Read Dekada%20za%20vklucuvajne%20na%20Romite%20koncept.pdf text version

Prevod:

Azbija Memedova

2005-2015: DEKADA NA VKLU^UVAWE NA ROMITE KONCEPT

Obrazlo`enie Evropskata Unija (EU) i zemjite koi }e i se priklu~at, gi izrazija svoite nameri za iskorenuvawe na siroma{tijata, eliminacija na diskriminacijata i namaluvawe na socijalnoto isku~uvawe na malcinstvata, vklu~uvaj}i gi i Romite. Pove}eto od Romite vo Evropa, koi brojat okolu 79 milioni, `iveat vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, vklu~uvajki gi i zemjite koi ~ekaat priem vo EU. Vo regionot postojat mnogu dokumenti za Romskite problemi, vklu~uvajki gi i onie za Romkite prava i nivnoto vklu~uvawe, kako i nekolku mali inicijativi dizajnirani za podobruvawe na ekonomskiot status i socijalnoto vklu~uvawe na Romskata populacija. Me|utoa, retka e redovnata razmena na informacii vo vrska so efektivnosta i povtorlivosta na idividualnite inicijativi. Isto taka, ne postojat jasni nasoki za podobruvawe koe e o~ekuvano na nacionalno nivo i frustrira~ki mal dokumentiran napredok e vidliv od naporite napraveni do denes. So cel da se zabrza i vrami progresot vo podobruvaweto na situacijata na Romskata populacija vo Evropa, postoi potreba od preminuvawe preku deklarativni izjavi do kreirawe na koordinirana ramka od akcii za podobruvawe na ekonomskiot status i socijalnoto vklu~uvawe na Romskata populacija. Ova treba da vklu~i postavuvawe na jasni nasoki na nacionalno nivo za napredok, postojano nabquduvawe na dostignuvawata vo odnos na tie nasoki kako i razmena na informaci za toa koi pristapi za podobruvawe na ekonomskiot status i socijalnoto vklu~uvawe na Romskata populacija poka`uvaat najdobri rezultati vo odredeni okolnosti. So cel da bide efektiven, procesot na postavuvawe nasoki na nacionalno nivo sam po sebe treba da bide vklu~uva~ki. Procesot ne mo`e da bide nametnat, no mora da bide participativen, da proizleguva od potrebite, kapacitetite i ograni~uvawata na sekoja zemja poedine~no. Celi Za da se odgovori na vakvite potrebi, se predlaga edna me|unarodna inicijativa nare~ena: "Dekada na vklu~uvawe na Romite"(opi{ana vo ovoj koncept). Dopolnitelniot Obrazoven Fond za Romite e opi{an kako poseben koncept. Celta na predlo`enata "Dekada na vklu~uvawe na Romite" e da se zabrza napredokot vo podobruvaweto na ekonomskiot status i socijalnoto

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

vklu~uvawe na Romskata polulacija preku kreirawe na akciona ramka koja vklu~uva tri aktivnosti: · Postavuvawe na jasni, kvantitativni nasoki na nacionalno nivo za podobruvawe na ekonomskiot status i socijalnoto vklu~uvawe na Romskata populacija, ili - vo sredini kade postoe~kite bazi na podatoci se malubrojni - zapo~nuvawe proces {to mo`e da ja sozdade bazata na informacii za Dekadata, · Razvoj i implementacija na nacionalnite akcioni planovi za postignuvawe na tie celi, i · Postojano nabquduvawe na napredokot vo odnos na dogovorenite celi i prilagoduvawe na akcionite planovi spored potrebite na Dekadata; Op{ta Ramka Dekadata treba da bide tesno povrzana so dve tekovni inicijativi, vo koi site zemji - kandidati za ~lenstvo vo EU u~estvuvaat ili naskoro }e u~estvuvaat: (i) Mileniumskite Razvojni Celi (Millennium Development Goals) i (ii) Programata za Socijalno Vklu~uvawe na Evropskata Unija (EU's Social Inclusion Policy). Da se napravi uspe{na Dekadata, vladite na zemjite u~esni~ki }e treba da bidat nositeli na celite, da u~estvuvaat vo nivnoto nabquduvawe i dostignuvawe; tie isto taka }e treba da pridonesat vo finansiraweto na potrebnite zafati. Mileniumskite Razvojni Celi (MRC) se zbir na merlivi celi prifateni od site zemji ~lenki na Obedinetite Nacii (ON) na Samitot na ON vo Wu Jork vo 2000 god. Ova go vklu~uva i nabquduvaweto na klu~ni indikatori vo periodot pome|u 2000-2015 god. za namaluvawe na siroma{tijata, smrtnosta na decata i majkite i pogolemo vklu~uvawe vo obrazovniot sistem (vidi prilog). Vo periodot po Samitot mnogu zemji napravija napori - zaedno so me|unarodnite organizacii me|u koi Svetskata Banka i UNDP - da go podobrat nabquduvaweto na indikatorite na MRC i da razvijat programski strategii za dostignuvawe na celite na MRC. Vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa nivoto na nacionalnite indikatori (kako {to e nivoto na vklu~uvawe vo osnovnoto obrazovanie) na prv pogled izgleda dosta dobro vo mnogu zemji dostignuvaj}i re~isi 100%. Sepak, nivoto na zapi{uvawe posebno za Romite izgleda dosta razli~no i otkriva zna~itelen prostor za podobruvawe. Celite na "Dekadata na vklu~uvawe na Romite" treba da se vmetnat vo generalnata ramka na MRC, so cel da se dobie maksimalna politi~ka podr{ka vo zemjite u~esni~ki za potrebnite ~ekori za nivno dostignuvawe. Sli~no na ova, celite na Dekadata treba da odgovaraat na celite i indikatorite identifikuvani kako del od Programata za Socijalno Vklu~uvawe na Evropskata Unija. Vo 1997god., EU vnese nov ~len vo svoite bazi~ni dokumenti, posvetuvaj}i se da se bori protiv siroma{tijata i

