x

Read Microsoft Word - Naucna_Literatura_Print.doc text version

1

POEZIJATA NA ANTE POPOVSKI

2

3

Vera STOJ^EVSKA­ANTI] ANTE POPOVSKI I BIBLIJATA Poetskiot opus na Ante Popovski e v~udoviduva~ko jadro koe postojano se zgolemuvalo, bez ogled na raznovidnata tretirana problematika ili dimenzionirana predmetnost vo odredeni periodi ili segmenti od bogatite sodr`ini. Denes, po zavr{eniot negov opus, koga pred nas se prelistuvaat stranicite od stihozbirkite, eden od neminovnite zaklu~oci e, pred sè, svrtenosta na poetot kon svojata zemja, kon svojot narod, istra`uvan i pregleduvan vo periodite od ma~nata makedonska istorija. Vo ovoj kontekst bil neizbe`en kontaktot so srednovekovieto, so osnovite na makedonskata i na slovenskata pismenost, na hristijanskata religioznost, zacvrstena so pojavata na slovenskata Biblija, prvpat prevedena na staroslovenski jazik, so osnova na literaturniot staromakedonski (staroslovenski) jazik na ju`nomakedonskiot dijalekt od okolinata na Solun. Ante Popovski od po~etokot do krajot na svoeto tvore{tvo e svrten kon makedonskata istorija, kon minatoto, bez koe ne postoi potencijalniot identitet. Negovata poezija e postojano pod nabojot na vistinskite momenti od minatoto. Da gi poso~ime negovite poetski vdahnuvawa: Pustino`itel Jon, Zapis, Verolomno pismo. Ostanuvaat se}avawata za znamenitite mesta kade {to pustinikuvale i mu se molele trajno na Boga vernicite. A sega, tie se ovde nekade me|u na{ite zborovi. Sestra Efimija osamena gi oslu{kuva vodite, {epotot na Ezeroto. A koga is~eznuva narodot od ispusteniot manastir: ,,site stebla eseni umeat da se molat nebare monasi."

4 Najubav i traen pe~at na minatoto Ante Popovski mu oddade so naslovot ,,Glas od damninata" (,,Makedonska kniga", Skopje 1985). Vo nea gi sistematizira prou~uvawata i viduvawata na starite zapisi od srednovekovniot period, koi vaka sobrani davaat eden rezimiran prikaz na nivnata pojava, nu`nost, realnost, istori~nost, socijalen beleg, op{testven, poetski. Da izdelime samo nekolku primeri, koi ne mu izbegnale na poetoviot pronikliv pogled: ,,Pominujte mene, bratija moja, {to mi mrznet ru~icama. Tu pi{ah: tu jadeh, tu le`ah bez og'n.... Po mnogo si kako patisah, no{tiju pi{u{te, i grubo i neplno ­telo moe drobimoe, krv moja prolivaema porug moi..." ,,Jako`e strani raduetse videti ota~'stvo i`e v mori vlneemi otresti pristani{te buri, tako i pi{u{tij raduetse ­videti konec knige." O~evidniot interes i qubov na poetot kon svojata zemja i nejzinata istorija go otkrija i interesot kon Biblijata, kon narodniot religiozen poriv i vo 1980 godina, vo podolg razgovor so Ante Popovski, go napraviv specijalnoto intervju za poetoviot odnos kon Biblijata voop{to. So ogled na retkiot pristap kon ovoj intimen svet na Ante Popovski, go koristam ovoj Sobir da go iznesam vo rezimirana sostojba, zaradi ograni~enite propozicii.

