Read Priracnik_za_sobiraci_i_otkupuvaci_na_samoniknati_rastenija_gabi_i_lisai_po_princiopi_na_organsko_proizvodstvo.pdf text version

PRIRA^NIK

ZA SOBIRA^I I OTKUPUVA^I NA SAMONIKNATI RASTENIJA, GABI I LI{AI PO PRINCIPITE NA ORGANSKO PROIZVODSTVO

SKOPJE 2007

Izdava~:

Fondacija Agro-Centar za Edukacija

Avtori:

Pan~e Nikolov |o[e Stevkov Robertina Brajanoska

Tira`:

1000

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka ,,Sv. Kliment Ohridski,,, Skopje 635:006.83 (035)

PRIRA^NIK ZA SOBIRA^I I OTKUPUVA^I NA SAMONIKNATI RASTENIJA, GABI I LI{AI PO PRINCIPITE NA ORGANSKO PROIZVODSTVO

Bibliografija: str. 216 ISBN 9989-845-14-X

[email protected] NA PRIRA^NIKOT

Strana 6 8 11 13 15 20 30 33 38 39 1. Voved 2. Pregled na postojnite propisi od oblasta vo Republika Makedonija 3. Osnovni principi za organsko proizvodstvosobirawe na samonikli vidovi 4. Proceduri na organska sertifikacija 5. Kriti~ni to~ki 6. Pravila za sobirawe i rakuvawe so sobraniot materijal 7. Su[ewe, skladirawe i priprema 8. Otkupni punktovi i prerabotka 9. Proda`ba i marketing 10. Aneksi

1 VOVED

Odr`livoto stopanisuvawe so prirodnite resursi na Republika Makedonija prestavuva edna od bitnite komponenti za ekonomski razvoj na sekoja lokalna zaednica, op[tina i region vo na[ata dr`ava. Nekontroliranoto i prekumerno koristewe na prirodnite bogastva koi ja naru[uvaat biolo[kata ramnote`a na edna oblast, doveduvaat do neminovni posledici vo socijalno-kulturniot identitet na lokalnoto naselenie, i se odrazuvaat na negovata ekonomska stabilnost vo idnina. Zatoa i za[titata na ovie resursi prestavuvaat zada~a na instituciite na dr`avata koi so niza zakonski odredbi treba da ja regulira oblasta na koristewe na prirodnite resursi, vo koi prvenstveno zna~ajni se rastitelnite ekonomski zna~ajni vidovi, kako lekoviti i aromati~ni rastenija, gabi i li[ai, divi plodovi i drugi [umski proizvodi. Vo sklop na niza aktivnosti dosega, prevzemeni od strana na Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo, Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, brojni nevladini organizacii od Republikata, so pomo[ na me\unarodni donatorski organizacii, poleka se formira pravnata - zakonska ramka za odr`livi sistemi za koristewe na prirodnite resursi, od koi sistemot na organsko proizvodstvo prestavuva krajna cel kon koja se stremi sekoja razviena zemja vo svetot. Izrabotkata na ovoj Prira~nik prestavuva neophodna alatka vo kompletirawe na edukativno-obrazovnite aktivnosti (edukacija, obuka i trening) koi se nameneti za direktnite u~esnici vo proizvodnite procesi potrebni za ispolnuvawe na standardite na organskoto

1

Voved

proizvodstvo. Toj e namenet za sekoj proizvoditelsobira~ (ili Zdru`enie na sobira~i) koj saka da organizira sobirawe na samoniknati rastenija i delovi od niv, i ima namera da gi prodava kako organski proizvod. Namerata e na ednostaven i razbirliv na~in da se objasni prakti~no redosledot na dokumentiranite operacii koi se neophodni za kontrola i sertifikacija na sistemot na organsko proizvodstvo (dobivawe sertifikat za organski proizvod). Kako direktni u~esnici vo lanecot na stvarawe na eden organski proizvod od samonikanati rastenija i plodovi ([umski proizvodi), se sobira~ite na divite rastenija i plodovi, otkupniot punkt i personalot vo sobira~kiot areal, ovlastenotoregistrirano pretprijatie i negovite prerabotuva~ki kapaciteti, kako i trgovskata firma koja go plasiraizvezuva organskiot proizvod.

Prira~nikot e namenet i za potrebite na Lokalnata Samouprava bidejki podatocite za iskoristlivost na navednite prirodni potencijali mo`e da gi vgradi pri kreirawe na lokalnite planovi za razvoj (LER i LEAP) na podra~ja kade sobiraweto i otkupot na samoniknati rastenija i plodovi prestavuvaat izvor na zna~ajni ekonomski prihodi za lokalnoto naselenie.

1

Voved

2 PREGLED NA POSTOJNITE PROPISI OD

NA POSTOJNITE PROPISI OD OBLASTA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

OBLASTA, VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2 Pregled

Vo Republika Makedonija vo momentot postojat zakonski propisi spored koi se ureduva sobiraweto na samoniknati rastenija, gabi i li[ai, no treba da se istakne deka nedostasuvaat u[te niza dopolnuvawa i izmeni so koi ]e se kompletiraat propisite, kako za organski taka i za konvencionalni odr`livi sistemi na proizvodstvo vo zemjodelskata dejnost. Zakon za [umi - go ovlastuva Javnoto Pretprijatie za stopanisuvawe so [umi Makedonski [umi da raspolaga so site prirodni resursi na [umski povr[ini; Pravilnik za na~inot za koristewe i sobirawe na drugi [umski proizvodi koj se povikuva na cenovnikot za nadomestok na sobranite rastenija (va`i za firmi so koi se sklu~uva Dogovor za koristewe na drugi [umski proizvodi); Zakon za Organsko zemjodelsko proizvodstvo-Pravilnik za organsko rastitelno proizvodstvo (~lenovi 11, 30, 31,37, 38, 41 ), Pravilnik za prerabotka vo organskoto proizvodstvo (~len 8), i Pravilnik za stru~na kontrola vo organskoto proizvodstvo (~lenovi 17, 18); Zakon za za[tita na prirodata koj ja ureduva za[titata na biolo[kata raznovidnost preku vospostavuvawe na sistem na merki za za[tita na divite vidovi, nivnite `iveali[ta i ekosistemite i obezbeduva nivno odr`livo koristewe. Zakonot propi[uva donesuvawe na Crveni listi na zasegnati vidovi rastenija, gabi i `ivotni koi se zabraneti za sobirawe od prirodata i regulira sistem na dozvoli za sobirawe na zasegnati i za[titeni divi vidovi rastenija, gabi i `ivotni, kako i, izvozna dozvola D4 i CITES sertifikat za promet

-

-

-

2

Pregled

NA POSTOJNITE PROPISI OD OBLASTA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

na zasegnati i za[titeni divi vidovi rastenija, gabi i `ivoni (CITES e Me\unarodna konvencija za trgovija so zagrozeni divi rastitelni i `ivotinski vidovi); Strategija za za[tita na biolo[kata raznovidnost vo Republika Makedonija so Akcionen plan - usvoena vo 2004 godina, vo strate[kata opredelba za odr`livo koristewe vklu~uva akcii za pottiknuvawe i razvoj na organskoto proizvodstvo vo funkcija na odr`liv razvoj (V.2.1.1) i pottiknuvawe i razvoj na kultivirano proizvodstvo na avtohtoni lekoviti i aromati~ni rastenija (V.2.1.2); Strategija za zemjodelstvo i Ruralen razvoj - vo izrabotka; Strategija za razvoj na organskoto zemjodelstvo so Nacionalen Akcionen Plan (NAP) - vo izrabotka;

2 Pregled

NA POSTOJNITE PROPISI OD OBLASTA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

-

Ovoj prira~nik se bazira i na brojni ma\unarodni regulativi, kako: IFOAM osnovni standardi za organsko proizvodstvo EU Regulativata za organsko proizvodstvo EEC 2092/91 Amerikanskiot Nacionalen organski program NOP Japonskiot organski standard JAS

10

3 OSNOVNI PRINCIPI ZA ORGANSKO

PROIZVODSTVO - SOBIRAWE NA SAMONIKNATI VIDOVI RASTENIJA, GABI I LI{AI

So ogled deka istiot proizvod (kako ~aevi, za~ini, lekovi, kozmetiki i drugo) mo`e da poteknuva i od obrabotuvani-kultivirani zemjodelski povr[ini, op[to e prifateno vo propisite (ili standardite), samoniknatite vidovi (nekultivirani) rastenija da se ozna~uvaat so imeto Divi kolekcii - ,,wild collection" ili Sobrani od prirodata (divinata). {to se podrazbira pod organski Divi kolekcii?

