki {to postojat vo negoviot dizajn i primena. Za javnite i privatnite davateli na primarna zdravstvena za{tita treba da se vovedat dosledni principi na pla}awe. Dosega, Fondot ima vovedeno dogovori so pla}awe vrz baza na kombiniran model na kapitacija za privatnite davateli. Na~elata na ispravnost, efikasnost i pravi~nost baraat FZO sprema site davateli na primarna zdravstvena za{tita da pla}a i da sklu~uva dogovori vrz ist osnov. Aktuelnite diferencira~ki modeli na pla}awe predizvikuvaat destimulirawe kaj davatelite na primarna zdravstvena za{tita, podrivaj}i ja efikasnosta, registrite na pacienti i kvalitetot na za{titata. Dogovorite za bolni~ka za{tita bea neodamna vovedeni, na krajot od 2003 g., vrz baza na noviot pravilnik za dogovarawe i pla}awe specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka za{tita, a se zavr{eni samo za specijalisti~kite i drugite bolnici so ednostavna struktura na uslugi, pokrivaj}i samo nekolku specijalnosti. Vo tekot na 2004 g., }e se vovedat dogovori za site bolnici vo Makedonija i na site bolnici treba da im se izdadat dogovori za cela 2005 godina. Bidej}i ova e relativno nova rabota, ne postoi golema osnova za ocenuvawe na postoe~kite dogovori. Sepak, ve}e postojat nekoi delovi {to predizvikuvaat zagri`enost od aspekt na izgled na dogovorite, a se vo vrska so: Razli~ni pla}awa sprema razli~ni davateli za istite uslugi; Ambiciozen zbir pokazateli na raboteweto vo odnos na pla}aweto sprema bolnicite; Nejasno definirawe i razdvojuvawe na planiraweto i pla}aweto na specijalisti~kite ambulantski konsultacii nasproti bolni~kiot priem; Nedostig na definirani standardi za uslugite. Vo me|uvreme, FZO planira da vovede DPG klasifikacija kako osnova za finansirawe bolni~ka za{tita vo narednite godini. I iako, op{tata namera e zdrava, tempiraweto i redosledot se ambiciozni. Vo slednite nekolku godini, naporite treba da se koncentriraat na obezbeduvawe preduslovi za ovoj posofisticiran model, kako na pr., podobreni informati~ki sistemi, kapacitet za presmetuvawe tro{oci, klini~ko {ifrirawe itn. FZO treba da se obide da izbegne nekoi od gre{kite na drugite zemji vo regionov koi gi primenija DPG-i, i da usvoi vnimatelen i odmeren pristap, dokolku saka da gi ostvari potencijalnite pridobivki. ^esto pati, tro{ocite na voveduvawe DPG klasifikacija se potcenuvaat. Ima prostor da se podobrat i drugite aspekti na implementacijata, kako na pr., procesot na planirawe na dogovorite, nivniot izgled i pregovorite okolu niv. Glavniot problem vo momentov e tovarot na izvestuvawe i izdavawe fakturi od strana na davatelite na zdravstvena za{tita i podra~nite edinici na Fondot. Sega{niot sistem na `fakturirawe' e so golem administrativen tovar, koj go odvlekuva vnimanieto od drugi poproduktivni aktivnosti. Toj, isto taka, negativno vlijae vrz efektiven finansiski menaxment. Duri i pred novite procesi na sklu~uvawe dogovori, toj vo golema mera be{e nepotreben, zatoa {to na davatelite ne im se pla}a{e vrz osnova na fakturiranite iznosi.

91

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Zagri`en okolu prebrzoto menuvawe na vakvite procesi i okolu gubeweto vredni informacii, FZO ne gi isplaniral fazite za novosklu~enite dogovori so davatelite na PZZ i bolnicite. Ova mo`e da se izbegne so vnimatelno planirawe i izgotvuvawe na noviot sistem za izvestuvawe i fakturirawe, so zadol`itelno konsultirawe na potencijalnite korisnici na informaciite pred promenata za da se bide siguren deka se zadovoleni nivnite potrebi. Prioritetno e ova pra{awe da se tretira {to e mo`no poskoro. Vo vrska so gornite komentari za dizajnot i implementacijata na novite modeli za pla}awe i sklu~uvawe dogovori so davatelite, FZO raspolaga so mal postoe~ki kapacitet i na centralno, i na podra~no nivo, za da dejstvuva kako vistinski kupuva~, pa taka i efektivno da go primenuva noviot model. Ne e za iznenaduvawe {to kadrite imaat malo iskustvo od planirawe, formirawe ceni, pregovori, monitoring i evaluacija, i dokolku se saka da se postignat posakuvanite rezultati na efikasnost (istovremeno obezbeduvaj}i prifatlivo nivo na kvalitet), treba da se podobri kapacitetot vo ovie oblasti. Edna od prioritetnite oblasti e razvivaweto procesi za sledewe na odnesuvaweto na davatelite so pomo{ na statisti~ki tehniki, a ne vrz osnova na detalni inspekcii. Va`no e {to golem del od noviot proces na sklu~uvawe dogovori so bolnicite vo momentov ne e soodvetno institucionaliziran vo FZO, pri {to rabotata se poddr`uva od strana na rabotna grupa koja pove}e ili pomalku e izolirana od rutinskoto rabotewe. Zatoa treba da se reorganiziraat aktivnostite i funkcijata na FZO, so cel tie podobro da ja poddr`uvaat kupovnata funkcija. Treba da se razjasnat ulogite i obvrskite na MZ i FZO vo odnos na finansiraweto na zdravstvoto, osobeno vo odnos na stepenot do koj MZ e vklu~eno vo procesot na godi{no planirawe na dogovorite so davatelite. Kone~no, edna od aktivnostite koja bi mo`ela da mu donese polza na Fondot vo negovoto neprekinato podobruvawe na modelite na pla}awe i sklu~uvawe dogovori za razli~ni vidovi zdravstvena za{tita, e razvivaweto strategija za finansirawe na zdravstvoto, koja konkretno bi obezbedila ramka za razvitokot na kupovnata ramka na FZO. Op{ti i posebni celi na proektot Celiot proekt e naso~en kon podobruvawe na funkcioniraweto na makedonskiot zdravstven sistem, od koe {to eden aspekt e efektivnosta i upravuvaweto na FZO. Glavnata cel na ovaa komponenta }e bide da se zajakne kupovnata funkcija na FZO preku poddr`uvawe na neprekinatoto rafinirawe na dizajnot i implementacijata na modelite na pla}awe i sklu~uvawe dogovori, i da izgradi kapacitet kaj vrabotenite na Fondot vo onie oblasti {to }e poddr`at efektivno kupuvawe. Konkretno, celite bi bile: 1. Da se dotera dizajnot i implementacijata na modelite na pla}awe i sklu~uvawe dogovori za primarna zdravstvena za{tita i bolni~ki uslugi 2. Da se podobri kapacitetot na FZO za efektivno kupuvawe zdravstveni uslugi. Se o~ekuva ovie raboti da rezultiraat vo podobrena efikasnost, transparentnost i pravi~nost pri nadomestuvaweto na davatelite, a podobra vrednost za parite vo pogled na uslugite od zadol`itelnata {ema za zdravstveno osiguruvawe vo Makedonija. Domen na uslugi Konsultantot }e dade soveti na FZO za izgledot i primenata na doterani modeli na pla}awe i dogovori za davatelite na primarna zdravstvena za{tita i bolni~ki uslugi. Poddr{kata mnogu }e se fokusira na prakti~na pomo{ vo oblastite koi FZO treba da gi adresira. Imeno:

92

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Zajaknuvawe na dizajnot na modelite na pla}awe i dogovori za primarna zdravstvena za{tita, bolni~ka za{tita i apteki, pokrivaj}i: q q q q q Podobreni stimulansi za davatelite na PZZ i voveduvawe konzistentni modeli na pla}awe za javnite i privatnite davateli; Podobruvawe na modelot na pla}awe sprema bolnicite za da se odrazat na~elata na ista platenost za ista rabota; Razvivawe poprecizni standardi za uslugite dadeni spored bolni~kite i dogovorite za PZZ; Postavuvawe temel za razvivawe DPG klasifikacija (kako na pr., nadgraduvawe na bolni~koto {ifrirawe); Izgotvuvawe nov model na pla}awe za aptekite i voveduvawe proces na sklu~uvawe dogovori; Otstranuvawe na sega{niot sistem na izvestuvawe i fakturirawe i negovo zamenuvawe so poekonomi~en proces na izvestuvawe koj ovozmo`uva efektivno rakuvawe so dogovorite i sledewe na odnesuvaweto na davatelite; Podobruvawe na raspolo`livosta na podatocite za da se poddr`i efektivno kupuvawe i nivno efektivno koristewe od strana na personalot na FZO; Podobren proces na planirawe pred da se izgotvat i pred da se pregovara so davatelite okolu dogovorite, {to gi vklu~uva MZ i pretstavnicite na zdravstvenite rabotnici; Postabilen pristap pri formiraweto cena na uslugite, zaedno so voveduvawe nacionalna studija za bolni~kite tro{oci; Sitni podobruvawa vo izgledot na dogovorot, vrz osnova na solidni na~ela za sklu~uvawe dogovor; Popravi~en i poefektiven proces na pregovarawe okolu dogovorite pome|u FZO i davatelite na zdravstvena za{tita; Efektiven sistem za sledewe na dogovorite i na odnesuvaweto na davatelite; Voveduvawe osnoven proces za evaluirawe na modelite za pla}awe i sklu~uvawe dogovori so davatelite so tekot na razvivaweto na sistemot; Razvivawe podobri odnosi so davatelite na zdravstvena za{tita, vklu~itelno i ~ekori za pottiknuvawe podobruvawa vo klini~kata praktika; i Kone~no vostanovuvawe konkurentnost za odredeni zdravstveni uslugi (koga se vo interes na zaednicata) pome|u davatelite na zdravstvena za{tita.