5 ­Od koga i od kade se pojavil interesot kon Biblijata? ­Nesvesno na nekoja mo`na Biblija jas $ pripa|am od onoj mig {to vo mene postoi prestoren vo nezemski magli{ta: Toa e me|a koga nevidliviot svet na nevinosta, toplinata i nezamenlivosta, nepovtorlivosta na krvta na majkata vo deteto se deli so ona {to pretstavuva prva svesna izdanka, novinka na krevkoto steblo na detstvoto - svesta. Taa svest, spored mene, e se}avaweto. Prvoto se}avawe. Kraj edna golema, beskone~na sofra, sedi dostoinstven starec, a imeto mu e Kosta. Poto~no - dedo. Okolu nego mnogu ispraveni lu|a. Tolku mnogu lu|e okolu eden ~ovek - ne bev videl vo `ivotot! Toj potkrenuva raka kon nebesata, pravi eden ve~en krst, edinstven krst. Vo `ivotot vidov mnogu krstovi: od kamewe, od `eleza, od zborovi - takov krst: praven, sozdavan so nestvarni senki, a tolku ve~en - ne sum videl! Se razbira, potoa usledija krstovite na site lu|e {to stoeja ispraveni okolu sofrata - a toj sedi. Nivnite krstovi gi pametuvam, samo tolku kolku {to e neophodno za da si pomislam deka tie dojdoa kako rezultat, kako plod, samo kako ne{to {to mo`e da go izmisli samo toj starec: strog vo zborovite, osobeno strog, i vo du{ata beskone~no {irok. Prvpat sednav na drveno stol~e me|u majka mi i tatko mi. Potoa, kako {to se slu~uva, nadojde proletta: raspukna zemjata, nekoi nestvarni dovici pome|u magi~nite boi na polskite cve}iwa i udarite na gromot, nekoi nestvarni dovici pome|u vdovicite i dobitokot, i, osobeno koga se otkri, koga pukna neobjatieto: vo toa moe selo ni{to ne stignuva{e do cvetawe. Vo mene plodot sè u{te e mislena imenka. Toa samo nekoi karpi i no}i na mese~ini {to traat cel eden ili mo`ebi - iljadnici `ivoti. I sè taka: doa|a{e stra{niot Eremija, doa|aa Ma|ite, doa|aa nekoi \upci {ti im ja lokaat krvta na de~iwata {to ne se pribiraat na zajdisonce doma, i , se razbira, doa|aa prekrasnite ve~eri sproti Kolede, na Kolede, na denot koga se rodi ~edoto Bo`je, nekoi lu|e koi se frlaa vo smrznatata reka i go iznao|aa krstot so

6 koj sakaa dago zamolat Sevi{niot da im gi prosti grevovite i odnovo da go voskresne ~edoto Bo`je. Potoa, odnovo pukna proletta, nejzinata svetla i dramati~na neprikosnovenost {to gi nose{e plodovite na idninata... ­Koi delovi od Biblijata ti napravile poseben vpe~atok i zo{to? ­ Biblijata vo mene nema sila na zapoved. Taa nekako postoi poradi toa {to - jas postojam: ima vo nea edna Ruta, koja odi zad `etvarite i gi sobira zrncata od o`neenite plodovi; ima vo nea eden apostol Pavle koj pra}a ne{to, nekoi poslanija do Solunjanite; ima vo nea eden Ezekil; i ima u{te iljadnici svetovi {to mo`at da ja voznemiruvaat mojata svest denes na razmisla: navistina li ne postoi na~in da se uni{ti materijata - da postoi samo svetot na svesta ili sprotivno: sudeno li mu e na Tvorecot da si sozdava vo edna prelaga pome|u misteriite deka e sè ubavo vo minatoto i deka treba s# da se zaboravi vo ona {to treba da pretstavuva idnina? Prvoto se razbira e nemo`no, vtoroto Tvorecot go nadrasnuva so nova prelaga: bitna e negovata sopstvena pra{inka za idninata, za{to mo`ebi taa pra{inka }e mu nedostiga da se razubavi svetot vo krvta na ~edoto i vo krvta na nivnite pokolenija. Korenot. Koga za{umuva grankata ­ ne{to se slu~uva vo stebloto. Koga nevidlivo se zani{uva stebloto ­ ne{to se slu~uva vo korenot. [to saka da ka`e ona suvo, dekemvrisko steblo so razgoleni granki vo dvorot: nedostiga li pra{inkata na ~ovekot za da zaproleti, za da zatreperat odnovo lisjata, za da se voznemiri odnovo svesta i na ra|aweto i na novoto i, kojznae po koj pat odnovo da se najavi nekoe voskresnuvawe? ­ Od koga ova vlijanie po~nalo da se odrazuva vo tvore{tvoto? ­ Od onoj mig koga se be{e dignala rakata na Kosta kon nebesata i koga senkata na negoviot krst be{e go pokosila Avrama, potoa negovoto dete i decata i vnucite i pravnucite na nivnite vnuci: Podolu tie,