· Sobranite rastenija koi rastat prirodno vo oblasta

koja ne bila tretirana so zabraneti materii (spored Zakonot za Organsko proizvodstvo i Pravilnicite), najmalku 3 godini pred sobiraweto; otkupuva, prerabotuva i prodava organski proizvodi tuku e dr`avno zemji[te i ne e so ograni~ena golemina (wast size);

11

· Oblasta na sobirawe ne e sopstvenost na firmata koja

3

Osnovni

PRINCIPI ZA ORGANSKO PROIZVODSTVO - SOBIRAWE NA SAMONIKNATI VIDOVI RASTENIJA, GABI I LI[AI

Prometot i pazarot na organski proizvodi e reguliran so brojni propisi (dr`avni i privatni standardi) koi me\usebno se usoglaseni i priznaeni, no imaat zaedni~ka cel : da dadat garancija na kupuva~ot deka organskiot proizvod e dobien spored propi[ani pravila (zakonski propisi ili standardi), i deka vo sekoja faza na dobivawe e kontroliran od strana na ovlasteno telo za kontrola i sertifikacija.

· Sobranite rastenija mora da rastat i se razmno`uvaat

prirodno, bez nikakvi agrotehni~ki intervencii (na\ubruvawe, rasaduvawe, navodnuvawe, za[tita);

· Se sertificiraat sobranite rastenija od odobrenata

oblast (od strana na ovlasteniot sertifikator), a ne povr[inita na sobirawe (odnosno podra~jeto od koe se sobira).

3 Osnovni

PRINCIPI ZA ORGANSKO PROIZVODSTVO - SOBIRAWE NA SAMONIKNATI VIDOVI RASTENIJA, GABI I LI[AI

Napred navedenoto podrazbira deka vo slu~aj na tretman na edno podra~je so insekticidi, herbicidi i drugi za[titni preparati (protiv [umski [tetnici i bolesti), ili tretmani pri pojava na kalamiteti na pasi[ta (skakulci, krle`i, glodari) se zabranuva sobiraweto rastenija (organski) za narednite 3 godini. Poradi ovie pri~ini, za sekoja oblast na sobirawe ili po[iroko podra~je, se bara i izdava potvrda od nadle`nata institucija, kaj nas Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo-Sektor [umarstvo ili Uprava za za[tita na rastenijata. Privatnoto zemji[te, napu[tenite ovo[tarnici, livadi i drugo zemjodelsko zemji[te vo sopstvenost na sobira~ot, ne se smeta kako adekvatno za sobirawe samoniknati rastenija, bidejki postoi somne` od strana na sertifikatorot, poradi poseben interes za pogolem prinos na sobrani rastenija od prirodniot produktivitet na toa podra~je. Pasi[tata i golinite kade se vr[at agrotehni~kite intervencii zaradi zatrevnuvawe, po[umuvawe ili melioracii (nasipi, kanali), ne se smetaat za mesta pogodni za sobirawe na bilki.

12

4 PROCEDURI NA ORGANSKA SERTIFIKACIJA

Sertifikacijata na organskoto proizvodstvo e proces vo koj ovlastenoto (akreditirano) privatno telo vr[i verifikacija na propi[anite rabotni operacii niz koi pominuvaat sobranite surovini do kone~en proizvod. Na kraj se izdava dokument (sertifikat) so koj se garantira ispolnuvaweto na standardite za organsko proizvodstvo. Vo procedurata za sertifikacija na organski samoniknati rastenija, gabi i li[ai nema preoden period na konverzija, zatoa mnogu e va`no navreme da se obezbedat baranite dokumenti, potvrdi, karti, dozvoli i uverenija. Sertifikatorot mora da gi poznava site postapki vo celiot lanec na aktivnosti kako bi ja utvrdil sledlivosta. Preku inspektirawe, toj go sledi proizvodot niz site operacii, od sobiraweto, preku otkupot vo sobira~kiot punkt, glavniot prerabotuva~ki pogon i magacin, do finalnoto pakuvawe, transport i proda`ba. Trite glavni u~esnici, sobira~ite, otkupuva~ite i prerabotuva~ite/trgovci se glaven objekt na inspekcija i kontrola na sertifikatorot, najmalku edna[ godi[no so najava, no i nenajaveno po potreba. Toj mora da gi poseti li~no site podra~ja na sobirawe, domovi na sobira~ite, site otkupni punktovi, magacini, prerabotuva~ki kapaciteti i skladi[ta. Pritoa se rakovodi spored dokumentacijata koja zadol`itelno ja vodat site u~esnici vo lanecot. Sertifikacijata zapo~nuva so sklu~uvawe Dogovor pome\u ovlastenoto telo za sertifikacija i subjektot koj ja bara uslugata, voobi~aeno toa e firmata otkupuva~ na bilkite vo otkupniot punkt. Uslugata za sertifikacija se pla]a

13

4

Proceduri

NA ORGANSKA SERTIFIKACIJA

avansno-onapred, kako bi se za[titila nezavisnosta na procedurite pri inspekcija i sertifikacija. Sorabotkata pome\u site u~esnici mora da se regulira so pismen Dogovor, so koj se reguliraat obvrskite na sekoj u~esnik. Vo Dogovorot jasno se potencira deka uslovot za uspe[na sertifikacija e postoewe i vodewe dokumentacija za sekoj u~esnik, kapacitet, proces, koj vo idnina ]e bide del od inspekcijata.

4 Proceduri

NA ORGANSKA SERTIFIKACIJA

14

5 KRITI^NI TO^KI

5.1 Odr`livost

Vo pove]e dr`avi pregolemoto sobirawe na divi rastitelni vidovi, kombinirano so uni[tuvawe na stani[tata, dovelo do zna~itelno namaluvawe na odredeni rastitelni vidovi i nekoi rastenija stanale zagrozeni ili potpolno is~eznale. Zaradi toa, najgolemo vnimanie pri ,,organskiot na~in na sobirawe,, (ili sobirawe na divite vidovi spored principite na organsko proizvodstvo) mora da se obrne na odr`livosta na sobiraweto. Nitu metodite na sobirawe, nitu sobranite koli~ini ne treba da vlijaat na sposobnosta na rastitelnite vidovi da se regeneriraat, odnosno da ja obnovat nivnata populacija po priroden pat. Dokolku se naru[i reproduktivniot ciklus na vidot, ]e se namali negoviot opstanokot vo slednata godina. Odr`livosta se zapazuva so odreduvawe na maksimalnite koli~ini za sobirawe po vidovi rastenija vo edna oblast, kako i, so obuka i registracija na sobira~ite.

5.1.1 Koli~ini

Razli~ni dr`avi imaat vospostaveno razli~en na~in/ sistem na sobirawe. Vo nekoi dr`avi voveden e sistemot na dozvoli za sobirawe, koi gi definiraat koli~inite na odredeno rastenie [to mo`e da se sobiraat vo opredeleno podra~je. Vo takov slu~aj Koncesionerot i firmata-otkupuva~ mora da bidat sigurni deka sobranite koli~ini ne go zagrozuvaat vidot odnosno ne predizikuvaat namaluvawe na populacijata na rastitelniot vid.

15

5

Kriti~ni to~ki

Kolkava koli~ina rastitelen materijal mo`e da se sobere od edno podra~je mora da bide bazirano na procenka na resursite od strana na koncesionerot, barem za senzitivnite rastitelni vidovi. Obi~no ova se pravi sekoja godina od strana na botani~ari od javni nau~ni ustanovi vo sorabotka so sobira~ite koi go poznavaat podra~jeto najdobro. No isto taka, mo`e da bide bazirano na dolgogodi[no iskustvo na sobirawe (sobira~ite) vo toj region. No, ne smee da bide bazirano samo na pobaruvaweto od pazarot. Isto taka, pred da po~ne sezonata na sobirawe, se prepora~uva otkupuva~ot od otkupniot punkt da se dogovori so svoite sobira~i za planiranite koli~ini za otkup (Aneks ). Taka samo baranite koli~ini ]e bidat sobrani i nema da se sobiraat rastenija koi ne ]e mo`at da se prodadat. Ova e osobeno zna~ajno za onie rastitelni vidovi koi ne mo`at da stojat skladirani podolgo vreme. Dokolku ne e vospostaven sistem na dozvoli za sobirawe, treba da se ima vo predvid deka ~esto nekolku kompanii sobiraat vo isto podra~je. Vo toj slu~aj neophodno e da se potpi[at dogovori so drugite kompanii za vkupnite koli~inite za sobirawe vo eden region.