Voveduvawe podobreni procesi koi }e ja poddr`at primenata na ovie dogovori, vklu~itelno: q

q q

q q q q q q q

Gradewe kapaciteti kaj vrabotenite vo FZO za poddr`uvawe efektivna kupovna funkcija, vklu~itelno i obuka i transfer na ume{nost vo: q q q q q q q Planirawe Izgotvuvawe dogovori Pregovarawe Tehniki na formirawe ceni Statisti~ka analiza i izvestuvawe Monitoring i evaluacija Podobruvawe na klini~kiot kvalitet

93

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Institucionalizirawe na procesite na FZO za sklu~uvawe dogovori so bolnicite i podobruvawe na organizaciskata struktura i na podelbata na odgovornosti za da se poddr`i podobrena kupovna funkcija. Aktivnosti Od konsultantot }e se o~ekuva: 1. Da raboti so FZO na razvivawe strategija za finansirawe na zdravstvoto koja ja definira ramkata za dolgoro~en razvoj na mehanizmi za pla}awe sprema davatelite, zaedno so jasno definirawe na soodvetnite obvrski na zdravstveniot i socijalniot sektor; 2. Da poddr`i izgotvuvawe i primena na model za pla}awe sprema davatelite na PZZ koj e konzistetnten i za javniot, i za privatniot sektor; 3. Da podgotvi i da pomogne vo implementacijata na plan za otstranuvawe na sega{niot sistem na fakturirawe (ako toa ve}e ne e postignato preku po~etokot na zada~ata), jasno utvrduvaj}i gi prirodata, vremeto i obvrskite za neophodnite promeni vo procesite na izvestuvawe i fakturirawe, politikata na finansiski menaxment i participacija; 4. Da dade preporaki za podobruvawe na procesot na planirawe za sklu~uvawe i pregovarawe okolu dogovorite so davatelite na zdravstvena za{tita; 5. Da mu pomogne na FZO da definira uslovi za podatoci potrebni za rakuvawe so dogovorite i monitoringot, i da vostanovi procesi za podobro iskoristuvawe na raspolo`livite podatoci i za primenuvawe statisti~ki tehniki za sledewe na odnesuvaweto na davatelite; 6. Da mu pomogne na FZO da razvie poprecizni standardi za kvalitet i sredstva za garantirawe soodvetnost i isplatlivost na zdravstvenata za{tita, kako na pr., klini~ki pateki i Protokol za evaluirawe na soodvetnosta (PES) i drugi procesi za podobruvawe na sposobnosta na Fondot da gi nagraduva podobruvawata vo klini~kata praktika; 7. Da dade soveti za plan za implementacija za razvivawe model na pla}awe vrz baza na dijagnosti~ki povrzani grupi za akutna bolni~ka za{tita i da obezbedi poddr{ka za postavuvawe na temelite za voveduvawe DPG klasifikacija vo idnina; 8. Da poddr`i izgotvuvawe i implementacija na studija za utvrduvawe tro{ioci za doteruvawe na cenite za bolni~kite uslugi, garantiraj}i deka personalot na FZO ima kapacitet vo narednite godini da ja povtori studijata; 9. Da gi preuredi funkciite i resursite vo FZO za podobro da se poddr`i kupovnata funkcija; i 10. Da definira strategija za gradewe kapaciteti za da se podobri kapacitetot na vrabotenite pri klu~nite aspekti na efektivnoto kupuvawe, vklu~itelno izgledot na dogovorite i pregovaraweto, statisti~kata analiza, monitoringot i evaluacijata itn., i da obezbedi neophoden transfer na obuka i ume{nost. Ishod i izvestuvawe Se o~ekuva konsultantot tesno da sorabotuva so vrabotenite i menaxmentot na MZ niz celata organizacija. Se o~ekuvaat slednive rezultati:

94

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

1. Po~eten izve{taj {to detalno ja objasnuva aktuelnata sostojba na gorespomenatite temi, utvrduvaj}i gi, postavuvaj}i prioriteti i davaj}i kvalifikativi na podrobnite aktivnosti za realizirawe na narednite ~ekori. 2. Izve{tai za preporakite vo sekoja od prioritetnite oblasti, vklu~itelno: Izgotvuvawe iscrpna strategija za finansirawe na zdravstvoto; Voveduvawe nov model na pla}awe sprema davatelite i na dogovori za javnite davateli na PZZ, koi se konzistentni so privatniot sektor; Plan za implamentacija na nov sistem na fakturirawe i izvestuvawe; Plan za implementacija za voveduvawe DPG-i vo Makedonija i srednoro~en izve{taj za napredokot na nastanite vo ovaa oblast; Preporaki za planirawe na procesite za novi dogovori, menaxment, monitoring i evaluacija; Soveti za restrukturirawe na organizacijata za podobro da se poddr`i kupovnata funkcija 3. Strategija za obuka za podobrubawe na kapacitetot kaj FZO za kupuvawe zdravstveni uslugi i izve{taj za zavr{etokot na obukata 4. Kone~en izve{taj koj gi zacrtuva dostignuvawata vo klu~nite oblasti i dava preporaki za idni aktivnosti. Traewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da te~e od po~etokot na 2005 g. do sredinata na 2007 g. Procenetiot vlog vo ovoj vremenski rok e 60 rabotni meseci. Barem 36 rabotni meseci treba da se obezbedat od lokalni konsultanti, so koi treba da se sklu~i dogovor preku konsultantska firma. Kvalifikacii i iskustvo Zada~ata treba da ja prezeme konsultantska firma so prethodno iskustvo od reformi vo mehanizmite za pla}awe sprema davatelite i za sklu~uvawe dogovori vo zdravstveniot sektor, po`elno vo Centralna i Isto~na Evropa. Kvalifikaciite treba da vklua~at: · · · · · · Izgotvuvawe i primena na modeli za pla}awe sprema davatelite na bolni~ki uslugi i primarna zdravstvena za{tita; Iskustvo vo presmetuvawe tro{oci na zdravstveni uslugi kako osnova za formirawe ceni na pla}awe; Iskustvo od dizajnirawe efektivni procesi na sklu~uvawe dogovori i pregovarawe; Pottiknuvawe podobruvawa vo klini~kata praktika vo kupovniot model; Iskustvo od sovetuvawe za zdravstveni informacii i procesi na izvestuvawe za da se poddr`i efektiven kupoven model; i Direktno iskustvo od gradewe kapaciteti vo zdravstveniot sektor, idealno vo fond za zdravstveno osiguruvawe.

Vrski Pri prezemawe na vakvite aktivnosti, konsultantot }e treba tesno da se povrze so drugite aktivnosti planirani spored PRZS, osobeno so zajaknuvaweto na upravuvaweto na FZO. Od osobena va`nost }e bidat rabotite okolu finansiskiot menaxment i informati~kite sistemi. Konsultantot treba, isto taka, da obezbedi povrzanost so rabotata vo po{irokata agenda za zdravstveni reformi, osobeno so podobruvaweto na kvalitetot, primarnata zdravstvena za{tita i jakneweto na bolni~kiot menaxment.