7 Denes nie, utre vie... Kolku golemo zna~ewe imala zamenkata? ­ Koi se konkretnite motivi vo poetskite ostvaruvawa na ,,Bibliskite legendi", na ,,Kamena" i ,,Tajnopis"? ­ Ste gi zabele`ale li onie stari~ki vo crno vezden {to stojat potpreni na ograda i zagledani vo zalezot i ni{to nikomu {to ne zboruvaat? Zarem ne ~ekaat nekogo? Zarem ne ste zabele`ale kolku {iroko se otvoreni nivnite porti i kolku e pa}no vnatre? Ne ste li zabele`ale deka se toa majki zavitkani vo crni {amii i pove}eto so sini o~i! Toa ­ moreto li `ivee vo niv? Toa - grankite na maslinkite li {umat? Toa - belite vrvovi li na dramata se ni{aat? Majkite: od Egejsko i od Pirinsko... Zad niv: Vojnik, Boi{ta, Krvi{ta, Pepeli{ta, Drami...Sela? Zad niv: Kosturino, @eni{ta, Ma`i{ta, Debrani, Dojdenci... Zad niv: Crna Kalu|erica... Zad niv: Neli rekovme: neli pristignuva proletta? Neli puka nejzinoto neobjatie? - Kolku, spored tebe, prodrela Biblijata vo narodnata misla do denes? -Nikoj von faktot na Narodnata misla - i ne postoi. Duri ni Biblijata. Imav mo`nost, mo{ne blisku do pe{terite na Kumranskata Dolina kraj Mrtvoto More, kade {to se pronajdeni rakopisite koi kako kni`evna dokumentacija na drevniot svet i imaat osobeno zna~ewe za na{ata civilizacija, da spijam so denovi na gola zemja so rasfrleni de~iwa bez roditeli i bez nikogo i ni{to. Osven so nevidlivata svest na Tvorecot denes. Vo toj predel, vo tie pe{teri se pronajdeni tie avtenti~ni rakopisi odvaj pred dve, odnosno tri decenii. Tie govorat deka Ristos be{e do{ol pred Ristosa. Denes naukata raspolaga so ~etiri do pet iljadi nau~ni bibliografski edinici na ovaa tema, na temata za koreni-