5 Kriti~ni to~ki

1

5.1.2 Trening (obuka)

Za da mo`e da se obezbedi odr`livost na sobiraweto od najgolemo zna~ewe e znaeweto na sobira~ite odnosno dobro obu~eni sobira~i. Sobira~ite treba da razberat kolku od sekoe rastenie mo`e da se sobere taka [to populacijata na rastenieto nema da se namali. Metodot na sobirawe mora da ima najmalo mo`no vlijanie na rastenieto, rastitelnata populacija i ekosistemot voop[to. Sekoj sobira~ mora da znae koe rastenie kako da go sobira (spored Monografijata). Ova se postignuva preku organizirana obuka na sobira~ite, so koja istite se registriraat za idnata rabota.

1

5

Kriti~ni to~ki

5.2 Rizik od zagaduvawe-kontaminacija

Kupuva~ite na organski proizvodi o~ekuvaat proizvodot da ne sodr`i rezidui. Za da se obezbedi toa, podra~jeto kade se vr[i sobirawe na rastitelniot materijal ne smee da bide tretirano so nikakvi zabraneti supstanci (soglasno organskite standardi) i treba da bide ~isto odnosno nastrana od potencijalni izvori na zagaduvawe. So cel da se izbegne rizikot od zagaduvawe, rastojanieto na podra~jeto do izvorot na zagaduvawe treba da bide odnapred odredeno. Potencijalni izvori na zagaduvawe, koi mora da se zemat vo predvid pri izborot na podra~jeto za sobirawe na rastenija spored principite na organsko proizvodstvo se slednite: Naseleni mesta: najkompleksnite izvori na zagaduvawe se obi~no koncentrirani vo gradovite (soobra]aj, industrija, greewe, kanalizacija, otpadni vodi, deponii) i imaat direktno vlijanie na po[irokata okolina. Isto taka, prskaweto protiv [tetnici i insekti vo gradovite i urbanata okolina ~estopati se praktikuva. Poradi toa okolinata na gradovite se isklu~uva kako sobira~ki regioni, a se zema vo obzir i mo`nosta za vozdu[no zagaduvawe vo regionot, poradi raznesuvawe so vetrovite, kako i zagaduvawe od vodata za navodnuvawe nizvodno; Zemjodelstvo - nekoi rastiteleni vidovi koi rastat vo prirodata mo`at isto taka da se najdat i na zemjodelski povr[ini. Sobiraweto na rastenija od obraboteni zemjodelski povr[ini mora da se isklu~i, bidej]i takvite podra~ja obi~no se tretirani so ve[ta~ki \ubriva (fertilizacija) i pesticidi koi ne se dozvoleni soglasno regulativata za organsko proizvodstvo. Duri i oblastite koi se grani~at so zemjodelskite povr[ini ne se pogodni poradi mo`nost za zagaduvawe od prskaweto so atomizeri. Isklu~ok od ova se ekstenzivnite pasi[ta

5 Kriti~ni to~ki

1

-

kade nema nikakvi agrotehni~ki intervencii Industrija - osobeno rudarstvoto, metalur[kata i hemiska industrija i tremoelektranite po pravilo pretstavuvaat golem rizik od zagaduvawe na okolnoto podra~je. Posebno treba da se zeme vo obzir glavniot pravec na vetrovite, topografskite uslovi, visinata na oxacite, kako i, tipot na emisiite odnosno aerozagaduvaweto koe so pomo[ na veterot se rasprostranuva po[iroko vo regionot. Deponii i \ubri[ta - mo`at da predizvikaat zagaduvawe na vodata so razli~ni toksi~ni supstanci ili pak da ja kontaminiraat po~vata vo nivnata okolina.

-

-

5.3 Sledlivost/Transparentnost

Eden od glavnite principi na inspekcija i sertifikacija na organsko proizvodstvo e sledlivosta. Toa zna~i deka, sekoj proizvod (pakuvawe-lot) mo`e spored dokumentite i oznakite da se prosledi nazad do podra~jeto od kade e sobran materijalot. Zaradi toa e potrebna detalna dokumentacija za sekoj ~ekor, sekoja postapka vo procesot na dobivawe na gotoviot proizvod. Dokumentacijata koja treba da se vodi e dadena vo Aneksite na prira~nikot.

1

5

Radioaktivnost - vo blizina na nuklearni elektrani ili industriski postrojki koi rabotat so radioaktivni materijali treba da se napravi procenka na radioaktivnata kontaminacija. Treba da se ima vo predvid deka radioaktivnite ~esti~ki se [irat mnogu brzo so veterot.

Kriti~ni to~ki

Pati[ta/soobra]aj - golemite i prometni pati[ta se izvor na zagaduvawe so te[ki metali (olovo i kadmium) i drugi toksi~ni supstanci, zatoa ne e dozvoleno sobirawe pokraj pati[ta.

6 PRAVILA ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO

SOBRANIOT MATERIJAL

Vo ovoj del se opfateni principite za sobirawe na divi vidovi spored barawata za organsko proizvodstvo i postapkite koi treba posledovatelno da bidat ispolneti od sobira~ite i otkupuva~ite, kako bi se ispolnile osnovnite uslovi za sertifikacija na organskite proizvodi.

6 Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

6.1 SOBIRAWE

6.1.1 Sistem na dogovori i dozvoli

Sobiraweto mora da bide vo soglasnost so postoe~kite zakoni i site legalni dokumenti treba da bidat obezbedeni. Navedenite dokumenti gi obezbeduvaat Koncesionerot i Firmata otkupuva~. Dogovor za sobirawe samoniknati rastenija, gabi i li[ai: Dogovorot go sklu~uvaat Koncesionerot na dr`avnoto zemji[te ([umsko ili pasi[ta) i Firmata koja go organizira sobiraweto i go postavuva otkupniot punkt na terenot. Dogovorot treba da gi sodr`i imiwata na rastenija koi se planiraat za sobirawe vo edna sezona, koli~inite po vid, vremeto na sobirawe, lokacijata na otkupniot punkt i odgovornoto lice vo punktot. Dozvola za sobirawe na zasegnati i za[titeni divi vidovi rastenija, gabi i `ivotni: Sobira~ka karta: Dozvoli za sobira~ite (isprava za identifikacija) koi gi obezbeduva Firmata koja go organizira sobiraweto,

20

a gi odobruva Koncesionerot Procenka na resursite: Za organskiot sitem neophodno e prethodno da se napravi procenka na sevkupniot potencijal za sobirawe od strana na nezavisen ekspert od javna nau~na institucija. So procenkata se odreduvaat godi[nite koli~ini za sobirawe (kvoti) za sekoe rastenie ili nekoj negov del koe se sobira vo opredelenata oblast za sobirawe. Ovaa procenka (kako dokument) ja bara sertifikacionoto telo. Metodot so koj se pravi procenkata na resursniot potencijal treba detelno da bide opi[an i toa da bide staveno vo dokumentacijata za sertifikacija. Potvrda za odr`livo sobirawe: Dokolku ne postoi sistem na dozvoli, sertifikacionoto telo mo`e da pobara potvrda deka odredenite koli~ini se sobrani spored propi[aniot metod za sobirawe, bez predizvikani [teti na ekosistemot vo oblasta na sobirawe. Ovaa potvrda treba da e izdadena od nadle`na institucija ili nezavisen ekspert-botani~ar. Monitoring: Ponekoga[ sertifikacionoto telo mo`e da pobara sledewe na vitalnosta na rastitelnata populacija koja se sobira od strana na nezavisen ekspert,

6.1.2 Oblasti na sobirawe

Oblasta kade se sobiraat organskite vidovi treba da e jasno definirana i da ispolnuvaa opredeleni kriteriumi. Oblasta, samata po sebe, ne se sertificira t.e ne postoi sertifikat na primer za organski region, tuku se sertificiraat kako organski proizvodi divite rastenija koi rastat vo toj opredelen region.

21

6

Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

Organsko sobirawe na divi vidovi mo`e da se izveduva samo dokolku se obezbedat slednite dokumenti :

a. Karti (Aneks 2):

Oblasta na sobirawe e iscrtana na topografska karta vo razmer 1:50.000 (ili 1:25.000 ako e mo`no), so jasno obele`ani nadvore[ni granici. Sekoj otkupen punkt treba da gi ima site karti na oblastite za sobirawe, so granici poznati na site sobira~i. Zna~i na edna karta treba jasno da bidat obele`ani: · nadvore[nite granici na oblastite na sobirawe · site otkupni punktovi i prerabotuva~ki kapaciteti · site potencijalni izvori na zagaduvawe da se nadvor od oblastite na sobirawe (jasno se ozna~uvaat so to~ki) · mesta na sobirawe po vidovi (lokacii kade najmnogu gi ima i se sobiraat vidovite od otkupnata lista vo punktot).