95

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

96

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Dodatok 4: Rabotni zada~i za naplata na pridonesite i kontrola na prihodite vo FZO

97

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt rabotni zada~i za obuka za naplata na pridonesite i kontrola na prihodite

Osnovni informacii Vladata na Republika Makedonija, so pomo{ta od Svetskata Banka, zapo~nuva Proekt za reforma na zdravstveniot sektor (PRSZ) so cel da se dade podr{ka za reformite vo zdravstveniot sektor vo zemjata. Klu~no za postignuvawe na ovaa cel }e bide jakneweto na kapacitetot na FZO i opredeluvaweto na posebni celi vo vrska so podobruvaweto na upravuvaweto i celokupnoto rakovodewe. Edna va`na oblast na koja i e potrebno vnimanie e naplatata i administracijata na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe od privatnite rabotodavci, samo-vrabotenite i zemjodelcite. Od vrabotenite vo privatniot sektor vo momentot se bara da pla}aat pridonesi za planot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe so iznos od 9.2% od svojata plata, so toa {to vo nivno ime pla}aweto go vr{i rabotodavecot. Usoglasuvaweto na rabotodavcite so pridonesite za zdravstveno osiguruvawe vo momentot e mnogu nisko poradi rabotodavcite i vrabotenite koi ne se prijaveni, koi prijavuvaat pomali brojki na vraboteni i koi prijavuvaat pomali sumi za platite. Isto taka ima i mnogu mala kontrola vrz pridonesite od javniot sektor. Eden del od problemot se sostoi vo ograni~eniot kapacitet na FZO za efektivna naplata, kontrola, i izvr{uvawe na naplata na pridonesite. Postoi potreba povtorno da se dizajniraat procesite za vnatre{na kontrola, da se podobrat informacionite sistemi za podobra podr{ka vo naplatata i kontrolata i da se razgleda izvr{uvaweto na na pridonesite sistematski vo celiot sistem za socijalno osiguruvawe. Ponatamu, na personalot na FZO vo podra~nite edinici i Sektorot za kontrola vo Centralnata slu`ba mu e potrebna obuka za naplata na pridonesite i kontrola. Internite kursevi za obuka se ve}e planirani so podr{kata na ZPUJS. Sepak, FZO }e treba da zapo~ne drugi aktivnosti za vnatre{no podobruvawe na kontrolata na prihodot i procesite za naplata na pridonesite, i za da go izgradi kapacitetot na vrabotenite do edno zadovolitelno nivo. Obem na uslugi Edna nezavisna revizija na sistemite vo FZO koja be{e izvr{ena vo 2004 godina detalno gi razgleda naplatata na pridonesite i procesite za kontrola vo FZO. Preporakite za podobruvawe na naplatata na pridonesite i kontrolata se davaat preku toj izve{taj. Ovaa zada~a ima za cel da mu pomogne na FZO da gi implementira tie preporaki efektivno, kako i da dade dopolnitelen sovet za FZO da gi podobri kapacitetite za naplata na pridonesite i za kontrola na prihodite, vklu~uvaj}i go razvojot na plan za obuka za podobruvawe na kapacitetot na vrabotenite vo ovaa oblast. ]e se dade podr{ka za FZO da gi dizajnira i modificira procedurite za naplata, kontrola, i izvr{uvawe na pla}aweto na pridonesite kako i na drugiot prihod, ponatamu za da sobira i iskoristuva informacii od razli~ni izvori, i da gi naso~uva konrolite.

Od konsultantot se o~ekuva da dade predlog i pomo{ na FZO vo vrska so: · Voveduvaweto na postrogi barawa za izvestuvawe i ex ante kontroli koi imaat za cel da gi razgledat problemite so prijavuvaweto na mal broj na vraboteni i so prijavuvaweto na poniski plati; Kontrolata na pridonesite, konkretno kontrolata na rabotodavcite od privatniot sektor, koja ima za cel da gi razgleduva problemite so prijavuvaweto na pomal broj vraboteni i pomali sumi za platite; Dizajnot na efektivni proceduri i dokumentacii za monitoring na naplatata na pridonesite, vklu~uvaj}i poiscrpni proverki na statusot na vrabotenite (preku iskoristuvawe na drugi

·

·

98

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

izvori na informacii), i formalni proceduri za poseti na terenot za da se izvr{i proverka na isplatite na pridonesite (vklu~uvaj}i jasni kriteriumi za izbor na terenot vrz osnova na rizi~ni profili); · Sovetuvawe za organizaciskoto restrukturirawe so cel da se dade podobra podr{ka na efektivnite kontroli na prihodite vo podra~nite edinici i vo Centralnata slu`ba.

Konsultantot isto taka }e dade podr{ka na fZO vo podobruvaweto na izvr{uvaweto na naplatite, so toa {to na realen na~in }e se bara sistematsko re{enie za problemot na izvr{uvaweto koj se provlekuva niz site agencii za socijalno osiguruvawe, a ne samo da se pravat izmeni vo zakonot so cel da se dadat ovlastuvawa na FZO za izvr{uvawe na naplatata na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe. Treba da se napravi formalna procenka na potrebite za obuka za da se potvrdat oblastite kon koi treba da se stremime vo programata za obuka. Konsultantot }e: · Dizajnira kursevi za obuka, razvie materijal za obuka i }e obezbedi teoretski i prakti~ni kursevi za obuka za okolu 45 vraboteni od podra~nite edinici i od Centralnata slu`ba koi vo momentot rabotat vo oblasta na kontrola na pridonesite. Primerite za temi za obuka koi treba da se pokrijat vklu~uvat: · · · · Vospostavuvawe na kontroli na prihodite; Alatki za monitoring i mehanizmi za sledewe; Naplata na dolg; i Izvestuvawe i procesi za kontrola na kvalitet.

Rezultati i izvestuvawe Glavniot rezultat od ovaa zada~a }e bide: 1. Izve{taj za dizajnot i implementacijata na podobrenata naplata na pridonesite i na procesite za kontrola; 2. Formalna procenka na potrebite za obuka na FZO; i 3. Dizajn i obezbeduvawe na kursevi za obuka za da se podobri naplatata na prihodite i kontrolata vo FZO. Rezultatite od obukata treba vnimatelno da se procenat. Vremetraewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da trae od mart do septemvri 2005 godina. Vo tekot na toj period }e se obezbedat Potrebni se okolu devet rabotni meseci kako vlezen element vo tekot na ovoj period, od koi 6 treba da bidat pokrieni od lokalen konsultant. Kvalifikacii i iskustvo Zada~ata treba da se izvede od me|unaroden i lokalen konsultant so specijalisti~ka ekspertiza vo naplata na pridonesi i kontrola vo osiguritelna sredina. Vo odnos na obezbeduvaweto na obuka }e se sklu~i drug dogovor so firma specijalizirana za obuka. Vrski

99

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Konsultantot treba da bide svesen za po{irokiot razvoj koj se podr`uva vo ramkite na Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor za da se zajakne FZO, konkretno treba da bide svesen za promenite koi se vr{at vo odnos na izvr{uvaweto i administracijata na pridonesite.

100

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Dodatok 5: Proektna zada~a za zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za zdravstvo

101

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt-proektna zada~a za zajaknuvawe na MZ 5.1.1 Osnovni informacii

Ministerstvoto za zdravstvo (MZ) e glavniot organ za vodewe politika vo zdravstveniot sektor vo Makedonija. Toa ima jasno definirana odgovornost da vr{i nadzor nad Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO), nalagaj}i mu upatstva vo pogled na smetkovodstvoto i finansiskoto upravuvawe i barawa za dostavuvawe izve{tai vo vrska so planiraweto i izvr{uvaweto na buxetot. Soglasno zakonodavstvoto, MZ e odgovorno, me|u drugoto, i za slednive raboti: · · · · · · · Izgotvuvawe zakonodavstvo vo zdravstveniot sektor; Odobruvawe na godi{nite finansiski planovi na FZO; Odobruvawe na organizaciskite i institucionalnite aran`mani na FZO; Odobruvawe na programi i investicii vo zdravstveniot sektor; Utvrduvawe na lekovi i medicinski pomagala {to gi pokriva zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe; Postavuvawe soodvetni normi i standardi za zdravstvenite uslugi; i Dogovarawe na cenite na zdravstvenite uslugi i na nivoto na participacijata.