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

socijalnata isklu~enost. Na sekoi dve godini, sekoja zemja ~lenka mora da podnese Nacionalen Akcionen Plan (NAP) na EU, obrazlo`uvaj}i gi svoite nameri za postignuvawe na celite na socijalnoto vklu~uvawe. NAP-i gi pretstavuvaat najgolemite predvizici, strate{ki pristapi i osnovnite celi, programski merila, indikatori i pozitivnite primeri. Tie se razvivaat bazirajki se na konsultaciite so nekolku akteri, vku~uvajki gi i NVO-i vo sekoja zemja ~lenka. Evropskata Komisija gi razgleduva NAP-i. Na taa osnova, kako i vo konsultacii so site zemji ~lenki, Komisijata izrabotuva Zaedni~ki Izve{taj za siroma{tijata i socijalnata isklu~enost, koj se usvojuva od Sovetot na EU. Konferencija na EU odr`ana vo Antverpen vo septemvri 2001, dade va`en pridones vo razvivaweto na zaedni~ki zbir od indikatori za merewe na napredokot vo namaluvaweto na socijalnata isklu~enost. Pro{iruvaweto na EU }e go pro{iri i delokrugot na nejzinata Programa za Socijalno Vklu~uvawe vo idnite zemji ~lenki. Ova }e vklu~i podgotovka na bilateralnite dogovori nare~ni "Memorandum za Zaedni~ko Vklu~uvawe" (MZV), pome|u Komisijata i sekoja od zemjite koja o~ekuva da i se priklu~i na EU vo 2004 god. Ovie Memorandumi za Zaedni~ko Vklu~uvawe predviduvaat merki koi sekoja zemja }e gi prevzeme vo nasoka na pogolemo socijalno vklu~uvawe, sledej}i ja istata struktura kako i NAP-i. Nivnata podgotovka }e se smeta kako proces na u~ewe za podgotovka na Nacionalnite Akcioni Planovi, koi bi trebalo da bidat razvieni {tom zemjite kandidatki se priklu~at kon EU. MZV treba da se finaliziraat do oktomvri 2003god. i da se potpi{at na po~etokot na 2004 god. pred formalnoto pristapuvawe vo EU. Pove}e od o~ekuvano e zemjite {to u~estvuvaat na Romskata Konferencija 2003 vo Budimpe{ta da ja podr`at Dekadata. Sepak, u~estvoto vo Dekadata }e bide otvoreno za zemjite ~lenki na EU. Za da se olesni u~estvoto i da toa bide navistina zna~ajna zada~a, indikatorite }e treba da bidat soodvetno dizajnirani za sekoja zemja soodvetno. O~ekuvani pridobivki Dokolku na Romskata Konferencija vo Bidimpe{ta vo 2003god. se usvoi predlo`enata "Dekada na vklu~uvawe na Romite", se o~ekuva da se dobijat slednite 4 osnovni pridobivki: · Motivirawe za pobrz i pokonkreten napredok vo podobruvaweto na situacijata i vklu~enosta na Romskata populacija (vklu~uvaj}i i preku pottiknuvawe na kolektivni akcii za ostvaruvawe na celite na EU). · Podobruvawe na efikasnosta i odr`livosta na zafatite preku razmena na informacii za onie ~ekori koi se najefikasni, povtorlivi i najodr`livi, · Obezbeduvawe na objektivna osnova za merewe na napredokot vo odnos na celite na nacionalno nivo za podobruvawe na ekonomskiot status i vklu~uvaweto na Romskata populacija, i

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

·

Da se dade pogolemo zna~ewe na indikatorite na Mileniumskite Razvojni Celi i na Programata za Socijalno Vklu~uvawe na EU vo odnos Romite kako klu~na celna grupa na dvete inicijativi;

Nasoki za uspe{nost i reperi Za uspe{nosta na Dekadata, klu~ni se tri principi pri usvojuvaweto na indikatori, celi i zada~i i vremeni reperi: a) tie mora da bidat jasni, podlo`ni na nabquduvawe i predizvikuva~ki, no istovremeno realisti~ni i dosti`ni za vremetraeweto na Dekadata vo idealen slu~aj, tesno povrzani so celite koi se nabquduvaat kako del od MRC inicijativata (Mileniumski Razvojni Celi); b) Tie bi trebalo poprvo da se fokusiraat kon namaluvawe na neednakvosta pome|u Romite i ne-Romite, otkolku kon postignuvawe apsolutni promeni vo rezultatite; v) Tie treba da se vo potpolna nadle`nost na sekoja od zemjite u~esni~ki. Otkako }e se postigne soglasnost za indikatorite i otkako }e se vospostavat celite, }e bide va`no da se sprovedat ispituvawa so cel da se postavi osnovata vo sekoja od zemjite u~esni~ki pred da zapo~ne Dekadata. Indikatorite }e bidat vo pomal broj onamu kade {to postoi op{t konsenzus za nivnata va`nost vo odnos na okolnostite vo sekoja oddelna dr`avna. Nasokite za uspe{nost i vremenite reperi za merewe na napredokot vo vklu~uvaweto na Romite, treba da vklu~at od edna strana su{tinski indikatori, kako nivoto na prihodi, poseta na nastavata i zavr{uvawe na obrazovanieto, vrabotenosta a od druga strana, sistemski indikatori kako primena na va`e~koto zakonodavstvo i kontrolni mehanizmi za spravuvawe so diskriminacijata. Postojat zna~ajni predizvici pri identifikuvaweto na soodvetni su{tinski indikatori. Eden od tie predizvici e deka vo pove}eto zemji od regionot postoi pravna - ~esto pati ustavna - za{tita koja spre~uva, pri obvrzuva~kata identifikacija, Romite i drugi malcinstva da bidat identifikuvani kako takvi vo kolektivnata nacionalna statisti~ka i administrativna baza na podatoci. Iako pove}eto programi posebno se odnesuvaat na Romskoto naselenie ili drugi etni~ki malcinstva ~esto e te{ko da se identifikuvaat soodvetni kontrolni grupi za ocenka na efektite od tie programi. Ovie tehni~ki problemi vo identifikacijata na soodvetni indikatori za uspe{nost }e treba gri`livo da bidat ispituvani od eksperti pred zapo~nuvaweto na Dekadata. Indikatorite za uspe{nost {to gi koristat sega{nite zemji ~lenki na EU za merewe na napredokot vo socijalnoto vklu~uvawe, se o~ekuva da bidat da bidat vreden vodi~ za ovaa cel.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Tematskite blasti na Dekadata bi mo`ele da vklu~at zaedni~ki celi na nekolku zemji, koi site zemji bi gi prifatile, kako i specifi~ni celi koi {to bi bile identifikuvani od oddelni dr`avi, va`ni za nivnite specifi~ni sistojbi. Postoi raste~ki koncenzus deka vo mo`nite oblasti na fokusirawe i indikatorite na "Dekada na vklu~uvawe na Romite" bi mo`ele da bidat vklu~eni: siroma{tijata (pr. namaluvawe na razlikata pome|uvo nivoata na siroma{tija me|u Romite i ne-Romite), obrazovanie (pr. namaluvawe na ras~ekorot vo vklu~uvaweto vo osnovnite i srednite u~ili{ta pome|u Romite i ne Romite), nevrabotenosta (pr. namaluvawe na ras~ekorot vo nevrabotenosta pome|u Romite i ne-Romite ), zdravstvo (pr. namaluvawe na mortalitetot na majkite i decata Romi), stambeno pra{awe (pr. nadminuvawe na jazot pome|u Romite i ne-Romite vo pogled na pristapot do ~ista voda i legalizirawe na divogradbi i nelegalni `iveali{ta) i diskriminacijata (pr. usvojuvawe anti-diskriminacisko zakonodavstvo i vospostavuvawe institucii za nabquduvawe). Partneri Sekoja zemja oddelno, }e ja ima glavnata odgovornost za uspe{nosta na programata. Vo svoite napori, zemjite }e bidat podr`ani od EU i razli~ni partneri, vklu~uvajki g i i slednive: · Evropska Romska Koalicija na Dekadata - zasegnata Romska organizacija koja }e go prestavuva Romskoto civilno op{testvo niz Evropa. Koalicijata }e dejstvuva kako glas na Romite na internacionalno nivo, dodeka nejzinite ~lenovi }e rabotat vo sekoja zemja zastapuvaj}i barawa do svoite vladi za postignuvawe konkretni rezultati. Koalicijata isto taka }e go nabquduva napredokot kon dogovorenite celi. · Razvojnite Agencii (bilateralni i me|unarodni, so mo`nost za vklu~uvawe na: Svetskata Banka, EU, UNDP, OSCE i UNICEF) bi mo`ele da promoviraat posebni aspekti od op{tiot plan i nacionalnite akcioni planovi so tehni~ka pomo{, finansiska poddr{ka, razvoj na programi i dr. · Institutot Otvoreno Op{testvo bi mo`el da ja poddr`i Evropskata Romska Koalicija i da go potpomogne razvojot na nejzinite kapaciteti kako i onie na nejzinite ~lenovite za promovirawe na Romskata agenda. Zaedno so drugi partneri, IOO bi mo`el isto taka da podr`i nezavisno telo za nabquduvawe. Me|unarodnite organizacii }e bidat pokaneti da u~estvuvaat vo Dekadata, i }e bide potrebno krugot na partneri da se pro{iri, vklu~uvaj}i ja Evropskata Komisija i Sovetot na Evropa. Razgovorite okolu opredeluvaweto na ulogite, nivoto na vklu~enost i potrebnite finansii }e treba da se odr`at pred zapo~nuvaweto na Dekadata.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Institucionalna Ramka Institucionalnite dogovori za nabquduvawe i sproveduvawe na "Dekadata na vklu~uvawe na Romite" mo`at da se razlikuvaat vo oddelni zemji, zavisno od interesot i nivoto na vme{anost na odnosnite zemji i partnerskite organizaciite. Sli~no na ova, postojat razli~ni opcii za op{to (pove}edr`avno) naquduvawe na programata na Dekadata. Decentraliziraniot, od samata dr`ava upravuvan pristap, mo`e da gi vklu~i individualnite zemji vo nabquduvawe na dr`avno nivo i potoa da dadat izve{taj na zaedni~kiot Forum na Dekadata na godi{no ili dvogodi{no nivo. Eden pocentraliziran pristap bi mo`el da vklu~i i vostanovuvawe nezavisen Sekretarijat na Dekadata koj bi imal odgovornosti vo opseg, od davawe na tehni~ka podr{ka i pomo{ na zemjite vo sproveduvawe na aspektite na Dekadata do konkretno izveduvawe na istra`uvawa i nabquduvawe na napredokot. Pra{awata koi treba da se opfatat vo istaknuvaweto na istitucionalnite opcii za sproveduvawe na "Dekada na vklu~uvawe na Romite" vklu~uvaat: a) locirawe na institucionalnata mo}, pr. vo zemja od Centralna i Isto~na Evropa ili od EU? b) dali }e proizleze odredena pridobivka dokolku nabquduva~kite funkciite bidat smesteni vo nekoja druga institucija, na primer vo predlo`eniot Obrazoven fond za Romite? v) kakov odnos bi trebalo da ima institucijata za nabquduvawe so bilo koja postoe~ka nacionalna ili me|unarodna organizacija? g) koj finansiski mehanizam bi bil najsoodveten za da se obezbedi odr`livosta na nabquduvaweto na "Dekada na vklu~uvawe na Romite"? Zada~i i Vremenska ramka za Zapo~nuvawe na "Dekada na vklu~uvawe na Romite" Konceptot prika`an ovde }e bide razgledan od Romskite delegati, visoki vladini slu`benici i prestavnici na me|unarodni organizacii na Romskata Konferencija koja }e bide odr`ana vo Budimpe{ta, 2003. Dokolku Konferencijata go podr`i predlogot, periodot pome|u 1 Juli 2003 god. i oficijalnoto zapo~nuvawe na Dekadata vo Januari 2005 god. }e bide podgotvitelnata faza za usvojuvawe na indikatorite i celite, za izveduvawe na bazi~nite istra`uvawa po potreba kako i za postavuvawe na institucionalna ramka (kako {to e opi{ano pogore). Tehni~kite pra{awa koi se odnesuvaat na indikatorite kako i soodvetna institucionalna struktura treba da se razgledaat po Konferencijata vo Budimpe{ta na periodi~ni konsultacii pome|u glavnite me|unarodni akteri koi se o~ekuva da prezemat aktivna uloga kako EU, Svetskata Banka i Institutot Otvoreno Op{testvo. Ponatamo{ni su{tinski razgovori za podatocite i selekcijata na indikatorite na Dekadata }e bidat su{tinski. Imaj}i ja vpredvid ograni~enosta na podatocite koi se na raspolagawe, ova }e bara detalno ispituvawe na razmenata pri koristeweto razli~ni tipovi podatoci (pr. popis i

