Read Microsoft Word - N_SKRIPT text version

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

I. OSNOVE NAVIGACIJE

DEFINICIJA IN DELITEV NAVIGACIJE Navigacija je nauk, ki nas u i, kako pripeljemo plovilo po najkrajsi in najvarnejsi poti od ene to ke do druge. Navigacijo delimo na: · terestri no navigacijo, kjer vodimo plovilo ob obali s pomo jo obalnih objektov · astronomsko navigacijo, kjer na odprtih morjih vodimo plovilo s pomo jo nebesnih teles · elektronsko navigacijo, kjer vodimo plovilo s pomo jo elektronskih navigacijskih sredstev (radar, loran, GPS ­ globalni pozicijski sistem, ki uporablja za dolo anje pozicije satelite). NAVTI NE KARTE Za plovbo potrebujemo im bolj natan no sliko obmo ja, po katerem plovemo. Zanimajo nas obalna rta, otoki, morske globine, polozaj eri itd. Ker je Zemlja okrogla, bi bilo vse, kar nas zanima, najbolje predstaviti na globusu. Ker to ni mogo e, projiciramo plovna obmo ja z vsemi podatki s krogelne povrsine na ravnino, in to predstavljajo pomorske karte. Za razli ne navigacijske potrebe uporabljamo razli ne kartografske projekcije. Mercatorjevo (cilindri no) projekcijo oziroma navti no karto dobimo, e to ke Zemlje projiciramo iz njenega sredis a na plas cilindra, ki ovija Zemljo okoli ekvatorja. e potem valj raztegnemo v ravnino, so meridiani (poldnevniki) med seboj enako oddaljene navpi ne rte, ki se pod pravim kotom sekajo z vzporedniki (paralelami), ti pa se proti polu vedno bolj oddaljujejo drug od drugega. Ta karta ni ista cilindri na projekcija, saj je matemati no popravljena, da se ohrani kotna ekvivalentnost. Koti, ki jih od itamo ali risemo na taki karti, so pravi koti in jih tako tudi imenujemo. S kartami moramo ravnati pazljivo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

3

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

DELITEV KART Pomorske karte delimo na: Informativne (pilotske), ki prikazujejo razne pomozne podatke, pomembne za navigacijo. To so karte morskih tokov, meteoroloske in hidroloske karte, karte magnetne variacije, ledu, vetrov itd. Pokrivajo obmo ja oceanov za predele, za katere ni priro nikov za plovbo. Navigacijske karte uporabljamo za risanje kurzov in vnasanje pozicij v asu plovbe in jih delimo glede na velikost obmo ja, ki ga karta prikazuje, na: · generalne (splosne), ki prikazujejo celotna morja, oceane ali njihove dele; merilo teh kart je od 1 : 750.000 do 1 : 2,500.000 · kurzne, ki prikazujejo manjse dele posameznega morja in vsebujejo vse pomembne podatke za plovbo; merilo teh kart je od 1 : 150.000 do 1 : 300.000 · obalne karte, ki detajlno prikazujejo manjse predele morja in vsebujejo vse najpotrebnejse navigacijske podatke; merilo teh kart je od 1 : 50.000 do 1 : 100.000 · plani prikazujejo manjsa podro ja, pristanis a, sidris a, nimajo stopinjske razdelitve, imajo pa grafi no merilo za oddaljenosti; merilo teh kart je od 1 : 3.000 do 1 : 40.000. BRANJE KARTE Vsaka navti na karta ima stevilko, ime obmo ja, ki ga obravnava, in datum tiskanja karte. Karte je treba stalno popravljati. Na novi karti pazimo, da so vanjo vnesene vse korekcije od dneva tiskanja. To preverimo na spisku datuma in s stevilko korektur, ki je zapisana v levem spodnjem delu karte. Karte nam sluzijo le za pomo pri vodenju navigacije in jim slepo ne smemo zaupati. Pred uporabo karte si vedno preberemo besedilo v naslovu in legendi, kjer so tudi razna obvestila in opozorila za njeno uporabo. Metri ne karte so v petih barvah. Bela barva je osnovna in ozna uje morsko povrsino. rna barva ozna uje obrobe rte obale in otokov, ceste, reke, posamezne objekte, napise, globine, visine, dovoljeno ali prepovedano sidranje (kako je sidro obrnjeno), kanalizacijske cevovode, plovke in svetilnike (tisti, ki svetijo, imajo vijoli ast jezi ek). Rumena barva ozna uje kopno. Modra barva ozna uje globine do 10 m ali ve (odvisno od karte). Z vijoli asto barvo so ozna ene korekcije, podvodni cevovodi, magnetne roze, podvodni elektri ni kabli, prepovedane cone, dovoljene cone sidranja, marine, pilotske postaje, opozorila itd. Globine so merjene od srednjega nivoja nizjih nizkih vod zivih morskih men. Ozna ene so s stevilkami na belem polju in so v metrih, kar pise v glavi karte. 1a ­ strma obala, 2a ­ grebenasta obala, 3a ­ pes ena obala, 4a ­ zidani pomol, 5a ­ greben na nivoju morja, 6a ­ greben manj kot 2 m pod vodo, 7a ­ greben 6 m pod vodo, 8a ­ razbitina manj kot 18 m pod vodo, 9a ­ razbitina ve kot 18 m pod vodo, 1b ­ svetilnik, 2b ­ sektor svetilnika, 3b ­ prepovedano sidranje, 4b ­ prepovedano podro je, 5b ­ prepovedano sidranje, 6b ­ sidris e, 7b ­ sidris e za mala plovila, 8b ­ pilotska postaja, 9b ­ marina, lc ­ cerkev, 2c ­ stolp, 3c ­ prepovedan ribolov, 4c ­ plovka z desne strani, 5c ­ plovka z leve strani, 6c ­ osamljena nevarnost, 7c ­ varne vode, 8c ­ zahodna kardinalna oznaka, 9c ­ plovka za privez, 1d ­ razbitina, ki gleda iz vode, 2d ­ podvodni kabel, 3d ­ cevovod, 4d ­ izobata, 5d ­ razbitina, 6d ­ priblizna pozicija, 7d ­ mulj (mivka), 8d ­ skoljke, 9d ­ pesek.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

4

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Izobate so krivulje, ki povezujejo iste globine. Najvidnejsa je izobata 10 m. Vsak svetilnik ima svojo lastno karakteristiko, ki jo sestavljajo barva svetlobe, na in bliskov in perioda (skupni as svetlobe in teme). Nekaj primerov in kratic: B K (9) 15s 8m 8M: beli kratki bliski, 9 v skupini ­ 6 sekund teme, perioda 15 sekund. R Bl 6s 18m 5M: 1 rde blisk ­ 5 sekund teme, perioda 6 sekund. Z iso 4s 12m 6M: zelena lu 2 sekundi sveti ­ 2 sekundi je teme, izofazni 4 sekunde. 8m, 18m, 12m: visine svetilnikov v metrih nad morsko gladino. 8M, 5M, 6M: vidljivost svetilnikov v obi ajnih pogojih vidljivosti v navti nih miljah. GEOGRAFSKE KOORDINATE Zemljo si v navigaciji predstavljamo kot rotacijsko kroglo, prevle eno z mrezo, ki jo ustvarjajo vertikalni in horizontalni krogi. Skrajni to ki zemeljske osi imenujemo severni (N) in juzni (S) pol ali te aj. Ekvator je veliki krog, ki lezi pravokotno na zemeljsko os in deli Zemljo na severno in juzno poloblo (hemisfero). Paralele ali vzporedniki so kroznice, katerih ravnine so vzporedne z ekvatorjem oz. so pravokotne na zemeljsko os in so tem manjse, im blizje so te ajema. Polovice krogov, ki sekajo oba te aja in so pravokotni na ekvator, imenujemo poldnevniki ali meridiani in so vsi enako veliki. Meridian, ki gre skozi mesto Greenwich, imenujemo za etni ali ni ni (0°). Ta deli Zemljo na vzhodno (E) in zahodno (W) poloblo.Vsako to ko na Zemlji razen polov dolo ata dve njeni koordinati.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

5

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Geografska sirina () je lok meridiana, ki ga merimo s sredis nim kotom od ekvatorja proti poloma. Meri se od ekvatorja proti severu ­ severna (N) sirina od 0° do 90° in juzna (S) sirina od ekvatorja proti jugu od 0° do 90°. Geografska dolzina () je lok ekvatorja, ki ga merimo s sredis nim kotom od Greenwichevega meridiana proti vzhodu ali zahodu. Meri se od Greenwichevega za etnega (ni nega) meridiana na vzhod (E) od 0° do 180° in na zahod (W) od 0° do 180°. Geografsko sirino in dolzino merimo v stopinjah, minutah in desetinkah minut ­ lahko tudi v sekundah. Vendar pa moramo vedeti, da predstavlja desetinka minute 6 sekund. MERSKE ENOTE V NAVIGACIJI Razdalje se merijo v navti nih miljah. Ena navti na milja (Nm) je ena lo na minuta, merjena na srednji geografski sirini, in znasa 1852 m. Deli se na deset delov ­ kablov. Kabel meri 185 m. Globine in nadmorske visine so na ve ini navti nih kart podane v metrih. Na angleskih kartah so globine ozna ene v fathomih, visine pa v feetih (nogah). Vozel (Kn) je enota za hitrost in znasa eno navti no miljo na uro (Nm/h). HORIZONT IN NJEGOVA DELITEV Morski horizont je vidna kroznica, na kateri se na odprtem morju nebo navidezno stika z morjem. Da bi se na morju orientirali in dolo ali smeri, moramo horizont postaviti v koordinatni sistem. Osnovna smer je smer geografskega meridiana N­S, druga pa nanjo pravokotna, smer E­W. Vmesna razdelitev je stopinjska od severa (N), kjer je 0°, do 360° v smeri urinega kazalca.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

6

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Kurz (K) je kot med meridianom in kurzno linijo, meri se od 0° do 360° v smeri urinega kazalca. Smer, v kateri plovemo, se imenuje kurzna linija. Azimut () je kot med meridianom in azimutno linijo, meri se od 0°do 360° v smeri urinega kazalca. Smer, v kateri vidimo z ladje neko to ko (objekt), je azimutna linija. Prem ev kot (L) je kot med prem nim delom vzdolznice ladje (kurzno linijo) in linijo na objekt. Merimo ga od 0° do 180° na levo ali desno od kurzne linije. VARIACIJA IN DEVIACIJA

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

7

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Iz navti ne karte beremo in risemo prave kurze (Kp) ali prave azimute (p). Na kompasu pa uporabljamo kompasne kurze (Kk) ali kompasne azimute (k). Razlika med pravim kurzom (Kp) oz. pravim azimutom (p) in kompasnim kurzom (Kk) oz. kompasnim azimutom (k) je variacija (var.) in deviacija (). Za pravilno uporabo enih in drugih na karti ali kompasu jih moramo torej popravljati za napake variacije in deviacije. Variacija (var.) je vpliv zemeljskega magnetizma na kompas. Podatke o variaciji dobimo v rozi vetrov za dolo eno leto in se letno spreminja, zato jo moramo popraviti za teko e leto. Za dolo anje variacije moramo vzeti tisto magnetno rozo, ki je najblize mestu nasega dela na karti, ter jo prera unamo za teko e leto.

Variacija za leto 1965 je 0°30' W; letno se zmanjsuje za 7' (ima predznak W). Izra un var. za leto 2002: 1965= 37 * 7 = 259' = 4° 19' W + 0°30' W= 4°49' W. Variacija v tem primeru je 5° W. Deviacija () je vpliv ladijskega magnetizma na magnetni kompas in si jo moramo za vse kote izra unati sami, e ni izra unana v tabeli ob kompasu. Vsak kompas ima svojo tablico deviacije. Kp=Kk + (+ - var.) + (+ - ) Kk=Kp - (+ - var.) - (+ - ) oziroma oziroma p=k + (+ - var.) + ( + - ) k=p - (+ - var.) - (+ - )

DELO Z MERCATORJEVO NAVTI NO KARTO RISANJE IN BRANJE KURZOV ALI AZIMUTOV Pri delu s karto potrebujemo svin nik, radirko, navti no sestilo in dva navti na trikotnika. Vrisane kurze (kp) na karti od itamo tako, da postavimo daljso stranico navti nega trikotnika na kurzno linijo (vrhovi trikotnikov so praviloma obrnjeni proti nam) ter jo s pomo jo drugega trikotnika prenesemo do najblizje roze vetrov. Iz centra roze vetrov od itamo pravi kurz (Kp) v smeri plovbe. e zelimo narisati azimut (p), moramo najprej od itati azimut iz roze vetrov in ga nato s pomo jo trikotnikov prenesti od odmerjene to ke ali objekta ­ to je pozicijska linija in se nahajamo nekje na njej. Ker uporabljamo na olnu kompasni kurz (Kk) ozirama kompasni azimut (k), ju moramo za risanje na karto spremeniti v pravi kurz (Kp) ozirama pravi azimut (p) in obratno.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

8

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pravi kurz je 221 stopinj. RISANJE IN BRANJE TO KE GEOFRAFSKE SIRINE IN DOLZINE e zelimo od itati geografsko koordinato sirine () dolo ene to ke (Pz), postavimo daljso stranico trikotnika na najblizji vzporednik in to ravnino s pomo jo drugega trikotnika prenesemo do dolo ene to ke (Pz), od tam pa na desni ali levi rob karte, kjer od itamo geografsko koordinato sirine (). (Lahko tudi s sestilom in trikotnikom.)

42° (dvainstirideset stopinj) 51,5' (enainpetdeset celih pet minute) N (severne) (sirine) e zelimo od itati geografsko koordinato dolzine () dolo ene to ke (Pz), postavimo daljso stranico trikotnika na najblizji meridian in to ravnino s pomo jo drugega trikotnika prenesemo do dolo ene to ke (Pz), od tam pa na zgornji ali spodnji rob karte, kjer od itamo geografsko koordinato dolzine (). (Lahko tudi s sestilom in trikotnikom.)

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

9

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

17° (sedemnajst stopinj) 43,3' (triinstirideset celih tri minute) E (vzhodne) (dolzine) e imamo geografske koordinate dolo ene to ke (P) in zelimo to to ko narisati, najprej od itamo koordinato sirine () in jo ozna imo, nato od itamo tudi koordinato dolzine () in jo ozna imo. Za risanje sirine postavimo daljso stranico trikotnika na najblizji vzporednik in s pomo jo drugega trikotnika ravnino od itane sirine () prenesemo do priblizne dolzine () ter jo za rtamo. Za risanje dolzine postavimo daljso stranico trikotnika na najblizji meridian in s pomo jo drugega trikotnika ravnino od itane dolzine () prenesemo do za rtane sirine () ter jo za rtamo. Tam, kjer se premici sekata, je to ka (P). MERJENJE IN VNASANJE ODDALJENOSTI Oddaljenost (d) merimo z navti nim sestilom na levem ali desnem robu karte. S sestilom odmerimo razdaljo med dvema to kama in to prenesemo nekje na isti ravnini na levi ali desni rob karte ter jo od itamo. Ali obratno, najprej jo odmerimo na levem ali desnem robu karte ter jo prenesemo na zeleno to ko, odmerimo in ozna imo. Ena navti na milja (1Nm) je enaka eni minuti geografske sirine (1'). Manjsa enota je kabel, ki je desetina navti ne milje (0,1Nm).

Primer: 5 Nm (pet navti nih milj) Druga branja: 0,3 Nm (trije kabli); 2,6 Nm (dve celi sest navti ne milje).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

10

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

NAVIGACIJSKI PRIRO NIKI Opisujejo podatke, ki so pomembni za plovbo in se ne morejo prikazati na navti ni karti. Piloti (peljarski vodniki), popisi svetilnikov, navti ne tablice, almanah, tablice morskih men, oglasi za pomorce. Pilotska knjiga opisuje dolo eno plovno obmo je. V njej so navedeni hidrometeoroloski podatki, pomorsko upravni predpisi, opis obal in svetilnikov s slikami in ilustracijami, priporo ila za plovbo skozi kanale, opis sidris in pristanis z njihovimi storitvami. Popis svetilnikov, v tej knjigi dobimo podatke o imenu svetilnikov, njegovem polozaju, o geografskih koordinatah, nadmorski visini, karakteristiki svetlobnih in zvo nih signalov in opis konstrukcije. Navti ne tablice se uporabljajo za tabelarno ali ra unsko resevanje problemov obalne in astronomske navigacije in za druge pomozne tabele. Almanah vsebuje podatke o koordinatah nebesnih teles in njihovih gibanj. Izhaja letno in ga uporabljamo za astronomsko navigacijo. Tablice morskih men, z njimi izra unamo ali direktno razberemo ase nastopa visokih in nizkih vod in razliko med visoko in nizko vodo. Oglasi za pomors ake, v njih dobimo druga opozorila in popravke za pomorske karte, pilote, popise svetilnikov ter druge navti ne publikacije. KOMPAS Kompas je najpomembnejsi navigacijski instrument na olnu. Magnetni kompasi so lahko suhi ali teko inski, glede na montazo horizontalni (klasi ni) ali vertikalni. Ne glede na te delitve in razlike pa kazejo vsi kompasni meridian N­S. Magnetni kompas je sestavljen iz ohisja, magnetne igle z rozo vetrov in osti (stebri ka), na kateri se ta giblje. Da bi kompas pravilno kazal, mora stati ost vedno navpi no in igla vodoravno (vgrajen v kardan).

MERJENJE ODDALJENOSTI Oddaljenost merimo na razli ne na ine: · s prem evima kotoma (od katerih je drugi dvakrat ve ji od prvega) v asovnem presledku, ( e je prvi prem ev kot na objekt 45°, po akamo, da bo drugi prem ev kot na isti objekt 90°, izmerjena prevozena pot med snemanji kotov pa je enaka oddaljenosti do objekta) · s sekstantom · z opti nimi daljinomeri (daljnogled) · z radarjem.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

11

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MERJENJE GLOBINE Globine nam lahko dajo vrsto koristnih podatkov pri iskanju sidris a, plovbi v predelih, kjer so karte nezanesljive, kjer nimamo primernih orientacijskih objektov ali pri slabi vidljivosti. Zelo so popularni globinomerji z monitorjem na teko i kristal, ki nam poleg globine pokazejo relief in vrsto dna, kovinske predmete in jate rib. MERJENJE HITROSTI IN PREVOZENE POTI Vija ni elektri ni brzinomer je najpogostejsi in najprimernejsi za deplasmanske olne, katerih hitrost ne presega 12 Kn. Meri hitrost in prevozeno pot s pomo jo majhnega vijaka ali lopatastega koles ka, pritrjenega na dno olna. Hidrodinami ni brzinomer meri hitrost na osnovi razlike med stati nim in dinami nim pritiskom. Primeren je za hitra plovila in gliserje. Izmerjena hitrost pri teh brzinomerih je hitrost olna skozi vodo in ne hitrost nad dnom. Ne uposteva hitrosti in smeri morskega toka ali vetra. Pri terestri ni navigaciji lahko merimo hitrost (v) s prevozeno potjo (d) v dolo enem asu (t) med dvema izmerjenima to kama, as (t) merimo v urah (h). Danes se v glavnem uporabljajo brzinomeri v napravah, ki sprejemajo signale s kopnega ali satelitov (Loran, GPS). Ti nam dajejo pravilno hitrost, seveda e plovemo dalj asa v istem kurzu. PRIPRAVA NA PLOVBO Ko si izberemo obmo je plovbe, si nabavimo ustrezne navti ne karte, potrebne priro nike in instrumente. Preden izplovemo iz pristanis a, vrisemo v navti no karto vse potrebne prave kurze (Kp) in pripisemo kompasne kurze (Kk). Pravi kurzi (Kp) nam bodo sluzilo za delo s karto, po komasnih kurzih (Kk) pa bomo krmarili oln. Oboje kurze vpisujemo nad kurznimi linijami. Izmerimo dolzino vsake kurzne linije posebej in jo zapisemo. Ko izplujemo, zapisemo tudi uro in tako lahko na osnovi hitrosti izra unamo, kdaj naj bi predvidoma prisli do to ke, kjer bomo spremenili kurz. Tudi as spremembe kurza vpisemo na karto. Tak na in dolo anja polozaja olna imenujemo sesteta navigacija, polozaj olna pa sesteti polozaj. Kurze risemo dovolj dale od obmo ij, ki bi nam bila lahko nevarna (plitvine, eri itd.). e je le mozno, spremenimo kurz takrat, kadar je objekt, ob katerem ga bomo spremenili, bo no od nas. Med samo plovbo pa ves as preverjamo pozicijo, hitrost in kurz, ki ga po potrebi popravljamo. OBALNA NAVIGACIJA IN DOLO ANJE POZICIJE Pozicijo (P) dolo imo z merjenjem dobro vidnih objektov na obali (svetilnik, stolp, zvonik, dimnik, antena ...) ali morju (plovka, er, razbitina ...). Pred merjenjem moramo objekte identificirati in preveriti, ali je vrisan na karti. Pozicijo olna dobimo kot prese is e dveh ali ve azimutnih linij (polozajnic), izmerjenih azimutov. Tri polozajnice se redko sekajo v isti to ki. Navadno dobimo majhen trikotnik. Njegovo tezis e stejemo za naso pozicijo. Zadnji izmerjeni azimut naj nam bo najbolj bo ni azimut.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

12

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pozicijo (P) lahko dolo imo tudi z enim samim objektom, moramo pa poznati smer nasega gibanja, kurz (K) in naso hitrost (v). Izmerimo azimut objekta (l) ter vrisemo polozajnico na karto tako, da seka naso kurzno linijo. Po 15 minutah ponovno izmerimo azimut istega objekta (2); asovni presledek med snemanji azimutov objekta naj bo toliksen, da je zlahka deljiv s hitrostjo in da so koti med seboj im bolj pravokotni, tako da lahko natan no ugotovimo prese is e obeh polozajnic. Tudi drugo polozajnico vrisemo na karto. Glede na as plovbe in hitrost, izra unamo prevozeno pot. Torej e je nasa hitrost (v) 12 Nm/h in je med enim in drugim snemanjem preteklo 15 minut (15 minut je 1/4 ure), delimo hitrost s 4 (12/4=3) in dobimo prevozeno pot 3 Nm; to razdaljo prevozene poti (d) odmerimo s sestilom na desni ali levi strani karte in jo prenesemo na prese is e med kurzno linijo in polozajnico (1) v smeri plovbe ter jo ozna imo na kurzni liniji. Isto polozajnico (1) nato s pomo jo trikotnikov prenesemo paralelno do ozna enega mesta na kurzni liniji in jo narisemo tako, da seka drugo polozajnico (2). Tam, kjer se polozajnici (1 in 2) sekata, je pozicija (P). Ta pozicija je mo no odvisna od tega, kako natan no smo krmarili v dolo enem kurzu in kako natan no je bila dolo ena hitrost, pa tudi od vpliva valov, morskega toka in vetra.

Zelo preprosta metoda je tudi dolo itev pozicije z azimutom na dolo eni objekt in oddaljenostjo (d) od njega. Najlaze pa tako pozicijo dolo imo z radarjem.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

13

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pozicijo plovila v danasnjih asih dolo amo tudi s GPS. Ta satelitski sprejemnik nam kaze to no trenutno pozicijo (to nost od 5 m do 15 m vsako sekundo) v geografskih koordinatah. e tako pozicijo prenesemo na karto, se moramo prepri ati, v katerem geodetskem sistemu deluje GPS in v katerem sistemu je merjena in risana navigacijska karta. Trenutni standard je WGS 84.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

14

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

II. PRAVILA IZOGIBANJA TR ENJA NA MORJU

SPLOSNE DEFINICIJE Ta pravila veljajo za vse ladje na odprtem morju in v vseh vodah, ki so spojene z njim in so plovne. Ladja je vsaka vrsta plovila, vstevsi plovila, ki pri plovbi ne izpodrivajo vode, in hidroavion, ki se uporablja ali ga je mogo e uporabiti kot sredstvo za prevoz po vodi. Ladja na mehani ni pogon je vsaka ladja, ki jo premika stroj. Jadrnica je vsaka ladja, ki pluje na jadra, pod pogojem, da pogonski stroj, e je na njej instaliran, ni v uporabi. Ladja, zaposlena z ribolovom, je vsaka ladja, ki lovi ribe s povrsinskimi mrezami, vla nicami ali drugim ribiskim priborom, ki omejuje moznost manevriranja. Ladja, nesposobna manevrirati, je ladja, ki se ne more umakniti s poti drugi ladji, ker je zaradi posebnih okolis in nesposobna za manevriranje. Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja je ladja, ki ima zaradi narave svojega dela omejeno sposobnost manevriranja. Ladje, za katere stejemo, da so omejeno sposobne za manevriranje, so ladje, ki so zaposlene s polaganjem, pregledovanjem ali z dviganjem navigacijskih znamenj, podvodnega kabla ali cevovoda, poglabljanjem ali drugimi podvodnimi deli, vleko, z vzletanjem ali pristajanjem letal. Ladja, omejena s svojim ugrezom, je ladja na mehani ni pogon, ki je zaradi svojega ugreza glede na razpolozljivo globino in sirino plovne poti bistveno omejena v sposobnosti, da zavije s kurza, po katerem pluje. Da ladji vidita druga drugo, se steje le tedaj, kadar je mogo e s prostim o esom videti eno ladjo z druge. Zmanjsana vidljivost ozna uje vsako okolis ino, v kateri je vidljivost zmanjsana zaradi slabsih oziroma neugodnih vremenskih razmer. OPAZOVANJE Vsaka ladja mora ves as (podnevi in pono i, v vseh vremenskih razmerah, med plovbo ali na sidru) primerno opazovati z gledanjem in poslusanjem ter z uporabo vseh razpolozljivih sredstev, ki so glede na prevladujo e okolis ine in stanje primerna, da lahko popolnoma oceni situacijo in nevarnost tr enja. VARNA HITROST Vsaka ladja mora ves as pluti z varno hitrostjo, da se lahko ravna po pravilih in s smotrnimi dejanji prepre i tr enje ter da se glede na prevladujo e okolis ine in stanje lahko zaustavi v ustrezni razdalji.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

15

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

NEVARNOST TR ENJA Nevarnost tr enja obstaja v primerih slabse vidljivosti (megli, mo nem dezju ali snezenju), na obmo jih zgos enega prometa in na odprtem morju v normalnih pogojih pri krizanju plovil, prehitevanju in voznji nasproti. KAKO DOLO IMO NEVARNOST TR ENJA PRI KRIZANJU Nevarnost tr enja obstaja takrat, ko se kompasni posnetek (azimut -- ) oz. prem ev kot (L), pod katerim opazujemo drugo plovilo, ki se priblizuje, ne spreminja ali znatneje ne spreminja. V asih je taka nevarnost podana celo takrat, kadar je o itna sprememba smeri, zlasti kadar se priblizuje zelo velika ladja ali kadar je plovilo, ki se priblizuje, na zelo majhni oddaljenosti.

RAVNANJE PLOVILA, KI SE JE DOLZNO UMAKNITI S POTI S poti se mora umakniti tisto plovilo, ki vidi drugo plovilo preko svojega desnega boka. Zavije v svojo desno za krmo drugega plovila. Manever izogibanja mora izvesti pravo asno in odlo no. Vsaka sprememba smeri ali hitrosti, katere namen je izogniti se tr enju, naj bo, e to dovoljujejo okolis ine, dovolj velika, da jo druga ladja lahko takoj opazi. Izogibati se je treba zaporednim majhnim spremembam smeri ali hitrosti. Posledica manevra, s katerim naj se ladja izogne tr enju, naj bo sre anje na varni razdalji. Manever izogibanja je treba preverjati, dokler ni druga ladja kon no mimo in dokler se varno ne oddalji. e se je treba izogniti tr enju ali pridobiti as za presojo situacije, mora ladja voziti po asneje ali celo ustaviti voznjo, tako da ustavi stroj ali ga prestavi v vzvratno voznjo. RAVNANJE PLOVILA S PRAVICO POTI (PREDNOSTNA) Ladja s pravico poti mora obdrzati svojo smer in hitrost. Vsekakor pa je dolzna z lastnim manevriranjem prepre iti tr enje, kakor hitro je o itno, da ladja, ki bi se morala umakniti s poti, ni ravnala ustrezno. e je le mozno, ne sme spremeniti smeri v levo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

16

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

POLOZAJ LADIJ NA MEHANI NI POGON Z NASPROTNIH STRANI Kadar se dve ladji na mehani ni pogon priblizujeta druga drugi z nasprotnih ali skoraj nasprotnih smeri, tako da utegne priti do tr enja, mora vsaka izmed njiju zaviti v svojo desno.

POLOZAJ LADIJ NA MEHANI NI POGON PRI KRIZANJU SMERI Kadar se smeri dveh ladij na mehani ni pogon krizata in je nevarnost tr enja, se mora umakniti s poti tista ladja, ki vidi drugo ladjo s svojega desnega boka, pri tem pa ji, e je to v danem primeru mogo e, ne sme presekati smeri pred njenim premcem. Zavije v svojo desno za krmo drugega plovila.

PREHITEVANJE Vsaka ladja, ki prehiteva drugo, se ji mora umakniti s poti, zavije desno ali levo. Steje se, da ladja prehiteva, kadar se priblizuje drugi ladji iz smeri ve kot 22,5° za pre nico proti njeni krmi. Pono i ne more videti nobene njene bo ne lu i, temve samo krmno lu .