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

6 Pravila

22

b. Lokacii nepogodni za sobirawe:

Lokaciite okolu izvorite na zagaduvawe od mal razmer treba jasno da se definirani, ozna~eni i isklu~eni od oblasta za sobirawe. Jasno treba da im bidat poznati na sobira~ite delovite od oblasta okolu mali lokalni pati[ta, divi mali deponii i sl., koi ne se pogodni za sobirawe. Naj~esto ovie delovi se premnogu mali za da mo`at da bidat odbele`ani vnatre vo granicite na oblasta za sobirawe, no sekoj sobira~ treba da znae da gi prepoznava ovie mesta na koi ne treba da sobira. Rastojanieto od pogolemite izvori na zagaduvawe od oblasta za sobirawe mora da bide definirana. Intenzitetot i vidot na zagaduvawe, glavnite pravci na vozdu[nite strui kako i samiot reqef na terenot treba da bidat zemeni vo predvid.

v. Potvrda za netretirani oblasti:

Potvrda od nadle`nata institucija, kaj nas Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo - Sektor [umarstvo deka oblasta za sobirawe, vo poslednite tri godini, ne e tretirana so sredstva koi se zabraneti spored propisite za organsko proizvodstvo. Vakva potvrda e potrebna i ja bara sertifikacionoto telo. Potvrdata ne se prifa]a ako e izdadena od nekoja kompanija koja vr[i sobirawe ili otkup vo taa oblast. Sertifikacionoto telo, zavisno od rizicite od zagaduvawe, mo`e edna[ godi[no da ja pobara na uvid.

6.1.3 Rastenija za sobirawe

Spored principite na organsko proizvodstvo rastenija pogodni za sobirawe se : samo divoraste~kite rastenija, samo rastenija koi se ~esti vo regionot, samo rastenija koi se zakonski dozvoleni za sobirawe, koi ne se na Crvenata lista na zasegnati vidovi, rastenija so niska reproduktivnost mo`at da bidat sobirani vo ograni~eni koli~ini odnapred odredeni za edna oblast, dokolku mo`e da se garantira deka ]e se sobiraat vo odredenite koli~ini.

Zagrozenite i strogo za[titenite rastenija vo edna oblast ne e dozvoleno da se sobiraat, duri ni vo mali koli~ini. Stepenot na zasegnatost i opasnost od is~eznuvawe na vidot vo edna oblast go odreduva nadle`na institucija ili nezavisen ekspert anga`iran od strana na Koncesionerot. Vo toj slu~aj sertifikacionoto telo mo`e da gi klasificira kako nepogodni za sobirawe.

23

6

Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

6.1.4 Informacii za rastenijata [to se sobiraat i

metodite kako se pravi toa

a. Sekoja godina pred da zapo~ne sobiraweto treba da

se dostavi do sertifikacionoto telo spisok na site rastenija, gabi i li[ai [to ]e se sobiraat zaedno so nivnite koli~ini vo razli~ni oblasti na sobirawe. Specifikacijata za sobirawe mora da bide popolneta za sekoj vid poodelno. Monografija treba da go ima sekoj sobira~.

b. na~inot na sobirawe na sekoe rastenie, opi[an vo v. Podatoci za sekoe sobrano rastenie

· botani~ko ime · narodno/lokalno ime · koj del od rastenieto se sobira · vo koj period od godinata se sobira · vo koja oblast mo`e da bide najdeno · na kakvi mesta mo`e da bide najdeno · opis na metodot kako se sobira.

6 Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

g. Za da se obezbedi odr`livost vo sobiraweto ne treba

da se soberat site rastenija na opredelen lokalitet i dobro e da se rotiraat lokalitetite kade se sobiraat rastenijata, vo granicite na oblasta na sobirawe, so [to se ostava vreme za vozobnovuvawe. e dozvoleno da bide sobiran od opredelena populacija na edno rastenie ili delovi od samoto rastenie kako edinka:

d. Postojat nekoi generalni pravila za toa kolkav procent

· Podzemni organi: samo 20% od vkupnata populacija;

24

· Listovi (od edno drvo ili grmu[ka): samo 30%;

25

6

Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

· Cvetovi: 70% od cvetovite na edno rastenie i 80% od cvetovite na celata populacija; · Semiwa/plodovi: 70-80%. Ovie procenti mo`at mnogu da se razlikuvaat za opredeleni vidovi i zatoa poodelno se opredeluvaat od strana na eksperti.

\. Sobiraweto na opredeleno rastenie ne smee da [teti

na drugi rastenija nitu da sozdava vozmo`nost za erozija na zemji[teto.

6 Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

e. Mora sekoga[ da se odbere metod na sobirawe, so koj se

obezbeduva najdobar kvalitet na sobraniot rastitelen materijal. Samo rastenija, [to gi zadovoluvaat barawata za kvalitet, treba da se sobiraat so [to se ostavaat nesobrani site edinki koi ne se pogodni za sobirawe i so toa se podobruvaat mo`nostite za pobrzo vozobnovuvawe na samata populacija.

2

6.1.3 Sobira~i a. Obuka

Vo organskiot sistem na sobirawe na samoniknati rastenija, gabi i li[ai, sobira~ite moraat da imaat dokumentsertifikat za pominata obuka, i da bidat registrirani, odnosno da imaat sertifikat za obuka vo koj se sodr`i nivniot identifikacionen (registerski) broj. Samo taka e mo`no da se sklu~i dogovor so otkupuva~ot, odnosno sostavi listata na sobira~i vo eden otkupen punkt. Sertifikatot go izdava Ministerstvot za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo-Oddelenie za organsko zemjodelsko proizvodstvo, i ima va`nost od tri godini; Obukata ja organizira i sproveduva stru~na organizacija za neformalno obrazovanie, po predhodno barawe na Firmata koja vr[i otkup, Koncesionerot, Lokalnata samouprava ili Zdru`enie na sobira~i na lokalno nivo; Sobira~ite treba da bidat obu~eni pred da po~ne sezonata na sobirawe na formalni obuki/seminari. Obukite treba da bidat po~esto povtoruvani, osobeno koga ima novi rastenija za sobirawe; Datumot i sodr`inata na obukata treba da se dobro dokumentirani za sekoj sobira~;

Odgovornost: Firmata mora da obezbedi sistem za sankcionirawe na nesovesnite sobira~i. Naj~esto pri pogolem obem na rabota, sertifikacionoto telo mo`e da pobara samata firma da nazna~i odgovorno lice koe ]e go nadgleduva organskiot sitem na sobirawe;

2

6

Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

b. Oficijalen spisok na sobira~i

· Firmata koja vr[i otkup izgotvuva oficijalen spisok na obu~eni i registrirani sobira~i za prestojnata sezona na sobirawe, po otkupni punktovi (Aneks 6). Vo sekoj otkupen punkt treba da ima celosen spisok na site registrirani sobira~i (ime, adresa i sobira~ki broj) koi sobiraat na opredelen region. Ovoj spisok treba da bide odobren od sertifikacionoto telo. Otkupot na organski rastenija e dozvolen samo od sobira~i koi se nao\aat na oficijalniot spisok; · Za semejstva, vo koi ima pove]e aktivni sobira~i, dovolno e da se registrira vo spisokot na sobira~i samo edno lice koe ]e bide odgovorno no pritoa da se znae to~no kolku ~lenovi se aktivni sobira~i. Registriraniot ~len od semejstvoto odgovora za pravilno sobirawe na rastenija i drugite pravila koi se navedeni vo dogovorot; · Site registrirani sobira~i imaat registerski broj koj e edinstven i koj dokolku nekoj sobira~ se otka`e i bide otpi[an, istiot broj ve]e ne se dava na drug sobira~; · Site obu~eni sobira~i koi imaat potpi[ano dogovor i se registrirani vo oficijalniot spisok treba da dobijat sobira~ka karta. Sobira~kata karta prestavuva ednostavna identifikaciska karti~ka so ime i fotografija na sobira~ot, so koja se doka`uva, deka e obu~en, deka ima potpi[ano dogovor i e registriran. Otkup na sobrani rastenija mo`e da bide napraven samo od sobira~i so validna sobira~ka karta. (Aneks 10)

6 Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

2

v. Dogovori

Sekoj sobira~ treba da potpi[e Dogovor (Aneks 7) deka ]e vr[i sobirawe spored principite za organsko proizvodstvo so firmata koja vr[i otkup. Dogovorot treba da opfa]a: · Pravila za sobirawe - sobira~ot prifa]a da raboti spored pravilata za sobirawe definirani od firmata a del od istite treba da se vklu~eni vo samiot dogovor. · Pristapnost - sobira~ot se soglasuva da obezbedi pristap do objektot kade gi skladira i su[i rastenijata i da obezbedi informacii za mestata na koi sobira. · Sankcii - sobira~ot se soglasuva so snosewe na sankcii, od strana na otkupnata firma, dokolku go prekr[i dogovorot. Dogovorot mora da bide potpi[an od site sobira~i. Detalnite metodi za sobirawe mo`at da bidat poodelno dokumentirani i zaedno so kartite na oblastite na sobirawe treba da bidat dostapni vo sekoja otkupna stanica.