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

pra{alnici). Rabotata koja treba da se zavr{i do 1 januari 2005 god. koga Dekadata }e zapo~ne, treba da bide soodvetno finansirana i koordinirana. Mandatot dobien na Konferencija vo Budimpe{ta }e bide re{ava~ki. Za ponatamo{no ispituvawe na izvodlivosta na "Dekada na vklu~uvawe na Romite" i nejzinata podgotovka za zapo~nuvawe na 1 Januari 2005 god, slednite aktivnosti se predviduvaat kako momentalni prioriteti: · Ponatamo{ni konsultacii so nacionalnite vladi, EU i Romskite zasegnati organizacii za razvoj na konceptot na Dekadata vo poedinosti; Do krajot na 2003 god. svikuvawe na tehni~ki sostanok od povisok rang na koj }e se postavi agendata, }e se diskutiraat pra{awa i }e se vostanovat planovite za zapo~nuvawe na Dekadata. Razgleduvawe na mo`ni institucionalni dogovori (pr. Potrebata od Sekretarijat); ulogi i odgovornosti na vladite i me|unarodnite organizacii. Konstituirawe na rabotna grupa koja bi imala sredstva (~ove~ki i finansiski izvori) da gi razvie indikatorite i po~etnite reperi, vklu~uvajki gi potrebnite konsultacii so vladite i me|unarodnite partneri. Podgotovka na programata na Dekadata i doma{nite procesi: o Sekoja od Vladite u~esni~ki na Konferencijata vo Budimpe{ta imenuva lice za kontakt od visok rang za zapo~nuvawe na definirawe na reperite na Dekadata vo sekoja zemja oddelno; o Romskite delegacii u~esni~ki na Romskata Konferencija vo Budimpe{ta rabotat so vladite vo pogled na usoglasuvawe na reperite i vremenskata ramka do esenta 2004 godina i o Definirawe na merkite za nabquduvawe, ocenka i izvestuvawe za napredokot do esenta 2004 god.

·

·

·

·

Kreirawe na nezavisen mehanizam za pregleduvawe i nabquduvawe do Januari 2005 godina.

]e treba da bidat svikani periodi~ni sostanoci vo periodot od 2005 do 2015 godina, vklu~uvajki ja tehni~kata rabotna grupa koja e tehni~ki opremena za pregled na podatocite i za definirawe na postignatiot napredok.