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

17

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MANEVRIRANJE JADRNIC Kadar se dve jadrnici priblizujeta druga drugi, tako da je nevarnost tr enja, se mora ena od njiju umakniti drugi s poti. · Kadar ima vsaka od njiju veter z razli ne strani, se mora jadrnica, ki plove z vetrom s svoje leve, strani umakniti s poti drugi.

· e imata obe veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti jadrnici, ki plove na zavetrni strani.

· e jadrnica, ki plove z vetrom z leve strani, vidi drugo jadrnico na vetrni strani, ne more pa zanjo zanesljivo ugotoviti, ali plove z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI LADIJ Ladja na mehani ni pogon, ki plove, se umakne s poti: 1. ladji, ki ne more manevrirati 2. ladji, katere sposobnost manevriranja je omejena 3. ladji, ki je zaposlena z ribolovom 4. jadrnici. Jadrnica, ki plove, se umakne s poti: 1. ladji, ki ne more manevrirati 2. ladji, katere sposobnost manevriranja je omejena 3. ladji, ki je zaposlena z ribolovom. Ladja, ki je zaposlena z ribolovom in plove, se po moznosti umakne s poti: 1. ladji, ki ne more manevrirati 2. ladji, katere sposobnost manevriranja je omejena.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

18

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Nobena ladja razen tiste, ki ne more manevrirati ali katere sposobnost manevriranja je omejena, ne sme ovirati varnega prehoda ladji z omejenim ugrezom, e ima poleg lu i, ki so predpisane za ladje na mehani ni pogon, na najvidnejsem mestu se tri rde e lu i, vidne z vseh strani in postavljene navpi no druga nad drugo, podnevi pa znamenje v obliki valja rne barve. Pri tem mora ladja, katere ugrez je omejen, pluti zelo previdno in upostevati svoje posebno stanje. LU I IN ZNAMENJA -- UPORABA IN DEFINICIJE Lu i uporabljamo od son nega zahoda do son nega vzhoda in tudi podnevi pri zmanjsani vidljivosti ter v vseh drugih primerih, ko je to potrebno. V tem asu ni dovoljeno prizigati drugih lu i razen tistih, ki jih ni mogo e zamenjati s temi lu mi in ne vplivajo skodljivo na njihovo vidljivost. Znamenja se uporabljajo podnevi in so rne barve. Imajo premer 0,6 m. Za ladje, krajse od 20 m, lahko uporabljamo znamenja manjsih velikosti. Bo ni lu i pomenita zeleno lu na desnem boku in rde o lu na levem boku, pri emer vsaka lu sveti v loku 112,5° od vzdolznice. olni, dolgi manj kot 20 metrov, smejo imeti bo ni lu i v kombinirani svetilki, postavljeni v ravnini vzdolznice olna. Krmna lu je bela lu , ki sveti nazaj v loku 135° in je postavljena v visini palube.

Vle na lu je rumena lu enakih lastnosti kot krmna in postavljena nad njo. Jamborna lu je bela lu , ki sveti naprej v loku 225°. Sidrna lu je bela lu , ki sveti v loku 360° na premcu in na krmi. Druge delovne lu i so lu i, ki svetijo v loku 360°. Bliskajo a lu je lu , kot blisk v pravilnih presledkih po 120 ali ve bliskov na minuto.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

19

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

LADJA NA MEHANI NI POGON, KADAR PLOVE

Ladja na mehani ni pogon mora imeti, kadar plove, naslednje lu i: - belo jamborno lu na jamborju - bo ni lu i - krmno lu . Ladja, daljsa od 50 m, mora imeti poleg navedenih se drugo jamborno lu . Visinska razlika med jabornima lu ema je 4,5 m. PLOVILO DO 24 m NA MEHANI NI POGON

Plovilo na mehani ni pogon do 24 m, mora imeti bo ni lu i, krmno in jamborno lu .

Plovilo na mehani ni pogon do 20 m sme namesto gornjih bo nih lu i uporabljati bo ni lu i, zdruzeni v eni lu i, v tem primeru naj bi ta lu bila names ena im blize premcu plovila.

oln na mehani ni pogon, krajsi od 7 m, katerega hitrost ne presega 7 vozlov, sme namesto gornje lu i uporabljati belo lu , vidno z vseh strani horizonta. JADRNICA, KI PLOVE, IN OLN NA VESLA

Jadrnica do 7 m mora imeti najmanj eno belo lu , ki jo prizge po potrebi. oln na vesla do 7 m mora imeti najmanj eno belo lu , ki jo prizge po potrebi. Daljsi pa bo no in krmno lu .

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

20

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Jadrnica od 7 m do 20 m, ki plove, mora imeti bo ni lu i in krmno lu . Jadrnica, krajsa od 20 m, ima lahko gornji lu i kombinirani v eni svetilki na vrhu jambora.

Jadrnica nad 20 m ima lahko poleg bo nih in krmne lu i na vrhu jambora se dve lu i, vidni z vseh strani horizonta in postavljeni drugo nad drugo. Zgornja je rde a, spodnja zelena. Taki lu i ima lahko tudi jadrnica od 12 m do 20 m. Teh dveh lu i ne smemo zdruzevati s kombinirano lu jo iz prejsnjega odstavka.

Jadrnica, ki plove na jadra in jo hkrati pomika stroj, mora imeti podnevi na najvidnejsem mestu znamenje v obliki stozca z vrhom, obrnjenim navzdol. Pono i pa mora poleg bo nih lu i in krmne lu i imeti prizgano samo se belo jamborno lu .

VLE ENJE

Ladja na mehani ni pogon, ki vle e drugo ladjo, mora imeti : - dve jamborni lu i navpi no drugo nad drugo v medsebojni razdalji 2 m - bo ni lu i, krmno belo in vle no rumeno nad krmno belo

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

21

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

-

e je vleka, merjena od krme vla ilca do konca vleke, dolga ve kot 200 m, pa tri jamborne lu i drugo nad drugo bo ni lu i lu na krmi ter lu za vle enje navpi no nad krmno lu jo .

V obeh primerih mora imeti vle ena ladja bo ne in krmno lu .

Pri vleki, daljsi od 200 m, morata imeti podnevi tako vla ilec kot vle ena ladja rno znamenje v obliki dvojnega stozca (diamant) na najvidnejsem mestu . LADJA, ZAPOSLENA Z RIBOLOVOM (RIBISKA LADJA)

Ladja, ki ribari z vla nicami: dve lu i, vidni z vseh strani drugo nad drugo, zgornja je zelena, spodnja bela kadar plove, poleg gornjih lu i se bo ni lu i in krmno lu jamborno lu proti krmi; ladji, krajsi od 50 m, ni obvezno imeti te lu i.

Ladja, ki je zaposlena z ribolovom, vendar ne z vla nicami, mora imeti : dve lu i, vidni z vseh strani drugo nad drugo, zgornja je rde a, spodnja bela kadar plove, poleg gornjih lu i se bo ni in krmno lu belo lu , vidno z vseh strani, na strani, kjer je spus ena lovna naprava, ki sega ve kot 150 m od ladje. Podnevi pa ima namesto te lu i rn stozec z vrhom, obrnjenim navzgor.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

22

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Ribiske ladje imajo podnevi, kadar lovijo, rno oznako: dva stozca, spojena z vrhovoma. Ribiske ladje, krajse od 20 m, imajo lahko kosaro. Kadar ladja ni zaposlena z ribolovom, mora imeti lu i, ki so predpisane za ladje njene dolzine, podnevi pa je brez oznak. LADJA, NESPOSOBNA ZA MANEVRIRANJE

-

dve rde i lu i, vidni z vseh strani in postavljeni drugo nad drugo na najvidnejsem mestu

-

kadar plove, se bo ni lu i in krmno lu

-

podnevi ima dve krogli, eno nad drugo na najvidnejsem mestu.

PILOTSKA LADJA

- dve lu i, vidni z vseh strani, zgornja je bela, spodnja rde a - kadar plove, se bo ni lu i n krmno lu - kadar je zasidrana, sidrno lu .

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

23

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

NASEDLA LADJA

-

na najvidnejsem mestu dve rde i lu i drugo nad drugo, vidni z vseh strani (kot ladja, ki ni sposobna manevrirati) belo sidrno lu ali dve, e je daljsa od 50 m podnevi tri rne krogle, navpi no drugo nad drugo.

ZASIDRANA LADJA

Zasidrana ladja do 50 m ima na prednjem delu eno belo lu , vidno z vseh strani horizonta, nad 50 m pa se dodatno belo lu na krmi, vidno z vseh strani horizonta. Podnevi mora taksna ladja ne glede na dolzino na prednjem delu namestiti rno kroglo. Ladji, ki je krajsa od 12 m, zasidrana ali nasedla, ni treba imeti gornjih lu i ali znamenj razen v ozkem kanalu ali v njegovi blizini, v blizini plovnega dela reke ali sidris a ali blizu kraja, kjer ponavadi plovejo druge ladje. LADJA Z OMEJENO SPOSOBNOSTJO MANEVRIRANJA

Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja mora imeti poleg drugih lu i se rde o, belo, rde o lu , postavljene drugo nad drugo in vidne z vseh strani horizonta. Podnevi pa tri rne oznake v obliki krogle, diamanta, krogle, postavljene druge nad drugo. LADJA, OMEJENA V MANEVRIRANJU ZARADI UGREZA

Taksna ladja ima poleg navigacijskih in jambornih lu i se tri rde e lu i drugo nad drugo, vidne z vseh strani horizonta, podnevi pa rno oznako v obliki valja.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

24

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

ZVO NI IN SVETLOBNI SIGNALI Pis alka pomeni vsako napravo za zvo no signalizacijo, s katero je mogo e oddajati zvoke. Kratek zvok pomeni zvok, ki traja pribl. eno sekundo. Dolg zvok pomeni zvok, ki traja pribl. stiri sekunde. OPREMA ZA ZVO NE SIGNALE Za zvo ne signale uporabljamo pis alko, zvon in gong, katerih zvoki pa se med seboj ne smejo zamenjati. Ladje, dolge do 12 m, morajo imeti pis alko. Ladje, dolge od 12 m do 100 m, morajo imeti pis alko in zvon. Ladje, daljse od 100 m, morajo imeti se gong. SIGNALI ZA MANEVER IN OPOZORILNI SIGNALI Kadar so ladje blizu druga drugi, mora ladja na mehani ni pogon ozna iti manever takole: - en kratek pisk, "zavijam na desno": · - dva kratka piska, "zavijam na levo": · · - trije kratki piski, "moji stroji delujejo nazaj": · · · - s petimi kratkimi piski (najmanj) opozarjamo drugo ladjo: · · · · · Ti znaki se dajejo s pis alko, lahko pa jih spremljajo tudi svetlobni signali -- bliski. Blisk traja pribl. eno sekundo. Presledki med posameznimi signali ne smejo biti krajsi od 10 sekund. Lu mora biti bele barve in vidna z vseh strani horizonta na razdalji najmanj 5 Nm. Kadar ladji vidita druga drugo v omejenem delu plovne poti, mora ladja, ki prehiteva drugo, pokazati svoj namen s piskom, in sicer: - dva dolga piska in en kratek, "nameravam vas prehiteti po vasi desni": - - . - dva dolga in dva kratka piska, "nameravam vas prehiteti po vasi levi": - - · · - prehitena ladja pa mora s pis alko pokazati, da se z manevrom strinja, in sicer tako, da da zaporedoma dolg, kratek, dolg, kratek pisk: - · - · Ladja, ki se priblizuje ovinku ali delu kanala plovnega dela reke, kjer je lahko druga ladja, pa je zaradi kaksne ovire ni mogo e videti, se mora oglasiti z enim dolgim piskom: Vsaka druga ladja, ki se priblizuje in je slisala ta signal, mora odgovoriti z dolgim piskom: ZVO NI SIGNALI OB ZMANJSANI VIDLJIVOSTI Ladja na mehani ni pogon, ki plove, mora dajati en dolg zvok v najve dvominutnem presledku: Ladja na mehani ni pogon, ki plove, vendar je ustavila stroj, mora dajati v dvominutnih razmikih dva dolga zaporedna zvoka s priblizno dvesekundnim presledkom: - Ladja, ki ne more manevrirati, ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja, ladja, ki je omejena s svojim ugrezom, jadrnica, ladja, ki je zaposlena z ribolovom, in ladja, ki vle e ali potiska drugo ladjo, se mora v najve dvominutnih presledkih oglasati z enim dolgim piskom, ki ga spremljata dva kratka: - · ·

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

25

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Vle ena ladja oz. zadnja ladja v vleki, e ima posadko, daje takoj za signalom vla ilca v najmanj dvominutnih presledkih en dolg in tri kratke piske: - · · · Zasidrana ladja, krajsa od 100 m, mora v presledkih najve ene minute hitro zvoniti priblizno po pet sekund. Ladja, ki je dolga 100 m ali ve , mora udarjati ob zvon na sprednjem delu, takoj nato pa dajati priblizno pet sekund trajajo i signal na zadnjem delu ladje z naglim udarjanjem ob gong. Zasidrana ladja na mehani ni pogon se lahko namesto s temi signali oglasa s tremi zaporednimi piski v dvominutnih presledkih, in sicer en kratek, en dolg, en kratek: · - · Nasedla ladja daje enake signale kot zasidrana ladja. Poleg tega mora dajati neposredno pred vsakim in za vsakim signalom se posebej po tri lo ene in izrazite udarce ob zvon, lahko tudi z ustreznim signalom s pis alko. Ladja, krajsa od 12 m, ni dolzna dajati teh signalov; e jih ne daje, pa mora v presledkih najve dveh minut oddajati druge u inkovite zvo ne signale. OPOZORILNI SIGNALI e je treba zbuditi pozornost druge ladje, sme vsaka ladja oddajati zvo ne ali svetlobne signale, ki jih pomotoma ni mogo e zamenjati z znaki, ki so bili doslej omenjeni. SIGNALI ZA NEVARNOST Kadar je ladja v nevarnosti in prosi za pomo , mora uporabiti ali izobesiti naslednje signale: · strel s strelnim orozjem ali kaksen drug eksploziven signal, izstreljen v presledkih priblizno ene minute · nepretrgan zvok s kakrsnokoli napravo za signale v megli · rakete ali petarde, ki me ejo rde e zvezdice, izstreljene druga za drugo v kratkih asovnih presledkih · signal SOS s katerimkoli signalizacijskim medijem · radiotelefonski znak Mayday · signal za nevamost (zastavice) NC · signal iz stirikotne zastave, nad katero ali pod katero je krogla ali krogli podoben predmet, · odprt ogenj na ladji (v sodu) · raketa s padalom ali ro na bakla, ki daje rde o svetlobo · dimni signal, ki izpus a oranzni dim · ponavljanje po asnih gibov z razsirjenimi rokami · radiotelegrafski ali radiotelefonski signal za alarm · signale za dolo itev polozaja, ki jih posiljajo radijske postaje za primer nuje (EPIRB). OZNA EVANJE PLOVNIH POTI Zaradi varnosti plovbe je mnogokrat treba ozna iti nevarnosti in prehode s posebnimi oznakami. Najvaznejsi med njimi sta: · kardinalni (osnovni) sistem oznak · lateralni (bo ni) sistem oznak.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

26

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

S kardinalnim sistemom ozna ujemo nevarnosti, kot so npr. eri, plitvine ali razbitine itd. Prehod je samo na zunanji oziroma ozna eni strani. Pokrivajo stiri kvadrante: N, E, S, W. Oznako vedno obplujemo po zunanji strani kvadranta, v katerem je nevarnost. Tako npr. oznako zahodnega kvadranta obplujemo po zahodni strani.

Laternlni sistem se uporablja za ozna evanje leve in desne strani kanala ali plovne poti. Kadar vozimo proti pristanis u, je na levi rde a plovka, na desni pa zelena.

I.

II.

III.

Druge oznake in signali so: signali za osamljeno nevarnost (I.), signali varnih voda (II.), posebni znaki (III., so rumene barve, ozna ujejo rezervat, skoljkis e ...).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

27

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

OZNAKA ZA POTAPLJA A Prisotnost potaplja a pod vodo ozna uje oranzna plovka z zastavico ali brez nje, ki je zasidrana v sredis u podro ja podvodnih aktivnosti ali pa jo potaplja vle e s seboj na vrvici. Zastavica je lahko rde e barve z belo rto, ki jo seka po diagonali, mednarodno priznana pa je zastavica A mednarodnega signalnega kodeksa (belo-modra). Taki oznaki se z motornim pogonom ne smemo priblizati blize kot 50 m.

DNEVNE OZNAKE 33. Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja. 34. Ladja, omejena z manevriranjem zaradi svojega ugreza. 35. Nasedla ladja. 36. Nesposobna za manevriranje. 37. Vla ilec z vleko daljso od 200 m. 38. Ribiska ladja nad 20 m. 39. Zasidrana ladja. 40. Jadrnica, ki pluje z jadri in motorjem. 41. Ribiska ladja, ki ima ribolovne naprave na strani oznake dlje od 150 m. 42. Ribiski oln do 20 m. LU I OB SLABSI VIDLJIVOSTI IN PONO I 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. Plovilo na mehani ni pogon do 50 m, e vidimo njegov premec, vozi proti nam. Plovilo na mehani ni pogon nad 50 m, vidimo njegov levi bok. Ribiska ladja s plavajo imi mrezami, e vidimo njen premec, vozi proti nam. Vla ilec z vleko do 200 m, vidimo njegov desni bok. Ladja, nesposobna za manevriranje, ki stoji. Pilotska ladja, levi bok. Ladja na mehani ni pogon do 50 m, desni bok. Ribiska ladja s plavajo imi mrezami, desni bok. Ladja, omejena za manevrirane zaradi svojega ugreza, vidimo njeno krmo. Jadrnica nad 20 m, vidimo njeno krmo. Zasidrana ladja do 50 m. Vsako drugo plovilo od zadaj, ko plove. oln do 7m do 7 vozlov. Nasedla ladja, daljsa od 50m. Jadrnica od 7 m do 20 m, e vidimo premec, vozi proti nam. Nasedla ladja do 50 m. Pilot, desni bok. Jadrnica nad 20 m, levi bok. Vla ilec z vleko nad 200 m, e vidimo njegov premec, vozi proti nam. Ladja na mehani ni pogon, daljsa od 50 m, omejena s svojim ugrezom, vozi proti nam. Vla ilec z vleko do 200 m ali ladja na mehani ni pogon nad 50 m, vozi proti nam. Ladja, nesposobna za manevriranje, vozi proti nam. Jadrnica nad 20 m, vozi proti nam. Ribiska ladja s vle nimi mrezami, vozi proti nam. Vla ilec z vleko do 200 m, levi bok. Pilot, vozi proti nam. Ladja na mehani ni pogon nad 50 m, desni bok. Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja, pluta ????. Ribiska ladja s plavajo imi mrezami, z ribolovno napravo dlje od 150 m od boka ladje. Ladja na mehani ni pogon, daljsa od 50 m, omejena za manevriranje zaradi svojega ugreza, levi bok. Vla ilec z vleko nad 200 m. Ladja na mehani ni pogon do 50 m, levi bok. Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja, desni bok. Zasidrana ladja, daljsa od 50 m.

PRILOGE : Odpri posebej

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

28

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

III. POMORSKI PREDPISI

OBALNO MORJE Obalno morje obsega notranje morske vode in teritorialno morje. Je del drzavnega teritorija. Suverenost drzave nad obalnim morjem obsega morsko dno in njegovo podzemlje, vodni steber ter zra ni prostor nad njim. Vse drugo je odprto morje (mednarodne vode) in pripada vsem. NOTRANJE MORSKE VODE So del obalnega morja med kopnim in temeljno oz. osnovno rto teritorialnega morja. Plovba v notranjih morskih vodah je za tuja plovila omejena in lahko plovejo po njih le po najkrajsi poti do pristanis a z mednarodnim mejnim prehodom, kjer se morajo prijaviti oblastem (kapitanija URSP, policija, carina). TEMELJNA OZIROMA OSNOVNA RTA Temeljna rta deli notranje morske vode od teritorialnega morja. Poteka po obali, je rta srednjega nivoja nizkih nizjih vod ali ravna rta, ki zapira vhode v zalive, ustja rek in poteka po morju ter spaja najbolj izpostavljene rte ali otoke. TERITORIALNO MORJE Teritorialno morje je morski pas, sirok 12 Nm, ra unano od temeljne rte v smeri odprtega morja, in se kon a na zunanji rti teritorialnega morja. To zunanjo rto teritorialnega morja imenujemo drzavna meja. Kjer to ni mogo e, je potreben dogovor s sosednjo drzavo (Trzaski zaliv). V teritorialnem morju je dovoljena plovba tujim ladjam v neskodljivem prehodu. Neskodljiv prehod mora tuja ladja opraviti brez prekinitev in zaustavljanja. DRZAVNA MEJA IN OBMEJNI CARINSKI PAS Drzavna meja poteka po zunanji rti obalnega morja (zunanji rti teritorialnega morja). Carinski pas na morju obsega celotno obalno morje in celotno obmo je Republike Slovenije. V tem pasu je dovoljena carinska kontrola, pregled plovnega objekta, ki je namenjen v tujino ali se vra a iz nje. Praviloma se carinski pregled olna izvaja v pristanis ih, ki so odprta za mednarodni promet. Pri prehodu drzavne meje je treba:

- imeti vpisni list z veljavnim plovnim dovoljenjem in potrdilo za voditelja olna, ki ju da

v pogled organom URSP - imeti veljavne potne liste in se prijaviti organom mejne policije v pristanis u za mednarodni promet - opraviti carinske obveznosti. Pri vrnitvi iz tujine mora oln po prehodu meje pluti po najkrajsi poti do najblizjega morskega mejnega prehoda. V 100-metrskem pasu okrog ladje na sidris u, ki opravlja mednarodni promet, je plovba olnov prepovedana.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

29

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

POMORSKO-UPRAVNI ORGANI IN NADZOR NAD VARNOSTJO PLOVBE Pomorsko-upravni organ je URSP (pristaniska kapitanija) s svojimi izpostavami. Kot upravni organ nadzoruje izvajanje predpisov, ki urejajo rezim plovbe v pristanis ih in drugih delih obalnega morja, opravlja stevilne naloge v zvezi z zagotavljanjem varne plovbe in tako nadzira stanje obal, pristanis in naprav ter objektov za varnost plovbe in plovnih poti itd. Poleg tega opravlja tudi nekatere strokovno tehni ne naloge (pregledi in meritve olnov, preverjanje znanja na izpitih ...). Policija in carina pa izvajata kontrolo nad prehajanjem ez drzavno mejo. Nadzor nad varnostjo plovbe izvajajo pristaniski nadzorniki in obsega nadzor nad: · plovno sposobnostjo olna · stanjem opreme in naprav na plovilu · psihofizi no sposobnostjo in usposobljenostjo voditelja olna in lanov posadke · izvajanjem plovnega rezima v pristanis ih in delih obalnega morja · prevozom oseb in tovora. POMORSKI PREKRSKI Pomorski prekrski so krsitve predpisov, s katerimi se urejajo razmerja na morju, ladjah, olnih, obalah in v pristanis ih. e gre za hude krsitve, kjer nastane ve ja materialna skoda ali gre za hudo ogrozanje plovbe ali celo loveskih zivljenj, lahko taki prekrski prerastejo, kadar zakon tako dolo a, v gospodarski prekrsek ali celo kaznivo dejanje. Za vodenje upravno-kazenskega postopka v zvezi s pomorskimi prekrski je pristojen sodnik za prekrske. Kazni za pomorske prekrske so denarne. V izjemnih primerih je dolo en tudi mandatni postopek. Tako lahko pristaniski nadzornik ali drugi pooblas eni delavec pristaniske kapitanije izre e denarno kazen na kraju samem, e gre za lazje krsitve pravilnika o ugotavljanju sposobnosti olnov za plovbo. Za lazje prekrske so predvidene denarne kazni na kraju samem, in sicer v visini od 5.000 do 150.000 SIT. Pristaniska kapitanija je pooblas ena, da lahko za asno odvzame potrdilo o usposobljenosti za voditelja olna osebi, ki s plovbo grobo krsi svoje dolznosti ali hudo ogroza varnost plovbe, posadke, potnikov, tovora ali tretjih oseb. Potrdilo se odvzame za asno do treh let. PREDPISI O REDU V PRISTANIS IH IN OBALNEM MORJU Dolo be o pristaniskem redu, o gibanju olnov in o posameznih dolznostih voditeljev olnov vsebujejo Pomorski zakonik, odloki posameznih obalnih ob in ter razne odredbe pomorskoupravnih organov pristaniskih kapitanij. Nepoznavanje predpisov ne opravi uje njihove krsitve. DOLZNOSTI VODITELJA OLNA V PRISTANIS U Temeljno pravilo je, da mora biti plovba s olnom taksna, da: - ne ogroza loveskih zivljenj - ne povzro a skode obalam, pristaniskim napravam, objektom za varnost plovbe (svetilniki, ozna be plovnih poti itd.) ter drugim plovilom.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

30

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Prepovedano je vsakrsno onesnazevanje morja s teko imi gorivi, odpadnimi olji ali z odmetavanjem drugih predmetov in odpadkov v morje. Za oln, privezan k obali, mora skrbeti lastnik olna, ki je tudi odgovoren za vsako povzro eno skodo tretjim osebam (poskodba drugega olna, obale ...). Pri sidranju, privezu v pristanis u ali na sidris u mora voditelj olna ravnati tako, da ne ovira drugih ze privezanih olnov. Privezne vrvi morajo biti pravilno privezane na naprave za privezovanje (bitve, plovke). Pristaniska kapitanija lahko odredi premestitev ali odstranitev vsakega nepravilno privezanega olna, ki je ali bi lahko povzro il skodo. Pred prihodom v pristanis e morajo olni zmanjsati hitrost in ne smejo ovirati plovil, ki zapus ajo pristanis e. Jadrnica mora vpluti ali izpluti na motorni pogon. Voditelj olna je dolzan takoj obvestiti pristanisko kapitanijo ali organizacijo, ki upravlja pristanis e, o vseh predmetih in ovirah, ki ogrozajo varnost plovbe v pristanis u ali na plovnih poteh. Vsako poskodbo olna mora lastnik prijaviti takoj, najkasneje pa v treh dneh, in napisati zapisnik. VPIS, IZBRIS IN SPREMEMBA LASTNISTVA Morski olni se vpisujejo v Vpisnik morskih olnov, ki ga vodi Uprava RS za pomorstvo (URSP) Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu. oln se vpise, e ima imetnik pravice razpolaganja oz. doma i ali tuji lastnik olna sedez ali stalno prebivalis e na obmo ju Republike Slovenije. Imetnik pravice razpolaganja s olnom oz. lastnik olna vlozi zahtevo po vpisu le-tega pri URSP. Zahtevi po vpisu olna je treba priloziti: · listino, ki dokazuje, kdo je imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik olna in motorja · ra un za oln in za motor · carinsko deklaracijo za oln in motor, ki sta bila nabavljena v tujini, in vse spremne dokumente o lastnistvu · spri evalo o gradnji olna, ki ga izda priznani register. Z zahtevo po vpisu olna se hkrati poda zahteva po izdaji dovoljenja za plovbo. V Vpisnik olnov morajo biti vpisani vsi olni razen: · olna, ki pripada ladji ali drugemu plovnemu objektu · sportnega veslaskega olna, kajaka ali podobnega plovnega objekta · olna, krajsega od 3 metrov, razen e ima motorni pogon z mo jo nad 3.75 kW (5KM). Zahtevo po spremembi vpisa (lastnistva, motorja ) ali izbrisu iz Vpisnika morskih olnov pri URSP se vlozi najkasneje v roku 30 dni od dneva nastanka novih dejstev. Za spremembo lastnistva je treba imeti: · overovljeno kupoprodajno pogodbo za oln oziroma za motor ( e je oln ze vpisan) in vpisni list za kupljeni oln. oln se na zahtevo lastnika izbrise iz vpisnika v primerih: · e se oln trajno umakne iz plovbe ali se prepise v Vpisnik druge kapitanije · e je oln uni en (potop, pozar) oz. je preteklo 30 dni od zadnjega obvestila o njem. oln se izbrise iz Vpisnika po uradni dolznosti v primeru, da ne izpolnjuje ve pogojev za vpis. e v roku sestih mesecev po preteku veljavnosti dovoljenja za plovbo le to ni bilo podaljsano. Vpisnik olnov je javna knjiga.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