2

6

Pravila

ZA SOBIRAWE I RAKUVAWE SO SOBRANIOT MATERIJAL

7 SU{EWE I PODGOTOVKA

vo domot na sobira~ite

7.1 Higiena - Rizik od kontaminacija

Rizikot od kontaminacija na sobraniot rastitelen materijal posle sobiraweto treba da se minimizira. Dodeka rastitelniot materijal ili proizvodite se skladirani ne smee da se upotrebuvaat nikakvi hemikalii za kontrola na [tetnici. Dokolku su[eweto i skladiraweto se vr[i vo domot na sobira~ite, soodvetnata lokacija treba da bide dostapna za inspekcija od strana na sertifikaciskoto telo. Se prepora~uva otkupuva~ot da gi obezbedi sobira~ite so soodvetnata oprema so cel da se dobie najdobar mo`en kvalitet i da se minimizira rizikot od kontaminacija so oprema koja ne e soodvetna (na pr. kontaminacija za vreme na su[eweto od strana na hemiski tretirani drveni tabli). Isto taka, se prepora~uva otkupuva~ot da im podeli ~isti vre]i na sobira~ite za da se obezbedi tie da ne koristat vre]i od kontaminiran materijal (na pr. vre]i od ve[ta~ki \ubriva itn.). Mestoto za su[ewe i skladirawe treba da bide dobro provetreno za da se izbegnat gabni bolesti, i da bide dobro za[titeno od bilo kakvi `ivotni (na pr. insekti, gluvci, ptici itn.). Upotreba na sinteti~ki proizvodi za vreme na skladiraweto (za dezinsekcija ili deratizacija) e dozvoleno samo dokolku tretman e apsolutno neophoden, i istite mo`at

30

7

Su[ewe

I PODGOTOVKA VO DOMOT NA SOBIRA~ITE

31

7

Su[ewe

I PODGOTOVKA VO DOMOT NA SOBIRA~ITE

da se koristat samo ako skladi[teto e prazno. Pred povtorna upotreba na tretiranoto skladi[teto mora da pomine soodveten period. Site upotrebeni sinteti~ki proizvodi i postapkata mora da bidat dokumentirani.

7.2 Organski i konvencionalen kvalitet

Edno rastenie mo`e da bide sobrano samo na organski ili konvencionalen na~in. Ne e dozvoleno sobira~ot da ima t.n. paralelno proizvodstvo odnosno da sobira i da postapuva so materijalot/proizvodot na konvencionalen (ne sertificiran) i organski na~in. Ova mora da bide jasno naglaseno vo dogovorot [to se sklu~uva me\u sobira~ot i firmata.

7

Su[ewe

32

I PODGOTOVKA VO DOMOT NA SOBIRA~ITE

7.3 Transport od sobira~ot do otkupnata stanica

Za vreme na transportot na sobraniot materijal ili proizvodot do mestoto na otkup, rizikot od kontaminacija, me[awe i gubewe na kvalitetot treba da bide minimiziran. Site vre]i i kontejneri koi se upotrebuvaat treba da bidat ~isti i napraveni od materijal od koj nema rizik od kontaminacija. Organskite i konvencionalnite proizvodi ne mo`at da se prevezuvaat zaedno, odnosno da se me[aat za vreme na transportot.

8 OTKUPNI PUNKTOVI, SKLADIRAWE I

PRERABOTKA

Ovoj del go opi[uva kriteriumite za usoglasuvawe vo celiot sinxir na snabduvawe od otkupnite centri do proda`ba ili izvoz vo drugi zemji na organski proizvodi.

8.1 Procedura za otkup

Otkupuva~ot treba da go ispita kvalitetot na sobraniot materijal i da gi dokumentira site relevantni podatoci za da se ovozmo`i sledlivost na gotoviot proizvod nazad do podra~jeto na sobirawe. Treba da se proveri dali sobira~ot e zaveden vo Listata na registrirani sobira~i. Kupuvawe na organski materijal mo`e da se vr[i samo od sobira~i koi se zavedeni vo listata na sobira~i (Aneks 6); Dokolku sobraniot materijal ne e vo soglasnost so barawata ili postoi somne` deka sobira~ot ne gi ispolnuva pravilata za sobirawe, materijalot/proizvodot mora da se odbie ili da se stavi vo karantin i celata postapka da bide dokumentirana (pri~ina, sobira~, datum itn.). Dokumentacijata za `albi ili odbivawe treba da se integrira vo Registarot za otkup;

Vo otkupniot centar site vre]i/ kontejneri/ proizvodi vedna[ posle otkupot, treba da bidat ozna~eni so etiketa na koja e zapi[ano podra~jeto na sobirawe, oznakata ,,organsko,,, imeto i [ifrata na sertifikaciskoto telo, godina na sobirawe, broj na proizvod i [ar`a (Aneks 16);

33

8

Otkupni

PUNKTOVI, SKLADIRAWE I PRERABOTKA

Vo sekoj otkupen centar treba da se vodi detalen Registar za otkup so slednite podatoci: datum, koli~ina na sobran materijal, podra~je na sobirawe, sobira~, koj sobira~ imal problemi vo ispolnuvaweto na barawata, sostojba na prerabotka (sve`a, suva). Toa e potrebno za da mo`e firmata i sertifikaciskoto telo da gi ispita sobiraweto (Aneks 8); Pri otkupot sobira~ot treba da dobie smetkopotvrda na koja e ozna~en kupeniot proizvod, koli~ina, ime na sobira~ot, organski kvalitet - smetkopotvrdata treba da ja ~uva sobira~ot doma ; Na krajot od godinata sekoj otkupen centar do sertifikaciskoto telo treba da isprati zbirna lista na otkupeni koli~ini za sekoj vid/proizvod. Toa e potrebno za da se vidi kolkava koli~ina rastitelen materijal e sobrana od odredeno podra~je (Aneks 8); Procedurata za otkup mora da bide opi[ana, postavena na vidno mesto vo otkupnata stanica i poznata na celiot personal.

8 Otkupni

PUNKTOVI, SKLADIRAWE I PRERABOTKA

8.2 Skladirawe (Aneks 16)

So cel da se identifikuva potekloto na na proizvodot vo slu~aj na `albi od strana na uvoznikot, organizacijata treba da bide vo mo`nost da ja sledi sekoja [ar`a od proizvodot nanazad do podra~jeto na poteklo. Zaradi bezbednosni pri~ini, firmata treba da vospostavi sistem na sledlivost spored brojot na [ar`ata, [to ovozmo`uva proizvodot da se sledi nanazad do podra~jeto na sobirawe. Takoviot sistem vklu~uva dokumentirawe na pomali [ar`i koi se vklu~eni vo prerabotka na edna pogolema [ar`a, i istoto treba da bide vnimatelno dokumentirano.

34

Za vreme na skladiraweto i ~uvaweto site proceduri treba da gi vklu~uvaat slednite minimalni barawa: · Identifikacija (etiketirawe) na proizvodite vo site ~ekori vo soglasnost so kvalitetot (organski, neorganski); · Magacinska kniga za dneven vlez/izlez na stoki, skladirawe, prerabotka; · Ozna~uvawe na skladi[teto so natpis "organsko"; · Fizi~ko razdeluvawe dokolku organski i neorganski proizvodi se ~uvaat vo isto skladi[te. Vo nekoi slu~ai dopolnitelen sistem na kodirawe so boi ili posebni vre]i za organski proizvodi mo`at da dadat podobri rezultati; · Upotreba na sinteti~ki proizvodi za borba so [tetnici treba da se vr[i samo vo prazni skladi[ta. Povtornoto polnewe na skladi[teto mo`e da se napravi posle propi[aniot vremenski period (karenca); · Site zapisi za sanitarni tretmani treba da se ~uvaat; · Transportna dokumentacija. Sekoj trensport od punktot do prerabotuva~kiot kapacitet, ili vo direktna proda`ba na druga firma treba da se dokumentira, so to~ni podatoci za sekoja pratka i [ar`ite vo nea;