9 Juni 2003 god.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Koi se Mileniumskite razvojni celi? Na Mileniumskiot samit odr`an vo Septemvri 2000 god., 189 te zemji na Obedinetite Nacii povtorno ja potvrdija nivnata zalo`ba da rabotat za mir i bezbednost za site vo svetot ­ svet vo koj odr`liviot razvoj i eliminacijata na siroma{tijata }e ima najvisok prioritet. Mileniumskata deklaracija be{e potpi{ana od strana na 147 {efovi na dr`avi i ednoglasno usvoena od ~lenovite na Generalnoto sobranie na ON. Mileniumskite razvojni celi proizlegoa od dogovorite i rezoluciite na svetskite konferencii organizirani od Obedinetite Nacii vo izminatoto desetletie. Doneseni zaedno kako zbir od ,,me|unarodni razvojni celi,, vo 1996, tie bea {iroko prifateni kako ramka za merewe na napredok. Celite se fokusirani na naporite na svetskata zaednica za postignuvawe zna~ajni, merlivi podobruvawa vo ~ove~kite `ivoti. Tie vospostavuvaat grani~nici za merewe na rezultatite ne samo za zemjite vo razvoj tuku i za bogatite zemji koi im pomagaat na drugite dr`avi koi {to gi implementiraat takvite merki. Prvite sedum celi se naso~eni kon namaluvawe na siroma{tijata vo site nejzini formi: nedostatok na prihodi, obrazovanie i zdravstvena za{tita; glad; polova neednakvost; i naru{uvawe na `ivotnata sredina. Sekoja od niv e cel sama po sebe, no tie treba da se nabquduvaat zaedno bidej}i se pottiknuvaat edna so druga. Podobrata zdravstvena za{tita go zgolemuva vklu~uvaweto vo u~ili{tata i ja namaluva siroma{tijata. Podobro obrazovanie vodi kon podobro zdravje. Zgolemenite dohodi im davaat na lu|eto pove}e izvori da baraat podobro obrazovanie, zdravstvena za{tita i podobra `ivotna sredina. Poslednata cel ­ gradewe na globalno partnerstvo za razvoj ­ pretstavuva sretstvo za postignuvawe na prvite sedum. Na pove}eto od siroma{nite zemji }e im treba dopolnitelna pomo{ koja mora da ja dobijat od bogatite zemji. Na zemjite koi se siroma{ni i mnogu zadol`eni }e im treba dopolnitelna pomo{ vo namaluvaweto na nivniot dol`ni~ki tovar. Site zemji }e imaat pridobivka dokolku trgovskite barierite se namalat, dozvoluvaj}i poslobodna razmena na stoki i uslugi. Ramkata na mileniumskite razvojni celi ­ celosnata lista na celi , zada~i, i indikatori - e sodr`ana vo slednata tabela.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Celi i Zada~i

Indikatori

Cel 1: Eliminacija siroma{tija i gladta

na

ekstermnata

Zada~a 1: Da se prepolovi, pome|u 1990 i 2015, 1. Soodnos na naselenieto so pod 1$ na den soodnosot na naselenieto ~ij prihod e pomal od 2. Srazmer na jazot na siroma{tija eden dolar dnevno (frekfencija x dlabo~ina na siroma{tija) 3. Udel na najsiroma{niot del od naselenieto vo nacionalnata potro{uva~ka Zada~a 2: Da se prepolovi, pome|u 1990 i 2015 4. Preovladuvawe na deca do 5 god koi se pod soosdnosot na naselenie koe gladuva; normalnata te`ina 5. Soodnos na naselenie pod minimalnoto nivo na vnesuvawe kalorii

Cel 2 Dostignuvawe obrazovanie

na

Op{to

osnovno

Zada~a 3: Da se osigura deka do 2015 site deca od 6. Neto soodnos na zapi{uvawe vo osnovno sekade, mom~iwa i devoj~iwa, }e bidat vo obrazovanie mo`nost celosno da go zavr{at osnovnoto 7. Soodnos na u~enici koi {to po~nale vo prvo i obrazovanie; dostignale 5 oddelenie 8. Procent na pismenost na lica od 5 - 24 god.

Cel 3 Promovirawe na polova ednakvost i zajaknuvawe na `enite Zada~a 4: Eliminirawe na polova neednakvost 9. Soodnos pome|u devoj~iwa i mom~iwa vo vo osnovnoto i sredno obrazovanie po mo`nost osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie do 2005 i na site nivoa na obrazovanie ne 10. Soodnos pome|u pismeni `eni i ma`i od 15podocna do 2015; 24god. 11. U~estvo na `enite vo vrabotuvaweto vo nezemjodelskiot sektor 12. Procent na `eni pratenici vo nacionalniot parlament Cel 4: Namaluvawe na smrtnosta kaj decata Zada~a 5: Namaluvawe na stapkata na smrtnost 13. Stapka na mortalitet na deca pod 5 god. na deca pod 5 god. za dve ­ tretini, pome|u 1990 14. Stapka na mortalitet na bebiwa 15. Soodnos na ednogodi{ni deca vakcinirani do 2015, protiv sipanici Cel 5: Podobruvawe na zdravjeto na majkite

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Zada~a 6: Namaluvawe na stapkata na smrtnost 16. procent na mortalitet kaj rodilkite na rodilkite za tri ~etvrtini, pome|u 1990 do 17. soodnos na poroduvawa izvr{eni od iskusen medicinski personal 2015;

Cel 6 Borba protiv HIV/SIDA, malarija i drugi bolesti Zada~a 7: Da se zapre pro{iruvaweto na 18. preovladuvawe na HIV virus kaj bremeni `eni HIV/SIDA i nejzino namaluvawe do 2015 od 15-24 god. 19. udel na upotrebata na kondomi vo vkupniot procent na upotreba na kontraceptivni sredstva 20. broj na deca koi stanale siraci poradi HIV/SIDA Zada~a 8: Da se zapre postoeweto na malarijata 21. Preovladuvawe i procent na smrtnost povrzan i drugi seriozni bolesti i nivno namaluvawe so malarijata do 2015 god. 22. Soodnos na naselenieto od regioni so rizik od malarija koi koristat efikasni preventivni i lekuva~ki merki protiv malarija 23. Preovladuvawe i procent na smrtnost povrzan so tuberkuloza 24. Soodnos na slu~aevi na tuberkuloza otkrieni i izle~eni preku direktno nabquduvani tretmani

Cel 7: Obezbeduvawe `ivotnata okolina

na

odr`livost

na

Zada~a 9: Integrirawe na principite na 25. soodnos na zemji{teto pokrieno so {umi odr`liv razvoj vo politikite i programite na 26. procent na zemji{teto za{titeno za dr`avite i re{avawe na pra{aweto so zagubite odr`uvawe na biolo{kata raznovidnost na na resursite od `ivotnata sredina negovata povr{ina 27. upotreba na energija (ekvivalentno na Kg nafta) na 1 $ od BND 28. sozdavawe na jaglerod dioksid (po glava na `itel) i potro{uva~ka na produkti {tetni za ozonot 29. procent na naselenieto koe koristi tvrdi goriva (SZO) Zada~a 10: Prepolovuvawe na procentot na lu|e 30. procent na naselenie so odr`liv pristap do bez odr`liv pristap do bezbedna voda za piewe siguren izvor na voda vo urbani i ruralni do 2015 sredini Zada~a 11: Do 2020 da se postigne zna~ajno 31. procent na gradsko naselenie so pristap do podobruvawe na `ivotot na najmalku 100 podobrena vodovodno-kanalizaciska mre`a milioni `iteli na siroma{ni kvartovi 32. procent na doma}instva so pristap do sigurna sopstvenost

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Cel 8: Sozdavawe na globalno partnerstvo za razvoj*1 Zada~a 12: dopolnitelno da se razvie eden nediskriminira~ki trgovski i finansiski sistem koj }e bide otvoren, predvidliv i baziran na pravila;

Nekoi od indikatorite poso~eni podolu se nabquduvaat posebno za najmalku razvieni zemji (NRZ), Afrika, zemjite bez izlez na more i malite ostrovski zemji vo razvoj