8 te i potekloto na judeo­hristijanskata civilizacija i kultura. Treba da se preispitaat na{ite pretstavi za potekloto, za eti~kite i za duhovnite na~ela za svetlinata i mrakot, zloto i dobroto. Da se preispitaat simplificiranite ateisti~ki stanovi{ta, da se preispita kogo dovikuvale Erihonskite trubi, da se preispita zo{to {umele palmite ta odedna{ nado{lo siviloto i la`nata svetlina na Mrtvoto More. Rekov: Kumranskata Dolina. Toa zna~i na jazikot na nesre}nite beduini ­ urnatinite na Sodoma i Gomora. Nekade okolu 2.000 godini pred nas. Tie rakopisi gi nazna~uvaat kako najgolemo otkritie na modernite vremiwa. Navistina li Sodoma i Gomora is~eznale vo ognot i u`asot na Bo`jata kazna? No, bitno e drugo: Talka, skita pokolenieto, }e skitaat pokolenijata za da gi raskopaat bregovite, ridi{tata, nedosti`nite vrvovi sozdadeni od rebra i koski. Kade e domot na Petar? Ili na Sveti Petar. Kade e mestoto kade {to kako edinstven svedok postoi samo Ve~ernata svezda koja mol~i i ni{to ne ka`uva za toa so kolku i dali samo so svoite u~enici nekoj Isus Ristos be{e ja napravil svojata zadna ve~er? Kade e Isaija? Koi bile Esenite? Vo doba, proletta koga nadoa|a vo surite predeli na Mrtvoto More, detence be{e gi prona{lo svezdite ili svetulkite na edno dale~no vreme svitkani vo oblik na kniga zasolneta vo pe{tera. Zasolneta od luwi {to se digale nad Judejskata pustina i zapadno od Mrtvoto More i u{te zasolneti od `e{tinite {to seat smrt me|u karpite niz koi divinata ili poto~no - dobitokot, brstat koski i isu{eni steblenca trevki? Jas tuka spiev so de~iwata od Palestina, vo ovoj predel kade zad `etvarite minuvala Ruta, za da gi sobira zrncata od plodovite, od `itata. Toa e predel na eden siv, `olt, na eden tih i prepotopski kaznet grev. A kakov grev nosi ~ovekot ako doa|a od krvta na majkata? O~evidno e deka Ante Popovski imal osobeno odneguvan odnos kon Biblijata, kon na{ata religiozna tra-

9 dicija, potkrepeno u{te i so faktot {to negovata familija bila popovska, a potoa negovata qubopitnost kon istoriskoto minato i naukata, go napoila li~noto negovo tvore{tvo so silni potencijali na umetni~ko izdignuvawe na osoznajniot izoden pat.

10

11

Milo{ \OR\EVI]

^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE POPOVSKOG (Prilog poetici svesti o delu)

Pristup.

Ante Popovski je, tvrdi Georgi Stardelov, "pesnik makedonske epske tradicije", ali "on nipo{to nije tradicionalisti~ki pesnik"1. U na{oj analizi kao prilog poetici pesnika, tra`imo odgovor na pitawe: {ta zapravo zna~i ova slo`ena i visokovrednosna ocena. Kako je problem slo`en, kao {to su slo`ena brojna ideografska ~vori{ta pisca, ukazuju}i na neka od wih primarno osvetqavamo pitawe svesti o umetni~kom delu, implicite ili eksplicite izra`ene u naslovima, stihovima ili u skrivenim slojevima wegovih umetni~kih struktura.2 Veliki pesnik, nema sumwe, da podsetimo na jednu teorijsku zakonitost stvarawa, uvek novim nau~nim saznawima bogati svoju refleksiju i ose}awa transponovana u umetni~ku strukturu i to je prepoznatqiv kreativni postupak i Anta Popovskog. Proces preobra`aja saznawa i ose}awa vr{i se stalnom wihovom kristalizacijom i talo`ewem iskustava. Sam ~in stvarawa novih slika, predmeta i dramatskih stawa du{e i wene korelacije sa predmetima i prirodom zbiva se "u velikom uzbu|ewu", u ~asu kada se stvarala~ko bi}e uspiwe na vrh

Georgi Stardelov na klapni u Ante Popovski, Pesme, "Prosveta" Beograd 1989. 2 Od deset zbirki Ante Popovskog sudove temeqimo na zbirkama Samuil Bagdala, Kru{evac 1963. (preveli Vlada Uro{evi} i Zoran Jovanovi}), Vardar Makedonska kwiga, Skopqe, 1971, i Pesme (preveo Branko Petrovi}) Prosveta, Beograd, 1989.