35

8

Otkupni

PUNKTOVI, SKLADIRAWE I PRERABOTKA

8.3 Prerabotka (Aneks 9)

Glavnite prerabotuva~ki kapaciteti za organski proizvodi sekoga[ se predmet na inspekcija od strana na sertifikaciskoto telo. Taa se sostoi vo: · Proverka na vleznata stoka/surovina - vleznata surovina mora da bide proverena dali gi ispolnuva barawata na kvalitetot, i treba da bide dokumentirana. Snabduvawe od drugi firmi ili otkupni centri dokolku prerabotuva~ot otkupuva surovina od druga firma, potrebno e da se doka`e so validen organski sertifikat na firmata snabduva~; · Sostojki i pomo[ni materii -site dodatni sostojki vo procesot na prerabotkata mora da bidat organski, i da bidat deklarirani. Treba da se upotrebuvaat samo dozvoleni nezemjodelski proizvodi i pomo[ni materii spored Pravilnikot za organska prerabotka (Slu`ben Vesnik na RM br.60/06); · Detalni recepti vklu~uvaj]i gi i pomo[nite materii od koi se sostoi finalniot organski proizvod (Aneks8); · Separacija i identifikacija - potrebno e da vr[i separirawe - razdvojuvawe na proizvodite i nivna identifikacija (etiketirawe), soglasno kvalitetot (organski i neorganski) vo site fazi na procesot na proizvodstvo; · {ema na dvi`ewe (Flow charts) site ~ekori na prerabotkata ([to se pravi, kade i po koj red) treba da bidat prezentirani na [ema so upotreba na simboli i strelki za celata procedura od vleznata surovina do izlez od magacinot za izvoz/proda`ba. Dopolnitelni planovi na site kapaciteti treba da bidat dostapni (Aneks 9).

8 Otkupni

PUNKTOVI, SKLADIRAWE I PRERABOTKA

3

3

8

Otkupni

PUNKTOVI, SKLADIRAWE I PRERABOTKA

9 [email protected] I MARKETING (Aneks 12)

Sekoj proizvod koj e ozna~en i deklariran kako organski, vo proda`bata na doma[niot pazar ili za izvoz, zadol`itelno mora da ima sertifikat izdaden od ovlasteno sertifikaciono telo koe go garantira negovoto poteklo i na~in na dobivawe. Golem broj firmi koi sobiraat divi vidovi proizveduvaat ednostavni proizvodi samo su[eni ili preraboteni mehani~ki. Pri proda`bata na druga firma ili izvoznik, sertifikatorot mora da bide detalno zapoznaen so dokumentacijata za proda`ba koja se vodi kaj proizvoditelot na organski proizvodi (ili surovini). Pri finalizacija na proizvodot koj se sprema za direkten marketing, se inspektira sostavot na proizvodot od strana na sertifikatorot, koj go potvrduva ispolnuvaweto na uslovite za organski proizvod spored propi[anite regulativi, (Aneks 11).

9 Proda`ba

I MARKETING

3

Aneks 1 Generalni podatoci za Firmata koja go organizira otkupot na organski

samoniknati rastenija, plodovi, gabi i li[ai

Podatoci za organizatorot na otkupot na organski proizvodi od prirodata Firma (poln naziv): Adresa/ sedi[te: Telefon/faks, e-meil: Direktor : Odgovorno lice: Mandator (dokolku sertifikacijata ja pla]a drugo pravno lice)Firma (dogovora~) : Adresa/ sedi[te: Telefon, faks, e-mail: Direktor: Pobarana Inspekcija i sertifikacija po standardi: Po MKD standardi Po EU standard EEC 2092/91 Po NOP standard Po JAS standard Po drugi nacionalni standardi (da se navede koj) Po privatni standardi (da se navede koj)

3

10

Aneksi

Aneks 2 Granici na podra~jata za sobirawe divi vidovi

(I, II i III)

10 Aneksi

40

a) I, II, III - sobira~ki podra~ja b) otkupni punktovi v) kriti~ni to~ki

Aneks 3 Spisok na rastenija za prestojnata sezona na sobirawe

Godina na sobirawe: 2007 Del koj se sobira listovi Koli~ina (kg) 400 300 7000 900 4000 5000 5000 2000 4500 treva (nadzemen del) Oblast na sobirawe: I Zabele[ka

Firma: Biohrana

Rastenie

Althea alba Salvia officinalis Fragaria vesca Arctostaphylos uvae ursi plodovi

Fragaria vesca Rosa cannina

Hypericum preforatum Teucrium polium Plantago major

Mesto:..................

Data:.....................

Potpis:...........................

41

10

Aneksi

Aneks 4 Specifikacija za sobranite produkti

Latinsko ime: Salvi officinalis 1 karpesti son~evi I suvi mesta 0-500 m Listovi okolu 40%odlistovite na edno rastenie od maj do avgust

(Ovoj formular mora da bide popolnet za sekoe rastenie od spisokot za prestojnata sezona na sobirawe. Vozmo`no e da sekoja firma kako zamena go dava prira~nikot so monografii vo koj gi imaa site neophodni informacii)

Firma: Biohrana

Vo koja oblast mo`e da se sobira

@iveali[te

Nadmorska viso~ina

Delovi od rastenieto koi se sobiraat

Ograni~uvawe poradi odr`livo sobirawe

Period na sobirawe

10 Aneksi

42

Mo`nost za sobirawe na taa oblast edna[ godi[no listovite se se~at so mali no`ici

Kako se vr[i sobiraweto

Odr`livo sobirawe okolu 70-80% da, dokolku se postapuva spored upatstvoto okolu 50 kg po hektar golema pobaruva~ka, dobra cena poradi [to se sobira mnogu. Treba da se vnimava na regeneracijata.

% na rastenija vo edna populacija od koi mo`e da se sobira

Dali populaciite se stabilni i dali regeneracijata e sigurna

Procenka na prinosot od ovaa oblast

Specifi~ni zabele[ki

Data .........................

Potpis .........................

43

10

Aneksi

Aneks 5

Botani~ko ime Lokalni imiwa

Juniperus communis L. Smreka

Opis na rastenieto

Smrekata pripa\a na familijata Sirgeyyaseae. Raste vo planinskite predeli kako zimzelena grmu[ka visoka 1 t, ili kako malo drvo visoko do 10 t, vo predelite so pomala nadmorska visina. Posebnite drva imaat kro[na so piramidalen oblik, no ako na isto mesto rastat pove]e drva nivnata kro[na ima nepravilen oblik. Listovite se tenki, igli~esti i dolgi od 10 do 20 mm. Cvetovite se mali, so `olto-zelena boja i se postaveni vo pazuvite na listovite. Smrekata e dvodomno rastenie (edno rastenie nosi samo ma[ki, a drugo nosi samo `enski cvetovi). Plodot e bobinka koja sozreva vo tekot na narednata godina. vo istovreme rastenieto poseduva i zeleni i zreli plodovi. Tie na po~etokot se zeleni po boja, potoa dobivaat boja na `r\a, za da na kraj koga ]e sozreat da dobijat pepelasto sino-crna boja. Drugi vidovi koi mo`at bidat izvor za falsifikuvawe se: -

10 Aneksi

44

JuniperusoxycedrusL.(crvenasmreka) bobinkite se pogolemi od bobinkite na Juniperus communis; 12 mm vo dijametar so temno crvena boja. - Juniperusmacrocarpa bobinkite na Juniperus macrocarpa se pogolemi od bobinkite na Juniperus communis. Razlikata e vo sinkastata prevlaka. Ovie bobinki nemaat komercijalna vrednost. - JuniperussabinaL. se sre]ava vo na[ata flora. Bobinkite se otrovni po boja se sino-crni ili crni, 5-8 cm vo dijametar. - JuniperusphoeniceaL. Juniperus phoenicea mo`e da se najde vo predelite vo blizina na

krajbre`jeto. Bobinkite se mnogu pogolemi od bobinkite na Juniperus communis, no boja se `olti ili crveno-`olti i otrovni.

Karakteristiki na oblastite na sobirawe

Smrekinoto drvo mo`e da se najde kako raste vo retkite [umi na borot i brezata, na planinskite ~istinki, na neobrabotlivi, napu[teni, suvi, ogoleni i kamenesti mesta.

Delovi od rastenieto koi se sobiraat

zreliot plod (Juniperi fructus)

Vremenski period na sobirawe

Koga ]e stanat sino-crni po boja, bobinkite se zreli i pod-gotveni za berba. Kaj nas toa se slu~uva od krajot na avgust do oktomvri, zavisno od nadmorskata visina.

Alat za berba

Juteno platno 2 h 2 t, rakavici, metalna ili drvena kuka i ~ador.

Metod na sobirawe

Bobicite mo`e da se berat so raka ili da se istresat od grmu[-kata na prethodno podgotveno juteno platno ili sli~na podloga (pr. vo ~ador). Ako grmu[kata se trese, toa treba da se izvede vnimatelno da ne se istresat i zelenite plodovi. Va`no e da se soberat zrelite plodovi.