Toa vklu~uva: posvetenost na razvojot, Oficijalna pomo{ za razvoj namaluvawe na siroma{tijata - dobroto vladeewe - kako na nacionalno taka i na 33. neto ODA, vkupno i na NRZ, kako procent od me|unarodno nivo; bruto nacionalniot dohod na donatorite na OECD / DAC ; Zada~a 13: Da se obrne vnimanie na posebnite 34. soodnos pome|u vkupniot bilateralen ODA na potrebi na najnerazvienite zemji donatorite na OECD/DAC koj {to mo`e da bide raspredelen po sektori, i osnovnite Toa vklu~uva: pristap kon izvoz za najmalku socijalni uslugi (osnovno obrazovanie, razvienite zemji (NRZ) so osloboduvawe od osnovna zdravstvena za{tita, prehranuvawe, carinski tarifi i kvoti; zajaknata programa za ~ista voda i vodovod i kanalizacija); do`ni~ko osloboduvawe za HIPC i ukinuvawe na 35. soodnos na bilateralnata ODA na donatorite oficijalniot bilateralen dolg; i na OECD/DAC koj {to ne e raspredelen; podare`liv(a) ODA za zemjite posveteni na 36. primena ODA od strana na zemjite bez izlez na namaluvawe na siroma{tijata; more kako soodnos so nivnite GNI; 37. primena ODA od strana na malite ostrovski Zada~a 14: Da se obrne vnimanie na posebnite zemji vo razvoj kako soodnos so nivnite GNI; potrebi na zemjite bez izlez na more i malite ostrovski zemji vo razvoj; Pristap do pazari (niz Barbados programata i odredbite od 22-to 38. soodnos pome|u vkupniot uvoz na razvienite Generalno Sobranie) zemji (izrazen vo vrednost i isklu~uvaj}i ja trgovijata so oru`je) od zemjite vo razvoj i Zada~a 15: prodlabo~eno re{avawe na NRZ, uvezen bez carinski dava~ki; dol`ni~kite problemi na zemjite vo razvoj 39. prose~ni tarifi nametnati od razvienite preku merki na nacionalno i me|unarodno nivo zemji za tekstilni i zamjodelski proizvodi i za da dolgot dolgoro~no stane odr`liv; obleka od zemjite vo razvoj; 40. procenka na podr{kata na zemjodelieto nazemjite od OECD kako procent od nivniot GDP; 41. procent od ODA raspredelen za pomo{ vo gradeweto trgovski kapaciteti;

Odr`livost na dolgot

42. Vkupen broj na dr`avi {to gi dostignale nivnite HIPC to~ki na odlu~uvawe i brojot na onie koi gi dostignale nivnite HIPC to~ki na realizirawe (kumulativno);

1

Izborot na indikatori za celite 7 i 8 e podlo`en na dopolnitelno definirawe

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova 43. Dol`ni~ko osloboduvawe ovozmo`eno preku HIPC inicijativa, izrazena vo USD dolari; 44. Servisirawe na dolgot kako procent od izvozot na stoki i uslugi; 45. Procent na nevrabotenost na lica od 15 - 24 god., vklu~uvaj}i gi dvata pola i vkupno;

Zada~a 16: Vo sorabotka so zemjite vo razvoj da se razvie i sprovede strategija za pristojna i produktivna rabota za mladite;

46. Soodnos na naselenieto so pristap do osnovni lekovi po pristapni ceni na odr`liva osnova; Zada~a 17: Vo sorabotka so farmacevtskite kompanii da se obezbedi pristap do osnovnite lekovi po pristapni ceni vo zemjite vo razvoj; 47. Broj na pretplatnici na fiksni i mobilni telefonski linii na 100 `iteli; Zada~a 18: Vo sorabotka so privatniot sektor, 48. Broj na personalni kompjuteri vo upotreba na pridobivkite od novite tehnologii, osobeno 100 `iteli i internet korisnici na 100 informaciskite i komunikaciskite, da stanat `iteli; dostapni; Drugi indikatori da se razvijat dopolnitelno

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

FOND ZA OBRAZOVANIE NA ROMITE KONCEPT Obrazlo`enie 1. Romite (Ciganite) se posebno malcinstvo vo Evropa. Za razlika od drugite etni~ki grupi, Romite ne se naselile na edna teritorija tuku se nao|aat re~isi vo site zemji vo Evropa i Centralna Azija. Sega{nite procenki poso~uvaat deka pome|u 7 i 9 milioni Romi `iveat niz Evropa, {to gi pravi najgolemo malcinstvo vo Evropa. Urivaweto na socijalisti~kiot re`im vo Centralna i Isto~na Evropa (CIE) sozdade novi mo`nosti za site gra|ani, vklu~uvaj}i gi i Romite. Za prv pat po nekolku desetletija, malcinstvata bea vo mo`nost da go izrazat nivniot etni~ki identitet, da u~estvuvaat vo gra|anskoto op{testvo i da se vklu~at vo prethodno nedostapnite ekonomski aktivnosti. Me|utoa, od dramati~nite namaluvawa na mo`nostite vo mnogu pogledi, tie pridobivki bea neednakvi. Za mnogu Romi, urivaweto na socijalsti~kata dr`ava vode{e kon erozija na sigurnost na rabotnite mesta, `iveali{ta i drugi uslugi, i kon otsustvo na konkretni ekonomski mo`nosti. Posledica na ova e seriozna siroma{tija za mnogu Romski semejstva. 2. Noviot izve{taj na Svetskata Banka za Romite vo Centralna i Isto~na Evropa2, gi identifikuva Romite kako edni od glavnite rizi~ni siroma{ni grupi vo regionot. Romite se posiroma{ni od drugoto naselenie i verojatnosta da zapadnat i da ostanat vo siroma{tija kaj niv e pogolema. Korenite na siroma{tijata kaj Romite se isprepletuvaat so mnogu faktori koi se vo korelacija so siroma{tijata niz regionot ­ vklu~uvaj}i go niskoto nivo na obrazovanie, nevrabotenosta i mnogubrojnosta na semejstvata. Romskite deca se daleku od ne romskite deca vo pogled na zavr{uvaweto na obavezniot obrazoven ciklus, vo pogled na prodol`uvawe vo srednoto i visokoto obrazovanie i do dostignuvawe do zadovaluva~ki nivoa. Na primer, vo Srbija edna tretina od Romskite deca zavr{uvaat osnovno obrazovanie3. Pove}eto ne go zapo~nuvaat voop{to, ili se osipuvaat vo po~etnite dve do tri godini. Primerite od Bugarija, Ungarija i Romanija glavno poka`uvaat sli~ni obrasci: Upisot vo osnovnite u~ili{ta me|u Romski deca e za 20% do 33% procenti ponizok otkolku me|u ne romskite deca, a osipuvaweto kon krajot na cikusot od osnovnoto obrazovanie e pove}e od dva pati povisok

Dena Ringold, Mitchell A.Orensyein, and Erika Wilkens, "Roma in an Expanding Europe:Breaking the Poverty Cycle", world bank 2003; Roma and the Transition in Central and Eastern Europe:Trends and Chalenges, World Bank, 2000 Aleksandra Mitroic and Gradimir Zajic, "Social Position of the Roma in Serbia", The Roma in Serbia, Center for Anti-War Action, Institute for Criminological and Sociological Research, Belgrade 1998