Me|utoa, vo praksa MZ e pasivno i neagilno vo pogled na zakonskite dol`nosti i nadzornata uloga {to od nego se o~ekuva vo zdravstveniot sektor. Vo odnos na FZO, MZ poseduva ograni~en kapacitet za efektiven monitoring nad nego, ostvaruva mnogu mala kontrola vrz negovoto rabotewe i ne gi primenuva vo praksa sopstvenite standardi i kriteriumi. Kako rezultat na toa, seriozno se potkopani strukturite za upravuvawe i odgovornost investirani vo MZ kako nadgleduva~ na FZO. Osven toa, i sposobnosta na FZO da raboti efektivno e naru{ena. Ovie zaklu~oci ne se novi. Dosega bea prezemeni nekolku inicijativi za re{avawe na slabostite na MZ. Taka, na primer, neodamne{nata programa CPUJS se obide da go zajakne kapacitetot na MZ za monitoring i analitika. Za `al, pove}eto dosega{ni intervencii ne bea uspe{ni. Del od problemot be{e toa {to pristapot be{e fragmentiran i naso~en kon re{avawe na samo eden del od problemot (na primer, nedostigot od kapacitet za monitoring i analitika), bez da se obrne vnimanie na po{irokiot problem - a toa e deka MZ kako organizacija e slabo i deka ne postojat uslovi koi bi ovozmo`ile edno naso~eno (selektivno) gradewe kapaciteti da bide efektivno. Opkru`uvaweto vo koe raboti MZ e osobeno problemati~no, poradi toa {to kadrovskite strukturi se vo su{tina ispolitizirani, so nesoodvetni ve{tini i podlo`ni na ~esti promeni. I pokraj ovie prepreki, potrebata od zajaknuvawe na sevkupniot kapacitet na MZ, taka {to toa da bide vo mo`nost da gi izvr{uva svoite su{tinski funkcii, se smeta za klu~en uslov za postignuvawe efektivna i odr`liva reforma na zdravstveniot sektor vo Makedonija. Celi na proektot Vladata na Makedonija, so pomo{ od Svetskata banka, zapo~nuva Proekt za reforma na zdravstveniot sektor so cel da ja poddr`i reformata na ovoj sektor vo zemjata. Klu~en uslov za postignuvawe na ovaa cel }e bide zajaknuvaweto na kapacitetot na FZO, pri {to naporite }e bidat naso~eni kon konkretni oblasti so cel podobruvawe na globalnoto upravuvawe so Fondot. Ministerstvoto za zdravstvo vo momentov e odgovorno za finansiski i funkcionalen nadzor nad FZO. Me|utoa, i ovaa nadzorna funkcija, no i globalniot status i kapacitet na MZ vo delot na

102

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

formuliraweto politiki i upravuvaweto vo aktuelniov moment se slabi. Ovaa sostojba ja stava pod znak pra{alnik ostvarlivosta na dolgoro~ni podobruvawa vo zdravstveniot sektor. Proektot }e nastojuva da pomogne vo nadminuvaweto na postojnite ograni~uvawa i slabosti vo MZ koi vlijaat vrz negovata sposobnost da dizajnira, nadgleduva i sproveduva zdravstvena politika, vklu~uvaj}i go i nadzorot nad FZO. Proektot isto taka }e se trudi da go zajakne MZ taka {to toa da bide lider koj }e vospostavuva strate{ki nasoki vo zdravstveniot sektor. Za taa cel, }e bide dizajnirana i sprovedena edna seopfatna programa za zajaknuvawe na MZ, koja }e gi opfa}a slednive komponenti: redizajnirawe na procesite i sistemite na upravuvawe, gradewe kapaciteti, obuka, mentorstvo i direktna pomo{ za voveduvawe novi strategii i tehniki. Celite se slednive: 1. Vospostavuvawe na MZ kako efektiven organ koj kreira politika vo zdravstvoto preku razvivawe na negovite tehni~ki sposobnosti i status, {to }e mu ovozmo`i da igra liderska uloga vo zdravstveniot sektor; 2. Razvivawe na kapacitetot na MZ taka {to da bide vo mo`nost efektivno da go nadgleduva raboteweto na FZO, obezbeduvaj}i pritoa deka raboteweto na FZO pridonesuva kon postignuvawe na postavenite celi vo zdravstvoto i deka postoi merlivo podobruvawe vo negovata finansiska i organizaciska odgovornost. Opseg na uslugi Konsultantot }e mu obezbeduva soveti i obuka na MZ so cel da pomogne za globalno zajaknuvawe na ovaa organizacija. Vo fokusot na konsultantskite uslugi }e bidat slednive oblasti: Strate{ko planirawe MZ strada od nedostig na strate{ka nasoka. Makedonija nema nitu nacionalna strategija nitu plan za zdravstveniot sektor, a od druga strana i samiot kapacitet na MZ da vodi i sprovede vo praksa edna takva strategija, i koga bi ja imalo, e diskutabilen. Sledstveno, negovata sposobnost da bide lider vo reformata na zdravstveniot sektor e naru{ena. Konsultantot }e mu pomogne na MZ da napravi seopfatna analiza na postoe~kata situacija vo zdravstveniot sektor i da izgotvi nacionalna strategija za zdravstvoto, koja }e obezbeduva ramka za iden dolgoro~en razvoj. Se o~ekuva ulogata na konsultantot da bide vo delot na vospostavuvaweto soodvetni procesi za izgotvuvawe na strategijata, obezbeduvaweto stru~ni soveti tamu kade e potrebno i mentorirawe na klu~nite rakovoditeli vo MZ za vreme na procesot na izgotvuvawe na strategijata. Konsultantot treba da obezbedi konkretni soveti vo vrska so strategijata za privatizacija vo makedonskiot zdravstven sektor - pra{awe koe vo momentov e eden od vrvnite prioriteti na MZ. Monitoring i analiza Postoi vistinska potreba da se razvijat kapaciteti vo ramkite na MZ za analiza na alternativnite opcii vo zdravstvenata politika i za nivno rangirawe spored prioritetnosta, kako i za vospostavuvawe posilen nadzor nad FZO. Konsultantot: 1. ]e osmisli procesi i instrumenti so ~ija pomo{ mo`e da se napravi analiza i evaluacija na opciite vo zdravstvenata politika, kako i globalen monitoring nad raboteweto na zdravstveniot sistem; 2. ]e osmisli procesi i instrumenti za efektiven monitoring i nadzor nad FZO, vklu~uvaj}i:

103

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

·

Procesi koi promoviraat zaedni~ko dogovorawe i mehanizmi za odobruvawe na globalnite godi{ni buxeti od strana na MZ, kako i posilen dijalog okolu podgotvuvaweto na godi{niot plan na FZO; Procesi na dostavuvawe izve{tai na relacija FZO - MZ, vklu~uvaj}i i barawa na podatoci i postavuvawe indikatori, {to }e ovozmo`at efektiven monitoring nad na~inite na tro{ewe sredstva, raspredelbata na sredstva i realizacijata na dogovoritte so dobavuva~ite/izveduva~ite. Procesi i instrumenti za ovozmo`uvawe efektiven monitoring i nadzor nad FZO, vklu~uvaj}i analiti~ki tehniki, postavuvawe celi vo odnos na podatocite za kvalitet, efikasnost i efektivnost, barawa za dostavuvawe izve{tai itn. Se o~ekuva deka konsultantot }e pomogne vo ramkite na MZ da se razvijat kapaciteti i tehni~ki ve{tini za efikasno izvr{uvawe na funkciite na monitoring i analitika, kako generalno taka i vo odnos na FZO, vklu~uvaj}i tehniki so koi se gradi motivacija, doverba i kapacitet kaj kadarot za efikasno izvr{uvawe monitoring i analiza (preku upotreba na pristapite na obuka i mentorstvo).

·

·

·

Institucionalen kapacitet i upravuvawe Vo MZ ne se slu~uva adekvaten organizaciski razvoj i razvoj na ~ove~kite resursi. Pritoa, i dvete ovie funkcii ne se staveni vo funkcija na ona {to se narekuva ,,su{tinski funkcii" na Ministerstvoto. Se o~ekuva deka konsultantot }e gi definira i rangira spored prioritetnosta strate{kite intervencii vo ramkite na organizaciskata struktura na MZ, koi{to }e se obidat da gi nadminat postojnite slabosti vo negovata uloga, vklu~uvaj}i: · Organizaciski razvoj i razvoj na ~ove~kite resursi; · Strate{ko liderstvo i upravuvawe; · Komunikacija i odnosi so javnosta. Se o~ekuva deka konsultantot }e im pomogne na rakovodstvoto i na vrabotenite od MZ vo sproveduvaweto na strate{kite intervencii: · Poddr`uvaj}i procesi na upravuvawe so promenite, · Obezbeduvaj}i mentorstvo, obuka i drugi aktivnosti za gradewe kapaciteti. Najva`en rezultat od ovaa programa treba da bide zajaknuvaweto na globalniot kapacitet na MZ vo delot na formulirawe i sproveduvawe politika. Aktivnosti Generalno, od konsultantot bi se o~ekuvalo: 1. Da napravi seopfatna analiza na postojnite slabosti vo MZ, da identifikuva mo`nosti za podobruvawe i da postigne dogovor so partnerite za eden implementacionen plan za zajaknuvawe na MZ. 2. Da sovetuva vo vrska so vospostavuvaweto novi procesi i instrumenti za poddr{ka na funkciite na MZ vo klu~nite oblasti identifikuvani pogore, kako i vo drugi oblasti {to bi bile identifikuvani za vreme na situacionata analiza; 3. Da osmisli i sprovede vo praksa edna seopfatna aktivnost za gradewe kapaciteti ~ija cel }e bide da go pomogne razvojot vo klu~nite oblasti, kako i vo drugi oblasti {to bi bile identifikuvani za vreme na situacionata analiza.