31

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Ob vpisu dobi lastnik olna vpisni list. Ta vsebuje vse podatke, ki so vpisani v knjigi Vpisov morskih olnov: - podatke o plovilu (ozna ba, ime, tip olna, material, mere, pristanis e vpisa, vrsta pogona, stevilo oseb, ki jih sme oln prevazati) - podatke o lastniku ali solastnikih ter delezih - veljavnost plovnega dovoljenja in meje plovbe. Med plovbo morata biti na olnu vpisni list z veljavnim plovnim dovoljenjem in potrdilo o usposobljenosti za voditelja olna. OZNA BA OLNA IN ZASTAVA oln, vpisan v Vpisnik morskih olnov, mora imeti ozna bo, poleg nje pa ima lahko tudi ime. Ozna bo morskega olna sestavljata dve rki iz imena pristanis a, kjer je oln vpisan (sedeza URSP -- KP, oz. njegovih izpostav -- PI, IZ), in stevilka, pod katero je oln vpisan v Vpisnik. Ozna ba olna mora biti na obeh straneh premca, ime pa samo na krmi ali obeh bokih krme.Velikost rk in stevilk mora biti najmanj 10 x 5 cm, s sirino linij ter medsebojno razdaljo 1 cm, pri gliserjih morajo biti mere najmanj se enkrat ve je. rke in stevilke morajo biti med seboj lo ene s pomisljajem. Barva ozna be se mora vidno lo iti od barve olna. olni upravnih organov morajo imeti na obeh straneh boka napisano ime ali skrajsani obi ajni naziv ali znak organa, ki je imetnik olna (dve prekrizani sidri za kapitanijo). Podnevi (od son nega vzhoda do zahoda) morajo imeti izobeseno zastavo trgovske mornarice Republike Slovenije, oln URSP pa tudi zastavo kapitanije (modre barve z dvema prekrizanima belima sidroma). oln, vpisan v Vpisnik na obmo ju Republike Slovenije, mora imeti izobeseno zastavo, kadar plove v tujih obalnih vodah. Zastava mora biti izobesena na krmnem drogu in ne sme biti poskodovana ali po svoji zunanjosti druga e neprimerna za uporabo. PREGLEDI SPOSOBNOSTI OLNA ZA PLOVBO Morski oln, ki je vpisan v Vpisnik, se ni sposoben za plovbo. Sposobnost ugotavlja oddelek kapitanije URSP s pregledom olna po dolo ilih pravilnika o ugotavljanju sposobnosti olnov za plovbo. Poznamo tri vrste pregledov: Osnovni pregled se opravi pred prvim vpisom olna v vpisnik (ko oln se ni v vodi) in tudi po njegovi rekonstrukciji ali obnovi. Ob osnovnem pregledu se opravi tudi izmeritev olna. Redni pregledi olnov se opravljajo glede na namembnost olnov: vsaki dve leti za olne, za gospodarske namene ( ribistvo) in javne namene (kapitanija) - vsakih pet let za olne za osebne namene (sport, razvedrilo). Izredni pregled je obvezen, kadar je oln imel nesre o (tr enje, potopitev, pozar itd.) ali kadar obstaja utemeljen sum, da oln ne izpolnjuje pogojev za (varno) plovbo oz. da stanje olna po konstrukciji ali plovnih lastnostih ali opremi ne ustreza veljavnim listinam. oln lahko izpluje iz pristanis a: · e je glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo · e je zanj izdano dovoljenje za plovbo · e ga upravlja usposobljena oseba

vsako leto za olne, ki prevazajo potnike ali so namenjeni smu anju na vodi

-

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

32

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

OPREMA OLNA oln do 5 metrov dolzine mora imeti: sidro z najmanj 20 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje tri vrvi za privez, skupne dolzine najmanj 30 m in ustrezne jakosti dve vesli s tremi palci ali rogovilami oziroma drugo pomozno pogonsko napravo vedro s korcem predpisane lu i konkavno ogledalo (gliser, ki se uporablja za smu anje na vodi). oln brez kabine nad 5 m in oln s kabino do 7 m dolzine mora imeti: sidro z najmanj 30 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje tri vrvi za privez, skupne dolzine najmanj 40 m in ustrezne mo i pomozno pogonsko napravo (motor, jadra) ali VHF ali tri rde e rakete s padalom vedro s korcem ali ro no rpalko predpisane lu i konkavno ogledalo (gliser, ki se uporablja za smu anje na vodi) tri rde e baklje kompas med plovbo resilne jopi e za toliko oseb, kolikor se jih trenutno nahaja na olnu. oln s kabino nad 7 m dolzine mora imeti: - sidro primerne teze z najmanj 40 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje - tri vrvi za privez, skupne dolzine najmanj 45 m in ustrezne mo i - pomozno pogonsko napravo (motor, jadra) ali VHF ali tri rde e rakete s padalom - vedro s korcem ali ro no rpalko - predpisane lu i - tri rde e baklje - kompas - najmanj en prenosni gasilni aparat - komplet prve pomo i - med plovbo resilne jopi e za toliko oseb, kolikor se jih trenutno nahaja na olnu - baterijsko svetilko - komplet orodja za vzdrzevanje mehanskih naprav - priro nike za plovbo - pomorske karte vzhodne obale Jadrana s priborom. Plovilo za prevoz potnikov mora imeti na plovilu, kadar opravlja javni prevoz potnikov, toliko resilnih pasov, za kolikor oseb je registrirano in resilni obro z 25m dolgo vrvjo. Ribiski oln mora imeti poleg ostale opreme se priro no sredstvo za dvig osebe, ki je padla v vodo (vrv, vrvno lestev, platformo). OBMO JE PLOVBE Obmo je plovbe se deli na stiri obmo ja za olne za osebne ali gospodarske namene: 1. Oceansko obmo je (veter, mo nejsi od 8 Bf, in valovi, ve ji od 4 m) za olne, ki jim je priznana klasa A od pooblas enega klasifikacijskega zavoda ali URSP-Kapitanije. 2. Odprto obmo je (veter do 8 Bf in valovi do 4 m) za olne, ki jim je priznana klasa B.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

33

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

3. Obalno obmo je (veter do 6 Bf in valovi do 2m) za olne, ki jim je priznana klasa C: - oln do 5 m dolzine lahko plove najve 4 Nm od obale oz. 2 Nm od obale zunanjega roba najbolj oddaljenih otokov oln brez kabine nad 5 m dolzine in oln s kabino do 7 m lahko plove najve 4 Nm v smeri odprtega morja, merjeno od temeljne rte teritorialnega morja oln s kabino, daljsi od 7 m, sme pluti po celotnem obalnem morju 4. Obmo je zavetja (veter do 4 Bf, valovi do 0,5 m), jezera, reke, kanali, za olne klase D. Morskemu olnu je dovoljena plovba po celinskih vodah, olnu celinske plovbe pa na morju ne. Neregistrirani olni, olni na vesla ali drug manjsi plovni objekt (kajak, kanu, sandolin, jadralna deska itd.) smejo pluti po obalnem morju do oddaljenosti najve 1000 m od obale. PREPOVEDI IN MEJE PLOVBE S OLNOM Plovba s olnom se mora izvajati skladno s pravili o izogibanju tr enj na morju. Poleg tega veljajo se posebne omejitve glede plovbe v pristanis ih, kjer se ne sme ovirati javni promet ladij ali prirejati sportnih in vodnih prireditev brez predhodnega dovoljenja pristaniske kapitanije. V pristanis u tudi nista dovoljena kopanje in ribolov. Ladje, olni in drugi plovni objekti, razen olnov na vesla, ki plovejo v obalnem morju, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj: · ladje -- 300 metrov · plovila s hitrostjo nad 7 vozlov (gliserji) -- 250 metrov · drugi olni (jadrnice, motorni olni) -- 200 metrov. Na obmo jih, kjer so urejena morska kopalis a, morajo plovni objekti pluti najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopalis a, vedno pa najmanj v tej oddaljenosti. Potapljaski (oranzni plovki) se lahko motorni oln pribliza do 50 m. Kopanje v urejenih morskih kopalis ih je dovoljeno do ozna enega roba kopalis a, v neurejenih in naravnih kopalis ih pa ne ve kot 150 m od obale. Plovba z vodnimi skuterji je dovoljena v morskem pasu od 250 - 2000 metrov od obale. Oseba mora nositi resilni jopi z rde o baklo in imeti najmanj 16 let ter preizkus znanja. Izplovitev na morje in vplovitev k obali je dovoljena le v turisti nih, sportnih in mestih pristanis ih ter na drugih delih obale, ki jih v ta namen po predhodnem soglasju URSP ozna i njihov upravljalec. Plovba z vodnimi skuterji, smu anje na vodi in jadranje z jadralnimi deskami so dovoljeni le v asu od son nega vzhoda do son nega zahoda ter v varnih vremenskih razmerah. Oseba na jadralni deski mora nositi na sebi resilni jopi z rde o baklo pri mo i vetra nad 4 Bf. POSADKA OLNA S olnom lahko upravlja le za to usposobljena oseba. Za taksno osebo se steje, kdor je zdravstveno sposoben, star 16 oz. 18 let in si je pridobil eno od naslednjih listin: · potrdilo o usposobljenosti za voditelja olna · potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje olna · potrdilo za opravljanje del lana posadke ladje trgovske mornarice

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

34

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Voditelj olna sme za osebne namene upravljati plovilo do dolzine 24 m ne glede na mo motorja. Oseba, ki ima potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje olna, sme upravljati motorni oln z motorjem mo i do 3,75 kW (5 KM) in vodni skuter. Poleg voditelja olna, ki ga stejemo za lana posadke, so lahko na olnu tudi druge osebe (do dovoljenega stevila). POTNIK Potnik je vsaka oseba na olnu razen otrok, starih manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na olnu v katerokoli lastnosti, in druzinskih lanov posadke. Prav tako vsaka oseba, ki pla a karto. POMORSKE NEZGODE IN ZAVAROVANJE Pomorska nezgoda je nesre a, zaradi katere nastane skoda na plovilu, tovoru ali so poskodovane osebe. Skodni dogodek lahko nastane: · po lastni krivdi (neznanje, malomarnost, neupostevanje pravil idr.) · po krivdi drugih · zaradi visje sile (vihar, valovi, strela, idr.). Splosno pravilo je, da oseba, ki povzro i skodo drugi osebi, za to skodo odgovarja. Povzro eno skodo lahko delimo na poskodovanje oseb in poskodovanje premozenja. Za skodo lahko povzro itelj odgovarja subjektivno ali objektivno: · Pri subjektivni ali krivdni odgovornosti odgovarja povzro itelj v primeru, e je ravnal krivdno (malomarno) oziroma ni uposteval predpisov. Subjektivna odgovornost velja kot splosno pravilo. · V primeru objektivne odgovornosti odgovarja povzro itelj ne glede na svojo krivdo. To pomeni, da odgovarja tudi v primeru, ko je storil vse potrebno, da bi se izognil nastanku skode, in pri tem ni krsil nobenega pravila, skoda pa je kljub temu nastala. Zakon dolo a objektivno odgovornost kot izjemo in velja le v izrecno dolo enih primerih (poskodba obale, objektov za varnost plovbe ali onesnazenje morja). Posebna pravila veljajo za tako imenovane skupne havarije, to je za stroske in skodo, ki so bili povzro eni zavestno, da bi se prepre il nastanek se ve je skode (potopitev plovila v primeru pozara, izmetavanje tovora, da se prepre i potopitev ...). Skodo, ki je nastala po krivdi lastnika olna po naklju ju ali zaradi visje sile oziroma e ni mogo e ugotoviti vzroka tr enja, bo trpel lastnik sam, saj ni drugega odgovornega subjekta. V ta namen se sklepajo zavarovanja pri zavarovalnicah. Zavarovanje za olne v slovenskem obalnem morju je obvezno. Prav tako je zavarovanje za olne obvezno tudi v sosednjih drzavah. Zavarovanje za vplovitev v sosednja tuja obalna morja morate imeti sklenjena na svoji zavarovalnici ze pred vplovitvijo. Lastnik olna z mo jo ve kot 3,7 KW, ki je vpisan v vpisnik morskih olnov pri URSP mora imeti sklenjeno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za skodo povzro eno tretjim osebam (zaradi smrti, telesne poskodbe, prizadetega zdravja) za dobo veljavnosti plovnega dovoljenja. Vsako pomorsko nezgodo mora voditelj olna prijaviti takoj oziroma o tem obvestiti najblizjo pristanisko kapitanijo najpozneje v 72 urah.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

35

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

POMO IN RESEVANJE NA MORJU Pri resevanju ali pomo i na morju lo imo: · Resevanje ljudi: tu velja zakonska dolznost, da mora poveljnik plovila, kakor hitro izve, da je kdo v smrtni nevarnosti, takoj odpluti z najve jo hitrostjo na kraj nesre e in storiti vse za njegovo resitev. Taksna dolznost za poveljnika plovila ne velja le v primeru, e bi resevanje pomenilo resno nevarnost za plovilo in osebe na plovilu, ki ga upravlja, ali e se da iz vseh okolis in utemeljeno sklepati, da resevanje oseb, ki so v nevarnosti, ne bi bilo uspesno, oz. e so ze pred njim drugi pri eli resevanje in njegova pomo ni potrebna. Za resevanje ljudi na morju resitelju ne pripada nagrada. - Resevanje plovnih objektov in stvari na teh objektih uravnavajo civilno-pravne norme in resevalec ima pravico do pravi ne nagrade, e je bilo resevanje uspesno. Vendar visina nagrade ne sme presegati vrednosti resenih stvari. Poveljnik ponesre enega plovila lahko odkloni pomo pri resevanju plovila in stvari na njem. Za stvari, ki jih najdemo na morju ali na obali, kamor jih je naneslo morje, velja na elo, da to niso nikogarsnje stvari, torej niso brez lastnika in si jih ne smemo prisvojiti. Z izgubo stvarem namre ne preneha lastninska pravica dotedanjega lastnika. Najditelj ima le pravico do pravi ne nagrade. e lastnik najdene stvari ni znan, moramo o najdbi obvestiti pristanisko kapitanijo. Nad stvarmi, ki so potopljene (tudi plovni objekti), lastnik po 10 letih izgubi lastninsko pravico. Po preteku tega asa postanejo last drzave. .

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

36

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

IV. MORNARSKA DELA IN VES INE

OLNI olni so plovila dolzine do 24 m. Delimo jih po obliki ( oln, gliser, jahta, jadrnica), pogonu (vesla, motor, jadra) in namembnosti (osebni, gospodarski, prevoz potnikov).

oln lahko uporablja vsa tri pogonska sredstva, vendar se vedno klasificira glede na osnovno vrsto pogona. olni so lahko grajeni iz lesa, zeleza, aluminija, plastike (oja ani poliester, epoksi smole), gumiranega platna, zelezobetona ali kombinacije teh materialov. Leseni olni so danes vse redkejsi, saj jih ze ve desetletij neusmiljeno izpodrivajo plasti ni olni, ki so cenejsi, lazji in predvsem enostavnejsi za vzdrzevanje. DELI OLNA IN OPREMA oln delimo na: premec, krmo (ravne krme se kon ujejo s tako imenovanim ogledalom), levi in desni bok. oln sestavljajo: gredelj (kobilica), prem na in krmna grodnica (statva), robnica (razma), rebra in oplata. Oprema olna: sidro primerne teze z vrvjo ali verigo, vrvi za privez olna, vesla primerne dolzine z rogovilami (vilice), vedro s korcem ali ro na rpalka, predpisane lu i oz. baterijska svetilka ter dodatno kompas, protipozarni aparat, resilni jopi i, resilni obro , prva pomo , rakete, navigacijski pribor, vzigalice itd. STABILNOST OLNA Pod pojmom stabilnost razumemo lastnost plovila, da se z nagnjenega polozaja vrne nazaj v normalni, kakor hitro zunanja sila, ki ga je spravila v nagnjeni polozaj, popusti. oln, ki te lastnosti nima, ne more pluti. Stabilnost ugotavljamo tako, da oln enakomerno obtezimo po vsej prostornini, nakar preizkusamo njegovo obnasanje pri nagibanju, zavijanju in drugih posebnostih plovbe. Stabilnost olna ugotavljamo tudi tako, da se vanj vkrca toliko oseb, kolikor jih sme oln voziti, ter se posedejo na eno stran, pri emer se oln ne sme nagniti ve kakor za 12° (stopinj). V tem primeru mora ostati najnizja to ka razme (oziroma glavne palube) najmanj 1 cm nad nivojem vode za vsak dolzinski meter olna.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

37

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

NADVODJE, UGREZ IN DIMENZIJE OLNOV Nadvodje olna je vertikalna oddaljenost od vodne linije do: a) zgornjega roba palube pri olnih s palubo ali z zaprto nadgradnjo oz. b) zgornjega roba boka (razme) pri olnih brez palube ali le z delno palubo. Nadvodje pri morskem olnu merimo vertikalno na boku olna v najnizji to ki palube oziroma boka. Ugrez olna je razdalja med vodno linijo in najnizjo to ko plovila ­ kobilico. Razlikujemo prem ni, krmni in srednji ugrez. Kadar je prem ni ugrez enak krmnemu, govorimo o uravnotezenosti plovila.

Dolzino (L) " ez vse" merimo med skrajnimi to kami premca in krme, ki so del trupa olna. Izklju ujeta se krmilo in kostnik. Sirino (B) " ez vse" merimo na najsirsem delu olna. Navadno je to na glavnem rebru. Visina (H) se meri od zgornjega roba kobilice do zgornjega roba palube oz. razme, e je oln odprt. Meri se na polovici dolzine olna. Prostornino plovila (V) merimo v kubi nih metrih. Bruto tonaza (BT) je izmerjena prostornina nadgradnje in izmerjena prostornina trupa, popravljena s faktorjem natan nosti (0,55), tako dobljena prostornina pa pomnozena z 0,225. VRSTE VRVI Vrvi delimo po materialu, iz katerega so narejene, na vlaknaste in zi ne. Vlaknaste so lahko iz naravnih (konoplja, manila, kokos, bombaz) ali umetnih vlaken (poliamid, poliester, polipropilen, polietilen). Zi ne so narejene iz jeklenih ali inoksnih zic. Vrvi iz naravnih vlaken se kr ijo in otrdijo, kadar so mokre, so ob utljive na morsko vodo in imajo relativno kratko zivljenjsko dobo. Danes je njihova uporaba ze zelo redka. Vrvi iz umetnih vlaken so pri isti debelini najmanj dvakrat mo nejse in bolj prozne od naravnih. Vlaga in mokrota jim ne skodujeta in ne spremenita njihovih lastnosti. Njihova trajnost je daljsa od vrvi iz naravnih vlaken. Delimo jih na monofilne (izdelane iz debelejsih niti) in multifilne (izdelane iz ve jega stevila zelo tankih niti). VZDRZEVANJE IN UPORABA VRVI Glede na uporabo delimo vrvi na tiste, ki jih uporabljamo pri vezu, pri vle enju in pri sidranju. Vrvi naj bodo v olnu vedno iste in lepo zlozene na svojem mestu. Vsako zatikanje vrvi ima lahko pri hitrih manevrih neslutene posledice.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

38

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VOZLI Pod besedo vozel razumemo medsebojno zdruzitev dveh vrvi ali vezanje zivega dela vrvi na neki predmet po dolo enih pravilih. Vozle moramo dobro poznati, saj je varnost olna in posadke dostikrat odvisna od pravilne uporabe vozlov. Vozel mora biti zanesljiv, dobro mora drzati, se hitro narediti in hitro razvozlati v vseh razmerah. Poznati je treba predvsem:

Nezategljiva zanka (pasnjak) ­ naredimo jo, kadar bi radi imeli na koncu vrvi nezategljivo zanko, ki jo rabimo za privez olna na bitvo.

Vrzni (bi ev) vozel ­ se hitro naredi in je zanesljiv, saj se z natezanjem tako zivega kakor mrtvega konca vrvi le se bolj zateguje. Z njim vezemo bokobrane na ograjo. Uporabljamo ga tudi za kratkotrajne priveze in pri dviganju tezjih bremen.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

39

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Sidrni in plov ni (pluta ni) vozel ­ z zivim delom naredimo dva polvozla skozi rinko na sidru in se nekaj podvez na mrtvem delu, vozla ne zategnemo, ostanek zivega dela podvezemo ob mrtvi del s tanjso vrvico. Z njim vezemo sidro ali plovko (bojo).

Moski vozel ­ se uporablja za zavezovanje dveh vrvi enake debeline.

Zenski vozel ­ je na videz podoben moskemu, vendar drzi slabse.

Zastavni vozel ­ je najprimernejsi za zdruzitev dveh vrvi, za zdruzitev vrvi razli nih debelin pa uporabljamo dvojni zastavni vozel.

Osmica ­ vozel naredimo na koncu vrvi kot zaporo, da nam vrv ne uide skozi skripec ali uho.

Skrajsevalni ali trobentni vozel ­ uporabljamo za kratkotrajno skrajsevanje vrvi ali pri poskodbi vrvi, v zanki namestimo zati e ali ju podvezemo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

40

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

SIDRANJE Ni dovolj, da sidro samo lezi na dnu, ampak ga moramo s pravilnim manevrom sidranja vkopati v dno. Paziti moramo na pravilen izbor sidris a. Pomembno je izbrati mesto, ki je vsaj delno zas iteno pred prevladujo im vetrom oziroma vetrom, ki ga pri akujemo ob morebitnem poslabsanju vremena. Tudi dno naj bo tako, da se bo sidro lahko vkopalo vanj. Vrsto dna in globino bomo predhodno informativno razbrali iz pomorske karte, na samem sidris u pa bomo to preverili. Ze ko se priblizujemo mestu, kjer se zelimo zasidrati, pozorno opazujemo obalo, kje nam bo nudila najve zavetja pred vetrom, in polozaj drugih plovil. Pri samem manevru plovemo z zmanjsano hitrostjo in na mestu, kjer bomo vrgli sidro, obrnemo premec olna v veter ter ustavimo. Sidro spustimo sele, ko s plovilom zaplujemo vzvratno. Ko se sidro dotakne dna, spus amo vrv s hitrostjo, s katero plove oln vzvratno. S tem prepre imo, da bi se sidro in veriga zapletla. Kakor hitro smo spustili potrebno dolzino sidrne vrvi, to privezemo na bitvo na premcu in se malo zaplujemo vzvratno. To naj bi bilo dovolj, da se sidro pravilno obrne in vkoplje. e se sidro ne vkoplje, ga dvignemo in ponovimo manever. Kadar sidramo na vsaj nekoliko zas itenem mestu z dnom, ki dobro drzi sidro (pesek, blato, prod), in ne pri akujemo mo nejsega vetra ali neurja, nam je dovolj ze dolzina sidrne vrvi, ki je pri nizjih globinah 3­5-krat daljsa od globine vode, pri ve jih globinah pa 2­3-krat daljsa od globine vode. Sidrna vrv naj bo dolga tudi zato, da ublazi sunke olna ob mo nem vetru in valovih.

3­5-krat

2­3-krat

Da sidro bolje drzi, obi ajno pritrdimo med sidro in sidrno vrv se kos verige (dolgo naj bo vsaj za dolzino olna). Ve ji olni in ladje uporabljajo za sidranje samo verigo. Sidranje z dvema sidroma ez premec ni priporo ljivo, saj se ob spremembi vetra sidrni vrvi radi zapleteta med seboj. Bolje je, da sidri (najprej tezje, potem lazje) zaporedno vezemo na eno sidrno vrv. Po moznosti ju spojimo z verigo, ki pa naj bo vsaj nekoliko daljsa od globine vode na mestu sidranja (zaradi lazjega spus anja in dvigovanja). Privez na sidru je vedno nezanesljiv, etudi sidramo z ve sidri. Nikoli ne sidramo na plovnih poteh, koridorjih, kanalih ali na mestih, kjer je sidranje prepovedano (podvodni kabel, rezervat itd.). V pristanis ih in v blizini drugih plovil pazimo, da svojega sidra ne vrzemo ez druge sidrne vrvi.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

41

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

SIDRA Sidro mora imeti dolo eno obliko in potrebno tezo (glede na velikost olna). Velja pravilo, da naj ima sidro 1,5 do 2 kg teze na dolzinski meter olna.

Admiralsko sidro je najstarejse od sodobnih sider in osnova za izpeljavo ve ine sodobnejsih sider. Zaradi svoje teze se dobro vkoplje in drzi tudi tam, kjer druga sidra ne drzijo (kamnito dno, dno, na debelo poras eno s travo), v mivki lahko orje. Prav zaradi teze in oblike ga na olnih uporabljajo redkeje, saj je dokaj nerodno za spus anje, dviganje in shranjevanje.

Sidro danforth je zelo razsirjeno patentno (zglobno) sidro. Namesto krakov ima dve siroki priostreni lopati, ki se dobro vkopljeta v vse vrste dna (posebno mivko in blato). Temu sidru je podobno sidro britany.

Hallovo sidro ima ozje in debelejse lopate, njegova teza pa je bistveno ve ja. Prav zaradi tega se dobro vkoplje in drzi na vsakem dnu. Uporabljajo ga predvsem velike ladje.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

42

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pluzno (C.Q.R.) sidro sodi prav tako med patentna sidra in je eno najprimernejsih kot glavno sidro na ve jih olnih. Ima samo eno dvojno, priostreno lopato v obliki pluga, s katero se vkoplje v dno. Primerno je za blato, mivko in prod.

Sidro bruce je zelo razsirjeno, saj ga je z enakim u inkom mo uporabljati tako na majhnih olnih kakor na velikih. Potrebna teza je manjsa kakor pri drugih sidrih, trojno razcepljena lopata pa omogo a, da se iz vsakega polozaj ob potegu sidrne vrvi spiralasto zarije v dno. Ni primeren za sidranje na dnu, poras enem s travo.

Kotva je starinsko sidro s stirimi kraki. Uporablja se za kratkotrajno sidranje. Za daljsa sidranja in slabo vreme ni primerna. Zaradi svoje oblike zavzema veliko prostora, zato se raje uporablja zlozljiva kotva (deznik).

Ma ek je pravzaprav kotva brez lopat doma e izdelave, primeren le za manjse olne.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

43

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

PRISTAJANJE Je manever, s katerim pripeljemo oln do obale (marine, pristanis a, pomola), kjer ga privezemo. Lahko ga razdelimo v tri faze: priblizevanje obali oz. vplovitev, samo pristajanje in privez. Ob obalo pristajamo bo no, s krmo ali premcem glede na razpolozljivi prostor, vremenske razmere ali dejavnost, vendar pri tem vedno mislimo na im lazji manever izplovitve.

V pristanis ih in marinah je dolo en red, kje, kako, kdaj in za koliko asa lahko pristanemo oz. se privezemo ob obalo. Zato mesto pristajanja predhodno informativno pregledamo na navti ni karti in v knjigi pristanis . Pred samim vplutjem pa pripravimo vse za pristajanje in privezovanje: pospravimo vse stvari, ki ne sluzijo samemu manevru, pripravimo vrvi za privezovanje, pri jadrnicah spustimo in zvijemo jadra (manevriranje in plovba z jadri v koridorjih, kanalih, pristanis ih in marinah nista dovoljena), spustimo bokobrane glede na visino pomola in postopoma zmanjsujemo hitrost. Nikakor ne smemo ovirati prometa pred pristanis em ali v njem. Prednost imajo plovila, ki plujejo iz pristanis a. Za varnost olna v pristanis u je odgovorna oseba, ki upravlja z njim. Pristajanje z bokom: po asi in pod im manjsim kotom (skoraj vzporedno, e je mogo e) zavozimo vzvratno in pristanemo. Manever prilagodimo smeri vrtenja propelerja oz. zanosa krme glede na bok pristajanja. Najprej se privezemo s prem no vrvjo, nato s krmno in se z njo pritegnemo k obali. e pri tem piha veter z obale, pove amo hitrost olna in kot pristajanja. Pri zelo mo nem vetru si pomagamo s protiprem no vrvjo. Pristajanje s krmo: po asi vozimo vzporedno z obalo, v visini priveza obrnemo oln s krmo "pravokotno" na obalo (kot je odvisen od smeri vrtenja vijaka, manevrskih sposobnosti olna, smeri in mo i vetra) in zavozimo vzvratno. Pri tem spustimo ez premec sidro ali se s premcem privezemo na plovko, mrtvi vez ali na stebra za privezovanje. Krmo privezemo na obalo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

44

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pristajanje s privezom na plovko (bojo): plovki se priblizamo iz zavetrne strani oz. v smeri vodnega toka in se privezemo. Vrv naj ne bo prekratka. Z malo ve pazljivosti se ji lahko priblizamo tudi z vetrom v krmo, se privezemo, veter pa nas bo obrnil za 180°. Pri pristajanju s plovilom, ki ima en sam vijak, opazimo, da ta pri vzvratni voznji precej mo no potiska krmo na eno stran (tako jo npr. potisne desni vijak na levo). To je lahko neprijetno, e pristajamo z desnim bokom, ker se pri ustavljanju krma oddaljuje od pomola, namesto da bi se mu priblizala. Pa tudi pri voznji naprej se oln (ladja) z enim vijakom laze obra a v smer, nasprotno od vrtenja propelerja. e ima oln dva vijaka, tega zanosa ni. Lahko ga obrnemo na manjsem prostoru. Pri voznji naprej se praviloma oba vrtita proti zunanji strani.

PRIVEZOVANJE Privezovanje je obi ajno zaklju ni del manevra pristajanja. oln vezemo na raznovrstne bitve, stebre, obro e, skale, plovke ... Privez je lahko bo en, etverovezen, na plovko ali sidranje: Bo ni privez: zahteva navpi no obalo, dovolj vrvi za privezovanje, primerne odbojnike (bokobrane) in dovolj globoko vodo. Ni priporo ljiv za daljse bivanje, ker ni primeren za velike bibavice, valovito morje in mo an veter. Pri bo nem privezu lahko po potrebi uporabimo vse kombinacije vrvi in privezovanja: prednjo prem no vrv, bo no prem no vrv, protiprem no in protikrmno vrv, krmno vrv, privez na plovko, sidranje. etverovez: zaradi enostavnejsega in hitrejsega izplutja ter lazjega dostopa na obalo se obi ajno privezemo s krmo na obalo, s premcem pa na plovko, sidro, mrtvi vez, steber ali nasprotno obalo. etverovez je primeren skoraj za vsako obalo, plitvo morje, bibavice ali slabo vreme, saj lahko oln po potrebi pritegujemo ali popus amo na premcu ali krmi. Privez na plovko: je vedno varnejsi od sidranja. Privezemo se s premcem. Vrv mora biti primerno dolga. Za privezovanje uporabljamo za to dolo ene vozle. Poleg obveznih vrvi primerne dolzine za privezovanje imamo na olnu tudi rezervne vrvi za oja anje priveza. Vrvi naj ne bodo predolge. oln pritegujemo k obali s olna, nikoli z obale. Vrv privezemo na olnu; na obali naredimo navadno samo zanko okoli bitve, stebra ali skozi obro . Tako si olajsamo odvezovanje pri izplutju. Kadar je na bitvo, ki jo zelimo uporabiti, privezan ze kak drug oln, povle emo naso zanko od spodaj skozi njegovo in preko bitve. Na ta na in se lahko vsaka vrv brez tezav sname z bitve ne glede na vrstni red izplutja.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

45

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

IZPLUTJE Izplutje si lahko mo no olajsamo, e upostevamo nasvete in dejavnike, opisane v prejsnjih poglavjih. Navadno je izplutje enostavnejse od pristajanja, vendar ga kljub temu ne gre podcenjevati. Pri vetru v bok, mo nem vodnem toku ali gostem prometu lahko hitro pride do nesre e. Ena od pogostih nezgod nepazljivosti in neizkusenosti je zaplet s krmilom ali kobilico v sidrne vrvi sosednjih olnov, mrtvega priveza ali plovke. Se bolj neprijetno pa je, e se vrv zatakne in navije na propeler.