3

2

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

kaj Romskite deca otkolku kaj ne romskite4. Visokata stapka na osipuvawe stavuva osobeno kriti~na vo klu~nite ,,to~ki na prekr{uvawe,, na u~ili{niot ciklus, kako {to se prefrluvaweto od osnovno vo sredno obrazovanie. Neadekvatnoto u~estvo vo u~ili{tata, kombinirana so faktot deka relativno visok razmer na naselenieto vleguva vo grupata koja e na vozrast od osnovno u~ili{te5, poka`uvaat deka postojat pome|u 500.000 i 750.000 Romski deca na vozrast od osnovno u~ili{te vo zemjite pristapni~ki na EU, koi ne posetuvaat u~ili{te. 3. Postojat mnogu pri~ini za ovoj `alen u~inok. Mnogu Romski semejstva nemaat praven status i poradi ova im se onevozmo`uva pristapot do u~ili{tata, zdravstvenata za{tita i drugite uslugi. Mnogu romski roditeli se nepismeni i ~esto ne ja cenat va`nosta na obrazovenieto kako sredstvo za podobruvawe na nivnata sostojba. Niskiot prihod doveduva do pote{kotii za mnogu Romski doma}instva, vo nabavuvaweto na u~ebnici i ostanati u~ili{ni materijali koi roditelot treba da gi obezbedi. Romskite deca naj~esto rabotat vo neformalniot sektor, za da go dopolnat tenkiot semeen prihod. Mnogu Romski deca ne poka`uvaat soodveten uspeh na bilo koj od jazicite na koj se predava vo u~uli{tata (iako programite za malcinskite jazici se dostapni za drugite etni~ki grupi vo zemjite pristapni~ki na EU, ne postojat takvi programi za Romskite deca.) Romite ~esto rano stapuvaat vo brak i dobivaat deca na mo{ne rana vozrast - duri i na 12 godi{na vozrast. Od onie Romski deca koi go zavr{uvaat osnovnoto obrzovanie, malkumina posetuvaat sredno obrazovanie ili prodol`uvaat na univerzitet. 4. Pokraj toa, Romskoto obrazovanie e voobi~aeno odeleno i neednakvo obrazovanie. Romskite deca ~esto se obrazuvaat vo u~ili{ta ili u~ilnici koi se fakti~ki odvoeni na etni~ka osnova i vo koi predavawata se substandardni zatoa {to u~ilnicite i u~ili{ni pomagala se substandardni, nastavnicite se nedovolno obu~eni, a nastavnicite i direktorite imaat poniski o~ekuvawa za uspeh otkolku za ostanatite u~enici. Romskite deca koi posetuvaat osnovno obrazovanie se ~esto obele`ani preku toa {to se ispra}aat vo u~ili{ta za lica so mentalni ili fizi~ki nedostoci, poradi nivnoto nepoznavawe na jazikot na mnozinstvoto i drugi obrazovni nedostatoci koi se pove}e rezultat na nivnata sredina otkolku od vrodeni ograni~uvawa. 5. Postojat brojni programi koi se vo tek na implementacija vo zemjite na CIE - pove}eto od niv podr`ani od NVO-ii - ~ija cel e da gi podgotvat Romskite deca za uspe{no sledewe na u~ili{nata programa. Tie napori

Ana Revenga, Dena Ringold and William Martin Tracy, Poverty and Ethnicity: A Cross-Country Study of Roma Poverty in Central Europe, world Bank Techical Paper No 531, 2002

5 4

In Serbia, for example, a total of 41% of the Roma population is 14 years old or less (Mitrovic and Zajic)

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

vklu~uvaat zbir intervencii so koi se pomaga vo nadminuvaweto na obrazovnite i ekonomskite nedostatoci na Romskite doma}instva. Istite vklu~uvaat predu~ili{no obrazovanie (kako {to e programata ^ekor po ~ekor na IOO nameneta za deca), programi koi vklu~uvaat roditeli vo rabotata vo u~ili{tata, pravno registrirawe na Romskite doma}instva, u~ili{ni obroci, snabduvawe so u~ili{na obleka i obrazovni materijali, podr{ka za finansisko potiknuvawe na u~ili{tata koi gi privlekuvaat i zadr`uvaat Romskite u~enici, ~asovi za dopolnitelna nastava i mentorstvo za Romskite deca, posebna obuka za nastavnicite na Romskite deca, vklu~uvawe na jazi~ni i kulturni posrednici vo u~ili{ta so Romski u~enici i davawe mo`nost za falultativni ~asovi po Romski jazik i kultura. Nekoi od ovie inicijativi bea zabele`itelno uspe{ni vo zgolemuvawe na zapi{uvaweto na Romite vo u~ili{tata i nivniot u~inok vo niv. Na primer, slednite rezultati od edna pred{kolska programa za Romski deca vo Srbija se naveduvaat podolu:

" Koga programite se visoko strukturirani i vklu~uvaat posvetenost na Romskata zaednica i koristat metodologii za u~ewe fokusirani na decata, rezultatite se impresivni. Primer, ocenkata za rabotata izvedena so tehni~ka podr{ka od Centarot za Interactivna Pedagogija poka`uva impresivni rezultati. Programata implementorana vo sorabotka so Romski Asocijacii obezbeduva obemno predu~ili{no iskustvo za deca pome|u 3-7 godini i vklu~uva u~ewe niz obrazovni aktivnosti, obrnuva vnimanie na zdravjeto i higienata, semejni podelbi i involvirawe na lokalnite zaednici. Sledeweto na podatocite za u~ili{nite uspesi poka`a deka 100% od decata koi posetuvale gradinka go zavr{{ile ispitot za vlez vo u~ili{teto. 97.3% od decata koi u~estvuvale vo programata, sporedbeno so 33.3% od onie koi ne u~estvuvale, go vladeele Srpskiot jazik, a 99% imale redovno prisustvo vo u~ili{tata vo sporedba so 44.6% od deca koi ne prisustvuvale. Pokraj toa, od decata koi prisustvuvale, 99.8% ja zavr{ile prvata godina vo sporedba so 40% od deca koi nemale prethodno iskustvo vo gradinka" 6. Vgraden problem so postoe~kite programi ~ija cel e da se podobri obrazovniot uspeh na Romite e nedostatokot od mehanizam za nivno izdignuvawe na povisoko nivo i vlijanie vrz obrazovnata politika. Pove}eto od ovie inicijativi se izolirani, mali programi, pokrenati od NVO-ii so mo{ne skromni sredstva. Vsu{nost, toa se pilot proekti. Zaedni~koto iskustvo od ovie pilot proekti bi mo`elo da dade vreden