104

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Gotovi proizvodi i aran`mani vo odnos na izvestuvaweto Se o~ekuva deka konsultantot tesno }e sorabotuva so vrabotenite i rakovodstvoto na MZ od site nivoa. Od konsultantot se o~ekuvaat slednive gotovi proizvodi: 1. Po~eten izve{taj, vo koj detalno bi bila opi{ana postojnata sostojba so pogorespomnatite temi, a bi bile identifikuvani, rangirani spored prioritetnosta i pojasneti aktivnostite za sproveduvawe na slednite ~ekori, vklu~uvaj}i: · Sozdavawe na soodvetni instrumenti i tehniki za monitoring i analiza; · Pristap kon izgotvuvaweto Nacionalna strategija za zdravstvoto; · Programa za institucionalno i individualno gradewe kapaciteti, vklu~uvaj}i potrebi od obuka, mentorstvo, ,,tvining" i drugi tehniki za gradewe kapaciteti; · Potrebni promeni vo procesite, sistemite, mehanizmite za komunikacija i personalot koi{to se potrebni za da se zajakne upravuvaweto so MZ. 2. Srednoro~en izve{taj, vo koj bi bil identifikuvan postignatiot napredok zaedno so aktivnostite za zajaknuvawe na MZ; 3. Zavr{en izve{taj, vo koj bi bile opi{ani postignuvawata za vreme na zada~ata i bi bile dadeni preporaki za idni aktivnosti. ]e bide izgotveni nekolku tehni~ki izve{tai za odredeni specifi~ni procesi i inicijativi {to vo momentov dobivaat poddr{ka vo ramkite na MZ. Vremetraewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da trae od sredinata na 2005 do sredinata na 2007 godina. Se procenuva deka vo period od 2 godini, bi bile potrebni otprilika 12 meseci me|unaroden konsultantski anga`man, dodeka lokalnite konsultanti bi participirale so 24 meseci. Stru~na podgotovka i iskustvo Zada~ata bi trebalo da ja izvr{uva konsultantska firma so prethodno iskustvo vo oblasta na gradeweto kapaciteti vo zdravstveniot sektor, a najdobro bi bilo toa iskustvo da bilo steknato vo ramkite na nekoe ministerstvo za zdravstvo. Timot treba da poseduva iskustvo vo domenot na sovetuvawe za zdravstvena reforma vo zemji vo tranzicija, kako i da demonstrira dobri postignati rezultati vo: · · · · · · · Vrski Pri izvr{uvaweto na ovie aktivnosti, konsultantot }e treba da vospostavi tesni vrska so aktivnostite vo delot na izgotvuvaweto specifi~ni strategii za oblastite kako primarnata zdravstvena za{tita, farmacevtskata reforma, podobruvaweto na kvalitetot i informativnite sistemi. Zdravstveno planirawe (strate{ko i operativno); Institucionalni promeni i gradewe kapaciteti; Formulirawe i sproveduvawe politika; Planirawe na ~ove~kite resursi i finansisko planirawe; Obuka i mentorirawe na drugi lica; Participatorno planirawe i dizajnirawe na proekti; Upravuvawe so kompleksni reformski proekti.

105

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Konsultantot isto taka treba da gi zeme predvid i poi{irokite slu~uvawa vo ramkite na Proektot za reforma na zdravstveniot sektor, a osobeno drugite aktivnosti za poddr{ka na zajaknuvaweto na FZO koi{to se vo tek.

Dodatok 6: Proektna zada~a za zajaknuvawe na upravuvaweto so FZO

106

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt-proektna zada~a za podobruvawe na praktikite na upravuvawe so FZO Osnovni informacii Vladata na Makedonija, so pomo{ od Svetskata banka, zapo~nuva Proekt za reforma na zdravstveniot sektor so cel da ja poddr`i reformata na zdravstveniot sektor vo zemjata. Klu~en uslov za postignuvawe na ovaa cel }e bide zajaknuvaweto na kapacitetot na FZO, pri {to naporite }e bidat naso~eni kon konkretni oblasti so cel podobruvawe na globalnoto upravuvawe so Fondot. Edna od oblastite na koi treba da se raboti e zajaknuvaweto na upravuvaweto i organizacijata na Fondot. Dokolku vo FZO nema kvalitetni praktiki na upravuvawe i soodvetna organizaciska struktura, naporite za podobruvawe na upravuvaweto so organizacijata }e imaat mali efekti. Nadopolnuvaweto na postojnite napori za podobruvawe na rezultatite na Upravniot odbor, voveduvaweto vnatre{na kontrola i podobruvaweto na nabavkite i finansiskoto upravuvawe - sè se toa oblasti kade FZO bi mo`el da ima korist od podobreni praktiki i zajaknati kapaciteti. Vo momentov, FZO ima biznis cel koja ~esto se iska`uva kako prezemawe na ulogata na ,,edinstven pla}a~" za zdravstvenite uslugi {to gi pokriva zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe (vostanoveno so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe). Me|utoa, ovaa cel ja definira negovata funkcija, a ne negovata glavna cel. FZO treba da ima dolgoro~ni celi i da nastojuva da gi postavuva svoite godi{ni celi pred zapo~nuvaweto na sekoja finansiska godina, kako osnova za sledewe na postignuvawata i interno, no i od strana na Vladata. Bez postavuvawe vakvi celi, FZO te{ko }e mo`e da gi podobri svoite rezultati, so {to se sozdava mo`nost za opravduvawe na me{aweto od strana na nadvore{ni tela kako {to e MZ.. FZO treba da zapo~ne: · · Da gi definira svoite celi, klu~nite indikatori na uspe{no rabotewe i celite vo odnos na u~inokot; Da izgotvuva strategii za postignuvawe na ovie celi i na posakuvanoto nivo na uspeh.

Kako del od istiot pristap, FZO treba da nastojuva da izgotvi godi{en biznis plan koj }e gi artikulira ovie celi i }e identifikuva planovi za ostvaruvawe na celite. Za da bide vo sostojba jasno da gi definira svoite celi, FZO treba da bide sosema siguren za toa kakvi resursi }e ima na raspolagawe, vklu~uvaj}i gi i resursite {to gi obezbeduva Vladata. Vo aktuelniov moment, postojnata organizaciska struktura ne go poddr`uva na efikasen na~in izvr{uvaweto na su{tinskite funkcii na FZO. Na primer, postoi potreba od institucionalizirawe na procesite povrzani so noviot model na vr{ewe nabavki i sklu~uvawe dogovori vo Centralnta kancelarija, kako i od jasno utvrduvawe na dol`nostite okolu koordinacijata, upravuvaweto so promenite, monitoringot nad implementacijata na centralno nivo i re{avaweto problemi. Postojat i drugi problemati~ni oblasti. Sli~no na ova, ulogite i dol`nostite na razli~nite oddelenija vo Centralnata kancelarija ne se jasno definirani, a nadle`nostite ne se jasno delegirani. Na primer, oddelenijata za kontrola i za informati~ka tehnologija se zanimavaat so {iroka lepeza aktivnosti, vklu~uvaj}i go i formiraweto grupi na specijalnosti za dogovorite so bolnicite. FZO treba da go preispita na~inot na koj se definirani oddelenijata vo Centralnata kancelarija, kako i na~inot na koj funkciite se podeleni me|u ovie oddelenija i granki. FZO treba isto taka da napravi analiza na ~ove~kite resursi koi treba da rabotat vo prilog na izvr{uvawe na funkciite na Fondot, kako i na ve{tinite i kvalifikaciite so koi raspolagaat tie ~ove~ki resursi. Preovladuva ~uvstvoto deka FZO bi imal korist od organizaciskoto prestruktuirawe, koe bi se odvivalo paralelno so tekovnata programa za proglasuvawe tehnolo{ki vi{ok me|u vrabotenite.

107

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Vo ovoj kontekst vnimanie zaslu`uva i oblasta na upravuvawe so ~ove~kite resursi. I pokraj toa {to FZO pravi odredeni napori za napredok vo ovaa oblast, vklu~uvaj}i go i vnimatelnoto planirawe na programata za proglasuvawe tehnolo{ki vi{ok zasnovana na kompetentnosta na kadarot za izvr{uvawe na nivnite ulogi, razvojot na ~ove~kite resursi be{e vo golema mera zanemaruvan vo minatoto i istiot zaslu`uva pogolemo vnimanie. Ovaa konstatacija va`i za celokupniot javen sektor vo Makedonija, a ne samo za FZO. Vakvata sostojba e nasledstvo od porane{niot sistem. Principite {to treba da gi usvoi FZO se slednive: · · · · · Brojot na vraboteni da e povrzan so planovite i barawata na rabotata; Vrabotenite da poseduvaat soodvetni ve{tini i kvalifikacii; Rezultatite na vrabotenite redovno da se ocenuvaat; Da postojat planovi za stru~no usovr{uvawe na vrabotenite i za razvoj na nivnite karieri; Da postoi strategija za obuka i planovi za obezbeduvawe obuka.