20% od plodovite na edno rastenie treba da se ostavat za rege-neracija (razmno`uvawe)! Ne e dozvoleno da se se~e stebloto na smrekata ili pak celi grmu[ki! Smrekata bavno se razviva i ne se obnovuva posle se~ewe. Treba da se ostavat neobrani 1/3 od grmu[kite, za da se osigura semenoto razmno`uvawe na vidot i obnova na populacijata. Slednoto sobirawe na istoto mesto e dozvoleno najmalku posle 2 godini! Va`no e da se znae deka [umskite po`ari pretstavuvaat posebna opasnost za smrekata, bidej]i taa ne poseduva sposobnost za regeneracija!

Plodovite na smrekata treba da se su[at na provevno mesto i od vreme na vreme da se prevrtuvaat. Su[eweto vo tenok sloj ovoz-mo`uva polesno prevrtuvawe i podednakvo su[ewe. Po su[e-weto bobinkite

45

10

Tretman po sobiraweto

Aneksi

treba da se is~istat od eventualni ne~istotii, igli~ki, zeleni bobinki i sl. Suvite bobinki se pakuvaat vo kar-tonski kutii ili vo juteni vre]i. Suviot plod e mesest so temno violetova boja i 5-9 mm vo dija-metar. Mesoto (sr`ta) e temno zeleno, meko, a no podolgo vreme stanuva sun\ eresto. Plodot na smrekata ima prijaten miris i slatko-gor~liv vkus.

Pakuvawe i ~uvawe

Isu[eniot plod se pakuva vo vre]i so voedna~ena masa. Suvite bobinki mo`e da se pakuvaat vo kartonski kutii ili vo juteni vre]i. Se ~uvaat vo suvi, ~isti i provetreni prostorii bez miris, za[titeni od direktna son~eva svetlina, vlaga, povredi, ne~istotii, insekti i glodari, oddeleni od otrovni i silno aro-mati~ni rastenija. Drogata ne treba dolgo da se ~uva, zatoa [to eteri~noto maslo se gubi, a co toa se vlo[uva nejziniot kvalitet.

Prinos posle su[ewe

Od 1,5 kg sve`i plodovi se dobiva 1 kg suva droga.

10 Aneksi

4

Aneks 6 SOBIRA^KI SPISOK

GODINA NA SOBIRAWE : 2007 PAPRAT d.o.o.l VELES ^EPLES 4 (Papradnik, Ora[je )

Datum na obuka i trening Sobira~i vo Dom. familijata dorabotka Zabele[ki (ocenka za rabota)

SOBIRA^KI SPISOK (op[tina Bogomila)

KOMPANIJA ZA OTKUP :

OBLAST NA SOBIRAWE :

Registerski broj na podra~jeto :

Reg. broj na sobira~ot (dozvola) 4 (`ena Spasa, 02.03.2007 2 deca) 02.03.2007 nema

02-24

02-18

Sobira~ ime prezime, adresa, EMBG Tase Tasev Mar[al Tito 77, Bogomila 2505955550105 Kquse Kqusev Papradnik bb 1310980550111 3 (Bra]a 2, sin 1)

Ima

Dobar, sovesen Kvaliteten Bez kazni Dobar, Promenliv, Sreden, Kaznet

· spisokot na sobira~i e istaknat vo otkupniot punkt na vidno mesto

4

10

Aneksi

Aneks 7 DOGOVOR

DOGOVOR br._______ Za sobirawe-otkup na rastenija, gabi i li[ai vo oblast : ^eples, punkt br.:______, op[tina Bogomila Pome\u: Sobira~: Firma otkupuva~: (Ovlasteno lice na Otkupuva~ot-firma) Obvrski na Ovlastenoto lice na Otkupuva~ot-firma : 1. Koordinira (upravuva) so site aktivnosti za vreme na sobiraweto, otkupot i dorabotkata na otkupnite punktovi; 2. Podgotvuva dokumentacija i ja koordinira organskata inspekcija; 3. Gi otkupuva organski sobranite rastenija, gabi i li[ai, po ceni koi se realno dogovoreni na transparenten na~in, i po mo`nost ja ispla]a i premijata za organski proizvod, (ako dozvoliva pazarot) koga se proizvodite so dobar kvalitet; 4. Obezbeduva cela potrebna dokumentacija koja ja vodi sobira~ot (formular, listi, registri, sobira~ka karta); 5. Go snabduva sobira~ot so novi i ~isti vre]i za sobirawe i transport pred po~etok na sezonata.

4

10 Aneksi

Obvrski na sobira~ot : 1. Deka ]e gi sledi upatstvata po Pravilnikot za sobirawe postaven od Ovlastenoto lice na Otkupuva~ot-firma; 2. Deka ]e sobira bilki samo vo oblasta spored dostavenite karti vo otkupniot punkt; 3. }e sobira bilki na na~in samo spored propi[anite pravila vo monografijata; 4. Deka nema da sobira bilki pokraj deponii, zemjodelski povr[ini, nasipi i kanali za otpadni vodi od naselbite i gradovite; 5. Deka nema da sobira i obrabotuva drugi bilki osven propi[anite na organski na~in; 6. Deka ]e go izvesti Ovlastenoto lice na Otkupuva~ot za eventualni zagaduvawa vo oblasta, ili sli~ni promeni; 7. Deka vo slu~aj na otstapka od pravilata, ]e go izvesti Odgovornoto lice za prekr[okot; 8. Deka svesno gi prifa]a kaznite koi se odredeni za prekr[ocite vo raboteweto, dokolku se utvrdi nepravilnosta; 9. Deka ]e obezbedi pristap na ovlastenoto lice na Otkupuva~ot i Inspektorot za organsko proizvodstvo do sobira~kite mesta, doma[nite kapaciteti za priprema i dorabotka na bilkite, i drugo dokolku toa go pobaraat od nego. Data ........... Mesto ........... Pe~at:

Sobira~ ......................................... Odgovorno lice ...............................

4

10

Aneksi

Aneks 8 Evidencija za otkup na sobrani samoniknati vidovi

Firma/Pretprijatie .................................... Otkupna stanica ..............................

Rastenie i delovi od rastenie .............................................................................

Datum

Registerski broj/ [ifra na sobira~ot Koli~ina

*Broj na [ar`a = mesec/godina + [ifra na sobira~ot + [ifra na podra~jeto na sobirawe Potpis na odgovornoto lice ...............................

Datum .............................

10 Aneksi

Broj na lot/ [ar`a *

50 Sostojba (sve`a, suva itn.) Poteklo ([ifra na podra~jeto na sobirawe

Aneks 9 Evidencija za prerabotka

Datum

Rastenie, del od rastenie Koli~ina (sve`a) 100 kg ~istewe, su[ewe 10 : 1 9 kg ^ekor na prerabotka Soodnos na prerabotka Dobiena koli~ina

Broj na [ar`a *

Otpad

Pakuvawe

15.09. 2006

Boletus edulis

100618-3

1 kg

89 h 100 gr kesi

* Brojot mora da korespondira so dnevnikot na otkupuva~ot: mesec/godina + [ifra na sobira~ot + [ifra na podra~jeto na sobirawe. Potpis na otkupuva~ot ..............................

Datum .............................

51

10

Aneksi

Aneks 10 SOBIRA^KA KARTA

Sertifikat za pominata obuka broj:

ER PR I M

Ime i prezime Adresa/mesto: Op[tina: Otkupen punkt: Registerski broj:

52

O K

Firma otkupuva~: Koncesioner :

SOBIRA^KA KARTA

10 Aneksi

Aneks 11

SOSTAV NA PROIZVODOT (doverlivo)

Proizvod/broj na proizvodot: Paralelno proizvodstvo organski i konvencionalno : ima nema Procenti % Kontola

Proizvoditel:

Sostojki

Org.*

Koli~ini

Kgr.

1. = 100 % Kgr. % Videno i potvrdeno od inspektor: Data : Potpis i pe~at:

Vkupna koli~ina :

Izraboteni____broja finalen proizvod Izlez : Sostavot go izjavuva proizvoditelot: Data: Potpis i pe~at:

Sostavot na proizvodot zadol`itelno se prika`uva vo procentualna zastapenost (%), ili te`inski vo grami, na Deklaracija za proizvod* koja treba da ja ima sekoj finalen proizvod ili proda`no pakuvawe na golemo (vre]i, kutii, kontejneri).