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

doprinos preku informirawe za razvojot na obrazovnata programa i preku vlijanie predizvikuvawe sistemski promeni vo obrazovnite programi za da se ovozmo`at odr`livi pridobivki za Romskoto naselenie. No, potencijalnata korist od ovie eksperimenti ne e iskoristena bidej}i nema sistemski mehanizam koi bi gi ocenil lekciite od ovie mali inicijativi i, kade {to e toa mo`no, istite da gi implementira vo po{iroki ramki. Namesto toa, tie i ponatamu ostanuvaat izolirani inicijativi vo koi - vo smisla na obrazovnite pridobivki na Romskata zaednica - celinata se sveduva na pomalku od zbirot na posednite delovi. U{te pove}e, pridobivkite od ovie inicijativi se kr{livi; sproveduvaweto na ovie programi ~esto zavr{uva koga nadvore{nite fondovi zavr{uvaat, kakov i da e uspehot {to tie go postignale vo odnos na svoite celi. 7. Sproveduvaweto na po{iroki nivoa e isto taka onevozmo`eno i od faktot deka nekoi edukativni pilot proekti za Romskata populacija mo`ebi ne se celosno soobrazni so preovladuva~kite programi i ograni~enosti i voedno ne vklu~uvaat elementi koi bi gi napravile kompatibilni so preovladuva~kite programi i ograni~enosti. Primer za ova e {to nekoi od priodite za uspe{na integracija na Romskite u~enici vklu~uvaat dopolnitelen u~ili{en personal (kako mentori ili posrednici), iako pove}eto obrazovni sistemi vo regionot se pod raste~ki pritisok za namaluvawe na u~ili{niot personal. Retki se pilot proektite koi se podlo`eni na analiza za tro{ocite i efektivnosta za da se utvrdi dali tro{ocite za po{iroko sproveduvawe bi bile odr`livi vo odnos na preovladuva~kite nacionalni i lokalni ograni~uvawa. Drug problem e {to obrazovnite inicijativi dizajnirani vo korist na Romskoto naselenie ~esto ne vlijaat vrz obrazovnata politika zatoa {to tie se zamisluvaat i implementiraat nadvor od ramkata za ravojot na nacionalnata programa i ~esto nastojuvaat da postignat celi koi se razlikuvaat od celite na nacionalnata obrazovna programa. Nepovrzanosta pome|u o~ekuvawata na lokalno i nacionalno nivo ~esto go zabavuva razvojot na nacionalnata politika i/ili gi izolira vrednite inicijativi na lokalno, na nivo na zaednica ili na nivo na u~ili{te. Vo takvi okolnosti, mo`nosta da se izdignat pilot obrazovnite inicijativi podgotveni za Romskoto naselenie na reginalno i nacionalno nivo, }e zavisi vo onaa mera vo koja nacionalnata strategija (1) e izgradena vrz osnova na nau~enite lekcii od iskustvoto na lokalno nivo i (2) vklu~uva jasno izrazeni obrazovni celi {to treba da gi dostignat Romite i drugite malcinstva. Cel 8. Zaradi soo~uvawe so ovie problemi vo izdignuvaweto na povisoko nivo na uspe{nite pilot proekti za podobruvawe na obrazovniot uspeh na Romskoto naselenie, se predlagaat dve aktivnosti: Obrazovniot Fond

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

za Romite (opi{an vo ovoj koncept), i "Dekada na vklu~uvawe na Romite" (opi{ana vo poseben koncept). Cel na predlo`eniot Obrazoven Fond za Romite e da ja podobri odr`livosta na inicijativite za podobruvawe na obrazovniot status i obrazovniot uspeh na Romskoto naselenie vo Centralna i Isto~na Evropa preku obezbeduvawe dopolnitelni finansiski sredstva za programi za ~ie {to postoewe bila poka`ana potreba. Celta na predlo`enata Dekada za vklu~uvawe na Romite e da se zabrza i izdigne profilot na ~ekorite prevzemeni ili koi se prevzemaat za podobruvawe na ekonomskiot status i socijalnata integracija na Romskoto naselenie vo zemjite na CIE (Centralna i Isto~na Evropa), preku definirawe soodvetni nasoki za uspeh i programi koi }e go obezbedat toj uspeh, kako i preku nabquduvawe na u~inokot pri dostignuvaweto na takvata cel. Aktivnosti {to }e bidat podr`ani od Edukativniot Fond za Romite 9. Fondot }e ja promovira pogore predstavenata cel preku podr{ka na aktivnosti koi go opfa}aat vkupniot ciklus na obrazovanieto, po~nuvaj}i od aktivnosti vo pred{kolskoto, preku osnovnoto, srednoto, do visokoto obrazovanie, vku~uvajki go i obrazovanieto za vozrasni. Tri vida na aktivnosti }e bidat podr`ani od Fondot: · Sproveduvawe pilot proekti dizajnirani za podobruvawe na obrazovniot uspeh6 i vklu~uvawe na Romskoto naselenie vo zemjite na CIE, so posebno vnimanie na merkite potrebni za da se ovozmo`i odr`livosta, kako i na podr{kata za podigawe na povisok stepen na vrednite pilot proekti; · Nezavisna ocenka na obrazovnite dostigawa na ovie i drugi inicijativi osmisleni za podobruvawe na obrazovniot uspeh i vklu~enosta na Romskoto naselenie. · Aktivnosti na pro{iruvawe informacii i znaewa, aktivnosti za gradewe konsenzus kako razvojni programi koi imaat za cel da gi vklu~at i lekciite nau~eni od ova iskustvo vo podgotvuvaweto na nacionalna obrazovna politika. Ova mo`e da vklu~i, na pr. studii za izvodlivost kako i drugi analizi na ocenkite od rezultatite zaradi procenka na nivnata po{iroka sprovedlivosta vo obrazovnata politika, seminari za donesuva~ite na odluki i site drugi zasegnati, za koi pristapite za podobruvaweto na vklu~enosta na Romite i obrazovniot uspeh se poka`ale najdobrei i se najsoodvetni vo posebni okolnosti, i tehni~ka pomo{ za podr{ka na zafati za razvoj na programite kako {to e izgotvuvaweto na zakonodavni proekti.