POZAR NA OLNU Najpogostejsi vzroki pozara so: priziganje vzigalic, kajenje, spajkanje in varjenje, zare i oz. pregreti predmeti (izpusna cev) ter iskre (elektri ne, pri mehanskem udaru kovine ob kovino, preizkusu sve ke na motorju, pri stati ni elektriki ipd.) v blizini vnetljivih in eksplozivnih snovi (bencin, nafta, plin). Pri rpanju goriva, posebno bencina, se moramo drzati naslednjih pravil: · gorivo (bencin) rpamo pri dnevni svetlobi ali na dobro osvetljenem mestu; oln varno privezemo ob pomol · ugasnemo motor in izklju imo elektriko oz. vse, kar bi lahko povzro ilo iskro · ugasnemo vse odprte ognje (stedilnik, pe ico, plinsko lu ali petrolejko ...) · pod nobenim pogojem ne kadimo, ne prizigamo vzigalice ali vzigalnika · zapremo vse palubne odprtine in prostore v podpalubje (okna, vrata, lopute) · pri roki imamo protipozarni aparat · rezervoarja za gorivo ne napolnimo do vrha · posode z rezervnim gorivom hranimo na palubi ali jih obesimo trdno privezane na zunanjo stran krmne ograje, v primeru pozara jih spustimo v morje · pazimo, da se gorivo ne razliva po palubi ali celo v podpalubje, v primeru izlitja gorivo takoj po istimo · zlivanje goriva ez krov v morje je kaznivo · po rpanju goriva odpremo vsa vrata, okna in lopute ter oln prezra imo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

46

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Pri olnih z zunanjim motorjem moramo misliti tudi na druge varnostne ukrepe: · nikoli ne polnimo rezervoarja z bencinom, e je motor vro (pri motorjih, ki imajo rezervoar na ohisju) · prenosni rezervoar za bencin polnimo na palubi ali pomolu in ga takoj zapremo s pokrov kom · pregledati moramo vse stike na rezervoarju, dovodni cevi in motorju, da ne bi pus ali oz. bili mokri od bencina · ko zaustavimo motor, se prepri amo, ali smo zaprli dotok goriva in zra ni ventil na rezervoarju. RAVNANJE V PRIMERU POZARA Opravimo dolo ene manevre oziroma dela in se lotimo gasenja pozara. · takoj ustavimo motor, zapremo dotok goriva, izklju imo elektriko in odstranimo vse vnetljive snovi · zapremo dovod zraka, tako da zapremo vse odprtine razen tistih, ki so potrebne za gasenje in resevanje · oln obrnemo tako, da je ogenj v zavetrju · ogenj poskusamo zadusiti z mokrimi odejami · gasimo z vodo ali ro nimi protipozarnimi aparati (pena, prah, CO2), · e pozara ne moremo pogasiti, oln potopimo (po moznosti na plitvini) Pozar na olnu v pristanis u pomeni potencialno nevarnost za druga plovila v blizini, zato ga je moramo kar najhitreje odvle i na odprto morje ali do praznega pomola, kjer ga poskusamo pogasiti. Drugemu olnu pomagamo, e imamo dovolj sredstev za gasenje. olnu se priblizamo iz privetrja. e ne moremo pomagati pri samem gasenju, resujemo ljudi, posiljamo signale pomo i ali pomagamo z vle enjem olna. VDOR VODE Voda lahko vdre v oln zaradi poskodbe trupa zaradi nasedenja, tr enja z drugim plovilom ali plavajo im predmetom, udarca ob balo ali podvodno er, zaradi nagibanja pri nepravilno vkrcanem oz. prekomernem tovoru ali zaradi valov, ki se zlivajo ez rob olna ali skozi palubne odprtine v notranjost. Ob vdoru vode moramo najprej oble i resilne jopi e, nato preveriti, kje voda vdira in prepre iti njeno nadaljnje vdiranje. Pri poskodbi trupa poskusamo zamasiti nastalo odprtino z notranje strani z odejo, ponjavo, blazino ali im podobnim. Vdor vode lahko zaustavimo tudi z jadrom ali ponjavo, ki jo z zunanje strani olna namestimo na nastalo odprtino. Ko smo vsaj za silo prepre ili vdor vode, za nemo vodo, ki je v olnu, prazniti z vedri, ro nimi ali motornimi rpalkami. oln usmerimo proti obali, kjer ga nasedemo, ali proti pristanis u, ki ima navoz ali dvigalo. NASEDENJE OLNA e oln nasede, zaradi visje sile ali nase nepazljivosti, takoj ustavimo motor oz. spustimo jadra in ugotovimo morebitne poskodbe. e smo nasedli v asu oseke, je obi ajno dovolj, da po akamo na plimo in oln se bo sam osvobodil. Pri nasedenju ob plimi pa takoj za nemo z resevanjem.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

47

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Resujemo na ve na inov: ­ Z nagibanjem olna: vse osebe in tezji tovor na olnu premestimo na eno stran (premec, krmo ali bok) ter skusamo izpluti z motorjem. Pri jadrnici pritrdimo vrv na vrh jambora in jo vle emo s olnom. Tako poskusamo jadrnico im bolj nagniti in jo s tem resiti. ­ S pomo jo drugega olna, ki nas izvle e. RESEVANJE OSEBE IZ VODE Vsak lan posadke oz. potnik je dolzan upostevati vse varnostne ukrepe, ki prepre ujejo padec v morje. Voditelj olna je moralno in fizi no odgovoren za oln in posadko kot celoto. Posebno skrb na morju je treba posvetiti otrokom, starejsim osebam in osebam, ki se bojijo morja ali ne znajo plavati. Manever resevanja moramo opraviti im hitreje. Oseba, ki je opazila padec loveka v morje, mu takoj vrze resilni pas ali kak drug plavajo i predmet in pri tem vpije: " lovek v morju!" Ob padcu loveka v morje takoj obrnemo krmo pro od njega, opravimo potrebni manever (glede na smer vetra oz. valov) in previdno zaplujemo proti njemu iz zavetrne strani, da nas veter in valovi ne bi zanesli nanj. Paziti moramo, da se mu ne priblizamo s krmo, ker bi ga lahko poskodovali z vijakom. S olna mu vrzemo vrv, da se prime zanjo, in ga potegnemo na krov. e je tako poskodovan, da si sam ne more pomagati, mu prisko imo na pomo . Preden sko i resevalec v vodo, naj si zaveze vrv okoli pasu, drugi konec pa na oln.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

48

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

V. OSNOVE METEOROLOGIJE

Za pomors aka so izredno pomembne vremenske razmere. Nauk o vremenu je meteorologija. Vreme dolo i skupek meteoroloskih elementov (atmosferski tlak, temperatura, vlaga, oblaki, padavine, megla in veter) v dolo enem trenutku, klima pa je povpre no oz. zna ilno vreme dolo enega obmo ja v daljsem asovnem obdobju. VLAGA, MEGLA, OBLAKI, PADAVINE Poleg razli nih plinov in prasnih delcev vsebuje zrak tudi vodno paro. Koli ino vodne pare v zraku pri dolo eni temperaturi imenujemo relativna vlaga. Vodna para prihaja v zrak, ker voda na zemlji zaradi segrevanja izpareva. Ko je nasi enost zraka dosezena, se pri ne vodna para deloma izlo ati ­ kondenzitati. e se vodna para spremeni v kapljice, nastanejo v atmosferi vidni pojavi: megla in oblaki. Oblaki so torej sestavljeni iz vodnih kapljic ali ledenih kristalov ali kombinacije obojega hkrati. Ko se vodne kapljice ali kristali dovolj pove ajo, padejo na zemljo kot padavine v obliki dezja, snega ali to e. TEMPERATURA, ZRA NI TLAK, IZOBARNO POLJE Sonce nam s svojim zar enjem daje osnovno energijo, ki je potrebna za vremenske pojave. Son ni zarki pri svojem potovanju skozi atmosfero skoraj ni ne segrejejo zraka, segrevajo pa zemeljsko povrsino. Zrak se s pomo jo konvekcije ogreje in se pri ne dvigovati. Zaradi dviganja se zra ni tlak (to je teza zraka na zemljo) zmanjsa. Dviganje traja tako dolgo, dokler je dvigajo i se zrak toplejsi od okolnega zraka. Ko pa se zrak na drugem podro ju spusti, tam pove a zra ni tlak. Zra ni tlak je torej na raznih podro jih Zemlje razli en. Merimo ga v hektopascalih (hPa), milibarih (mb) ali milimetrih Hg. Zra ni tlak 1013 hPa (760 mm Hg) na morski povrsini pri temperaturi 15° C na geografski sirini 45° imenujemo normalni zra ni tlak. Zrak se giblje z obmo ij z visokim zra nim tlakom na obmo ja z nizkim. Toda hitrost in smer vetra nista odvisni samo od razlik v tlaku, temve tudi od trenja med zrakom in zemeljskim povrsjem ter od sile, ki je posledica zemeljske rotacije. Ta sila pa odklanja smer vetra v desno na severni polobli oz. na levo na juzni. Vetru dolo imo smer (iz katere piha), hitrost in jakost (mo ). Hitrost je lahko podana v m/s, Km/h ali vozlih (Kn/vz). Mo pa merimo v boforih (Bf). VALOVI S trenjem ob morsko povrsino povzro i veter krozno gibanje vodnih delcev ­ valovanje. Povrsina morja se najprej nakodra, s krepitvijo vetra majhni valovi postajajo ve ji, dokler ne dosezejo velikosti, ki ustreza mo vetra. Z njihovo visino raste tudi njihova dolzina. Razmerje med visino in dolzino vala je obi ajno 1 : 30. Razmerje je najmanjse, ko veter za ne pihati, in najve je, ko veter preneha. Velikost vala je odvisna od mo i vetra, trajanja in dolzine poti, ki jo naredi veter po morski povrsini. Da bi valovi obdrzali svojo visino in dolzino, potrebujejo tudi primerno globino vode, ki pa mora biti vsaj malo ve ja od polovice dolzine vala. Pri globini polovi ne dolzine se visina vala pove a, dolzina pa skrajsa. im manjsa je globina, izraziteje opazamo to razliko: valovi so vse visji in krajsi, prehitevajo drug drugega, dva, trije se spojijo v enega, za enjajo se lomiti in rusiti.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

49

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MORSKI TOKOVI Morske tokove delimo glede na na in njihovega nastanka: · Gradientni morski tokovi nastanejo zaradi razli ne gostote ali temperature raznih morskih voda ali zaradi visinske razlike vodnih povrsin. Tako gradientne tokove povzro ajo izlivi rek, sprememba zra nega tlaka; v Sredozemlje priteka gradientni tok iz Atlantika skozi Gibraltarsko ozino, ker je nivo Sredozemskega morja zaradi velikega izhlapevanja nizji kot v Atlantskem oceanu. Odcep tega toka je osnova morskih tokov v Jadranu. · Plimni tokovi nastanejo zaradi dviganja in spus anja morske vode. Najmo nejsi so na polovici asa med nastopoma morskih men. Posebno mo ni so v kanalih in ozinah. · Tokovi vetra nastanejo zaradi vpliva vetra na povrsino morja. V Jadranu obstaja redni stalni gradientni tok, ki prihaja skozi Otrantska vrata. Te e ob vzhodni obali do severnega dela in se ob zahodni vra a na jug ter zopet skozi Otrantska vrata v Sredozemlje. Sirina tega toka je ob vzhodni obali 20­ 30 Nm, ob zahodni obali pa le 6­ 10 Nm. Hitrost na vzhodni je 0,3­ 0,8 Kn, na zahodni pa 0,5­ 1,0 Kn. Poleti je hitrost ve ja kot pozimi. CIKLON Ciklon je predel, kjer je zra ni tlak nizji od 1013 hps (760 mm Hg). Nastane ob vetrovnih preprekah, ki jih povzro ajo predvsem jeziki hladnega zraka, ki vdirajo v obmo ja zahodnih vetrov, zato nastopi na vzhodni strani jezika hladnega zraka obmo je nizjega zra nega tlaka, h kateremu za ne pritekati zrak iz okolice, in tako se ustvari vrtinec ali ciklon. Vreme v ciklonu je zelo pestro zaradi vetrovnosti, obla nosti, padavin ter mo nih bari nih in temperaturnih sprememb. ANTICIKLON Bari ne tvorbe, ki imajo v nekem smislu nasprotno zgradbo kot cikloni, imenujemo anticikloni ali obmo ja visokega zra nega tlaka. Medtem ko so cikloni glede na polje zra nega tlaka ogromni lijaki z najnizjim zra nim tlakom v sredini in z delno pravilno obliko koncentri nih izobar, imajo nasprotno anticikloni izobare z najvisjim zra nim tlakom priblizno v sredini, zra ni tlak se torej polagoma znizuje od sredis a proti robovom. Zrak se v anticiklonu giblje v smeri urinega kazalca. Zaradi nakopi enega zraka v osrednjem delu anticiklona prihaja v njem do ugrezanja oz. sesedanja zraka. Tako se zrak na tem obmo ju stiska, segreva in obla nost izginja. Zato pravimo, da so anticikloni v glavnem nosilci lepega, pretezno jasnega vremena.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

50

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VETROVI NA JADRANU

· Tramontana je obi ajno prehoden veter. Nastane ob ciklonu v Alpah ali po koncu slabega vremena, ko se veter obra a iz SW v NE. Je pretezno zimski veter in obi ajno piha z mo jo 4 Bf. · Burin je priobalni (do 20 Nm od obale) no ni veter, ki se pojavi ob ustaljenem vremenu zaradi mo nejsega no nega ohlajanja kopna glede na morje. Pihati pri ne po son nem zahodu in obi ajno preneha pred son nim vzhodom (obratno kot maestral). · Burja je sunkovit veter s kopnega, razmeroma hladen in suh, ki lahko doseze orkansko jakost. Na njegovo mo in v asih tudi smer zelo vpliva oblika obale. Za gorskimi verigami ob obali se zbira hladen zrak, ki se zaradi svoje teze kot slap v sunkih spus a proti morju. Oblika obale ima odlo ilen vpliv na smer in jakost burje. Burja piha vse leto, vendar je najmo nejsa in najpogostejsa v zimskem asu. Najmo neje piha zjutraj. Poleti se burja pojavi po prehodu hladne fronte in je torej pogosto znanilec lepega vremena ­ anticiklonska ali svetla burja. Najavi se z oblakom, ki se pojavi nad vrhovi gorskega grebena ob obali (npr. nad Nanosom). Tak oblak lahko zakrije ves greben ali pa ostaja nad vrhovi. Ko ti oblaki izginejo, burja obi ajno preneha. Ciklonska ali temna burja prinasa slabo vreme s padavinami, piha bolj enakomerno in nastane, kadar je jedro ciklona juzno od nas. · Levant je prehoden, vlazen veter zimskih mesecev. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo. Piha predvsem v severnem Jadranu. · Jugo je ciklonski veter, topel in vlazen, ki enakomerno, brez mo nih sunkov, piha vzdolz jadranske obale. Obi ajno nastane po brezveterju in se postopoma krepi, svojo pravo mo doseze v 2 do 3 dneh. Pojavlja se, kadar je visok zra ni tlak nad Afriko in nizek nad srednjo Evropo. Pozimi doseze viharno mo do 8 Bf, najve krat traja 6­ 9 dni, s presledki pa lahko tudi 3 tedne. Naznanja poslabsanje vremena. Ker piha pred prihodom fronte, se ob njenem prehodu pogosto pojavljajo padavine in tudi nevihte z mo nimi sunki vetra. Po prehodu fronte se jugo lahko nenadoma obrne v mo no burjo ali v mo an jugozahodnik.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

51

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

· Ostro je prehoden in kratkotrajen veter. V poletnem asu piha le nekaj ur. · Lebi nastane, kadar se ciklon, ki je povzro il jugo, za ne odmikati s severnega Jadrana proti E ali NE. Jugo se obrne v desno v jugozahodnik. Poleti je ta obrat navadno zelo hiter, s zna ilnostmi kratkotrajnega neurja. Izrazito mo an je pozimi, prinasa padavine, slabo vidljivost in ustvarja visoke in nevarne valove. Obi ajno piha 1­2 dni. Predznak lebi a je obi ajno izjemno visoka plima. · Ponent je kratkotrajen veter, ki piha vse leto. · Maestral je veter lepega vremena. Je dnevni veter, piha zaradi temperaturne razlike med mo no segretim kopnim in hladnejsim morjem. Poleti pri ne pihati med 9. in 10. uro. Jakost mu od prvih lahkih sapic naras a nekako do 14. ure, nato za ne popus ati in do zatona sonca popolnoma preneha. Najmo nejsi je tedaj, kadar se slabo vreme ni kon alo z burjo, temve z brezveterjem. e piha ve dni zapored, njegova mo nekoliko upade. e maestral ne zapiha ali preneha ve ur pred son nim zahodom, je to ze eno od znamenj za spremembo vremena, obi ajno kaze na poslabsanje. · Poletne nevihte (neverini, nevere) so zelo mo ne, nevarne, a kratkotrajne. Spoznamo jih po tem, da se pri lepem vremenu brez vetra za nejo kopi iti na zahodu rni kopasti oblaki. Ko se ti oblaki dvignejo na 45° horizonta, ob utimo prvi udarec vetra, takrat pa moramo biti ze v varnem zato is u. Obi ajno nastanejo v popoldanskem asu. VREMENSKA NAPOVED Zelo pomembno je, da na morju redno spremljamo vremenske napovedi za pomors ake, ki jih oddajajo ob dolo enih urah radijske postaje na srednjih (AM), UKV (FM) valovih in VHF kanalih. Predvsem moramo biti pozorni na opozorila, ki napovedujejo nevihte in poslabsanje vremena. Kljub temu pa si z opazovanjem lokalnih vremenskih pojavov izdelamo se svojo vremensko napoved. V nasih krajih prihaja prakti no slabo vreme vedno od zahoda. Zahodno obzorje nam tako kaze vreme, ki bo prislo k nam.

Znaki, ki kazejo na poslabsanje vremena: ­ mo an veter zjutraj ob lepem vremenu krepitev juga zve er najavlja padavine e maestral ne piha ali e piha se po son nem zahodu mavrica ali rde e nebo zjutraj e burja ob lepem vremenu za ne spreminjati smer na E ali SE kolobar okoli sonca ali lune (halo obroba) najavlja padavine oz. veter bledo rumenkasto sonce pred zahodom bliskanje na zahodnem obzorju je predznak poletne nevihte glasovi se jasno slisijo tudi z ve jih razdalj barometer pada.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

52

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Znaki, ki kazejo na izboljsanje vremena: ­ veter po dezju rde son ni zaton, zra ni pritisk postopno raste pri obla nem nebu se jasni na zahodnem horizontu.

BEAUFORTOVA LESTVICA Lestvica za veter je od 0 do 12 Bf (bofortov). Lestvica za morje je od 0 do 9 Bf (bofortov). Morje 0 ­ mirno (visina vala 0,0 m) veter 0 do 1 (od 0 m/s do 1,5 m/s). Mirno kot olje. Morje 1 ­ rebrasto (visina vala od 0,0 m do 0,1 m) veter 2 (do 3,3 m/s). Morje 2 ­ rahlo valovito (visina vala od 0,1 m do 0,5 m) veter 3 ( do 5,4 m/s). Morje 3 ­ umerjeno valovito (visina vala od 0,5 m do 1,2 m) veter 4 (do 7,9 m/s). Morje 4 ­ valovito (visina vala od 1,2 m do 2,5 m) veter 5 (do 10,7 m/s). Valovi se penijo. ....... Morje 9 ­ posebno visoko morje (visina vala nad 14 m) veter (do 37 m/s). Tezko opisati.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

53

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VI. OSNOVE MOTOROZNANSTVA

MOTORJI ZA POGON OLNOV Na olnih in jahtah se za pogon najve krat uporabljajo motorji z notranjim izgorevanjem. Izjemoma se uporabljajo elektromotorji (za jezera in nekatere reke, predvsem iz ekoloskih razlogov). Za pogon olnov uporabljamo razli ne vrste motorjev z notranjim izgorevanjem. Delimo jih na:

· izvenkrmne motorje

· stabilno vgrajene motorje

· kombinacijo obeh ­ Z-pogon. Izvenkrmni motorji se uporabljajo pretezno za pogon na manjsih plovilih. Razlogi za to so pomanjkanje prostora v olnu, enostavnost in ekonomi nost. Dobre lastnosti: so lahko dostopni za popravila, lahko jih snamemo s plovila, imajo dobre manevrske lastnosti, propeler lahko dvignemo. Slabe lastnosti: izpostavljeni so zunanjim vplivom. Ponavadi so to dvotaktni motorji. Stabilno vgrajene motorje uporabljajo ve inoma ve ja plovila, olni in jahte. Dobre lastnosti: pove ajo stabilnost, imajo miren tek, daljso zivljenjsko dobo, dopus ajo ve je mo i. Slabe lastnosti: zavzemajo prostor v olnu in za krmilo, dostop do raznih delov je omejen zaradi prostora, zahtevajo trdnejso konstrukcijo, imajo slabsi izkoristek zaradi nagnjene osi. V-gradnja olna izboljsa izkoristek. Ponavadi so to stiritaktni dizelski ali bencinski motorji. Motorji na Z-pogon so vgrajeni v trup plovila, prenosni in potisni mehanizem pa je izveden kot pri izvenkrmnem motorju. Tudi krmarjenje se opravlja z obra anjem noge motorja okoli njene navpi ne osi. Zdruzujejo vse dobre lastnosti izvenkrmnega in vgrajenega motorja. Teza motorja in noge precej pove a tezis e, zato za olnom nastaja zatega. Taksne motorje imajo ponavadi gliserji, ker se spridobivanjem hitrosti (glisiranjem) plovilo zravna.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

54

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM Glede na gorivo in na in vziga delimo motorje z notranjim izgorevanjem na bencinske (Otto) in dizelske. Pri motorjih dovajamo razli na goriva (bencin, nafto, plin) in zrak neposredno v notranjost valja. Tam izgorevajo in spros ajo toploto ter posledi no povisujejo tlak v valju. Povisani tlak pritiska na bat, ki preko ostalega mehanizma motorja opravlja mehansko delo. To delo (vrtenje motorja) pa preko propelerja uporabljamo za potisk plovila. Sistem Otto: mesanica goriva in zraka se v pravilnem razmerju pripravlja zunaj valja. Tako mesanico vsesava valj, kjer jo bat komprimira. Ob koncu kompresije vzgemo tako pripravljeno in komprimirano zmes z elektri no iskro (sve ico). Zaradi tega se v valju naglo povisa tlak (od pribl. 11 barov na 40­50 barov), ki potisne bat navzdol ter tako v tem delovnem gibu motorja opravlja delo. Sistema tega motorja ne smemo povsem poistovetiti s pojmom bencinski motor (kot se v praksi pogosto dogaja), saj se v teh motorjih uporabljajo lahko tudi druga goriva (benzen, alkohol in plinska goriva). Teko a goriva se v uplinja u razprsijo v fino meglo in se v valju zaradi povisane temperature uplinijo. Uplinja je naprava, ki poskrbi, da motor vsesa pravilno zmes zraka in bencina. Imajo ga vsi Otto motorji. Naprava za vbrizg goriva lahko nadomesti uplinja . Dizelski sistem: pri dizelskih motorjih vsesava valj samo zrak, kjer ga bat mo no komprimira, na pribl. 40­60 barov. Komprimirani zrak doseze v valju proti koncu kompresije visoko temperaturo (priblizno 700° C). V tej fazi se vbrizga v valj fino razprseno gorivo (nafta) z napravo za vbrizg goriva, ki se v trenutku vzge in povzro i povisanje tlaka v valju na pribl. 100 barov. Ta tlak potisne bat navzdol in tako opravi mehansko delo. Motorje z notranjim izgorevanjem delimo na dvotaktne in stiritaktne. STIRITAKTNI MOTORJI Ze ime samo pove, da so to motorji, kjer se posamezni ciklus delovanja zaokrozi v stirih taktih. I. II. III. IV.