*Strogo poverlivo pome\u proizvoditelot i sertifikatorot

53

10

Aneksi

Aneks 12

Sostojba Koli~ina Broj na [ar`a Prodadeno na: (adresa) Kvalitet

Zapisi za proda`ba

Data

Rastenie ili del od rastenieto Suvi 2 tona 07-0305 Biohrana, ul.Pajak,Veles

15.07.2007

Cvetovi od glog

10 Aneksi

Organski

54

Aneks 13

za organski proizvod

Barawe za izdavawe izvozen sertifikat

1. Ime i adresa na izvoznikot 2. Ime i adresa na prviot prima~ 3. Ime i adresa na uvoznikot (adresa na koja se ispra]a sertifikatot) 4. Ime i adresa na podgotvuva~ot na proizvodot za izvoz (proizvoditel) 5. Faktura Broj: 6. Proizvod/proizvodi 7. CN- broj (izvozna deklaracija) 8. Broj na ovlastuvawe za uvoz na uvoznikot (No:___ of import autharisation) 9. Kvalitet (organski / organski vo konverzija) (sertifikat EU EC 2092/91,ili NOP) 10. Poteklo 11. Neto te`ina 12. Godina na proizvodstvo/sobirawe 13. Broj na [ar`a/lot 14. Broj na poedine~ni pakuvawa vo [ar`ata / kontejnerot 15. Drugi broevi na pratkata 55 Data :

10

Aneksi

Aneks 14

(D4 dozvola)

Lista na zagrozeni vidovi rastenija

Zabele[ki

SPISOK NA ZAGROZENI VIDOVI RASTENIJA I LI{AI (PRILOG 5)

Naimenuvanie Dabov li[aj (Evernia prunastri (L.) Ach) Islandski li[aj (Cetraria islandica (L.) Ach) Div majoram (Origanum vulgare L.) Obi~na `alfija (Salvia officinalis L.) Akonitum (Aconitum divergens Panc.) Proleten gorocvet (Adonis vernalis L.) Bel slez (Althaea officinalis L.) Ku~e[ki salep (Anacamptis pyramidalis (L.) Rich.) Me~kino uvo (Arctostaphylos uva-ursi (L.) Sprengel) Crven kantarion (Centaurum erythraea Rafin) Bivonov mrazovec (Colchicum bivonale Gus.) Makedonski mrazovec (Colchicum macedonicum Koshanin) Mrazovec (Colchicum pieperianum Markgr.) Prstest (pegav) salep (Dactylorhiza maculata (L.) Soo) Veligden~e, kralevo cve]e (Daphne blagayana Freyer) Krupen naprstok (Digitalis grandiflora Miller) Temen naprstok (Digitalis feruginea L.) Lincura (Gentiana lutea L. subsp. symphiandra (Murb.) Hayek) To~kesta lincura (Gentiana punctata L.) Obi~en sladunec (Glycyrrhiza glabra L.) @ivoinov smil (Hetychrysum zivojinii Cernjavski&Soshka) Krstest kopitnik (Hepatica nobilis Miller) Obi~en kantarion (Hypericum perforatum L.) Izop (Hyssopsus officinalis L.)

CITES II fam Orchidaceae CITES II

10 Aneksi

5

fam Orchidaceae CITES II

Smreka (modra smreka) (Juniperus communis L.) Vol~ja noga (Licopodium clavatum L.) Barsko koki~e (Leucojum aestivum L.) Gor~liva (blatna) detelina (Menyanthes trifoliata L.) {irokolisten salep (Orchys laxiflora Lam.) Vojni~ki salep (Orchys militaris L.) Bo`ur (Peonia masculata (L.) Miller) Bo`ur (Peonia peregrina Miller) Petrov krst (krstec) (Paris quadrifolia L.) Proletna jaglika (Primula veris L.) Obi~na medunica (Pulmonaria officinalis L.) Sedef~e (Ruta graveolens L.) Bozel (Sambucus nigra L.) ^istec (Sideritis raeseri Boiss&Heldr.) Makedonski ([arplanininski) ~aj (Sideritis scardica Griseb.) Emova maj~ina du[ica (Thymus oehmianus Ronniger&Soshka) Marianino lale (Tulipa mariannae Lindtner) {arplaninsko lale (Tulipa scardica Bornm.) Bela ~emerika (Veratrum album L.) Kriptograma (Cryptogramma cryspa) Kralska osmunda (Osmunda regalis) Kozinec (Astragalus physocalyx) Prstest salep (bozovinaec-veten) (Dactylorhiza sambucina) Rodopski enoec (Galium rhodopaeum) Krunestocveten graor (Coronilla coronata) Kandilka (Fritillaria gussichiae) Vodeno orev~e (Trapa natans) Koki~e (Galanthus nivalis) Srpska ramonda (Ramonda serbica) Marsilea (Marsilea quadrifolia) Voden paprat (Salvinia natans) Aldrovanda (Aldrovanda vesiculosa)

fam Orchidaceae CITES II fam Orchidaceae CITES II

fam Orchidaceae CITES II

5

10

CITES II

Aneksi

Aneks 15

(D4 dozvola)

Lista na zagrozeni vidovi gabi

(PRILOG 6)

SPISOK NA ZAGROZENI VIDOVI GABI Agaricus spp.- {ampiwoni, Livadarki Amanita caesarea (Scop.: Fr.) Pers - Jaj~arka, Bulka Amanita ovoidea (Bull.: Fr.) Link. - Jaj~esta Muvomorka Armillaria spp. - Medenki Boletinus cavipes (Opat.) Kalchbr. - Kafeav Dup~ar Boletus appendiculatus Schff. - Ostronog Vrgaw Boletus fechtneri Velenovsky - Fehtnerov Vrgaw Boletus impolitus Fr. - Ednostaven Vrgaw Boletus pulverulentus Opat. - Napra[en Vrgaw Boletus regius Krbh. - Kralski Vrgaw Boletus rhodoxanthus (Kromb.) Kallembach - @olto - Crven vrgaw Boletus torosus Fr. - Mesest Vrgaw Boletus aereus Bull.: Fr. - Crn Vrgaw Boletus reticulatus Schaeff. - Leten Vrgaw Boletus edulis Bull.: Fr. ­ Obi~en Vrgaw Boletus pinophilus Pilat et Dermek - Borov Vrgaw Bovista plumbea Pers. - Olovnosiva Puvka Bovista nigrescens Pers.: Pers. - Crna Puvka Calvatia utriformis (Bull.: Pers.) Jaap. ­ Polska Puvka

5

10 Aneksi

Cantharellus cibarius Fr.: Fr var. amethysteus. - Ametistna Lisi~arka Cantharellus cibarius Fr.: Fr. var. cibarius - Lisi~arka Craterellus cornucopioides (L.: Fr.) Pers. - Crna Truba Hericium spp. - igli~arka Hirneola auricula-judae (Bull.: St.Am.) Berk - Judino Uvo Hydnum repandum L.: Fr. - @olto E`e Hygrophorus marzuolus (Fr. : Fr.) Bres. - Martovka Langermannia gigantea (Batsch.: Pers) Rostk. - Xinovska Puvka Lactarius deliciosus (L.:Fr.) Gray ­ Rujnica, Portokalova Mle~ka Lactarius salmonicolor R.Heim et Leclair - Lososova Mle~ka Lactarius semisanguifluus R.Heim et Leclair - Polukrvava Rujnica Lactarius sanguifluus Fr. - Krvava Rujnica Marasmius oreades (Bolt.:Fr.) Fr. - Samovilsko Karanfil~e Morchella elata Fr. - Visoka Smr~ka Morchella conica Persoon - Konusovidna Smr~ka Morchella esculenta (L.) Pers. - Obi~na Smr~ka Pleurotus eryngii (D.C.: Fr.) Quèl. - Vetrogonova Gaba Suilus sibiricus (Sing.) Sing. - Molikovo Vol~jo Lep~e Tuber spp. ­ Tartufi Calocybe gambosa (Fr.) Donk; syn. Tricholoma georgii (Clusius: Fr.) Quel. - |ur\evka Xerocomus badius (Fr.: Fr.) Gilb.; syn.Boletus badius Fr.: Fr. - Kostenovka

5

10

Aneksi

Pleurotus ostreatus (Jacq.: Fr.) Kummer - Bukovka

Aneks 16

Ozna~uvawe (etiketirawe)

(kutija, vre]a, ...)

Etiketa na nepreraboten - spakuvan materijal

Proizvod : Sobrano na den : Oblast na sobirawe Partija/[ar`a broj : Sertificirano od : Organsko :

Etiketa na materijal skladiran posle prerabotka/dorabotka

Proizvod : Godina na sobirawe : Firma/kompanija : Partija/[ar`a broj : Sertficirano od : Organsko :

10 Aneksi

0

Proda`ba - izvoz

Proizvod : Ime na Firmata, adresa, zemja : Godina na sobirawe: Partija/[ar`a broj : Sertificirano od : Organsko :

Information

61 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

206699


You might also be interested in

BETA