FZO treba da poraboti i na svojot imix vo javnosta. Kupuva~ite ~esto kaj javnosta predizvikuvaat asocijacii so raboti kako {to se namaluvawe na tro{ocite i birokratija, namesto promovirawe na javniot interes. Vo sekoj slu~aj, aktuelniot javen imix na FZO ne e pozitiven, taka {to FZO treba da poraboti na ova pra{awe, mo`ebi preku donesuvawe i sproveduvawe formalna strategija za odnosi so javnosta. Od druga strana, odredeni mali promeni sepak se mo`ni. Imaj}i predvid deka godi{niot izve{taj za raboteweto na FZO mo`e da se najde na Internet, FZO treba da razmisli da go preformatira izve{tajot taka {to toj da bide popriem~iv za javnosta, a ne samo za Vladata. FZO treba da razmisli i za odr`uvawe na forumi na zdravstveni osigurenici na lokalno nivo, zaradi podobruvawe na u~estvoto na zaednicata i dobivawe pogolem broj povratni informacii od ovaa najva`na grupa za Fondot. Vakvite forumi bi mo`ele edna{ godi{no da gi organiziraat podru`nicite na FZO, spored edna jasna struktura. Kako {to FZO }e gi voveduva vo praksa bitnite promeni opi{ani vo ovoj izve{taj, taka e va`no, pred sè za odr`livosta na modelot na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, FZO pouspe{no da gi ubeduva osigurenicite deka raboti vo interes na javnosta. Vrz osnova na preporakite dobieni preku nezavcisnata kontrola na sistemi {to vo momentov se sproveduva, FZO treba da gi vospostavi procesite {to se potrebni za funkcionirawe na efektivna vnatre{na kontrola.. Oblast kade sigurno e potrebna rabota e komunikacijata. Strukturite za vnatre{na komunikacija se slabi do den dene{en, a zgora na toa postoi i kultura na trupawe informacii. Vrabotenite postignuvaat podobri rezultati dokolku gi razbiraat celite na FZO i celta na nivnite aktivnosti, pa zaradi toa prioritet e postoeweto na silni komunikaciski kanali, osobeno vo pogled na va`nite promeni {to se odvivaat. Ova isto taka }e odi vo prilog na silna vnatre{na kontrola. Visokite i srednite rakovoditeli vo FZO bi imale korist od edna formalna obuka vo poleto na tehniki na moderno upravuvawe, pod pretpostavka deka brojot na vraboteni }e ostane stabilen i deka ~ove~kite resursi }e se depolitiziraat, taka {to barem pomo{nicite direktori da bidat sistematski postavuvani na tie mesta vrz osnova na ve{tini i kvalifikacii, mereni spored jasno definirani i soodvetni kriteriumi za selekcija. Vsu{nost, sekoe seopfatno zajaknuvawe na upravuvaweto so FZO ima potreba od vakva stabilnost i nezavisnost od makedonskata politika. FZO bi imal korist od nadvore{na pomo{ za podobruvawe na celokupniot ambient na upravuvawe, osobeno {to tokmu sega za prvpat se vostanovuva edna menaxerska kultura vo makedonskiot javen sektor. Zaradi toa, tehni~ka pomo{ }e bide obezbedena vo ramkite na Proektot za reforma na zdravstveniot sektor, finansiran od Svetskata banka i od Vladata na Makedonija. Celi na proektot

108

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Proektot za reforma na zdravstveniot sektor ima za cel da gi podobri rezultatite na makedonskiot zdravstven sistem preku zafati vo odredeni prioritetni oblasti. Ovaa posebna komponenta }e rezultira so napori za podobruvawe na efektivnosta i upravuvaweto so FZO preku zajaknuvawe na negovite praktiki na organizacija i upravuvawe. ]e bide obezbedena poddr{ka za identifikuvawe na klu~nite slabosti i za dizajnirawe novi procesi, a na rakovodstvoto na FZO }e mu bide obezbedena obuka za tehniki na moderno upravuvawe. Celite se: 1. Da se vospostavat efektivni procesi na upravuvawe vo FZO zaradi postignuvawe podobri rezultati; 2. Da se podobri kapacitetot na FZO za efektivno rabotewe. Opseg na uslugi Konsultantot }e mu obezbedi soveti i obuka na FZO vo nasoka na edno globalno zajaknuvawe na organizacijata. Oblastite koi }e bidat vo fokusot se: · · · · Izgotvuvawe biznis planovi, vklu~itelno i postavuvawe celi; Organizacisko prestruktuirawe, vklu~itelno i pojasno definirawe na zada~ite, nadle`nostite i odgovornosta; Upravuvawe so ~ove~kite resursi; i Odnosi so javnosta.

Vo sekoja od ovie oblasti, konsultantot }e gi analizira postojnite aran`mani i }e mu pomogne na FZO da izvr{i rein`enering na procesot, kako rezultat na {to bi se dobile podobri praktiki na upravuvawe usoglaseni so moderniot na~in na upravuvawe, istovremeno obezbeduvaj}i prakti~ni preporaki vo sekoja od gornive oblasti. Vtoro, konsultantot }e mu pomogne na FZO da gi sprovede preporakite za vnatre{ni kontroli koi proizlegoa od nezavisnata revizija na sistemi finansirana od proektot ZPUJS. Kone~no, konsultantot, vo sorabotka so vrabotenite, }e identifikuva po pat na edna formalna procenka na potrebite prioritetni oblasti vo sferata na upravuvaweto kade e potrebna obuka, dokolku do toj moment seu{te nema planovi za razvoj na kadarot. Konsultantot potoa }e mu pomogne na FZO da donese plan za obuka i da organizira negova realizacija. Za samata realizacija na obukata }e bide sklu~en poseben dogovor, koj ne e del od ovaa zada~a. Nekoi od temite {to bi mo`ele da bidat vklu~eni vo obukata se: · · · · · · · Izgotvuvawe biznis planovi; Komunikacija i gradewe timovi; Gradewe konsenzus; motivacija; Postavuvawe celi i merewe na rezultatite; Rakovodewe proekti; Organizirawe na vremeto; Spravuvawe so organizaciski stres; Re{avawe problemi; · Upravuvawe so buxeti (za rakovoditelite, nasproti finansiskoto oddelenie); · Planirawe i upravuvawe so ~ove~kite resursi (planirawe na ~ove~kite resursi, principi na politikata za motivirawe na kadarot, primarni i sekundarni rabotni uslovi, sistemi za

·

109

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

evaluacija na vrabotenite, ulogata na sindikatite i na zdru`enijata na vrabotenite). Aktivnosti Od konsultantot bi se o~ekuvalo: 1. Da napravi seopfatna analiza na postojnite slabosti vo organizacijata i upravuvaweto so FZO i da postigne dogovor so partnerite za eden implementacionen plan za zajaknuvawe na FZO. 2. Da sovetuva vo vrska so vospostavuvaweto novi procesi i instrumenti vo klu~nite oblasti identifikuvani pogore, kako i vo drugi oblasti {to bi bile identifikuvani za vreme na situacionata analiza; 3. Da gi utvrdi potrebite od obukata i da dizajnira seopfatna strategija za obuka na vrabotenite vo FZO, vklu~uvaj}i i identifikacija na najekonomi~nite strategii za realizacija na obukata. Konsultantot }e se vodi od preporakite dadeni za vreme na podgotovkata na proektot i vnatre{nata kontrola na sistemite sprovedena so poddr{ka na PSMAL. Gotovi proizvodi i aran`mani vo odnos na izvestuvaweto Se o~ekuva deka konsultantot tesno }e sorabotuva so vrabotenite i rakovodstvoto na MZ od site nivoa. Od konsultantot se o~ekuvaat slednive gotovi proizvodi: 1. Po~eten izve{taj, vo koj detalno bi bila opi{ana postojnata sostojba so pogorespomnatite temi, a bi bile identifikuvani, rangirani spored prioritetnosta i pojasneti aktivnostite za sproveduvawe na slednite ~ekori. 2. Izve{tai za preporakite vo sekoja od prioritetnite oblasti, vklu~uvaj}i: · Optimalna organizacija na funkciite, ulogite, zada~ite, nadle`nostite i odgovornosta; · Ramka za utvrduvawe biznis celi i biznis planovi, vklu~uvaj}i i poddr{ka za izgotvuvawe na biznis planot za 2006 godina; · Razvivawe na funkcijata na upravuvawe so ~ove~kite resursi; · Strategii za podobruvawe na odnosite so javnosta i na javniot imix; 3. Procenka na potrebite od obuka i strategija za potrebite od obuka, dogovorena so FZO; 4. Zavr{en izve{taj, vo koj bi bile opi{ani postignuvawata vo klu~nite oblasti i bi bile dadeni preporaki za idni aktivnosti. Vremetraewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da trae od sredinata na 2005 do krajot na 2006 godina. Za vreme na ovoj period, konsultantot }e obezbedi otprilika 12 meseci me|unaroden konsultantski anga`man, dodeka lokalnite konsultanti bi participirale vo 50% od vremeto. Stru~na podgotovka i iskustvo Zada~ata bi trebalo da ja izvr{uva konsultantska firma so prethodno iskustvo vo oblasta na davawe poddr{ka za zajaknuvawe na upravuvaweto vo zdravstveniot sektor, a idealno bi bilo poddr{kata da bila realizirana za nekoe telo za zdravstveno osiguruvawe. Timot treba da

110

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

poseduva iskustvo vo domenot na sovetuvawe za zdravstvena reforma vo zemji vo tranzicija, kako i da demonstrira dobri postignati rezultati vo: · · · · Vrski Pri izvr{uvaweto na ovie aktivnosti, konsultantot }e treba da vospostavi tesna vrska so drugite aktivnosti planirani vo ramkite na Proektot za reforma na zdravstveniot sektor, osobeno vo delot na zajaknuvaweto na upravuvaweto so FZO. Institucionalni promeni i gradewe kapaciteti; Izgotvuvawe biznis planovi; Planirawe na ~ove~kite resursi i finansisko planirawe; Organizirawe obuka za upravuvawe.