1. V prvem ­ sesalnem taktu se giblje bat z zgornje mrtve lege pri odprtem sesalnem in zaprtem izpusnem ventilu v spodnjo mrtvo lego. V valju se pojavi podtlak, zaradi esar vstopa vanj zmes zraka in goriva pri Otto motorjih oz. samo zrak pri dizelskih. 2. V drugem ­ kompresijskem taktu se bat giblje s spodnje lege v zgornjo mrtvo lego pri obeh zaprtih ventilih in komprimira zmes zraka in goriva pri Otto motorjih oz. isti zrak pri dizelskih.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

55

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

3. V tretjem ­ delovnem taktu se, ko je bat v zgornji mrtvi legi, vzge zmes z iskro pri Otto motorjih oz. vbrizgamo v valj gorivo pri dizelskih. Vzig porine bat navzdol. 4. V etrtem ­ izpusnem taktu se pri pomikanju bata navzdol odpre izpusni ventil, bat iztisne izgorele pline iz valja. Ponovi se novi ciklus. DVOTAKTNI BENCINSKI (OTTO) MOTORJI Za razliko od stiritaktnih motorjev dvotaktni niso opremljeni z ventili. Delovni ciklus se opravi le v dveh taktih, to je v kompresijskem in delovnem. Pri njih se zmes goriva in zraka tla i v valj skozi odprtine za izpiranje, zgoreli plini pa se iztiskajo skozi izpusne odprtine. Vstop zmesi oz. zraka ter izpiranje valja in iztiskanje zgorelih plinov poteka v asu, ko so odprti kanali med obema taktoma. V primerjavi s stiritaktnimi motorji imajo dvotaktni: · ve jo mo pri enaki velikosti · enostavnejsi mehanizem. RO I NA GRED Pretvarja premo rtno gibanje batov v krozno gibanje. Ko dvotaktni motor opravi delovni takt, se ro i na gred obrne enkrat. Ko stiritaktni motor opravi delovni takt, pa se ro i na gred obrne dvakrat. MENJALNIKI, PROPULZORJI SKLOPKE, REDUKTORJI, PROTITLA NI LEZAJI IN

Da bi mo motorja koristno izrabili za potiskanje plovila, potrebujemo se primeren prenosni mehanizem, sestavljen iz menjalnika (omogo a tek v prazno in voznjo naprej in nazaj), sklopke, reduktorja (motor deluje z visjimi obrati, kot se prenasajo na propeler), protitla nega lezaja (prevzema nase aksialni potisk gredi, ko se pri ne propeler obra ati in potiskati plovilo) in propulzorja. Pravilna izbira propelerja je izredno pomembna za optimalni izkoristek mo i in obratov motorja in s tem hitrost plovila. Propeler izberemo glede na mo in obrate motorja in zna ilnosti in dimenzije plovila. Najve krat nam zna ilnosti propelerja (premer, korak, povrsina in stevilo lopatic) najbolj natan no dolo i proizvajalec motorja, ki ima za isti motor pripravljenih ve vrst propelerjev ­ odvisno od plovila, ki mu je motor namenjen. Pri motorjih, ki so prirejeni za plovila, postavljamo protitla ni lezaj pred reduktor, sklopko in motor. Pri izvenkrmnih motorjih in motorjih Z-izvedbe so sklopka, menjalnik, reduktor in protitla ni lezaj ze vgrajeni. Jet pogon ­ motor poganja vodno rpalko, ki sesa vodo in jo potiska pod pritiskom skozi sobo na krmi. Ta na in pogona je relativno neekonomi en (izkoristek pribl. 60 % energije), je pa prakti en za plovila, ki plovejo v plitkih vodah, in za druge posebne namene (vodne skuterje, resevalne olne idr., predvsem iz varnostnih razlogov).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

56

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

HLADILNI SISTEMI MOTORJEV Med delovanjem motorja z notranjim izgorevanjem se v zgorevalnem prostoru razvijejo visoke temperature. Zaradi teh bi lahko prislo do okvar (zaribanja) bata in valjaste puse, pokanja ohisja motorja itd., zato imajo vsi motorji predvideno hlajenje teh delov. Hladimo predvsem valjaste stene in glavo motorja in posredno bat. To so termi no najbolj izpostavljeni deli motorja, saj se v delovnem taktu zgorevanja razvije temperatura pribl. 2.000°C. Obstajata dva osnovna sistema hlajenja ­ zra no in vodno. Zra no hlajenje se uporablja pri manjsih motorjih ­ najpogosteje izvenkrmnih (manj pri stabilnih in ve jih izvenkrmnih motorjih). Valj in glava sta opremljena z lamelastimi rebri, kar pove uje hladilne povrsine in s tem pospesuje odvajanje toplote. Da pa bi to odvajanje se izboljsali, so nekateri motorji opremljeni z ventilatorjem, ki usmerja gibanje zraka okoli valja in glave motorja. Vodno hlajenje se uporablja pri motorjih ve jih mo i (tako vgrajenih kot izvenkrmnih), pri katerih je tudi konstrukcija druga na. Blok in glava motorja imata dvojne stene, vmes pa se te e voda, ki jo skozi hladilni prostor potiska vodna rpalka. Navadno se hladi tudi izpusni kolektor oz. ves izpusni sistem. Motorji ve jih mo i imajo vedno predvideno tudi hlajenje podmazovalnega olja, ki poteka v posebnem hladilniku olja. Pri vodnem hlajenju lo imo se odprti in zaprti sistem hlajenja. Pri odprtem sistemu rpalka rpa vodo iz okolice, jo potiska skozi hladilni prostor motorja in skozi izstopno ali izpusno cev nazaj v okolico. Pri zaprtem sistemu hladimo motor s hladilno teko ino, to pa v posebnem hladilniku hladimo z vodo, ki jo rpamo iz okolice in se izteka skozi izpusno cev spet nazaj v okolico. Zaprt sistem hlajenja je sicer drazja izvedba, vendar ima zato nekatere prednosti: - delovna temperatura motorja je lahko visja, kar izboljsuje toplotni izkoristek - v hladilnem prostoru se ne nabirata vodni kamen in sol (uporabljamo lahko destilirano vodo ali kaksno drugo hladilno sredstvo) - sten hladilnega prostora ne uni uje agresivna morska voda (ki deluje kot elektrolit). MAZANJE MOTORJEV Pri manjsih dvotaktnih Otto motorjih izkoris amo princip delovanja tudi za mazanje motorja. Gorivu dodajamo olje, ki na poti v zgorevalni prostor maze ves karterski mehanizem, stene valja, bat in batne obro ke, nato pa zgori skupaj s pogonsko zmesjo. Dovolj je, da pripravimo pravilno mesanico bencina in olja (l,2 ali 3 %), kot jo predpise proizvajalec motorja. V tem primeru smo lahko prepri ani, da se motor pravilno podmazuje. Ve ji odstotek olja v bencinu, kot ga predpise proizvajalec, motorju ne koristi. Prebogata mesanica zamasti sve ke (motor tezko vzge), izpusni plini so sivo obarvani zaradi nepopolnega izgorevanja zmesi (onesnazujemo okolje). Tla no mazanje. Drugi ve ji motorji, tako dizelski kot bencinski, se najve krat mazejo s posebno zobnisko rpalko. Ta rpa olje iz karterja, ki sluzi kot rezervoar, in ga tla i preko posebnih cev ic in izvrtin v samem mehanizmu na posamezna mazalna mesta. Pritisk olja v mazalnem sistemu se navadno giblje med 1­4 barov, odvisno od obremenitve oz. obratov motorja in temperature olja v sistemu.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

57

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Skrb za pravilno mazanje je eno najpomembnejsih opravil za varno in brezhibno delovanje motorja in zas ita pred njegovo pred asno obrabo ali blokado. Zato ne pozabimo: ­ redno kontrolirati koli ine olja v karterju ­ med delovanjem motorja kontrolirati tlak in temperaturo olja - menjavati olje in oljni filter po navodilih proizvajalca. KONTROLNI INSTRUMENTI Manjsi izvenkrmni motorji nimajo kontrolnih instrumentov. Te motorje kontroliramo med delovanjem po zvoku, po barvi izpusnih plinov, hlajenje pa pri izpusni odprtini vro e vode ( e je motor vodno hlajen). Izvenkrmni motorji, ki imajo izpust hladilne vode pod vodno gladino, imajo navadno kontrolo hlajenja urejeno tako, da manjsa koli ina hladilne vode odteka nad vodno gladino, kar omogo a vizualno kontrolo hlajenja. Motorji ve jih mo i so opremljeni z instrumenti za pravilno in varno delovanje. Mazanje motorja nadziramo: s kontrolno (alarmno) lu ko minimalne koli ine olja za mazanje, ki se prizge, ko tlak olja v sistemu pade pod dovoljeni minimum kontrola tlaka olja je lahko hkrati tudi zvo na, zvo ni alarm nas opozori, e spregledamo alarmne lu ke dodatna kontrola je mozna na manometru, ki nam kaze trenutni tlak olja v mazalnem sistemu.

Hlajenje motorja nadziramo: s kontrolno lu ko in/ali zvo nim alarmnim signalom maksimalne temperature hladilne vode, alarm se sprozi, ko temperatura hladilne vode preseze maksimalno dovoljeno - s termometrom, ki kaze trenutno temperaturo hladilnega prostora motorja. Pravilno mazanje kot hlajenje sta osnovna in najvaznejsa pogoja za pravilno delovanje motorja. Okvara na teh sistemih lahko pripelje do ve jih poskodb in celo neuporabnosti motorja, kar ogroza varnost plovila in ljudi. Polnjenje akumulatora nadziramo: s kontrolno lu ko, ki zasveti, kadar se akumulator slabo polni ali sploh ne polni, mozna je tudi kontrola z zvo nim alarmnim signalom z ampermetrom in voltmetrom, ki nam kazeta trenutno intenzivnost polnjenja. -

Okvara ali delna okvara polnjenja akumulatorja ne zahteva takojsnje intervencije za ustavitev motorja, marve moramo napako odpraviti im prej. V nasprotnem primeru lahko ostanemo brez elektri ne energije za zagon motorja, razsvetljavo ter delovanje drugih naprav in instrumentov.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

58

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

AKUMULATORJI Razen pri manjsih plovilih in analogno motorjih manjsih mo i, kjer se mehanska energija motorja z indukcijo pretvarja v elektri no (magnetni vzig), se za zagon motorja vedno uporablja elektri ni akumulator. To je v bistvu zbiralnik elektri ne energije v kemi ni obliki. Najbolj razsirjeni so tako imenovani svin eni akumulatorji. Ti so narejeni iz ebonitne (plasti ne) neprepustne posode, razdeljene v ve celic (navadno 6 celic, kar daje nominalno 12-voltno napetost). Vsaka celica je opremljena z elektrodama (svin ene plos e) in napolnjena z elektrolitom, to je mesanico destilirane vode in zveplene kisline v razmerju 10 : l. Pri polnjenju akumulatorja se spros a vodik, ki je eksploziven, zato se v blizini izogibamo uporabi odprtega ognja ali iskrenja.

Napetost akumulatorske celice je normalno 2 volta. Ob koncu polnjenja lahko doseze do 2,4 volta, ki pa ob praznjenju takoj pade na priblizno 2,15 V, nato pa se v daljsem asu praznjenja ustali pri 2 V napetosti. Praznjenje akumulatorja moramo prekiniti, ko napetost celice pade na 1,8 V. Zmogljivost akumulatorja je dolo ena s koli ino elektrine (amperska ura ­ Ah), ki jo akumulator lahko odda pri praznjenju. Ta je odvisna od stevila svin enih plos ter velikosti in kakovosti njihovih aktivnih povrsin. Poleg svin evih akumulatorjev poznamo tudi druge izvedbe, npr. alkalne akumulatorje (s kadmijevo in nikljevo elektrodo), ki so trajnejsi in lazji od "klasi nih" svin evih, zato pa tudi drazji. Na olnih in jahtah po potrebi names amo en akumulator ali ve manjsih ali ve jih zmogljivosti, odvisno od stevila in velikosti porabnikov. V odvisnosti od napetosti mreze plovila (12 ali 24 V) vezemo akumulatorje paralelno ali zaporedno (serijsko). Polnjenje akumulatorjev poteka preko alternatorja na motorju ali preko polnilca in zunanjega izvora elektri ne energije, son nih celic ali vetrne turbine itd. Vzdrzevanje pri vseh akumulatorjih z elektrolitom je enako, in sicer moramo paziti na naslednje: · da je v posameznih celicah dovolj elektrolita, da so plos e pokrite oz. prekrite v visini pribl. 15 mm · da so kontakti isti, priklju ki pa trdno priviti · da napetost celice ne pade pod 1,8 V, kar bi povzro ilo deformacijo plos in uni enje posameznih celic. Med uporabo voda izpareva iz elektrolita, zato jo nadomestimo z dolivanjem destilirane vode. Samo popolnoma zaprtih akumulatorjev ni treba vzdrzevati in jim ne dotakati destilirane vode.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

59

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VZIGALNA SVE ICA Pri Otto motorjih vzigamo pogonsko mesanico z elektri no iskro, ki presko i med elektrodama vzigalne sve ice. Privita je v glavi valja, tako da gledata elektrodi v izgorevalni prostor. Je zaklju ni del vzigalne naprave, ki sprejme visoko napetost in omogo i preskok iskre. Pri tem se vzge zmes bencina in zraka v izgorevalnem prostoru. Iskro povzro a tok visoke napetosti (pribl. 15.000­ 20.000 V), a majhne jakosti. Razdalja med elektrodama (0,6­ 0,7 mm) je zelo pomembna za mo no in zanesljivo iskro. Pri motorjih z majhno kompresijo je razdalja med elektrodama ve ja, iskra je zato daljsa in verjetnost vziga zmesi ve ja kot pri slabotni, kratki iskri. Mo no komprimirana zmes daje iskri ve jo upornost, zato za vzig zadostuje krajsa razdalja med elektrodama. Za brezhibno delovanje motorja je treba ob asno sve ice pregledati, jih o istiti in po potrebi zamenjati.

Merilo za izbiro sve ke je njena toplotna vrednost. e je premajhna, se sve ica pregreje (samovzig zmesi) in prezge, drobci izolatorja lahko padejo v valj in ga poskodujejo. Sve ica s previsoko toplotno vrednostjo pa sploh ne doseze svoje delovne temperature in se hitro zamaze. Sve ice lo imo tudi po dolzini navoja (dolgi in kratki). e vstavimo sve ico z dolgim navojem tam, kjer je predvidena sve ica s kratkim navojem, lahko poskodujemo bat motorja. PRIPRAVA IZVENKRMNEGA MOTORJA ZA ZAGON Motor pri vrstimo in ga zaklenemo. Pri motorju z vgrajenim rezervoarjem odpremo dovod goriva, pri motorjih z zunanjim rezervoarjem priklopimo cev za dovod goriva in s pomo jo ro ne rpalke, ki je vgrajena na cevi, tla imo gorivo, dokler ne ob utimo upora. Omogo iti moramo vstop zraka v rezervoar. ok, loputa zraka, mora biti zaprt. Ro ica menjalnika v nevtralnem polozaju. Potegnemo za vrvico. Ko motor ste e, odpremo ok, druga e se motor zaustavi zaradi prebogate zmesi bencina in zraka. Za zaustavitev pritisnemo na gumb stop.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

60

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

PRIPRAVA VGRAJENEGA MOTORJA ZA ZAGON Obrnemo glavno stikalo baterije iz zaprtega polozaja na odprti, ro ica plina je v nevtralnem polozaju, s klju em vzpostavimo kontakt in vzgemo motor. Za zaustavitev pritisnemo na gumb stop. Pri uporabi novega motorja se moramo ravnati po navodilih proizvajalca. NAPAKE e izvenkrmni motor ne vzge, pogledamo, ali je dovolj goriva v rezervoarju, ali to nemoteno te e do uplinja a, ali je iskra na sve ici in ali ta morda ni zapacana. e motor te e neenakomerno in izpus a takte, je to znak, da ne deluje ena od sve ic ali pa so poskodovani kabli (prebijajo). e motor ne deluje pri minimalnih obratih, je lahko slabo nastavljen minimum, lahko je zamasena soba v uplinja u ali pa je toplotna vrednost sve ke nepravilna. e ne moremo zagnati vgrajenega motorja, je lahko prazen akumulator ali ne deluje zaganjalnik ali pa gre za okvaro na elektri ni napeljavi. e motor pokasljuje, preden ugasne, je to znak za premalo goriva, umazan filter goriva, zamasen ali prekinjen dotok goriva, napako v uplinja u. e izvenkrmni motor pade v morje, ga im prej dvignemo iz morja in takoj speremo s sladko vodo. Elektri no napeljavo posusimo in posprejamo z WD 40 ter motor im prej spravimo v pogon. e izvenkrmni motor deluje, oln pa se ne premika, je najverjetneje zlomljen zati na propelerju, zato se propeler ne vrti. Motor ugasnemo in zamenjamo zati . Osnovno orodje in nadomestni deli, ki jih je priporo ljivo imeti na plovilu: manjse kladivo, ve vrst izvija ev, razli ne kles e, klju za sve ice, univerzalni klju , vzigalne sve ice, zati za propeler (izvenkrmni motorji), jermen (stabilni motorji), impeler vodne rpalke, cevi za gorivo, filter goriva. VARNOST

-

Varnostni ukrepi v asu polnjenja goriva: motor mora biti ugasnjen ne uporabljamo odprtega ognja pripravljen gasilni aparat zaprti vhodi v bivalne prostore prezra evati prostore motorja in rezervoarja.

vedeti moramo, kaksno gorivo bomo polnili

-

Pozar ­ prepre iti in ukrepati: - Paziti moramo, da je dno olna isto, da ne pretakamo goriva na olnu med plovbo, gorivo hranimo v atestiranih posodah, kontroliramo cevi goriva in elektri ne kable, vgradimo v strojni del protipozarne detektorje. im prej zapremo dovod goriva, prekinemo izvor elektri nega toka, zapremo dovod zraka. Teko a goriva ne smemo gasiti z vodo, ker bi s tem pozar samo razsirili. Uporabljamo gasilne aparate na prah ali CO2, pesek, namo ena prekrivala.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

61

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VII. IZVLE EK IZ PREDMETOV - IZPIT ZA VODITELJA OLNA

POMORSKI PREDPISI Obalno morje delimo na notranje morske vode in teritorialno morje. Temeljna rta teritorialnega morja deli notranje morske vode od teritorialnega morja. Poteka po obali, je rta srednjega nivoja nizkih nizjih vod ali ravna rta, ki zapira vhode v zalive, ustja rek in poteka po morju ter spaja najbolj izpostavljene rte ali otoke. Notranje morske vode so med obalo in temeljno rto teritorialnega morja. Teritorialno morje je siroko 12 NM: pri nas do dolo ene mejne rte, od temeljne rte proti odprtemu morju. Zunanja meja, rta teritorialnega morja je drzavna meja. Carinski pas obsega celotno obalno morje ter celotno ozemlje drzave. V teritorialnih vodah se prijavimo mejnim organom, v primeru, da se ustavimo. e opravljamo neskodljiv prehod, se nam ni potrebno prijaviti. V primeru, da vplujemo v notranje morske vode tuje drzave se moramo obvezno prijaviti v prvem pristanis u z mednarodnim prehodom. oln je plovni objekt do dolzine 24 m. Preglede olnov do 12 m opravlja Uprava RS za pomorstvo, nad 12 m pa pooblas ene klasifikacijske ustanove (Slovenski Lloyd ­ Croatia Register). Vsi olni nad 3 m morajo biti registrirani, tudi krajsi, e imajo motor z mo jo ve jo kot 3,7 KW oziroma 5 konjskih sil. Potnik je vsaka oseba na olnu, razen otrok starih manj kot eno leto, oseb zaposlenih na olnu v katerokoli lastnosti in druzinskih lanov posadke. Oziroma oseba, ki pla a karto. Za registracijo olna potrebujemo: potrdilo o lastnistvu olna potrdilo o lastnistvu motorja atest za oln in zavarovanje odgovornosti po tretji osebi Oprema olna do 5 m: sidro primerne teze z 20 m primerne vrvi 3 vrvi skupne dolzine 30 m 2 vesli in 3 rogovile (raslje, vilice, palci), ali drugi pomozni pogon vedro in korec ali ro na rpalka predpisane lu i in konkavno ogledalo e vle e smu arja Dodatna oprema za oln od 5m do 7m:10m ve vrvi za sidro in privez, pomozno pogonsko sredstvo (motor, jadra), VHF ali 3 rde e rakete, 3 rde e baklje, kompas, resilni jopi i v stevilu oseb na olnu. Dodatna oprema za oln nad 7m: 10m ve vrvi za sidro in privez, protipozarni aparat, prva pomo , resilni kolut, navigacijski pribor. Pregledi olnov: osnovni, redni, izredni. Osnovni:pri vpisu olna ( na suhem). Redni delimo na: Prevoz potnikov ­ opravlja se na eno leto Gospodarske in javne namene ­ opravlja se na dve leti Osebne namene ­ opravlja se na pet let Izredni pregled: kadar oln izgubi plovne sposobnosti (poskodba) ali pri predelavi (sprememba). Nezgodo olna je potrebo prijaviti takoj ali najkasneje v 72 urah.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

62

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Meje plovbe: Motorni oln sme pluti najblizje vzdolz obale 200 m. Gliser ( oln, ki vozi nad 7 vozlov (NM/h), drsi po vodi) sme pluti najblizje vzdolz obale 250m. Ladje sme pluti najblize 300 m. Kopalci lahko plavajo, e je nezavarovano kopalis e 150 m od obale. e je ograjeno, pa do plovkov. Motorni oln mora voziti najmanj 50 m od plovkov kopalis a vendar najmanj 200 m od obale. Oranzna boja ­ z belo modro zastavo ("A") potaplja v vodi ­ motorni oln najblizje 50 m do boje. Neregistrirana plovila ( olni, surfi, pedalini) se lahko oddaljijo od obale najve 1000 m. Oseba ki surfa v vetru nad 4 Bf mora imeti na sebi resilni jopi z rde o bakljo. Vodni skuter lahko vozi najblize 250 m in 2000 m od obale, med son nim vzhodom in zahodom. Oprema resilni jopi z rde o bakljo. Oseba, ki skuter upravlja, najmanj 16 let in izpit preizkus znanja. Dokumenti za prehod ez mejo : Vpisni list za oln, izpit za upravljanje olna, potni list ali osebna. Dokumenti med plovbo olna: Na olnu mora biti izpit za upravljanje s olnom in vpisni list. 1- Podatki o plovilu in motorju Vpisni list za oln ­ delimo na tri dele: 2- Podatki o lastniku 3- Plovno dovoljenje Meje plovbe ­ koliko se lahko najve oddaljimo od obale pise v plovnem dovoljenju. A-oceansko obmo je, B-odprto obmo je,C-obalno obmo je (<5m - 4Nm od obale oz. 2Nm od temeljne rte, 5-7m - 4Nm od temeljne rte, >7m - celotno obalno morje), D-obmo je zavetja. Ko vstopimo v tuje obalne vode moramo izobesiti na krmi slovensko zastavo na glavnem jamborju ali premcu pa zastavo gostiteljice. Carinski - mednarodni pomol je pomol, na katerem je izobesena drzavna zastava. Ozna ba olna je sestavljena iz kratic mesta, pomisljaja in stevilke . Visina 10 cm debeline, 1cm kontrastne barve barvi olna in se pise na prvo tretjino levega in desnega boka.( KP ­ 1234 ). Za gliserje je 2 x ve ja. Ime je na zadnji tretjini levo, desno ali samo na krmi. Resevanje oseb. Dolznost voditelja je resevanje zivljenj. Opros en je v primeru, da s takim dejanjem ogroza sebe in ljudi na svojem plovilu. Predmeti plovila najdeni na obali so last plovila iz katerega so izgubljeni. Potopljeno plovilo se po 10 letih podrzavi. Prepovedano odmetavanje smeti (plastike) ali izlivanje olj, oziroma goriva v morje.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

63

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MOTOROZNANSTVO Vrste pogona glede na vgradnjo: Izvenkrmi motorji Vgrajeni motorji Z pogon Izvenkrmni motor: Dobre lastnosti ­ lahko dostopen za popravilo, shranjevanje, obra anje z motorjem, v nizki vodi dvignemo peto iz vode. Slabe lastnosti ­ podvrzen zunanjim vplivom, nezanesljiv (vlaga-sve ke). Vgrajeni motor: Dobre lastnosti ­ ni podvrzen zunanjim vplivom, zanesljiv, pove a stabilnost. Slabe lastnosti ­ potrebujemo krmilo za obra anje, osovina od motorja do propelerja, oln preluknjamo pod vodno gladino, tezji dostop za popravilo. Z pogon: kombinacija vgrajenega in izvenkrmnega motorja ima zdruzene vse dobre lastnosti obeh. Prenos preko kardanskega zgloba na propeler. Delovanje stiritaktnega motorja: 1 takt ­ sesalni, 2 takt ­ kompresijski (stiskanje), 3 takt ­ delovni, 4 takt ­ izpusni. Dvotaktni motorji nimajo ventilov temve kanale. Delovni ciklus se opravi v dveh taktih kompresijskem in delovnem. Nekaj mesanice uide skozi izpusni kanal. Dvotaktni imajo glede na stiritaktne ve jo mo pri isti velikosti, enostavnejsi mehanizem, so pa maj ekonomi ni. Razlika med dizel in bencinskim motorjem. Gorivo, dizel nima sve k, nima uplinja a. Bencinski v prvem taktu sesa zmes zraka in goriva. Dizelski sesa zrak. V bencinskem komprimirano mesanico vzge sve ka. V dizelskem se v komprimirani zrak ( temperatura 700°C) pod pritiskom skozi sobo vbrizga gorivo, ki se samo vzge. Uplinja imajo samo vsi bencinski motorji. Vrste hlajenja motorjev: zra no in vodno Zra no ­ pove ano stevilo reber na glavi motorja lahko tudi z ventilatorjem (izvenkrmni). Vodno ­ odprti sistem je direktni: voda iz okolice direktno preko rpalke hladi motor in se izteka nazaj v okolico. zaprti sistem je indirektni: voda iz okolice v hladilniku hladi hladilno teko ino in se izteka nazaj v okolico. Hladilna teko ina pa preko rpalke hladi motor in gre nazaj v hladilnik. Na morju je boljsi zaprti sistem hlajenja ­ manj korozije. Mazanje motorjev: tla no mazanje imajo vsi stiritaktni motorji. Olje se nahaja v karterju kjer je potopljena rpalka, ki potiska olje skozi filter in naprej po motorju.Pazimo na pritisk olja. Olje je potrebno ob asno zamenjati. Dvotaktni OTTO se mazejo z oljem, ki je dodano gorivu, po navodilih. Olja delimo po viskoznosti. Cenovno pa na mineralna in sinteti na. Goriva delimo ­ dizel, bencin. Pri bencinu ve oktanov manjsa moznost samovziga. Vzigalna sve ka ­ porcelansko ohisje, dve elektrodi. Delimo jih po toplotni vrednosti in po navoju. Akumulator ­ ohisje, svin ene celice, elektrolit (mesanica zveplene kisline in destilirane vode). Sest celic po 2 Volta (12 Voltov). Vzdrzevanje ­ o istimo klemena in dolivamo destilirano vodo e je nizji nivo. Sluzi za vzig motorja in ostale elektri ne potrosnike. Pretvarja kemi no energijo v elektriko. Magnetni vzig ­ ko povle emo za vrvico se vzbudi napetost v magnetnem navitju, ki se nato elektronsko pove a na 12000V ­ 15000V. Varnost - Po to enju goriva moramo obvezno prezra iti motorni prostor.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

64

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MORNARSKA DELA IN VES INE Boufortova (Bf) lestvica ­ morje 9 veter 12. Morje 3Bf (visina vala 1m), veter 4 do 5 Bf. Roza vetrov : - Iz severa (N) piha Tramontana ­ zelo mo an nevaren prehoden veter. Ponavadi kratkotrajen, se - spremeni v Burjo. - Iz sevrovzhoda (NE) piha Burja ­ se spus a iz hribov na morje, zelo hitro doseze orkansko mo , - piha v sunkih, zelo mo an, hladen, suh veter. Kratki sekani valovi. - Iz vzhoda (E) piha Levant ­ Kratkotrajen preide v NE ali SE. Poleti prijeten no ni termi ni veter. - Iz jugovzhoda (SE) piha Jugo ­ mo an, enakomeren, vlazen, topel, visoki zaobljeni valovi. Dalj asa da doseze orkansko mo 2-3 dni. - Iz juga (S) piha Ostro ­ mo an, nevaren, kratkotrajen, ponavadi se spremeni v Jugo. - Iz jugozahoda (SW) piha Lebi ­ zelo nevaren, nenaden veter, nevihtni, lahko zelo mo an, - povzro a nevarno valovanje, tol e v obalo. - Iz zahoda (W) piha Ponente ­ nevihtni veter, piha pred nevihto. - Iz severozahoda (NW) piha Maestral ­ prijeten, termi ni veter, piha iz morja na kopno poleti med 9 in 17 uro. Kopno prej segreje kot morje. Najve ja mo 4 BF okoli 1400 ure. Poletne nevihte ­ prihajajo iz zahoda (W), poleti ob lepem in mirnem vremenu. Spoznamo jih po rnih kopastih oblakih. Ko oblaki zakrijejo 45°horizonta ob utimo prvi udarec vetra. Ze pred tem je potrebno poiskati zato is e. Nevarne in kratkotrajne. Vremenske napovedi- TV, radio asopis, kapitanija, VHF kanal 68. Deli olna ­ Premec, krma levi in desni bok, kobilica, oplata, krmena in prem eva statva, paluba, rebra, kobilica. Vodna linija deli oln na nadvodje in ugrez. Materiali gradnje: les, plastika, zelezocement, zelezo, aluminij. Na ini gradnje lesenih olnov: dotikalni, preklopni, diagonalni sistemi. Materiali za vrvi: naravna vlakna (konoplja), umetna vlakna (najlon), jeklene vrvi. Sidra: glede na vrsto dna uporabljamo vrste sider: admiralitetno, damfort, britani, halovo, pluzno (QCR), bruce, kotva (patentna), ma ek. Za ve ja plovila QCR ali bruce za mala patentna kotva. e se sidrimo na globini 5 m moramo izpustiti 20-25m sidrene vrvi. e se sidrimo na globini 20 m pa 40-60m vrvi. Na 1m dolzine plovila gre 1,5 kg teze sidra. Tezo pove amo z verigo. Vozli ­ Osmica (zaklju ek). Zenski vozel in moski vozel (spajanje vrvi iste debeline). Zastavni vozel (spajanje vrvi razli nih debelin). Pasnjak (nezategljiva zanka privez na bitvo). Vrzni vozel (vezanje bokobranov na ograjo-zagrize). Sidreni vozel (vezanje sidra). Pluta ni vozel (vezanje na bojo). Skrajsevalni (trobentni) vozel (skrajsevanje vrvi). Izplovitev ­ Prepri ati se moramo e imamo vso opemo, vse dokumente, dovolj goriva. Za daljse potovanje, obleka, hrana, voda. Povemo svojcem ali prijateljem plan potovanja. Pozar na plovilu gasimo z protipozarnimi aparati, odejami ali morsko vodo, e ne gori gorivo. Vdor vode v trup prepre ujemo z raznimi epi ali raznimi tkaninami, oln pripeljemo im blizje obali. Nasedanje olna. Po akamo visoko vodo (plimo), plovilo raztovorimo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

65

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Nagibamo in vle emo.V vseh primerih stiske moramo najprej oskrbeti vse osebe na olnu z resilnimi jopi i. Resevanje iz vode: Tisti, ki opazi, da je padel lovek v morje, mu mora takoj vre i resilni obro in zakri ati " lovek v morju". Krmo plovila obrnemo stran od osebe v morju ter zaplujemo do njega iz zavetrne strani. Vrzemo mu vrv. e sami ska emo na pomo , se privezemo.