6

obrazovniot uspeh tuka po{iroko se definira i podrazbira povisoki stapki na zapi{uvawe, podobruvawe na posetenosta na nastavata, povisok stepen na dostugawa na u~enicite, povisoka samopo~it i podobra integracija so u~enicite ne-Romi.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Kako }e funkcionira Fondot 10. Obrazovniot Fond za Romite }e napravi natprevaruva~ki grantovi za aktivnostite od sekoja od trite oblasti opi{ani pogore. Individualnite grantovi }e bidat ograni~eni po iznosot a }e bidat vospostaveni i kriteriumi za ocenka na predlo`enite grantovi. Ovie kriteriumi }e pomognat da se obezbedi predlo`enite aktivnosti da ja promoviraat celta za odr`livost na Fondot. Ovie kriteriumi bi mo`ele da vklu~at na primer: davawe prioritet na pilot proekti koi prika`uvaat podelba na tro{ocite, koi se podr`ani so analizite za efikasno tro{ewe, koi se vo soodnos so specifi~ni celi na nacionalnata obrazovna programa i koi prika`uvaat doogovori za sorabotka pome|u nacionalnite vladi, lokalnite samoupravi i NVOi, za koi postoi predhodna soglasnost. Dopolnitelna rabota mo`e da se sprovede vo tekot na podgotovkata na podetaliziran tehni~ki plan na Fondot, so cel da se opredeli zbirot na aktivnosti koi Fondot }e gi podr`i, ne samo na nivo na u~ili{ta i op{tina, tuku i na nacionalno i na nivo na lokalna uprava. 11. So cel da se ohrabri kreativnosta vo dizajniraweto na obrazovni inicijativi i da se obezbedi zafatite da mo`at efektivno da se spravat so pra{awata na pobaruva~ka i snabduvawe, opsegot na dozvoleni tro{oci bi trebalo da bide dovolno {irok za da vklu~i ne samo tehni~ka podr{ka, dobra i uslugi za dogovorenite programi, tuku i diskretni programi za tro{oci na nivo na lokalna samouprava, na op{tinsko i u~ili{no nivo. Takvite programi mo`at da vklu~at: a) inicijativi za otstranuvawe na ograni~uvawata kako posledica na siroma{tijata, za podobruvawe na redovnosta i uspehot vo u~ili{tata, preku obezbeduvawe pomo{ pri transpor, obleka i u~ili{ni obroci; b) Programi koi podr`uvaat nastavnici koi pomagaat ili slu`at kako vrska pome|u u~ili{niot kadar i roditelite, so cel da se obezbedi semejna podr{ka za obrazovanieto na decata; v) Napori za podobruvawe na uslovite za efikasno predavawe i u~ewe niz aktivnosti - kako treninzi za nastavnici, snabduvawe so obrazovni sredstva, kako {to se u~ebnici, dopolnitelni materijali za u~ewe i mentorstvo. [to se odnesuva do merkite za snabduvawe, tie bi vklu~uvale podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto preku prevzemawe ~ekori na povisoko nivo (nastavnici; u~ili{ni slu`benici; materijali za u~ewe kako i okolina bez diskriminacija i etni~ka odvoenost) i promovirawe na u~ili{ni modeli. 12. Za da se obezbedi fleksibilnost vo upotrebata na resursite so koi upravuva Fondot, grantovi bi mo`ele da bidat dodeleni na upravite na nacionalno i lokalno nivo, kako i na NVOi i op{tinski u~ili{ta.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Institucionalna ramka 12. Se predlaga Obrazovniot Fond za Romite da bide upravuvan od Sekretarijat koj bi bil vospostaven vo regionot na CIE i finansiran so pridones na multilateralni i bilateralni instutucii koi {to u~estvuvaat vo Fondot kako, i privatni fondacii. No, kako {to ve}e e istaknato, }e se vodi smetka programite koi }e se finansiraat od Fondot da ne ja popre~at rasprostranetata i inovativna rabota koja {to ve}e se sproveduva vo NVO sektorot i deka sredstvata koi {to }e bidat dadeni }e pretstvavuvaat nadopolnenie na istata. Sekreterijatot na Fondot }e dodeluva grantovi i }e go nabquduva nivnoto sproveduvawe. Fondot isto taka }e organizira aktivnosti za pro{iruvawe na programite na regionalno nivo i za izgradba na konsenzus, zaradi promovirawe na celite za obrazovanieto na Romite i za reforma na obrazovnata politika. 13. Kone~nata institucionalna struktura na Fondot }e treba da se opredeli vo tekot na dopolnitelna podgotvitelna tehni~ka rabota. Istata }e treba da bide bazirana na slednite principi: a) multi donatorski fond koj {to }e im dozvoli na zainteresiranite bilateralni i me|unarodni institucii da naso~uvaat sredstva vo nego; b) Sredstvata {to }e bidat dodeleni od Svetskata Banka za formirawe i funkcionirawe na Fondot }e treba da imaat takva forma koja }e gi zadovoli barawata od partnerski dogovori i koja adekvatno }e gi "ubla`i" rizicite; v) Upravuvaweto na Fondot }e bide nezavisno i }e bide nabquduvano od telo sostaveno od donatorite na istiot; g) Fondot nema da bide ovlasten da doa|a do sredstva preku pozajmuvawe ili drugi obvrzuva~ki na~ini - {to e potpolno soobrazno so upravuvaweto na grantovite i d) Vo najmala raka na po~etokot, Fondot }e im slu`i na zemjite od CIE koi se vklu~eni vo obrazovnite reformi, za podr{ka na integrirano i {iroko obrazovanie na Romite. 14. Konferencijata vo Budimpe{ta , ,,Romite vo Pro{irena Evropa,, koja }e bide odr`ana od 30 Juni do 1 Juli 2003god., predviduva edinstvena mo`nost za: a) pretstavuvawe na konceptot i potencijalnite pridobivki od Fondot pred predstavnicite na Romskite zaednici, vladite od regionot i me|unarodnite organizacii i b) dobivawe {irok mandat od u~esnicite za prevzemawe dopolnitelni ~ekori koi bi bile potrebni pred eden takov Fondot da bide sozdaden. 15. Planot za dizajnirawe i funkcionirawe na Fondot }e treba da bide podgotven od Konsultant {to }e se finansira od Trust Fondot ili drugi bilateralni izvori. Ovaa tehni~ka rabota }e gi prika`e site su{tinski elementi na Fondot, negovoto organizirawe, finansiskata struktura, funkcioniraweto o nabquduvaweto od strana na negovite donatori. ]e bidat razvieni preporaki za izgotvuvawe biznis plan napraven vrz osnova na konsultacii so potencijalni korisnici od centralnata i lokalnata vlast.

Avgust ­ Septemvri 2003

Prevod:

Azbija Memedova

Potencijalni partneri vo Obrazovniot Fond za Romite 17. Za da se obezbedat soodvetnite nivoa na finansirawe i za da se zasili ovoj koncept zaradi obezbeduvawe pozitiven stav od strana na Svetskata Banka, potrebno e da se identifikuva kriti~na masa na potencijalni donatori koja }e treba da poka`e dovolen interes za sozdavawe takov Fond. Donatorite na koi }e im se prijde se bilateralni razvojni agencii, me|unarodni finansiski institucii, multilateralni organizacii i privatni fondacii. Potrebnite konsultacii }e se odr`at vo tekot na dopolnitelna tehni~ka rabota {to se o~ekuva da se sprovede po Konferencija za Romite vo Budimpe{ta. Natamo{ni ~ekori 18. Za da se pobara podr{ka za konceptot na Fondot i mandat za prevzemawe na potrebnite tehni~ki raboti na Konferencijata, kako i za posledovatelnoto sozdavawe na Fondot, se predlagaat slednite ~ekori: a) Gradewe konsenzus za podr{kata na Fondot pome|u u~esnicite na Konferencijata vo Budimpe{ta - preku individualni sostanoci i drugi vidovi sredbi vo tekot na Konferencijata za postignuvawe na toa; b) Informirawe za posvetenosta na glavnite u~esnici na Konferencijata za sozdavawe na Obrazovniot Fond za Romite i nivnata podgotvenost da dadat ovlastuvawe za upotreba na sredstva za dopolnitelnata tehni~ka rabota opi{ana vo Konceptot - ova informirawe }e se slu~i na zavr{nata sesija na Konferencijata, na pres konferencija i preku pismeno soop{tenie proprateno so dopolnitelni materiali po Konfencijata; c) Identifikacija na fondovi od donatori so ~ija pomo{ bi se vrabotile soodvetno kvalifikuvani stru~ni lica koi }e mo`at da go podgotvat planot za Fondot i }e se koordiniraat so pretstavnici od grupite korisnici na uslugi i donatori. d) Organizirawe donatorka sredba so cel da se obezbedat soodvetni finansiski sredstva za Obrazovniot Fond za Romite i postignuvawe soglasnost za sedi{teto i upravuvaweto so Fondot; i e) Vospostavuvawe na Obrazovniot Fond za Romite i po~etok na negovata rabota;

9 Juni 2003

Avgust ­ Septemvri 2003

Information

20 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

235229


You might also be interested in

BETA