111

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Dodatok 7: Proektna zada~a za podobruvawe na rezultatite na Upravniot odbor na FZO

112

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Nacrt-proektna zada~a za podobruvawe na rezultatite na Upravniot odbor na FZO Osnovni informacii Vladata na Makedonija, so pomo{ od Svetskata banka, zapo~nuva Proekt za reforma na zdravstveniot sektor so cel da ja poddr`i reformata na zdravstveniot sektor vo zemjata. Klu~en uslov za postignuvawe na ovaa cel }e bide zajaknuvaweto na kapacitetot na FZO, pri {to naporite }e bidat naso~eni kon konkretni oblasti so cel podobruvawe na globalnoto upravuvawe so Fondot. Edna od oblastite vo koi treba da se raboti e podobruvaweto na efektivnosta na Upravniot odbor na FZO vo odnos na negoviot nadzor nad raboteweto na Fondot. Upravniot odbor na FZO pretstavuva vitalen del od upravuva~kata struktura, koj igra klu~na uloga vo nadzorot nad upravuvaweto so FZO i odgovara za rabotata na Fondot pred klu~nite ~initeli kako {to se Vladata, osigurenicite, rabotodavcite i obezbeduva~ite na zdravstvena za{tita. Niz site ovie godini od osnovaweto na Upravniot odbor, negovite rezultati mo`e da se ocenat kako slabi dokolku se merat spored vistinski kriteriumi. Na primer, odborot ne odgovori adekvatno na jasnite dokazi za izmami i rasipni{tvo napraveni vo Fondot prethodnite godini, nitu na jasnite primeri na rabotewe sprotivno na pravnata ramka vo koja FZO treba da funkcionira. Vo minatoto, Upravniot odbor ne go kontrolira{e dovolno raboteweto na Direktorot i na izvr{noto rakovodstvo na FZO. Upravniot odbor e podlo`en na ogromno politi~ko vlijanie, {to go onevozmo`uva da donesuva odluki samostojno i vo interes na site zainteresirani strani. Procesot preku koj se izbiraat ~lenovite na Upravniot odbor mnogu vlijae vrz sopstvenosta nad rabotata i odgovornosta. Vo aktuelniov moment, site ~lenovi na Upravniot odbor se nominirani direktno od Sobranieto. I pokraj toa {to {est od trinaesette ~lenovi na odborot bi trebalo da bidat pretstavnici na osigurenicite a dvajca pretstavnici na rabotodavcite, vo praksata postoi seriozna zagri`enost za toa dali ovie grupi se adekvatno pretstaveni od strana na odbranite poedinci. Drugiot del od problemot le`i vo toa {to dodeka od edna strana aktivnostite na Upravniot odbor se jasno definirani, ne postojat kriteriumi spored koi mo`e da se ocenuva rabotata na individualnite ~lenovi i na odborot kako celina. Odborot, zaedno so Direktorot na FZO, e toj od kogo treba da se bara odgovornost za rezultatite od raboteweto na FZO, no vo momentov toa ne e slu~aj. Edna kratka ocenka na rezultatite na Upravniot odbor na FZO, kako del od ovaa zada~a, uka`uva na potrebata od prezemawe aktivnosti za podobruvawe na raboteweto na Upravniot odbor, dokolku se saka da se podobrat upravuvaweto i efektivnosta na organizacijata. Celi na proektot Proektot za reforma na zdravstveniot sektor ima za cel da gi podobri rezultatite na makedonskiot zdravstven sistem. Ovaa posebna komponenta }e rezultira so napori za podobruvawe na efektivnosta i upravuvaweto so FZO preku zajaknuvawe na funkcioniraweto na Upravniot odbor na FZO. Na FZO }e mu bide obezbedena poddr{ka za dizajnirawe novi procesi za izbor na ~lenovite na Upravniot odbor i za negovo rabotewe, a so cel zgolemuvawe na odgovornosta, uspe{nosta i zastapenosta na klu~nite ~initeli. Opseg na uslugite Konsultantot }e mu obezbedi soveti na FZO, ~ija cel e da pomognat vo zajaknuvaweto na kapacitetite na Upravniot odbor. Za ova }e bide potrebno da se napravi opse`na analiza na ramkata koja go definira raboteweto na Upravniot odbor imaj}i go kako reper ona {to se narekuva dobra praksa vo organizaciskoto upravuvawe, kako i da se identifikuvaat prakti~ni mo`nosti za

113

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

podobruvawe na rezultatite i odgovornosta na odborot. Treba da se zemat predvid i porane{nite zaklu~oci vo vrska so upravuvaweto so FZO izvedeni za vreme na podgotovkata na proektot. Konsultantot potoa zaedno so FZO }e raboti na dizajnirawe i dokumentirawe na novi proceduri koi }e va`at za Upravniot odbor, a }e dade i preporaki za izmenite {to treba da se napravat vo Zakonot za zdravstveno osiguruvawe i vo drugoto relevantno zakonodavstvo. Se o~ekuva preporakite da se odnesuvaat na slednive oblasti: 1. Alternativni metodi za nominirawe i izbor na ~lenovi na Upravniot odbor; 2. Definirawe na pojasen mandat za Upravniot odbor i Direktorot; 3. Formalni kriteriumi za izbor na ~lenovite na Upravniot odbor; 4. Vostanovuvawe indikatori za uspe{nost i evaluacija na u~inokot za individualnite ~lenovi na odborot, kako i kriteriumi za ocenuvawe na vkupniot u~inok na odborot; 5. Kriteriumi vo vrska so obelodenuvaweto eventualni konflikti na interesi i standardi vo vrska so tajnosta; 6. Voveduvawe formalni procesi za evaluacija na Direktorot na FZO; 7. Podobruvawe na komunikacijata so zainteresiranite strani. Aktivnosti i izvestuvawe Od konsultantot se o~ekuva: 1. Da napravi seopfatna analiza na rabotata na FZO i na glavnite slabosti vo negovata postojna struktura i rabotewe. 2. Da sovetuva vo vrska so vospostavuvaweto novi procesi i instrumenti za podobruvawe na funkcioniraweto na Upravniot odbor. Za sekoja od ovie aktivnosti }e se obezbedat izve{tai. Se o~ekuva deka konsultantot tesno }e sorabotuva so rakovodstvoto i so drugi vraboteni vo FZO za ovie pra{awa, kako i deka }e obezbedi konsultacii i poddr{ka od Vladata. Vremetraewe na zada~ata Se o~ekuva proektot da trae {est meseci, od juli do dekemvri 2005 godina. Za vreme na ovoj period, konsultantot }e obezbedi otprilika 6 meseci me|unaroden konsultantski anga`man, dodeka eden lokalen konsultant bi participiral vo 50% od vremeto. Stru~na podgotovka i iskustvo Zada~ata bi trebalo da ja realiziraat dvajca individualni konsultanti so relevantno iskustvo vo domenot na sovetuvawe za organizacisko upravuvawe vo javniot sektor, a najdobro bi bilo toa iskustvo da bilo steknato vo oblasta na zdravstvenite reformi vo tranzicioni zemji. Vrski

114

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Pri izvr{uvaweto na ovie aktivnosti, konsultantot }e treba da vospostavi tesna vrska so drugite aktivnosti planirani vo ramkite na Proektot za reforma na zdravstveniot sektor, osobeno vo delot na zajaknuvaweto na upravuvaweto so FZO.