PRAVILA O IZOGIBANJU TR ENJ NA MORJU Nevarnost tr enja ob slabi vidljivosti, krizanju, voznji nasproti, ozine. Nevarnost tr enja obstaja, e se kompasni posnetek (azimut oziroma prem ev kot) v asovnih presledkih opazovanja bistveno ne spremeni. Plovilo, ki vidi drugo plovilo preko svojega desnega boka, se mora izogniti. Plovilo, ki se je dolzno izogibati, ne sme pre kati poti po premcu drugega plovila. Izogne se v svojo desno za krmo drugega plovila. e ne more v desno, zavije levo okoli sebe, ustavi ali zmanjsa hitrost. Plovilo, ki ima prednost, mora zadrzati svojo smer in hitrost. Manever izogibanja mora biti pravo asen in odlo en. Vsako plovilo mora dobro opazovati in pluti z varno hitrostjo (da se lahko izogne tr enju). Plovila na mehani ni pogon: Plovba nasproti ­ Vsako plovilo zavije v svojo desno stran. Krizanje ­ Levo plovilo zavije v desno za krmo desnega plovila. Prehitevanje ­ Plovilo, ki prehiteva, lahko to stori po desni ali levi strani. Jadrnice: - pomembna smer vetra Jadrnica, ki ima veter v levi bok se mora izogniti drugi jarnici. e imata obe jadrnici veter v isti bok, se umakne tista, ki je v privetrni strani. Prednosti: Jadrnica ima prednost pred motornim plovilom, ribi ima prednost pred jadrnico, ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja ima prednost pred ribi em, ladja nesposobna za manevriranje ima prednost pred ladjo z omejeno sposobnostjo manevriranja. Dnevne oznake: Ena rna krogla ­ zasidrana ladja. Dve rni krogli ­ ladja nesposobna za manevriranje. Tri rne krogle ­ nasedla ladja. rna krogla-diamant-krogla ­ ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja. Dva rna stozca ki se stikata z vrhovi ­ ribiska ladja nad 20 m. Kosara ­ ribiska ladja do 20 m. rni diamant ­ vla ilec z vleko nad 200 m. rni valj ­ ladja omejena zaradi svojega ugreza. rni stozec obrnjen navzgor ­ (v kombinaciji z ribisko ladjo) mreze ve kot 150 m na strani stozca. rni stozec obrnjen navzdol ­ plovilo na mehani ni pogon (jadrnica, ki plove z jadri in motorjem). Lu i: Morajo biti prizgane od son nega zahoda do son nega vzhoda. Navigacijske lu i morajo biti prizgane samo, ko se plovilo premika po vodi. Navigacijske lu i ­ Bo ni ­ leva (rde a 112,5°), desna (zelena 112,5°). Krmna (bela 135°). e vidimo rde o in zeleno lu , plovilo plove proti nam ( vidimo njen premec). e vidimo zeleno lu , vidimo njen desni bok. e vidimo rde o lu , vidimo njen levi bok. Ena bela lu lahko pomeni ­ drugo plovilo gledano od zadaj, zasidrano plovilo do 50 m ali oln na vesla, jadrnico do 7m oziroma motorni oln do 7 m s hitrostjo do 7 vozlov.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

66

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Bo ni lu i sta lahko kombinirani v eni lu i, v tem primeru na premcu za plovila do 20 m. Jadrnica ima lahko bo ni in krmeno lu kombinirani v eni lu i, v tem primeru im blizje vrhu jamborja in dolzine do 20 m. Jamborne lu i ­ bela 225° (pomeni plovilo na mehani ni pogon do 50 m), e sta dve jamborni lu i vsaka na svojem jamborju je plovilo daljse od 50 m. e sta na istem jamborju (druga nad drugo), je vla ilec z vleko do 200m. Jamborna lu je lahko kombinirana s krmno lu jo v eni lu i, toda le za manjsa plovila do 7 m hitrosti 7 vozlov. Tri jamborne lu i ena nad drugo: vla ilec z vleko nad 200 m. V obeh primerih ima vla ilec na krmi se dodatno rumeno krmno lu 135° nad belo krmno lu jo. Delovne lu i (360°): Dve beli lu i vsaka na svojem koncu ­ zasidrana ladja daljsa od 50 m ( e ena bela lu , do 50 m). Jadrnica nad 20 m ima se dodatne lu i im visje vrhu ­ rde a nad zeleno (obe 360°). Ribiska ladja z povrsinskimi mrezami ima ­ rde o nad belo (obe 360°). Na strani kjer ima mrezo dlje od 150 m, pa se dodatno belo (360°). Ribiska ladja z povla nimi mrezami (ko a) ima ­ zeleno nad belo (obe 360°). Pilotski oln ima ­ belo nad rde o (obe 360°). Ladja nesposobna za manevriranje ­ dve rde i druga nad drugo (obe 360°). Nasedla ladja do 50 m­ dve rde i druga nad drugo in na premcu belo (vse 360°). e na krmi se druga bela (360°), potem nasedla ladja nad 50 m. Ladja omejena zaradi svojega ugreza ­ tri rde e druga nad drugo (vse 360°). Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja ­ rde a- bela ­rde a druga nad drugo (vse 360°). Zvo ni signali: kratki eno do dve sekundi, dolgi stiri do sest sekund. En kratek ­ zavijam desno. Dva kratka ­ zavijam levo. Tri kratka ­ vozim nazaj. Pet kratkih ­ opozorilo, ne razumem. Dva dolga, en kratek ­ nameravam prehitevati po desni. Dva dolga, dva kratka ­ nameravam prehitevati po levi. Dolgi, kratki, dolgi, kratki ­ strinjam se z vaso namero prehitevanja. En dolgi na dve minuti ­ ladja na mehani ni pogon ko plove v megli. Kratek, dolg, kratek ­ zasidrana ladja v megli. V kanalih na zavojih dolg zvo ni signal. Ladja, ki to slisi odgovori z istim dolgim signalom. Ozna evanje plovnih poti na bojah: Kardinalne oznake : Severna (dva rna stozca z vrhovi navzgor), Juzna (dva rna stozca z vrhovi navzdol), Vzhodna (dva rna stozca z vrhovi narazen), Zahodna ( dva rna stozca z vrhovi nasproti). Horizontalno rno, rumena barva, beli kratki bliski - N, K(3) - E, K(6)+D - S, K(9) ­ W. Kardinalne oznake moramo obpluti vedno na zunanji strani, nevarnost znotraj. Lateralne oznake: e iz morja proti obali - levo (rde e barve, valj), desno (zelene barve, stozec). Osamljena nevarnost: dve rni krogli na boji. Horizontalno rna, rde a barva, bela 2 v grupi. Varne vode:ena rde a krogla na boji.Vertikalno rde e, bela barva, bela ISO ali morse "A" svetloba. Druge oznake: rumeni kriz na boji. Rumena barva, rumena svetloba.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

67

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

NAVIGACIJA Veda, ki nas u i, kako priti iz ene to ke v drugo po najblizji in najvarnejsi poti. Karte: Merkatorjeva karta, kurzna karta merilo 1:100000. itanje karte: globine v metrih, izobate ­ krivulje spajajo iste globine, do 10m modre barve. Vijoli aste oznake - cevovodi, prepovedi, kabli, marine. rne oznake ­ kanalizacija, sidrenje. Svetilniki: B K (9) 15 s 8m 8M ­ Beli blisk, perioda svetilnika 15 sekund v tem asu 9 kratkih bliskov en za drugim (0,3s+0,7s), nato 6 sekund teme. B Bl 5s 7m 6M ­ En beli blisk 1 sekundo in 4 sekunde teme. B Izo 4s 10m 15M ­ Beli blisk 2 sekundi in 2 sekundi teme. 1 NM (navti na milja) 1852 m, je ena lo na minuta merjena na srednji geografski sirini. Dejansko 1 NM je 1' geografske sirine. Merimo jo s sestilom na desni in levi strani karte. 1 NM ima 10 kablov. Azimut - - je kot med meridjanom in linijo na objekt. V smeri urnega kazalca od 0°do 360°. Azimut pravi, azimut kompasni. Kurz ­ K ­ je kot med meridjanom in smerjo plovbe. V smeri urnega kazalca od 0°do 360°. Kurz pravi, kurz kompasni. Kurze in azimute od itavamo in risemo preko roze vetrov. Vsi koti, ki jih risemo ali od itavamo iz karte so pavi koti. Koti ki jih od itavamo ali uporabljamo na kompasu pa kompasni. Prem ev kot ­ L- je kot med smerjo plovbe in linijo na objekt. Desni in levi ­ vsak od 0°do 180°. Razlika med p in k ali Kp in Kk je Var in (deviacija). Podatki Var. so na karti v rozi vetrov in jo moramo popraviti za teko e leto. Vpliv zemeljskega magnetizma na kompas. Podatki o (deviaciji) so na tabeli ob kompasu. Vpliv ladijskega magnetizma na kompas. Geografsko sirino od itavamo na desni ali levi strani karte. 0°geografske sirine je na Ekvatorju je lahko Severna (N) ali Juzna (S) in najve 90°. Ozna ujemo jo v takem redu: = 45°(petinstirideset stopinj) 13,5' (trinajst celih pet minute) N (severne sirine) Geografsko dolzino od itavamo na spodnji ali zgornji strani karte. 0°geografske dolzine je na Greenwichu je lahko Vzhodna (E) ali Zahodna (W) in najve 180°. Ozna ujemo jo tako: = 13°(trinajst stopinj) 33,2' (triintrideset celih dve minute) E (vzhodne dolzine). Pozicija z enim azimutom () in oddaljenostjo (d) od istega objekta, v prese is u je pozicija. Pozicijo dolo imo lahko tudi z dvema ali ve objekti (dvema ali ve azimuti ()). Izmerimo azimut 1 na prvi objekt nato azimut 2 na drugi objekt in tako naprej, narisemo 1 in 2 in tako naprej, kjer se azimutni liniji oziroma azimutne linije sekajo je pozicija plovila. Pozicija z enim objektom. Moramo vedeti naso smer plovbe-kurz (K) in naso hitrost (v). Izmerimo azimut 1 na objekt in ga narisemo. ez 15 minut izmerimo azimut 2 na isti objekt in ga narisemo. Hitrost v tem primeru delimo s 4 (15 minut je 1/4 ure) in dobimo prevozeno pot v 15 minutah. e bi bila nasa hitrost 12 NM/h (vozlov) bi prevozili 3 N v 15 min. Odmerimo 3 milje s sestilom in jih prenesemo od prve azimutne linije (1) v smeri kurza po kurzni liniji proti drugi azimutni liniji (2) ter ozna imo. S trikotniki prenesemo prvo azimutno linijo (1) do ozna ene to ke ter narisemo pomaknjeno azimutno linijo. Tam, kjer se azimutni liniji sekata je pozicija plovila.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

68

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

VIII. VPRASANJA IN ODGOVORI

NAVIGACIJA 1. Kaj je navigacija? Navigacija je znanost in ves ina vodenja plovila po varni poti. 2. Kaj so geografske koordinate? Geografske koordinate so geografska sirina in geografska dolzina. Geografska sirina ( ; Lat.) se meri od ekvatorja (0°) proti severu (+) in proti jugu (-) do te ajev za 90°. Geografska dolzina ( ; Lon.) se meri od za etnega meridiana (0°, Greenwich) proti vzhodu (+) in proti zahodu (-) za 180°. Z geografskimi koordinatami je dolo ena katerakoli to ka na zemeljski obli (v nasem primeru polozaj olna). 3. Katere merske enote se uporabljajo pri navigaciji? Enota za merjenje razdalje je navti na milja in znasa 1852 m. Na karti predstavlja eno minuto ( ). Manjsa enota je kabel in znasa 185,2 m. Enota za merjenje hitrosti je vozel in predstavlja 1 Nm/h. 4. Kaj je morski horizont in kako ga delimo? Morski horizont ali obzorje je kroznica, ki omejuje vidik opazovalca na morju in je tista rta, ki lo i morje od neba. Horizont delimo na 360° ali na kardinalne (N, S, E, W) in interkardinalne smeri (NE, SE, SW, NW). e zelimo se bolj natan no dolo iti smer, npr iz katere smeri piha veter, uporabimo se vmesne smeri (NNE, ENE,ESE, SSE, SSW, WSW, WNW, NNW) ali pa uporabimo podelitev horizonta na stopinje. 5. Kaj je kurz (K)? Kurz je kot med vzdolznico ladje v smeri plovbe in meridianom. Kurz se steje od severnega dela meridiana v smeri urnega kazalca od 0° do 360°. Lo imo kurz pravi (Kp), kurz magnetni (Km) in kurz kompasni (Kk). rta, ki jo vrisemo na pomorsko karto, po kateri naj bi plula ladja, je kurzna linija. 6. Kaj je azimut ( )? Azimut je kot med linijo opazovalca na opazovani objekt in meridianom . Azimut se meri od meridiana v smeri urnega kazalca do linije opazovalca na objekt in sicer od 0° do 360°. Razlikujemo azimut pravi ( p), azimut magnetni ( m) in azimut kompasni ( k). Za dolo anje azimuta potrebujemo kompas z merilno napravo. 7. Kaj je prem ev kot (L)? Prem ev kot je kot med linijo opazovalca in opazovanim objektom ter vzdolznico ladje v smeri plovbe. Prem ev kot se meri s pomo jo smerne plos e (goniometer) od premca (0°) do krme za 180° po desni (+) in po levi (-) strani. Za dolo anje prem evega kota ne potrebujemo kompasa. Za dolo anje azimuta s pomo jo prem evega kota uporabimo lahko formulo = K + (± L).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

69

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

8. Kaj je varijacija? Varijacija je posledica zemeljskega magnetizma, zato se magnetni poli in meridiani ne pokrivajo s pravimi. Varijacija je kot med pravim in magnetnim meridianom in je lahko + E ali - W. Za razli ne to ke na zemeljski obli je varijacija razli na in tudi s asom se spreminja. Podatek o varijaciji za dolo eno leto in letne spremembe dobimo na pomorskih kartah v rozi vetrov. Se bolj natan no vrednost varijacije dobimo iz baze podatkov, ki jih vsebujejo navigacijski ra unalniski programi (npr. GPS). 9. Kaj je devijacija ()? Devijacija je kot med magnetnim in kompasnim meridianom in je posledica ladijskega magnetizma. Podatek o devijaciji za dolo en kurz se nahaja v tablici devijacije, ki je posebej izdelana za dolo eno plovilo. 10. Kaj je skupni popravek (ps)? Skupni popravek je vsota devijacije in varijacije in ga uporabimo pri pretvarjanju kurzov in azimutov iz pravih v kompasne in obratno. ps = (± var) + (± ) 11. Zakaj je potrebno pretvarjati azimute in kurze? e na pomorsko karto vrisemo kurzno linijo (kurz pravi) in bi pluli v tem kurzu s pomo jo magnetnega kompasa, moramo vedeti, koliksen je kurz kompasni. Kurz kompasni dobimo, e od kurza pravega odstejemo skupni popravek, zato uporabimo formulo: Kk = Kp - (± ps) Pri dolo anju polozaja olna z azimuti s pomo jo magnetnega kompasa izmerimo na opazovani objekt (npr. svetilnik, rt,..) azimut kompasni. Preden azimut vrisemo na karto, ga moramo spremeniti v azimut pravi po formuli : p = k + (± ps). 12. Kaksno karto uporabljamo pri navigaciji? Pri navigaciji uporabljamo karto, ki je izdelana po metodi imenovani Merkatorjeva projekcija. Na taksni karti koti in smeri ustrezajo kotom in smerem v naravi. Kurzna linija je ravna rta in seka meridiane pod istim kotom. Na desni in levi strani je merilo, na katerem dolo imo geografsko sirino in merimo oddaljenost (1' = 1 Nm). Zgoraj in spodaj se nahaja merilo, na katerem dolo amo geografsko dolzino. 13. Kako delimo pomorske karte? Pomorske karte delimo na: informativne, navigacijske in pomozne. 14. Kako delimo navigacijske karte? Navigacijske karte delimo na: generalne karte, ki pokrivajo velika podro ja (celi svet, oceani, morja, veliki zalivi) ; kurzne karte, ki pokrivajo dele posameznih morij in se uporabljajo za risanje kurzov in navigacijo; obalne karte se uporabljajo za plovbo ob obali; plane, ki predstavljajo manjse povrsine kot npr. sidris a, pristanis a, plovne kanale, itd. 15. Kaj so informativne karte? Informativne karte vsebujejo razli ne podatke, ki jih lahko uporabimo pri navigaciji. To so npr. meteoroloski in hidroloski podatki, podatki o morskih tokovih in podobno.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

70

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

16. Kaksen pribor uporabljamo za delo na karti pri vodenju navigacije? Osnovni pribor za delo na karti vsebuje: dva navti na trikotnik, s katerima risemo ali itamo kurze in azimute; navti no sestilo, s katerim merimo in prenasamo oddaljenosti ter vrisujemo oziroma itamo geografske koordinate; svin nik in radirka. 17. Kaksne naloge resujemo na navigacijski karti? Na navigacijskih kartah risemo in itamo geografske koordinate (polozaje), merimo kurze in azimute, risemo kurze in azimute in merimo razdalje. 18. Kaj so znaki in kratice na pomorskih kartah? Zaradi pravilnega tolma enja znakov in kratic, ki se nahajajo na pomorskih kartah, izdajajo ustanove, ki se ukvarjajo z izdelavo kart posebno brosuro, katera vsebuje vse znake in kratice, vklju no z opisom njihovega pomena. Uporabnik karte naj bi se seznanil vsaj s tistimi znaki in kraticami, ki se najpogosteje uporabljajo. 19. Kaj je magnetni kompas? Magnetni kompas je naprava, s pomo jo katere dolo imo magnetni meridian. 20. Kako izmerimo globino morja? Najbolj enostaven na in izmeritve globine je s pomo jo vrvi in nanjo privezane utezi. Danes se vse bolj pogosto uporablja ultrazvo ni globinomer (echosounder). Podatek o globini potrebujemo zaradi varne plovbe, varnega priveza, sidranja, lahko pa nam pomaga tudi pri oceni polozaja plovila. 21. Kaksne priro nike za plovbo poznate? Priro niki, ki jih uporabljamo za plovbo so: seznam svetilnikov, seznam radijskih svetilnikov, navti ni letniki, razni vodniki za plovbo, tablice morskih men, katalog pomorskih kart, seznam kratic in znakov, oglasi za pomors ake, itd. 22. Kaj je izobata? Izobata je rta, ki povezuje to ke istih globin. 23. Uporaba radarja pri obalni navigaciji Radar uporabljamo za dolo anje polozaja in merjenje oddaljenosti v priobalni plovbi. V pogojih, ko je zmanjsana vidljivost (megla, dez, no ,..) je radar nepogresljivo pomozno sredstvo, ki omogo a nadaljevanje plovbe, vendar z veliko mero previdnosti. 24. Kaj razumemo za plovbo pod tezjimi pogoji? Plovba pod tezjimi pogoji je plovba mimo raznih ovir, v megli v dezju, v mo nem vetru, v kanalih in ozinah, pod mostovi, itd. 25. Kako plujemo v megli? V megli naj ne bi pluli, e pa ze moramo, to storimo tako, da zmanjsamo hitrost in pove amo previdnost. Poostrimo opazovanje in poslusanje in uporabljamo signale, ki so predpisani za plovbo v megli. Paziti moramo na polozaj olna, da ne bi prislo do nasedanja ali tr enja v obalo ali kak drugi objekt.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

71

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

26. Kako vplivata morski tok in veter na plovbo? Morski tok in veter vplivata na plovbo tako, da zmanjsujeta ali pove ujeta hitrost olna ali ga zanasata, odvisno od smeri toka in vetra napram plovbi olna. Pri plovbi iz polozaja P1 v polozaj P2 bi iz pomorske karte od itali dolo en kurz.(Kp). e bi pluli v navedenem kurzu pod vplivom morskega toka in vetra, bi prislo do zanosa olna in zaradi tega nebi prispeli v P2, ampak bi pluli mimo. Zato bi morali, da prispemo v polozaj P2, upostevati zanos in za to vrednost kurz tudi popraviti. 27. Kako lahko v no ni plovbi ugotovimo, kateri svetilnik opazujemo? Priblizen polozaj olna nam je znan. Na karti pogledamo karakteristike svetilnikov na tem obmo ju in primerjamo karakteristiko opazovanega svetilnika s karakteristiko, ki je napisana na pomorski karti. Karakteristike svetilnikov se medsebojno razlikujejo, da ne bi prislo do zamenjave. Karakteristiko dolo enega svetilnika lahko dobimo tudi v spisku svetilnikov. 28. Nastejte nekaj na inov dolo anja polozaja olna na morju? Polozaj s kompasom (mora imeti merilno napravo) lahko dolo imo z azimutom in pokrito smerjo, z dvema azimutoma na isti objekt v asovnem razmaku, z dvema azimutoma na dva objekta, z dvema razdaljama (radar), z uporabo GPS-a, itd. 29. Kako dolo imo polozaj z dvema azimutoma? V im krajsem asovnem razmaku izmerimo dva azimuta na dva objekta, kompasna azimuta spremenimo v prava azimuta (upostevamo skupni popravek),in sele nato ju narisemo na karto, prese is e obeh azimutov predstavlja polozaj olna v asu snemanja azimutov. Idealen kot med azimutoma je 90°; paziti moramo, da kot med azimutoma ni oster ali top, ker bi v tem primeru verjetno prislo do ve je napake v polozaju. 30. Katere objekte izbiramo pri dolo anju polozaja olna s pomo jo azimutov? Pri dolo anju polozaja olna z azimuti izbiramo merkantne objekte kot so rti, zvoniki, cerkve, gradovi, stolpi, tovarniski dimniki, izrazit vrh hriba ipd. Azimute lahko nato vrisemo v pomorsko karto ( p ) le, e je opazovan objekt vrisan na karti ( npr. tovarniski dimnik, cerkev ipd.). 31. GPS pokaze polozaj olna =XX XX.x N in =XXX XX.x E, vrisi ta polozaj na karto? Na podlagi danih koordinat ( in ) na pomorski karti mora kandidat narisati polozaj olna. 32. Od itajte koordinate danega polozaja na karti ? Na pomorski karti je ze vrisan polozaj olna (krogec s piko v sredini), kandidat mora od itati geografsko sirino in geografsko sirino danega polozaja olna. 33. itanje pomorske karte. Kandidatu se pokazejo dolo eni znaki in kratice na karti (npr. znak za eri, izobato, vrsta morskega dna, ipd) katerih pomen mora obrazloziti. Znaki in kratice so prikazani v publikaciji »Kartografski klju znakov in krajsav«.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

72

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

34. Sistem pomorskih oznak IALA Ta sistem vsebuje pravila, ki se uporabljajo za fiksne in plavajo e oznake (med te ne spadajo svetilniki, sektorske lu i in oznake pokrite smeri, ladje in velike navigacijske boje). Sistem pomorskih oznak predvideva pet vrst oznak in sicer laterarne oznake (ozna ujejo levo in desno stran plovne poti), kardinalne oznake (ozna ujejo obmo ja plovnih voda), oznake osamljene nevarnosti, oznake varnih voda, posebne oznake (te niso postavljene kot navigacijske oznake, ampak sluzijo za ozna evanje kakega posebnega obmo ja ali objekta, npr. pri nas rumene boje pri Belih skalah, ki ozna ujejo zas iteno obmo je). 35. Laterarne oznake (IALA) Laterarne oznake se uporabljajo za ozna evanje leve in desne strani plovne poti ali plovnega kanala. V coni A (Evropa, Afrika, Avstralija in Azija, razen Japonske, Filipinov in Koreje) se leva stran pono i in podnevi ozna uje z rde o barvo, desna pa z zeleno. V coni B (severna in juzna Amerika, Japonska, Koreja, Filipini) je leva zelena, desna rde a. 36. Kardinalne oznake (IALA) Kardinalne oznake kazejo, da je najgloblja voda v kvadrantu, ki je poimenovan z oznako.Vrhnje znamenje v obliki dvojnega stozca je podnevi najpomembnejsa karakteristika vsake kardinalne oznake. Oznaka je obi ajno boja s stebrom ali drogom, rumeno rne barve (kombinacija pasov barve je razli na za vsak kvadrant), dvojni stozci se nahajajo na vrhu in so postavljeni glede na kvadrant razli no (npr. za N kvadrant oba z vrhovoma navzgor, za S kvadrant oba z vrhovoma navzdol, za E kvadrant z osnovnima ploskvama drug proti drugemu, za W pa z vrhovoma drug proti drugemu). Kardinalne oznake imajo tudi poseben sistem belih utripajo ih lu i ( N kvadrant neprekinjeni zelo kratki ali kratki bliski, E trije zelo kratki ali kratki bliski, katerim sledi premor, S kvadrant sest zelo kratkih ali kratkih, sledi dolgi blisk in nato premor, W kvadrant devet zelo kratkih ali kratkih bliskov, katerim sledi premor). 37. Oznake osamljene nevarnosti (IALA) Oznaka osamljene nevarnosti ozna uje nevarnost za navigacijo majhne povrsine, ki je obkrozena s plovnimi vodami. Vrhnje znamenje je v obliki dveh rnih krogel, ozna uje jo tudi bela lu po 2 bliska v skupini. Ponavadi sta krogli na stebru ali drogu, barva je rna z enim ali ve sirokimi rde imi vodoravnimi pasovi. 38. Oznaka varnih voda (IALA) Oznaka varnih voda kaze, da so vode okoli oznake plovne in brez nevarnosti za navigacijo. Oblika oznake je sferi na boja, pobarvana z rde imi in belimi navpi nimi progami, ali pa enako pobarvan steber ali drog.Oznaka z lu jo je bele barve, ritem pa je lahko izofazen, prekinjajo , dolg blisk vsakih 10 sekund ali Morse rka A ( . -). 39. Posebne oznake (IALA) Posebne oznake niso namenjene navigacijskemu ozna evanju, ampak z njimi ozna ujemo posebna obmo ja ali objekte, o katerih se lahko pomors ak informira iz pomorskih kart in drugih navigacijskih publikacij. Te oznake so npr. oznake oceanografskih postaj, oznake rekreativnih obmo ij, oznake za kable in cevovode, oznake zavarovanih obmo ij (npr. rezervat,..)

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

73

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

40. Pomorske oznake IALA v slovenskem morju V nasem morju imamo kardinalno oznako na svetilniku Debeli rti (W kvadrant, stozca z vrhovoma drug proti drugemu, svetilnik je rumene barve s sirokim rnim pasom v sredini). Vsi vhodi v pristanis a, kanal bazena III koprskega pristanis a, imajo laterarne oznake (leva je ozna ena z rde o, desna z zeleno), oznaka varnih vodah ­ boja na sredini koprskega zaliva (vertikalni beli in rde i pasovi), posebne oznake ­ ozna ena zavarovana obmo ja z rumenimi bojami (naravni spomeniki ) Debeli rti , Bele skale, rt Madona. Pri obalni plovbi vzdolz zahodne obale Istre bomo opazili (glej karto Grado-Rovinj 100-15) ve je stevilo oznak osamljene nevarnosti in kardinalnih oznak.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

74

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

PRAVILA IZOGIBANJA TR ENJ NA MORJU 1.Katere so dolznosti voditelja olna pri upravljanju s olnom? Voditelj olna mora, da bi lahko ocenil situacijo in nevarnost tr enja, ustrezno opazovati vizualno in s poslusanjem. 2. Kdaj obstaja nevarnost tr enja dveh plovil pri krizanju kurzev? Nevarnost tr enja pri krizanju kurzev obstaja takrat, ko se prem ev kot ali azimut, ki ga merimo v asovnih presledkih na drugo plovilo, bistveno ne spreminja. 3. Kaj pomeni, e se pri krizanju kurzev dveh plovil prem ev kot ali azimut spreminja? e se prem ev kot ali azimut spreminja tako, da se pove uje, bo opazovano plovilo plulo mimo za krmo nasega plovila. e se prem ev kot ali azimut zmanjsuje, bo opazovano plovilo plulo mimo pred premcem nasega plovila. 4. Katero od plovil na motorni pogon se je dolzno izogibati v primeru krizanja kurzev ? Izogiba se tisto motorno plovilo, ki vidi drugo plovilo preko svojega desnega boka, razen, e gre za plovilo, ki je nesposobno za manevriranje, ki ima omejeno sposobnost za manevriranje, e je jadrnica oz. e je zaposleno z ribolovom. 5. Kaksen mora biti manever izogibanja? Manever izogibanja mora biti pravo asen in odlo en. Vsaka sprememba smeri in hitrosti mora biti dovolj velika in razlo na, da je za drugo plovilo nedvoumna. 6. Kako se mora izogibati plovilo, ki se je dolzno izogibati? Plovilo, ki se je dolzno izogibati, ne sme sekati poti po premcu plovilu, ki ima prednost. Manever izogibanja mora biti pravo asen in odlo en, da se popolnoma umakne s poti plovilu, ki ima prednost. 7. Kaksna je dolznost plovila napram drugemu, ki se mora izogibati? Plovilo, ki ima prednost, ne sme spreminjati svoje hitrosti in smeri plovbe. 8. Kandidati dobijo vprasanja iz priloge I, II in III . 9. Katero plovilo se mora izogibati v primeru, e jadrnica prehiteva motorni oln in obstaja nevarnost tr enja? Izogiba se plovilo, ki prehiteva, torej jadrnica. 10. Katere lu i in znamenja so predpisane v pravilih o izogibanju tr enj na morju? Lu i, ki se nanasajo na pravila o izogibanju tr enj na morju so jamborna lu , bo ni lu i, krmna lu , krozna lu , lu za vleko in bliskajo a lu . Barve lu i so bela, rde a, zelena in rumena Znamenja so v obliki krogle, stozca in cilindra. Znamenja se uporabljajo tudi v kombinaciji npr. dve krogli, krogla-dvojni stozec-krogla, stozca spojena z vrhovoma, stozca, spojena z osnovnima ploskvama itd. Znamenja se uporabljajo podnevi, lu i pa od son nega zahoda do vzhoda, pri zmanjsani vidljivosti in v drugih primerih, kadar je to potrebno. Znamenja so rne barve.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