115

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

116

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Prilog 8: Procenka na tro{ocite za tehni~kata pomo{

Proekt za reforma na zdravstveniot sektor Komponenta ,,Upravuvawe so FZO" Procenka na tro{ocite za tehni~ka pomo{ Broj na Edine~ni ~ovek- tro{oci meseci po mesec Vkupni tro{oci Izgotvuvawe politika i gradewe kapaciteti na MZ Konsultantski uslugi 1. Lokalni konsultanti (1) 2. Stranski konsultanti (2) Vkupno za konsultantski uslugi Obuka Vklu~ena vo konsultantskite uslugi Materijali Oprema za MZ Vkupno za oprema Vkupno Podobnost za zdravstveno osiguruvawe i sobirawe prihodi Konsultantski uslugi 1. Lokalni konsultanti (1) 2. Stranski konsultanti (1) Vkupno za konsultantski uslugi Obuka Obuka Vkupno za obuka Vkupno

24 12

2,000 20,000

48,000 240,000 288,000

14206

302,206

6 3

2,000 12,000 20,000.00 60,000 72,000

45,000 45,000 117,000

117

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK Nadzor nad Upravniot odbor Konsultantski uslugi Lokalen konsultant (1) Stranski konsultant (1) Vkupno za konsultantski uslugi Vkupno

Health Insurance Fund Governance Component

3 3

2,000 20,000

6000 60000 66,000 66,000

Programa za podobruvawe na finansiskoto upravuvawe Konsultantski uslugi Lokalen konsultant (2) Stranski konsultant (2) Vkupno za konsultantski uslugi Obuka 1. Finansisko upravuvawe Vkupno za obuka Vkupno Programa za zajaknuvawe na upravuvaweto so FZO Konsultantski uslugi Lokalen konsultant Stranski konsultant Vkupno za konsultantski uslugi Obuka 1. Moderno upravuvawe Vkupno za obuka Vkupno

18 9

2,000 22,000

36,000 198,000 234,000

85,000 85,000 319,000

6 6

2,000 22,000

12,000 132,000 144,000

85,000 85,000 229,000

Zajaknuvawe na sistemot za isplata na provajderi i sklu~uvawe dogovori so niv (vklu~uva i zajaknuvawe na ve{tinite za sklu~uvawe dogovori kaj strukturata na SB) Konsultantski uslugi Lokalni konsultanti (2) 36 Stranski konsultant (firma) 24 Vkupno za konsultantski uslugi

2,000 22,000

72,000 528,000 600,000

118

Health Sector Reform Project JPN 26814-MK

Health Insurance Fund Governance Component

Obuka Interna obuka za sklu~uvawe dogovori (druga obuka inkorporirana vo konsultantskite monitoring i analiza) Vkupno za obuka

265,000 uslugi pregovarawe, 265,000

Oprema Pomo{en softver/informativni sistemi (za eventualnosti) Vkupno za oprema Vkupno Nabavki/tenderi Obuka Podobruvawe na tenderskite procesi (obuka) Vkupno za obuka Vkupno

100,000 100,000 965,000

85,000 85,000 85,000

SEVKUPNO

2,083,206

119

Dodatok 8: Primer na standardi na bolni~ka usluga Op{to

(Se zasniva na praksata vo OK) 5.1 Organizacionen razvoj naso~en kon kvalitet

Bolnicata }e razvie prakti~en program za sozdavawe svest za kvalitet i zalo`ba kaj vrabotenite na site nivoa, kako i kultura na kontinuirano podobruvawe na raboteweto. Bolnicata }e gi zapoznae site vraboteni so ovoj program i }e emonstrira implementacija na prvite ~ekori na ovoj program vo tekot na ovoj dogovor. FZO osobeno }e saka da vidi jasno iska`an plan za ravoj na kvalitetot koj {to opfa}a celi, odgovornosti, obuka i pottik i koj obezbeduva {iroko u~estvo na vrabotenite vo Bolnicata, vklu~uvaj}i i: 1. celi na podobruvawe na kvalitetot za glavnite aktivnosti na davawe nega, za specijaliziranosti i oddeli, vklu~uva}ki i standardi za vreme na ~ekawe vo zaka`ano i za priem vo ambulantiot oddel i vo bolnicata; 2. voveduvawe na merki za razvivawe na kvalitetot vo opisot na rabotnite mesta; 3. strukturi na upravuvawe za podobruvawe na kvalitetot koi vklu~uvaat aran`mani za odgovornosti, izvestuvawe i monitoring; 4. planovi za ravoj na multidisciplinarna klini~ka revizija vklu~uvaj}i i aran`mani za implementacija, , monitoring i akcija po ishodot na revizijata 5. planovi za utvrduvawe na promeni vo nivoto na zadovolstvo na potro{uva~ite, anketirawe na potro{uva~ite za nivnite stavovi, davawe informacija na potro{uva~ite i spravawe so nivnite poplaki i pofalbi 6. aran`mani za izvestuvawe i revizija na nesakani incidenti i nesre}nki slu~ai. Dobra praksa Bolnicata }e se pogri`i deka uslugite koi gi dava se zasnivaat na dobra praksa i se zemaat predvid me|unarodnite strandardi i protokoli, preporakite na provesionalnite sovetodavni tela i napatstvijata koi MZ gi izdava od vreme na vreme. Celi na kvalitet na uslugi Bolnicata }e se stremi kon toa da se pogri`i deka slednive celi se vgradeni vo planirawe na kvalitetot i se ispolnuvaat do krajot na periodot na ovoj PMA. Oddelenie za urgentna medicina 1. Najmalku 90% od pacientite }e bidat pregledani klini~kid vo rok od 10 minuti od vremeto na pristigawe i nitu eden pacient nema da ~eka pove}e od 3 ~asa. 2. Po prvi~nata procena, zapo~nuva lekuvaweto vo rok od 30 minuti (za itni slu~ai) i vo rok od 120 minutes (za drugi). 3. Najmalku 50% od vrabotenite vo Urgentna medicina }e posetat obuka za klini~ka nega /urgentna medicina do krajot na godinata.

6.

Zaka`uvawa za pacienti vo ambulanta 1. Sistemot na zaka`uvawa }e se isplanira i efektuira vo vremetraewe na dogovorot 2. Na pacientite }e im se ponudi pregled vo maksimalen mo`en rok od prvoto upatuvawe. Za ovoj period FZO i Bolnicata }e se dogovorat po proben period i so evidentirawe na sega{nite vremenski periodi po oddeli. 3. Otka`uvawe na zaka`ano }e se evidentira od strana na konsultanoto ili na oddelot, a vo isto vreme na pacientot }e mu se dade objasnuvawe i }e mu se zaka`e povtorna sredba.

Vreme na ~ekawe vo ambulanta 1. najmalku 90% od pacientite treba da se primat vo rok od 30 minuti od zaka`anoto vreme; na pacientite treba da im se dade objasnuvawe ako ~ekaat pove}e od 30 minuti; i nitu eden pacient ne smee da se ostavi da ~eka pove}e od 60 minuti. Vreme na ~ekawe vo apteka 1. Vremeto na ~ekawe na pacientite treba da se namali; celite }e bidat utvrdeni za 2005 godina otkako }e se soberat osnovnite podatoci vo tekot na 2004 od starna na Bolnicata i po zaedni~kata analiza so FZO/MZ na pri~inite koi pridonesuvaat do redicite na ~ekawe. Izboren priem na pacienti vo bolnica 1. na pacientite treba da im se ponudat dati za priem vo bonica vo rokot koj e optimalno izdr`liv od momentot na prvata konsultacija vo ambulanta. Ovoj vremenski period }e bide dogovoren pome|u Bolnicata i FZO po proben period so evidencija na tekovnite vremenski periodi po oddel. Podobruvawe na vreme na ~ekawe od 20% nad osnovnata linija }e se bara do krajot na godinata so toa {to FZO }e gi utvrduva prioritetite po analiza na potrebite na glavnite specijalizacii 2. Koga se otka`uvaat priemite, na pacientite treba da im se ponudat alternativni dati vo rok od 7 dena od otka`uvaweto na za priem vo rok od 30 dena 3. Nema da se primaat nitu deca nitu vozrasni koga negata doma, vo dnevna bolnica ili pak socijalen centar e po prikladna.

Odnosi so potro{uva~ite 1. 20% od vrabotenite treba da zemat u~estvo vo osnovna obuka/senzitivizacija do krajot na godinata. 2. Upravuvawe na sevkupniot kvalitett (TQM) i zadovolstvo na potro{uva~ite, ovie dve komponenti treba da bidat vklu~eni vo site programi za obuka koi {to }e bidat sprovedeni od strana na ili nabaveni za Bolnicata vo tekot na godinata. Doa|awe do informacii 1. Bolnicata }e razvie informativen sistem koj }e bide adekvaten za da obezbeduva podatoci za vr{ewe monitoring na site pokazateli na raboteweto i celite na kvaliteto i }e mu gi obezbedi na FZO vakvite informacii kako del od baranite kvartalni izve{tai (na krajot na mart, juni, septemvri i dekemvri).

2.

Prilog 1: Prvi~en izve{taj

Prilog 2: Srednoro~en izve{taj

Information

Macedonia: Mid-Term Report

125 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

536066


You might also be interested in

BETA
Macedonia: Mid-Term Report