75

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

11. Katere lu i ozna ujejo plovila na mehanski pogon in v katerih kotih so vidne? Ladjo oz. oln na mehanski pogon, ko pluje, mora imeti: · belo jamborna lu , ki sveti v loku 225° po premcu (112,5° levo in 112,5° desno) · bo ni lu i, ki svetita v loku 112,5° in sicer od vzdolznice plovila po premcu levo rde a lu in desno zelena lu · belo krmno lu , ki sveti v kotu 135° (67,5° po krmi levo in desno) · e je ladja daljsa od 50 m, mora imeti dodatno belo jamborno lu na krmnem jamborju, ki sveti 225° po premcu in je postavljena visje od prednje jamborne lu i · e je motorni oln krajsi od 7 m sme imeti samo belo krozno lu , e je mogo e tudi bo ne lu i. 12. Katere lu i svetijo v krogu 360°? V krogu 360° svetijo lu i, ki ozna ujejo: · zasidrane ladje · jadrnice nad 20 m · ribiske ladje · ladje nesposobne za manevriranje · ladje z omejeno sposobnostjo manevriranja · olni dolzine do 7 m, razen tistih, ki razvijajo hitrost nad 7 vozlov 13. Kaj predstavlja bela lu ? Bela lu lahko pomeni: · plovilo, gledano v krmo · zasidrana ladja, krajsa od 50 m. · plovilo krajse od 7 m in sicer: oln na vesla, jadrnica, motorni oln, ki ne razvija hitrosti nad 7 vozlov 14. Kateri zvo ni signal pomeni »zavijam desno«? En kratki pisk. 15. Kateri zvo ni signal pomeni »zavijam levo«? Dva kratka piska. 16. Kateri zvo ni signal pomeni »moji stroji delujejo nazaj«? Tri kratki piski. 17. Kaj pomeni zvo ni signal iz petih kratkih piskov? Zvo ni signal iz petih kratkih piskov je signal za vzbujanje pozornosti druge ladje. Lahko se ga uporabi tudi v obliki svetlobnega signala. 18. Kateri zvo ni signal v ozinah ali kanalih pomeni, da imamo namen prehitevati drugo plovilo po desni? Dva dolga in en kratek pisk. 19. Kateri zvo ni signal v ozinah ali kanalih pomeni, da imamo namen prehitevati drugo plovilo po levi? Dva dolga in dva kratka piska.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

76

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

20. Kateri zvo ni signal v ozinah ali kanalih pomeni, da se strinjamo z namero drugega plovila za prehitevanje? En dolg, en kratek en dolg in en kratek pisk. 21. Kateri zvo ni signal v ozinah ali kanalih pomeni, da se ladja priblizuje zavoju ? En dolg pisk, na katerega mora druga ladja odgovoriti enako z enim dolgim piskom. 22. Kateri zvo ni signal v slabi vidljivosti pomeni, da je ladja na mehani ni pogon v plovbi? En dolg zvok v intervalih ne ve kot 2 minute. 23. Kateri zvo ni signal v slabi vidljivosti pomeni, da je ladja na mehani ni pogon na plovni poti in se ne premika? Dva dolga zvoka v presledku 2 sekund in intervalu ne ve kot 2 minute. 24. Kateri zvo ni signal v slabi vidljivosti pomeni, da je ladja nesposobna za manevriranje, oz. da je ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja, omejena z ugrezom, ribiska ladja, da je jadrnica ali vla ilec ko vle e? Trije zvoki drug za drugim, od tega prvi dolg in dva kratka v intervalu ne ve kot 2 minute. 25. Kateri zvo ni signal v slabi vidljivosti dajejo plovila krajsa od 12m? U inkovit zvo ni signal v intervalih ne daljsih od 2 minuti. 26. Kateri zvo ni signal v slabi vidljivosti pomeni, da je pilotski oln med pilotazo? Stirje kratki piski. 27. Kaj pomeni kratek in kaj dolg pisk? Kratek pisk pomeni zvok, ki traja 1 sekundo, dolg pa zvok, ki traja 4-5- sekund.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

77

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

POMORSKI PREDPISI 1. Kateri organ v R Sloveniji vodi vpisnik morskih olnov ? Vpisnik morskih olnov vodi Uprava RS za pomorstvo Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu. 2. Kaj je oln ? oln je plovilo, ki meri v dolzino manj kot 24 m. 3. Katere olne je potrebno vpisati v vpisnik olnov ? V vpisnik morskih olnov morajo biti vpisani olni daljsi od 3 m in tudi olni, ki so krajsi od 3 m, e imajo motorni pogon z mo jo ve kot 3,7 kW. 4. Katere listine je potrebno priloziti k vlogi za vpis morskega olna ? K vlogi za vpis morskega olna je potrebno priloziti: · ra un za oln (in motor) oz. overjeno kupoprodajno pogodbo za oln (in motor), · carinsko deklaracijo za oln (in motor), ki je bil nabavljen v tujini, · spri evalo o gradnji olna, ki ga izda klasifikacijski zavod (za nov oln), · listino o ustreznosti gradnje olna, ki jo izda proizvajalec (za nov oln). · vpisni list oz. ustrezno listino (za oln, ki je vpisan v drugem vpisniku) · potrdilo o izbrisu iz tujega vpisnika (za oln, ki je bil vpisan v tujem vpisniku) · polica o zavarovanju proti odgovornosti za skodo proti tretjim osebam - obvezno za olne z mo jo motorja nad 3,7 kW. 5. Katere osnovne podatke vsebuje vpisni list ? Vpisni list vsebuje stiri osnovne podatke: · podatke o olnu (ozna ba olna, vrsta olna, dimenzije olna, material izgradnje, tip motorja, stevilka motorja, mo motorja, vrsta goriva, namembnost, posadka...) · podatke o lastniku oz. lastnikih (priimek in ime fizi ne osebe oz. ime druzbe, naslov, delez lastnistva) · meje plovbe in asovna veljavnost plovnega dovoljenja · opombe, kjer se vpise hipoteka, leasing, sodna prepoved odtujitve olna. 6. Kje mora biti na olnu ozna ba in ime ter kaksne barve? Ozna ba olna mora biti na obeh straneh premca. e ima oln tudi ime, pa sme biti samo na krmi ali na obeh bokih krme. Ozna ba olna mora biti v kontrastni barvi oplate olna. 7. Kaksna mora biti najmanjsa dimenzija rk in stevilk ozna be olna ? Najmanjsa dimenzija ozna be ­ rk in stevilk mora biti: visina 10 cm , sirina 5 cm, sirina linij 1 cm ter medsebojna razdalja 1cm. e so dimenzije rk in stevilk ve je, mora biti ohranjeno predpisano razmerje. 8. Kaksne morajo biti dimenzije ozna be na gliserju ? Najmanjsa dimenzija rk in stevilk mora biti : visina 20cm, sirina 10 cm, sirina linij 2cm, medsebojna razdalja 2cm. e so izmere ve je mora biti ohranjeno predpisano razmerje.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

78

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

9. Katera so obmo ja plovbe olnov? Obmo ja plovbe olnov so: · A - oceansko obmo je · B - odprto obmo je (Mediteransko morje) · C - obalno obmo je · D - obmo je zavetja 10. Katera je predpisana oprema in obmo je plovbe za oln do 5 m dolzine ? Za oln dolzine do 5 m je predpisan minimum opreme: · sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 20m dolgo vrvjo ali verigo , · 3 vrvi za privez skupne dolzine najmanj 30m ustrezne jakosti, · 2 vesli s tremi palci ali rogovilami, oz. drugo pomozno pogonsko napravo, · vedro s korcem , · predpisane lu i in dnevne oznake · konveksno ogledalo (za gliserje, ki se uporabljajo za smu anje na vodi) Obmo je plovbe je obalno obmo je do 4Nm od obale. 11. Katera je predpisana oprema in obmo je plovbe za oln nad 5m in oln s kabino do 7m dolzine ? Za oln dolzine nad 5 m in oln do 7 m s kabino je predpisan minimum opreme: · sidro z najmanj 30 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje , · 3 vrvi za privez ,skupne dolzine najmanj 40 m ustrezne jakosti, · pomozno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali 3 rde e rakete s padalom · vedro s korcem ali ro no rpalko, · predpisane lu i in dnevne oznake · konveksno ogledalo ( za gliserje, ki se uporabljajo za smu anje na vodi ), · tri rde e bakle · kompas Med plovbo mora imeti resilne jopi e v toliksnem stevilu, kolikor oseb se nahaja na olnu. Obmo je plovbe je obalno obmo je do 4Nm proti odprtemu morju, merjeno od osnovne rte teritorialnega morja. 12. Katera je predpisana oprema in obmo je plovbe za oln s kabino nad 7 m dolzine ? · sidro primerne teze z najmanj 40 m dolgo vrvjo ali verigo za sidranje, · 3 vrvi za privez skupne dolzine najmanj 45 m ustrezne jakosti, · pomozno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF radijsko postajo ali tri rde e rakete s padalom, · vedro s korcem ali ro no rpalko, · najmanj en prenosni gasilni aparat, · predpisane lu i in dnevne oznake · komplet prve pomo i, · tri rde e bakle, · baterijsko svetilko, · komplet orodja za vzdrzevanje mehanskih naprav , · kompas z osvetlitvijo , · priro nik za plovbo, · pomorske karte vzhodnega Jadrana s priborom.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

79

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

Med plovbo mora imeti resilne jopi e v toliksnem stevilu, kolikor oseb se nahaja na olnu. Obmo je plovbe je celotno obalno obmo je. 13. Katere vrste pregledov olna poznamo ? Pregledi olna so osnovni, redni in izredni. 14. Kdaj je potrebno opraviti osnovni pregled olna ? Osnovni pregled se opravi pred vpisom olna v vpisnik in tudi po vsaki njegovi obnovi ali rekonstrukciji. Pri tem se opravijo tudi izmeritve olna. 15. Kdaj je potrebno opraviti redni pregled olna ? Redni pregled olna se opravlje glede na njegovo namembnost v naslednjih asovnih obdobjih : · za javni prevoz oseb ali smu anje na vodi vsako leto , · za druge gospodarske namene vsaki dve leti , · za osebne namene vsakih pet let . 16. Kdaj je potrebno opraviti izredni pregled olna ? Izredni pregled olna je potrebno opraviti, ko se je pripetil olnu izredni dogodek (tr enje, potopitev, pozar, ipd.) in v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da oln ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo oz. da stanje olna glede konstrukcije ali plovnih lastnosti in opreme o itno ne ustreza veljavnim listinam. 17. Kaj je dolzna storiti oseba, ki upravlja oln oz. lastnik v primeru izrednega dogodka (tr enje, potopitev, pozar ipd.)? V primeru izrednega dogodka je dolzan upravljalec olna oz. lastnik o tem takoj obvestiti Upravo RS za pomorstvo oz. njeno izpostavo, kjer je oln vpisan, v opravi enih primerih najkasneje v treh dneh. 18. Kaj se ugotavlja s pregledom olna ? S pregledom se ugotavlja, ali je oln po svoji konstrukciji, plovnih lastnostih in opreme sposoben za plovbo v dolo enih mejah plovbe. 19. Kdaj sme oln izpluti ? oln sme izpluti: · e je glede na konstrukcijske, plovne lastnosti in opremo ugotovljena njegova sposobnost za plovbo , · e je zanj izdano dovoljenje za plovbo, · e ga upravlja usposobljena oseba. 20. Koliko mora biti stara oseba in kaksen izpit mora imeti, e zeli upravljati: motorni oln, gliser, oln dolzine do 5 m z motorjem do 3,7 kw in vodni skuter ? · motorni oln lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen izpit za voditelja olna, · gliser lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 18 let in ima opravljen izpit za voditelja olna, · oln dolzine do 5m z motorjem do 3,7KW lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen preizkus znanja za upravljanje olna

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

80

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

· vodni skuter lahko upravlja oseba, ki je stara najmanj 16 let in ima opravljen preizkus znanja za upravljanje olna.

21. Katera dejanja so prepovedana v pristanis ih? V pristanis ih je prepovedano: · pluti z neprimerno hitrostjo, da zaradi povzro enih valov ne pride do valjanja privezanih olnov in posledi no zaradi tega do poskodb ( udarci ­ privezano plovilo ob privezano plovilo) · premes anje, menjanje ali odstranjevanje priveznih vrvi in naveznih naprav drugega plovila, · oviranje dostopa do privezov · samovoljno premes anje, menjavanje, odstranjevanje ali poskodovanje naprav in ozna b, namenjenih urejanju plovbe · privezovanje plovil na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju · privezovanje olnov na mestih, kjer to ni dovoljeno · odmetavanje v morje trdih in teko ih odpadkov in drugih predmetov · izpus ati fekalne vode v morje · uporaba priveznih mest za potopljene olne in nasedle olne ali olne, ki so poskodovani ali slabo vzdrzevani. 22. Koliko mora minimalno od obale pluti motorni oln, ki ne glisira ? Najmanj 200m od obale . 23. Koliko mora minimalno od obale pluti oln, ki glisira ? Najmanj 250m od obale. 24. Koliko mora minimalno od obale pluti ladja ? Najmanj 300m od obale. 25. Koliko smejo plavati kopalci od obale ? Na naravni plazi najve do 150 m od obale. 26. Kako moramo pluti mimo zasidranih olnov ob naravni plazi? V primeru, da vidimo zasidrane olne ob naravni plazi, bomo pluli po zunanji strani zasidranih olnov in nikakor med njimi oz. med njimi in obalo, ker lahko predvidevamo, da so med olni in obalo plavalci. e se olni nahajajo blize obali pa moramo vsekakor pluti vsaj 200 m , e glisiramo vsaj 250 in dlje od obale. 27. Katero je obmo je plovbe in katere so omejitve glede plovbe vodnega skuterja? Z vodnim skuterjem moramo pluti minimalno 250m od obale in maksimalno do 2000m od obale. Plovba je dovoljena od son nega vzhoda do son nega zahoda ob normalnih vremenskih razmerah. 28. Katero opremo mora imeti voditelj vodnega skuterja? Voditelj vodnega skuterja mora imeti na sebi resilni jopi z rde o baklo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

81

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

29. Kako mora biti ozna eno mesto potapljanja (potaplja pod vodo)? e je na boji ali na plovilu zastava A mednarodnega signalnega kodeksa ( prva vertikalna polovica zastave je bele barve in druga modra; zadnji del zastave ima obliko lastovi jega repa) pomeni, da je pod vodo potaplja in da moramo pluti po asi ter na primerni oddaljenosti. Sportni potaplja i ozna ujejo mesto potapljanja z oranzno bojo, premera vsaj 30 cm. Od oznake je potrebno pluti na oddaljenosti 50 m in dlje. Boja ima lahko potapljasko zastavico rde e barve z belima diagonalama. 30. Na kaksni dovoljeni minimalni razdalji sme oln pluti od zunanjega roba ozna enega kopalis a? S plovilom se smemo priblizati (pluti) do 50 m od ozna enega kopalis a (boj). V primeru, da sega zunanji ozna eni rob kopalis a pod 150 m od obale, mora oln pluti na taki razdalji od obale kopalis a, ki ne sme biti krajsa od 200 m od obale, e glisira 250 m in e je ladja 300 m. 31. Kdaj oln glisira? oln glisira, ko drsi po vodni povrsini. 32. Koliko se smejo oddaljiti od obale olni na v vesla, neregistrirani olni kot so kajak, vodno kolo, oln na vesla, ...? Navedena plovila se smejo oddaljiti do 1000 m od obale. 33. Katero opremo mora imeti na sebi jadralec na deski? Jadralec na deski mora v primeru mo i vetra nad 4 Bf imeti na sebi resilni jopi z rde o baklo. 34. Kako delimo morje? Morje delimo na notranje morske vode in teritorialno morje. 35. Koliko je siroko teritorialno morje ? Teritorialno morje je pas, sirok 12 Nm, merjeno navzven od osnovne ali temeljne rte teritorialnega morja. 36. Kje poteka drzavna meja ? Drzavna meja poteka po zunanjem robu teritorialnega morja. 37. Kje poteka temeljna rta teritorialnega morja ? Temeljna rta teritorialnega morja poteka pri ravni obali po rti srednje najnizje oseke, spaja zunanja rta zalivov in skrajne zunanje to ke najbolj oddaljenih otokov. 38. Kaj obsegajo notranje morske vode ? Notranje morske vode obsegajo morje med temeljno rto teritorialnega morja in obalo (morje med rto, ki povezuje skrajne zunanje to ke zunanjih otokov in kopno, zalivi, pristanis a). 39. Kaj obsega carinsko obmo je ? Carinsko obmo je obsega celotno teritorialno morje in notranje morske vode ter celotno ozemlje Republike Slovenije.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

82

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

40. Kje se moramo pri prehodu drzavne meje s olnom prijaviti in kaksne listine je potrebno predloziti organom na mejnem prehodu? e nameravamo vpluti v notranje morske vode druge drzave, moramo vpluti v najblizje pristanis e, kjer je mednarodni mejni prehod .Pri prijavi predlozimo vse potrebne listine, ki jih ta drzava zahteva. Obi ajno so te listine potni listi, vpisni list plovila, zavarovalna polica, potrdilo o usposobljenosti za upravljanje olna, e je oln opremljen s pomorsko radio postajo, pa potrdilo o usposobljenosti za delo s postajo. 41. Kaksen je rezim plovbe v notranjih morskih vodah ? Pri vplutju v tuje notranje morske vode je potrebno prijaviti prihod olna v prvem pristanis u, odprtem za mednarodni pomorski promet, in sele nato lahko nadaljujemo s plovbo proti zelenem kraju. 42. Kaksen je rezim plovbe v teritorialnih vodah ? Plovilo, ki pluje skozi teritorialno morje (tranzitira) tuje drzave se ni dolzno javljati oblastem. Temu pravimo neskodljiv prehod teritorjalnega morja. V primeru vplutja v notranje morske vode pa se mora prijaviti v najblizjem pristanis u, kjer je mednarodni mejni prehod. 43. Kdaj mora izobesiti zastavo drzavne pripadnosti oln, ki sluzi za osebne namene ? oln za osebne namene mora pri plovbi v tujih notranjih morskih vodah izobesiti zastavo drzavne pripadnosti in zastavo drzave gostiteljice. 44. Kateri olni morajo izobesiti zastavo drzavne pripadnosti ? Drzavno zastavo morajo izobesiti olni drzavnih organov, ostalim vodah) ni potrebno. olnom pa (v doma ih

45. Kdo izvaja nadzor nad varnostjo plovbe ? Nadzor nad varnostjo plovbe na morju izvaja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. 46. Kaj obsega nadzor nad varnostjo plovbe glede olnov? Nadzor obsega nad : · usposobnostjo voditelja olna, · dovoljenega stevila oseb na olnu, · prevozom oseb in blaga s olni, · izvajanjem plovbnega rezima olnov, · sposobnostjo olnov za plovbo, · predpisano opremo olnov. 47. Kaj so pomorski prekrski ? Pomorski prekrski so krsitve predpisov s podro ja pomorstva. 48. Kdaj prekrski prerastejo v kaznivo dejanje ? Kadar gre za hude krsitve, kjer nastane ve ja materialna skoda, tezje telesne poskodbe ali smrtni primer in ko so ogrozena loveska zivljenja.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

83

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

49. Kaksne so kazni za lazje prekrske? Za prekrske posameznika so predvidene denarne kazni na kraju samem in sicer v visini od 5.000,00 SIT do 50.000 SIT. 50. Kje in v koliksnem asu moramo prijaviti pomorsko nezgodo olna ? Pomorsko nezgodo olna je potrebno najkasneje v 3 dneh prijaviti Upravi RS za pomorstvo oz. njenih dveh izpostavah (Izola, Piran), odvisno v katerem vpisniku je vpisan oln. 51. Ali ima voditelj olna za resevanje ljudi pravico do nagrade in ali je dolzan resevati ljudi na morju ? Voditelj olna mora resevati ljudi v stiski na morju razen, e bi z resevanjem ogrozal sebe ali svoje plovilo. Za resevanje ljudi ne pripada nagrada. 52. Ali ima resevalec pri resevanju stvari pravico do nagrade ? Za resevanje plovila ali stvari s plovila resevalcu pripada nagrada. 53. Kaj storimo s stvarmi, ki jih najdemo v obalnem morju ? Najdeno stvar na morju ( npr. oln ) moramo prijaviti pristaniski kapitaniji. 54. Katere listine mora pri sebi imeti voditelj olna med plovbo? Med plovbo mora voditelj olna pri sebi imeti veljaven vpisni list, potrdilo o sklenjenem zavarovanju proti odgovornosti za skodo povzro eno tretjim osebam (zavarovanje obvezno z 10.02.2003) in potrdilo za upravljanje s olnom. 55. Katere listine se morajo nahajati med plovbo na olnu, ki je krajsi od 3 m in z motornim pogonom do 3,7 kw - neregistriran oln ? Voditelj olna mora imeti potrdilo o opravljenem preizkusu znanja, priporo a pa se, da se ima pri sebi dokazilo o lastnistvu (neregistriranega) olna in motorja (npr. ra un olna in motorja).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

84

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

MORNARSKA DELA IN VES INE 1. Kaj je oln ? oln je plovilo, ki meri v dolzino 24 metrov. 2. Kako delimo olne ? olne delimo po obliki, vrsti pogona, namenu in materialu iz katerega so grajeni. 3. Katere oblike olnov poznamo ? Poznamo: spodrivni-deplasmanski (pasara, guc), pol spodrivni (pilotina), drsni (gliser).Lo imo tudi: enotrupne, dvotrupne (katamarane), tritrupne (trimarane). olni

4. Iz katerih materialov so grajeni olni ? Za gradnjo olna se uporabljajo razli ni materiali: les, kovina, plastika, guma, armirani beton, kombinirano (guma-plastika, guma-aluminij). 5. Kateri so sestavni deli olna? Sestavni deli olna so gredelj, prem eva in krmna grodnica, rebra, oplata, zgornji del je paluba, e je nima (je odprtega tipa), je zgornji del zaklju en z robnico. 6. Zakaj je potrebno oln vzdrzevati ? oln je potrebno vzdrzevati, ker je nenehno izpostavljen razli nim zunanjim negativnim vplivom, ki na njem in opremi povzro ajo obrabo in poskodbe. Sem stejemo tudi obrastlost podvodnega dna, ki vpliva na hitrost in porabo goriva. 7. Kaj obsega vzdrzevanje olna ? Vzdrzevanje se razlikuje glede na vrsto materiala iz katerega je oln grajen. Predvsem je potrebno oln po uporabi o istiti in oprati, vsaj enkrat letno barvati (dno olna z antivegetativno barvo, po potrebi tudi ostale dele), zamenjati cink protektorje in opraviti servis pogonskega motorja. 8. Nastej strani olna, preko katerih vidimo neki drugi objekt ( oln, nevaren plavajo i predmet, ipd)! Po premcu, levo po premcu, bo no levo, levo po krmi, po krmi, desno po krmi, bo no desno, desno po premcu. 9. Kaj je stabilnost olna ? Stabilnost je lastnost olna, da se upira nagibanju pod vplivom delovanja zunanjih sil (veter, valovi) in da se po prenehanju njihovega delovanja vrne v prvotni ravnotezen polozaj. 10. Od esa je odvisna stabilnost olna ? Stabilnost olna je odvisna od oblike trupa in od razporeditve tez v olnu. 11. Kako mora biti razporejen tovor na olnu ? Tovor na olnu mora biti enakomerno razporejen po plovilu in pritrjen. 12. Kaj je nadvodje ? Nadvodje je navpi na oddaljenost na boku, merjeno od vodne rte do zgornjega roba palube (robnice).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

85

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

13. Kaj je ugrez ? Ugrez je navpi na razdalja med najnizjo to ko olna in vodno rto. 14. Kaj je vodna rta ? Vodna rta je rta, ki deli plovilo na potopljeni del in na nadvodje. 15. Katere dolzine olna poznamo ? Poznamo dolzino ez vse in dolzino na konstrukcijski vodni rti. 16. Kako se meri sirina olna ? Sirina olna se meri na glavnem rebru med zunanjima robovoma oplate. 17. Kako se meri visina olna ? Visina olna se meri od spodnjega roba gredlja do zgornjega roba palube ali robnice. 18. Kaj so lahko vzroki za vdor vode v oln ? Vzroki so lahko poskodbe pri tr enju, nasedanju, pri udarcu ob obalo, pri lomu plovila zaradi slabega morja in nepravilne plovbe v valove, popustitev tesnjenja cevi pri vsisu morske vode, ipd. 19. Kaksna sredstva lahko uporabimo za zaustavitev vdora vode v oln ? Za zaustavitev vdora vode lahko uporabimo ponjavo, razne epe, odeje, blazine, deske, vzglavnike, hitrovezni cement, objemke, ipd. 20. Kako ravnamo pri vdoru vode ? Pri vdoru vode ugotovimo vzrok vdora vode, kje in na kaksen na in vdira voda. Takoj pri nemo z zaustavitvijo vdora vode (odvisno od na ina vdora vode uporabimo razne pripomo ke kot. npr. ponjavo, epe, hitrovezni cement, ipd.) in z iz rpavanjem vode s pomo jo rpalk in/ali s pomo jo razli nih posod. Osebe (tovor) lahko premikamo po olnu tako, da z nagibom olna (odvisno na katerem mestu vdira voda, npr. v visini vodne rte) in zmanjsamo oz. zaustavimo vdor vode v oln. e ugotovimo, da kljub vsem naporom nismo uspeli zaustaviti prodiranje vode v oln, ga usmerimo proti obali in skusamo nasesti na plitvini. Odvisno od okolis in, pri vdoru vode najprej poskrbimo, da si osebe nadenejo resilne jopi e. 21. Kaj so lahko vzroki pozara na olnu ? Vzroki pozara na olnu so lahko: uporaba odprtega ognja, kratek stik na elektri ni instalaciji, nepravilno ravnanje s pogonskim gorivom, tr enje olna, nepravilno prezra evanje strojnice (predvsem pri oskrbi z gorivom), elekt. naprav, ki niso zavarovane proti iskrenju, itd. 22. Katera protipozarna sredstva poznamo ? Protipozarna sredstva so: vodna rpalka, ro ni gasilni aparati (CO2, prah, pena), pesek, razna prekrivala (ponjave), itd. 23. Kako ravnamo, e se med plovbo pojavi pozar na olnu ? Zmanjsamo hitrost in obrnemo oln tako, da je pozar v zaveterju. Takoj uporabimo vsa razpolozljiva sredstva za gasenje. e pozar ne uspemo pogasiti se lahko odlo imo za nasedanje ali potapljanje olna na majhni globini.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

86

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

24. Kaj so lahko vzroki nasedanja olna ? Vzroki so lahko: nasedanje zaradi nepravilne plovbe, okvare naprav, visja sila, malomarnost posadke, itd 25. Kako ravnamo pri nasedanju olna ? - Preverimo, ali je prislo do poskodbe trupa in vdora vode, kaksno je dno in na katerem delu je oln nasedel. - e ni prislo do vdora vode, ugotovimo moznost, da se oln odstrani z nasedlega mesta z uporabo lastnega pogona, z natezanjem sidra, z vleko (pogonom) drugega olna, akamo na visoko vodo, premes amo tovor,... - Kadar voda vdre v oln, jo poskusamo ustaviti ali omejiti ter iz rpati iz plovila. Nato nasedlo plovilo za nemo resevati. -Plovilo s poskodovanim podvodnim ali nadvodnim delom oplate vle emo tako, da jeneposkodovan del v smeri plovbe. -Jadrnico (z globokim gredljem) nagnemo (na vrv, ki gre iz glave jamborja, pritrdimo tovor, osebe, ali je celo vle e drugo plovilo tako, da se jadrnica nagne) in zaplujemo proti ve jim globinam. 26. Kaksna sredstva uporabljamo za resevanje oseb iz vode? Za resevanje oseb iz vode uporabljamo: obro za resevanje (opremljen je lahko s 25 m dolgo vrvjo, s posebno svetilko ali z dimnim signalom oranzne barve), resilni pas, resilni jopi , resilni splav razli nih dimenzij, napihljive blazine, vrvi, itd. 27. Kako ravnamo, e nam oseba med plovbo pade v vodo ? V takem primeru oln takoj obrnemo v stran padca osebe v vodo (s tem oddaljimo krmo olna od osebe v vodi ) in zmanjsamo hitrost.Takoj odvrzemo obro ali drugo sredstvo in ga isto asno bodrimo z besedami. S olnom se priblizamo in postavimo tako, da ostane oseba v privetrju (to velja za manjse in lahke olne, ) in ga nato dvignemo v oln ter e je potrebno mu nudimo prvo pomo . 28. Kako se obnasa oln pri plovbi proti vetru ? Pri plovbi v veter, torej tudi v valove, se hitrost olna zmanjsa, propeler ne deluje enakomerno zaradi vzdolznega guganja, pojavljajo se vibracije in konstrukcija olna trpi. Priporo ljivo je pluti s premcem odmaknjenim priblizno 25 stopinj od smeri vetra in valov. 29. Kako se obnasa oln pri plovbi z bo nim vetrom ? Taksna plovba je neprimerna in nevarna, oln se mo no ziblje. Valovi ga lahko naplavijo ali prevrnejo. 30. Kako se obnasa oln pri plovbi z vetrom v pol krme ? oln sili s premcem proti veteru in tezi k temu, da bi se postavil bo no v veter in valove. Pri taksni plovbi oln slabo drzi smer, posvetiti je treba ve pozornosti krmarjenju. 31. Kako se obnasa oln pri plovbi z vetrom v krmo ? Pri plovbi olna z vetrom v krmo se oln ziblje, slabse drzi smer in lahko povzro a tresljaje zaradi izhajanja propelerja iz vode.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

87

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

32. Kako pristajamo bo no ob obalo ? Pri pristajanju z bokom olna ob obalo zmanjsamo hitrost, preverimo smer in mo vetra ter vodni tok, postavimo bokobrane, pripravimo privezne vrvi in olnarski kavelj. Pod kotom 30 do 45 stopinj usmerimo oln proti obali. Ko se dovolj priblizamo obali, uporabimo olnarski kavelj za odrivanje ali vleko, pred tem postavimo v nevtralni polozaj ro ico menjalnika (po potrebi zavozimo nazaj). Nato privezemo premec in nato krmo olna ob obalo (zavozimo nazaj, list krmila obrnemo proti obali). 33. Zakaj je potrebno, da najprej privezemo premec olna ? V primeru bo nega pristajanja ob obalo je potrebno najprej privezati premec, ker krmo lahko priblizamo k obali s pomo jo pogona (zavozimo s primerno mo jo nazaj, list krmila obrnemo proti obali). 34. Kako se imenujejo privezne vrvi pri privezu olna ob obalo ? Privezne vrvi dobijo svoje ime sele takrat, ko jih uporabimo. Privezne vrvi so: prem na vrv, krmna vrv, krmna bo na (tresin), prem na bo na (tresin), sprednja in zadnja brzda (spring). 35. Kdaj ugasnemo motor pri pristajanju olna? Pri pristajanju olna ugasnemo motor sele, ko je oln dokon no privezan ob obalo. 36. Kako izplujemo iz priveznega mesta ? Izplovitev iz priveza izvrsimo tako, da najprej prizgemo motor in nato odvezemo vrvi. Po potrebi se s pomo jo olnarskega kavlja odrinemo od obale, od sosednja olna, preverimo, da ob olnu ni ovir za varno izplovitev (npr. izpus ene vrvi boje, vrvi sosednjega olna, ipd.), pazimo, da pri izplovitvi ne poskodujemo sosednjega olna (odrsamo oplato, zvijemo ograjo, ipd.) in ko smo dovolj oddaljeni od obale, vklju imo pogon olna (prestavimo ro ico menjalnika iz polozaja prostega teka). 37. Kaj je etverovez ? etverovez je na in priveza plovila s stirimi vrvmi in sicer tako, da sta dve vrvi privezani na obalo in dve na morsko stran, bodisi na sidri na boji ali na droga (marine). Proti obali je lahko obrnjen premec ali pa krma. V praksi je najpogostejsi na in privezovanja tako, da sta dve vrvi narazen privezani na obalo, ena (ali ve ) na bojo. 38. Zakaj in kje uporabljamo etverovez ? Uporabljamo ga zaradi ekonomi nosti, ker je potreben le del obale, kolikor je oln sirok. Uporabljamo ga v pristanis ih in marinah. 39. Kaj je pomembno pri sidranju ? Pri sidranju izberemo to ko sidranja upostevajo globino morja, vrsto dna, zavarovanost pred vremenskimi vplivi (veter, valovi, tokovi). Uporabiti moramo primerno sidro in sidrno vrv ter spustiti dovolj sidrne vrvi dolzine vsaj 3x globine morja, da se lahko sidro dobro zarije v dno (pesek, mulj,..). 40. Kako poteka manever sidranja ? Manever sidranja se izvede tako, da se s po asno voznjo najprej priblizamo to ki sidranja. Neposredno pred prihodom na to ko sidranja zapeljemo po asi nazaj (umirimo oln) in odvrzemo sidro. Izpustimo dovolj sidrne vrvi, da sidro »dobro drzi«.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

88

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

41. e se sidramo med drugimi ze zasidranimi plovili, kaj moramo upostevati ? Zasidran oln se pod vplivom toka in vetra obra a okoli to ke sidranja. Zato moramo upostevati radius obra anja in oln zasidramo na varni razdalji od ostalih ze zasidranih plovil. 42. Nastej nekaj vrst sider ? Admiralitetno sidro, Danforth sidro, sidro goba, sidro ma ek, patentno (deznik) sidro, pluzno sidro, Hallovo sidro,.. 43. Kako izbiramo primerno sidro in sidrno vrv ? Teza sidra naj bo 1-1,5 kg po dolzinskem metru plovila na vodni liniji. Sidrna vrv mora biti dovolj vrsta in naj meri vsaj 3 x globine, kjer nameravamo sidriti. Glede na vrsto dna izberemo pravilno obliko sidra. Da sidro dobro drzi, je priporo ljivo, da je na sidro pritrjena veriga v dolzini cca 2 m, na katero je privezana na drugem koncu sidrna vrv. 44. Kaj pomeni, da sidro "orje" in kaj storiti v tem primeru ? Pomeni, da sidro ni prijelo za dno, potrebno je ponoviti sidranje, spustiti ve vrvi, uporabiti primerno sidro. V primeru, ko vsi poskusi niso bili uspesni, se je treba sidranju odpovedati. 45. Zakaj uporabljamo vrvi ? Vrvi uporabljamo za privez plovila, za dvigovanje - spus anje tovora, za opravila v ladjedelnistvu, v ribistvu, pomorskih sportih, jadranju,itd. 46. Kaksne vrste vrvi poznamo ? Po materialu izdelave poznamo kovinske, vrvi iz naravnih vlaken in vrvi iz umetnih vlaken. 47. Katere vrste vrvi se najbolj uporabljajo in zakaj ? Najbolj se uporabljajo vrvi iz umetnih vlaken, ker so bolj elasti ne, odporne proti vlagi in glede na isto debelino so bolj vrste od vrvi iz naravnih vlaken. 48. Kako naredimo in zakaj uporabljamo razli ne vozle ? - OSMICA - se uporablja kot zaklju ek na vrveh - MOSKI VOZEL - za spajanje dveh vrvi, za podvezovanje jader ipd. - ZENSKI VOZEL - se ne uporablja, ker drsi. - ZASTAVNI VOZEL - za privezovanje zastav na dvizno vrvico (od tu je dobil ime), predvsem je primeren za spajanje dveh vrvi, ko je ena od obeh vrvi tanjsa, uporabimo dvojni zastavni vozel. - SIDRNI VOZEL - za privezovanje sidra. - VOZEL ZA BOJO - za privezovanje na rinko ali bojo. - PASNJAK ALI NEZATEGLJIVA ZANKA - za privez plovila na bitvo. Prednost tega vozla je v tem, da se ne zadrgne in se da z lahkoto odvezati. To prednost s pridom uporabimo kjerkoli. - VRZNI VOZEL - za privez bokos itnic na ograjo olna. Ni primeren za privezovanje, ker se zadrgne. - SKRAJSEVALNI VOZEL - za hitro za asno skrajsevanje zaradi poskodbe ali prevelik dolzine vrvi.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

89

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

OSNOVE MOTOROZNANSTVA 1. Kako delimo motorje glede na vgradnjo v oln ? Delimo jih na vgrajene, krmne in "Z" pogon. 2. Katere so dobre in slabe lastnosti vgrajenih motorjev ? Dobre lastnosti : so stabilni, imajo miren tek, daljso zivljenjsko dobo, dopus ajo ve je mo i. Slabe lastnosti: rabijo prostor v olnu, vzdrzevanje je tezje zaradi majhnega prostora, zahtevajo trdnejso konstrukcijo olna in slabsi izkoristek vijaka zaradi nagnjene osi (nagnjenost osi se precej izboljsa z "V" vgradnjo motorja). 3. Katere so dobre in slabe lastnosti krmnih motorjev ? Dobre lastnosti : lahko dostopni za popravila , lahko jih snamemo zaradi transportiranja ali shranjevanja,pove ane manevrske sposobnosti, lahko priplujemo na nizko vodo, ker lahko dvignemo propeler (nogo) iz vode, itd.Slabe lastnosti : izpostavljen je zunanjim vplivom, oln ima zatego, kar vpliva na stabilnost olna. 4. Katere so dobre lastnosti "Z" pogona ? Kombinacija vgrajenega in izven krmnega motorja ima zdruzene vse dobre lastnosti enega in drugega pogona. Motor je vgrajen v zadnji del olna, vijak pa je skupaj s peto gibljiv kot pri krmnem motorju. Zato ima tak oln zelo dobre manevrske sposobnosti. 5. Kako delimo motorje z notranjim izgorevanjem ? - Glede na gorivo in na in vziga na bencinske (OTTO) in dieselske motorje. - Po na inu delovanja lo imo na stiritaktne in dvotaktne. - Po na inu hlajenja na teko insko hlajenje in zra no hlajenje. 6. Kako deluje stiritaktni bencinski (OTTO) motor, nastej takte ? PRVI TAKT - je sesalni, v valj s pomikom bata navzdol, sesamo zmes bencina in zraka. DRUGI TAKT - je kompresijski, bat zmes bencina in zraka komprimira ( stiska ). TRETJI TAKT - je ekspanzija ali delovni takt, ko s pomo jo iskre na sve ki vzgemo komprimirano zmes, ki potisne bat navzdol in opravi delo. ETRTI TAKT- je izpusni , bat iztisne ostanke izgorelih plinov v izpusni sistem. 7. Kaj je vplinja ? Vplinja je naprava, ki poskrbi, da motor vsesa pravilno zmes zraka in bencina. 8. Katera naprava lahko nadomesti uplinja ? Naprava za vbrizg goriva. 9. Kako deluje stiritaktni diesel motor, nastej takte ? PRVI TAKT - je sesalni, bat s pomikom navzdol sesa svezi zrak v valj. DRUGI TAKT - je kompresijski, bat se pomika navzgor in zrak komprimira ( stiska). TRETJI TAKT - je ekspanzija ( delo ), nastane po samovzigu goriva, ki je bilo vbrizgano pod visokim tlakom v izgorevalni prostor nad valjem motorja, pri tem potisne bat navzdol in opravi delo. ETRTI TAKT - je izpusni, bat iztisne ostanke izgorelih plinov v izpusni sistem.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

90

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

10. Katere so bistvene razlike med diesel in bencinskim (OTTO) motorjem ? Bistvena razlika je v gorivu in v pripravi in vzigu goriva. 11. Kako deluje dvotaktni bencinski (OTTO) motor, nastej takte ? PRVI TAKT- DELOVNA FAZA - iskra sve ke vzge mesanico v izgorevalnem prostoru in potisne bat navzdol. Obenem pa pod seboj stiska svezo mesanico (goriva, zraka in olja ) v ohisje gredi. Proti koncu tega giba odpre rob bata izpusni kanal in izpusni plini izhajajo v izpusno cev.Kmalu za izpusnim kanalom odpre bat tudi sesalni kanal, skozi katerega vdre sveza mesanica iz ohisja gredi v valj in pomaga iztisniti zaostale izgorele pline iz valja. DRUGI TAKT - KOMPRESIJA - bat med gibanjem navzgor zapre preto ni kanal, nato izpusni ter stiska mesanico do zgornje mrtve to ke. S tem je zaklju en delovni ciklus in se pri ne naslednji. 12. Kolikokrat se obrne ro i na gred, ko motor opravi delovni takt ? Enkrat pri dvotaktnih motorjih in dvakrat pri stiritaktnih motorjih. 13. Kateri motorji uporabljajo elektri no vzigalno sve ko ? Imajo jo vsi bencinski ( OTTO) motorji. 14. Kako delimo elektri ne vzigalne sve ke ? Delimo jih po toplotni vrednosti in po obliki (dolgi in kratki navoj). 15. Kaj se zgodi, e je toplotna vrednost sve ke premajhna ? Pri ve jih obremenitvah se pojavi samovzig zaradi zarenja sve ke. 16. Kaj se zgodi, e je toplotna vrednost sve ke previsoka ? Sve ka ne doseze svoje delovne temperature in se zapacka. 17. Zakaj je pomembno , kaksno sve ko bomo privili glede na dolzino navoja ? e privijemo sve ko z dolgim navojem tam, kjer je predvidena sve ka s kratkim navojem, lahko pride do poskodbe bata motorja. 18. Kaj je elektri na vzigalna sve ka in emu sluzi ? Vzigalna sve ka je privita v glavo motorja in je zaklju ni del vzigalne naprave, ki sprejme visoko napetost el. toka in omogo i preskok iskre. Pri tem se vzge zmes bencina in zraka v izgorevalnem prostoru motorja. 19. Kako ravnamo pri uporabi novega motorja ? Pri uporabi novega motorja se moramo ravnati po navodilih proizvajalca (priro nik motorja). 20. Na kaj moramo paziti pri pripravi izvenkrmnega motorja za zagon ? Pri motorju z vgrajenim rezervoarjem odpremo dovod goriva, pri motorjih z zunanjim rezervoarjem priklopimo cev za dovod goriva in s pomo jo ro ne rpalke, ki je vgrajena na cevi, tla imo gorivo, dokler ne ob utimo upora. Omogo iti moramo vstop zraka v rezervoar (pri prenosnem rezervoarju odpremo ventil ek na epu). - loputa za zrak ( ok) mora biti zaprta, - ro ica menjalnika naj bo v nevtralnem polozaju, - pri ro nem zagonu preverimo, da je motor dobro pritrjen,

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

91

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

ko motor ste e, odpremo ok, sicer se motor zaustavi zaradi prebogate zmesi bencina in zraka, po akamo, da se segreje in med tem kontroliramo izpust hladilne vode.

21. Kako zaustavimo delovanje motorja ? Pri bencinskih motorjih je zaustavitev izvedena s prekinitvijo elektri nega vziga, pri dieselskih motorjih pa s prekinitvijo dovoda goriva. To se izvede s pritiskom na gumb za zaustavitev, obratom kontaktnega klju a, premikom ro ice za dovajanje goriva v skrajno zaprt polozaj, itd. 22. Na kaj moramo biti pozorni pri delovanju motorja med plovbo ? Med plovbo poslusamo delovanje motorja in opazujemo instrumente za nadzor delovanja motorja Posebno moramo biti pozorni na alarme in opozorilne lu ke, ker le ti se pojavijo, ko je z delovanjem motorja nekaj narobe. 23. Kateri so osnovni instrumenti za nadzorovanje delovanja motorja ? instrument za prikazovanje temperature hladilne teko ine (termometer) instrument za prikazovanje pritiska olja (manometer) instrument za prikazovanje stanja akumulatorja (voltmeter) instrument za prikazovanje polnjenja akumulatorja (ampermeter) merilec obratov motorja Razen navedenih instrumentov je na armaturni plos i vgrajen tudi merilec goriva, ki sicer ne spada med instrumente za nadzor delovanja motorja, je pa zelo pomemben, ker nam kaze koli ino goriva v rezervoarju. 24. Kaksne vrste hlajenja motorja se uporablja ? Za hlajenje motorjev na plovilih se uporablja zra no in vodno hlajenje motorja. 25. Kaksne sisteme vodno hlajenih motorjev poznamo ? Odprt sistem, kjer voda iz morja s pomo jo rpalke po opravljeni cirkulaciji v motorju nazaj odte e v morje. Zaprt sistem, kjer vedno ista hladilna teko ina krozi s pomo jo rpalke v motorju, ki jo hladi v hladilniku voda iz morja. 26. Kateri element v motorju skrbi, da bo temperatura hladilne teko ine konstantna ? Za konstantno temperaturo hladilne teko ine v motorju med obratovanjem skrbi termostat. 27. Na kaksne na ine se podmazujejo motorji pri delovanju? Motorji se podmazujejo z oplakovanjem, z mesanico pri dvotaktnih motorjih in s tla nim podmazovanjem. 28. Zakaj je potrebno podmazovnje v motorju ? Podmazovanje motorja je potrebno zaradi zmanjsevanja trenja, obrabe drsnih povrsin in zaradi odvajanja toplote. 29. Kako deluje podmazovnje pri stiritaktnih motorjih ? Pri stiritaktnih motorjih podmazovanje deluje tako, da oljna rpalka rpa olje iz oljnega korita (karterja) in ga tla i po mazalnih kanalih do mazalnih mest, od koder se olje steka v oljno korito. To je tla no mazanje.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

92

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

30. Kako deluje podmazovnje pri dvotaktnem bencinskem (OTTO) motorju ? Pri dvotaktnem motorju se motor podmazuje z oljem v mesanici. Mesanico pripravimo tako, da olje primesamo bencinu v dolo enem razmerju, ki ga predpise proizvajalec. Mesanica sluzi kot pogonsko gorivo in podmazuje notranje dele motorja. 31. Kako deluje podmazovanje pri sodobnejsih dvotaktnih motorjih ? Da bi se dodalo v motor pri razli nih rezimih delovanja ravno pravsnja koli ina olja za podmazovanje, se proizvajajo motorji, ki imajo olje v odvojenem rezervoarju in ga posebna naprava sproti glede na obrate in obremenitev motorja primesa v bencin, ki vstopa v motor. 32. Kaksne so posledice neprimernega podmazovanja ? Zaradi neprimernega podmazovanja pride do pred asne izrabe motorja, v ekstremnem primeru tudi do blokade motorja (zaribavanje). 33. Kako vzdrzujemo akumulator ? Pri akumulatorju je potrebno ob asno preveriti koli ino elektrolita (z destilirano vodo razred ena zveplena kislina) v celicah in po potrebi dolijemo le destilirano vodo, istimo kontakte in pazimo, da akumulatorja ne izpraznimo preve z uporabo potrosnikov, ko motor (polnjenje) ne deluje. 34. Kaj storimo, e nam izvenkrmni motor ne vzge ? e izvenkrmni motor ne vzge, pregledamo, e je dovolj goriva v rezervoarju, e gorivo nemoteno prihaja do uplinja a, e je iskra na sve ki in e sve ka ni zapackana. 35. Kaj je narobe, e motor te e neenakomerno in izpus a takte ? e motor te e neenakomerno in izpus a takte pomeni, da ena od sve k ne dela ali so poskodovani kabli (prebijajo). 36. Kaj je narobe, e motor ne drzi minimalnih obratov ? e motor ne drzi minimuma pomeni, da je slabo nastavljen minimum, da je soba v uplinja u zamasena (smet v sobi), de je nepravilna toplotna vrednost sve ke ,... 37. Kaj je narobe, e vgrajenega motorja ni mogo e zagnati ? e vgrajenega motorja ni mogo e zagnati je najve krat razlog, da je akumulator prazen, da ne deluje zaganjalnik oz. da je okvara na elektri ni napeljavi. 38. Kaj je narobe, e nam motor pokasljuje preden ugasne ? e motor pokasljuje preden ugasne, je vzrok v dotoku goriva ( malo goriva, umazan filter , zamasen ali prekinjen dotok goriva,...) 39. Kaj je narobe, e nam diesel motor ugasne ? e diesel motor sam od sebe ugasne je vzrok voda ali zrak v sistemu goriva (sistem je potrebno prezra iti) , pomanjkanje goriva,... 40. Kaj storimo, e nam izvenkrmni motor pade v morje ? e nam izvenkrmni motor pade v morje, dvignemo motor iz morja in ga imprej operemo s sladko vodo. Elektri no napeljavo posusimo in poskropimo z WD 40 in motor imprej damo v pogon. Izvenkrmne motorje, ki jih pogosto odstranjujemo s olna (hranimo doma), je priporo ljivo dodatno zavarovati in sicer tako, da motor dodatno zavarujemo s krajso vrvico (motor privezemo na oln).

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

93

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

41. Kaj je vzrok, da se plovilo s krmnim motorjem ne premakne kljub temu, da motor deluje? V takem primeru pogledamo, e zati na propelerju, ki ga drzi fiksno na osovino, ni prekinjen. V primeru, da je zati prekinjen, se bo os vrtela, propeler pa prakti no ne in zato ne more odrivati vodo. Zati se prelomi pri udarcu ob trd predmet, lahko pa tudi, e pri valovitem stanju morja krmo in s tem tudi motor vrze iz vode in motor pridobi obrate, ker ni ve upora vode. Ko se nato noga motorja potopi v morje, pride do nenadnega upora vode in s tem ve je obremenitve propelerja, kar lahko povzro i prelom zati a. Zato je potrebno za odpravo navedene okvare vedno imeti rezervni zati in primerno orodje. 42. Katero je osnovno orodje, ki ga je priporo ljivo imeti v plovilu ? Osnovno orodje za odpravo manjsih okvar predvsem na motorju je manjse kladivo, ve vrst izvija ev, razli ne kles e, klju za sve ke , univerzalni klju , klju i (natikalni, vilice, zvezda velikosti 10,11,12,13,17), dleta. 43. Kateri so osnovni nadomestni deli, ki jih je priporo ljivo imeti v plovilu ? Nadomestni deli, ki naj bi se nahajali na plovilu so vzigalne sve ke, zati i za propeler (krmni motor), jermen (stabilni motor), impeler od vodne rpalke, cevi za gorivo, filter goriva, objemke raznih dimenzij, zarnice (navig. lu i,...), ... 44. Kaksno gorivo uporabljajo stiritaktni bencinski motorji ? Stiritaktni bencinski motorji uporabljajo za gorivo bencin. 45. Kaksno gorivo uporabljajo diesel motorji ? Diesel motorji uporabljajo za gorivo plinsko olje ( nafta ). 46. Kaksno gorivo uporabljajo dvotaktni bencinski motorji ? Dvotaktni bencinski motorji uporabljajo za gorivo mesanico olja in bencina v razmerju, ki ga predpise proizvajalec motorja. 47.Kaksni so varnostni ukrepi v asu polnjenja goriva v rezervoar plovila? Ko se plovilo oskrbuje z gorivom, je potrebno paziti na: - kaksno gorivo bomo nato ili v rezervoar, - da se ne uporablja odprtega ognja (ne kadimo), - da so odprtine, ki vodijo v bivalne prostore, zaprte (bencinski hlapi) - potrebno je dobro prezra evanje prostora, kjer sta motor in rezervoar goriva , - da je motor ugasnjen, - da je pripravljen aparat za gasenje. 48. Kaj moramo vedeti, e izbruhne pozar ? e izbruhne pozar, je potrebno im prej: - zapreti dovod goriva, - prekiniti izvor elektri nega toka,- zapreti dovod zraka - gasiti pozar s primernimi sredstvi (teko ih goriv ne smemo gasiti z vodo, ker plavajo na povrsini vode, s tem bi pozar samo sirili). 49. Kaksna sredstva uporabljamo za gasenje teko ega goriva ? Za gasenje teko ega goriva uporabljamo gasilne aparate (prah in CO2), pesek, odeje in razli na prekrivala ,...

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

94

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

50. Kako lahko preventivno ukrepamo, da prepre imo pozar na plovilu ? Da ne pride do pozara, lahko preventivno poskrbimo z naslednjimi ukrepi: - paziti moramo, da je dno olna ni mastno, - da ne pretakamo goriva na samem olnu, posebno med voznjo, - da se izogibamo zalogam goriva na olnu v netestiranih posodah, - da kontroliramo in po potrebi nadomestimo poskodovane elektri ne kable in cevi goriva, - po moznosti vgradimo v strojnico detektorje, ki nas opozarjajo na dim - ogenj, e je le mozno, vgradimo avtomatsko gasenje strojnice, e oln zapustimo za dalj asa, izklopimo glavno elektri no stikalo oz. odklopimo kleme akumulatorja.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

95

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

METEOROLOGIJA 1. S im opisemo vreme ? Vreme opisemo z vremenskimi pojavi, oblaki, vetrom, temperaturo, vlago, zra nim pritiskom. 2. Kako delimo oblake? Oblake delimo po visini, kjer se nahajajo, na visoke, srednje in nizke in po obliki na ciruse, kumuluse in stratuse, ter razli ne kombinacije le teh. 3. Kaj predstavlja kumulonimbus ? To je ogromen nevihtni oblak vertikalnega razvoja, ki ima na vrhu kapo v obliki nakovala. Taksen oblak spremljajo mo ne padavine vseh oblik, bliskanje in grmenje ter mo an nevihtni veter. 4. Kako nastane veter ? Veter nastane, ko se za nejo zra ne mase premikati iz podro ja visokega zra nega pritiska proti podro junizkega zra nega pritiska. 5. Kako dolo imo smer vetra ? Smer vetra dolo imo po smeri, iz katere veter piha. 6. Kaj je hitrost vetra ? Hitrost vetra je pot, ki jo opravi zra na masa v dolo eni asovni enoti. Izrazimo jo lahko v m/s, km/h ali v vozlih (Nm/h). 7. Kako dolo imo mo vetra in stanje morja brez uporabe instrumentov? Mo vetra in stanje morja brez uporabe instrumentov dolo imo s pomo jo Beaufortove (Bofor) lestvice (0-12 Bf) za veter in za stanje morja (0-9 Bf). Stopnje mo i vetra in morja so dolol ene na podlagi opisa stanja morja npr. morje gladko kot olje: stanje morja je 0, veter 0, itn. 8. Nastej imena vetrov, ki pihajo na Jadranskem morju ? - severnik (N) - tramontana - sever-severovzhodnik (NNE) - burin - severovzhodnik (NE) - burja - vzhodnik (E) - levante - jugovzhodnik (SE) - jugo, siroko - juznik (S) - ostro - jugozahodnik (SW) - lebi , garbin - zahodnik (W) - ponente - severozahodnik (NW) - maestral 9. Kaj je tramontana ? Tramontana je veter, ki piha iz severa (N), je veter prehodnega zna aja. Je kratkotrajen in piha v vseh letnih obdobjih, je lahko mo an in nevaren veter. Obi ajno preide v burjo.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

96

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

10. Kaj je burin ? Je priobalni no ni veter, ki nastane, ker se kopno po zahodu sonca hitreje ohlaja kot morje. Piha od son nega zahoda do son nega vzhoda iz smeri NNE do ENE. 11. Kaj je burja ? Burja je suh, mrzel in sunkovit veter. Predvsem je to severovzhodnik, eprav lahko piha vse od severa do vzhoda. Burja nastane, ko se razvijeta dve podro ji zra nega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pogosto se pojavi tudi lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajevanja zraka nad kraskimi dolinami, ki se potem vali ez obronke hribov ali ez sedla. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo mo na. Burja piha ez vse leto, vendar je predvsem zimski veter. Lahko traja nekaj ur (poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (pozimi). V asih doseze orkansko mo , tako mo na burja ponavadi traja do dva dni. Burja piha od primorskih hribov navzdol proti morju in ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo. Anticiklonalna burja je, ko prevladuje visok zra ni pritisk, vreme je lepo in vedro. Ciklonalno ali mra no burjo ustvarijo cikloni, ki se priblizujejo vzhodni Jadranski obali, spremlja jo obla no in dezevno vreme. 12. Kaj je levante ? Je prehoden, vlazen veter, ki nastane v zimskem asu. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo. Ta veter je zna ilen za severni Jadran. 13. Kaj je jugo ? Je topel in vlazen veter, piha iz smeri ESE do SSE. Najve krat je to ciklonalni veter, ki nastane, ko se nahaja podro je visokega zra nega pritiska nad vzhodnim Sredozemljem in nizkega nad Evropo. Piha vzdolz Jadranske obale in povzro a razburkano morje, spremljajo ga obla no vreme in dolgotrajno dezevje. Jugo je mo an veter in razvije velike valove, vendar ga smatramo za manj nevarnega kot burjo, ker se po asi razvija. Valovi so bolj pravilne oblike in so pri isti visini daljsi, kot valovi, ki jih povzro i burja. 14. Kaj je ostro ? Je prehoden in kratkotrajen veter, piha iz juzne (S) smeri. 15. Kaj je lebi (garbin) ? Je nevihtni jugozahodni (SW) veter z velikimi valovi in spremljajo ga mo ne padavine. Na Jadranski obali ogroza tista pristanis a, ki niso zas itena pred SW. Poleti nastopi kot veter lokalne toplotne nevihte. V drugih letnih asih ima lebi izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Pihati za ne, ko se pojavi juzno ali jugo- zahodno od Jadrana anticiklon, obenem se s severa priblizuje mo an ciklon. Takrat na Jadranu za ne pihati juzni ali jugozahodni veter. Zaradi gibanja ciklona vzdolz Jadrana, veter ez nekaj asa naglo obrne na SW in doseze nevihtno mo , to je lebi . Najve jo mo vetra spremlja najnizji zra ni pritisk. Takoj po prehodu ciklona se za ne mo vetra zmanjsevati. 16. Kaj je ponente ? Piha iz zahodne (W) smeri in je nevihtni veter. 17. Kaj je maestral ? Maestral je prijeten, priobalni, termi ni veter, ki nastane zaradi tega, ker se kopno podnevi hitreje segreva kot morje. Pri nas piha iz smeri WNW, po ve jem delu Jadrana iz smeri NW, na skrajno juznem Jadranu pa celo iz smeri W. Pihati za ne ob 10 uri, okrog 14 ure doseze najve jo mo (okrog 4 BF) in preneha pihati pred son nim zahodom.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

97

Navti na sola F. Arnus, NAUTICA d.o.o., Gregor i eva 25, Maribor

18. Kaj so poletne vro inske nevihte ? Poletne nevihte so lokalne in bolj pogoste v severnem Jadranu. Najve krat pridejo iznenada iz severnega dela Italije, iz smeri NW do SW potujejo s hitrostjo 15-20 vozlov. Ponavadi se pojavijo pri vedrem, tihem in soparnem vremenu in so lokalnega zna aja. Ko opazimo prve znake priblizevanja nevihte, je nevihta ze zelo blizu. Najprej opazimo temen kopast oblak ponavadi nekje na zahodu, ta hitro preide v vertikalno izrazen kumulonimbus, ki se nahaja v centru nevihte. Zra ni pritisk pada, horizont v zahodni smeri se pomra i, pojavi se grmenje in bliskanje, dezevni naliv in sunkoviti, mo ni udarci vetra. Take nevihte so kratkotrajne in ko minejo, se spet povrne lepo vreme z brezveterjem. 19. Kaj storimo, ko opazimo prve znake priblizevanja nevihte ? im prej pois emo varno zavetje. 20. Kje dobimo vremensko napoved ? Dokler smo se na kopnem vremensko napoved dobimo iz razli nih medijev in na oglasnih deskah pristaniskih kapitanij ali v marinah. Med plovbo pa lahko poslusamo radijska poro ila, ki so namenjena pomors akom na frekvencah, ki jih imamo na razpolago. 21. Na kaj moramo biti pozorni pri vremenski napovedi ? Predvsem moramo biti pozorni na opozorila, ki napovedujejo nevihte in poslabsanje vremena.

TE AJ ZA VODITELJA OLNA

98

Information

Microsoft Word - N_SKRIPT

96 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

957642