1

12 svoje mo}i, odnosno izra`ava bi}e istine i lepote kao smisao svog postojawa i umetni~kog trajawa. Umetni~ko delo jeste, dakle, posledica jedne unutra{we tenzije i ona je prisutna u wegovoj formi i slojevima zna~ewa. EGZISTENCIJA PREDMETA I DO@IVQAJA ILI TRAGAWE ZA ZNA^EWEM

1.

Duh stavarala~kog bi}a Anta Popovskog vidi smisao postojawa sveta u podizawu qudskog zemnog bi}a ka eti~kim visinama i lepoti i uvek je oslowen na aksiom ~ovekovog trajawa na zemqi i iskustvima koja su osvojena: U velikom uzbu|ewu on se osvrta{e da proveri idu li oni koji ga slede i nastavqa{e iznova da grede krvavim rukama grabe}i se za stewe za stabla za korewe... (Vrhovi) Razu|ena i tipska niska simbola: ruke, stewe, stabla i korewe sugeri{e ideju da je stvarawe lepote i pesnik u funkciji vo|e i kreatora vrednosti zapravo stvarawe razlike izme|u svakodnevice i wenog sveta, i to je zapravo tenzija kao uslov pesme: Na{e je bilo dovde, re~e im on, odavde, daqe, samo za du{u otvoren je put.

Formula samo za du{u otvoren je put tuma~i su{tinu naslova misaone strukture Vrhovi u kojoj je prepoznatqiva poetska svest lirskog subjekta kao persone koji na svom putu izra`avawa sveta i stvarawa novog sveta jeste "siguran u sebe". Stvarala~ka svest sigurna u sebe, uvek sva u bi}u tradicije i istorije svoga etosa ("To su bose noge moga naroda") zna {ta oblikuje kada saop{tava kristalizaciju narodnog iskustva i istorije: Zaista vam ka`em: i robovi i|ahu bosi... I Isus je hodio bos... Samo bosi u istoriji ostavqaju trag (Drvo koje krvari)

13

Lirski subjekt koji svedo~i (Zaista vam ka`em), koji priziva dramu najve}e `rtve Bogo~oveka (I Isus je hodio bos) i istoriju bo`jih naroda (samo bosi u istoriji ostavqaju trag) istovremeno obrazla`e kako su i za{to "bose noge moga naroda", odnosno za{to se u krvavoj istorijskoj drami usamqenih naroda wima mo`e oduzeti sve "osim se}awa". To saznawe o neuni{tivosti se}awa ­ to je prvo ideografsko ~vori{te zna~ewa i poeti~ko opredeqewe Anta Popovskog. Po karakteru ono izvire iz pesnikovog ose}awa sveta koje uvek precizno i uvek razli~ito od drugih ~ovekovih oblika svesti vidi svet. Wegova su{tina je u saznawu: Dobro je znao da su no`evi prema qudima: Za one sa vrhova ­ o{triji no`evi (Zapis o kova~u) Uz istinu utvr|enu u poetici lirske pesme po kojoj je ona okru`ena "zastra{uju}im marginama ti{ine"3 jasno je da stilski izraz pesnik temeqi na utvr|ivawu "unutra{we razlike" egzistencije predmeta i wegove u grafi~ki znak upisane egzistencije kao do`ivqaj pesnika koji traga za mestom "gde Zna~ewa le`e", kako ka`e E. Dikinson. "Poezija le`i u `i`i kwi`evnog do`ivqaja, jer je to forma koja najjasnije potvr|uje osobenost kwi`evnog, wegovu razli~itost od svakodnevnog diskursa jedne empirijske jedinke o svetu" (242). 2. REALNO I IMAGINARNO ILI TRAGAWA ZA MESTOM Za autenti~ni svet pesnika u tom smislu indikativna je polarizovana slika ~oveka i reke u istoimenoj misaonoj strukturi oblikovana u duhu Vaska Pope, koji se igraju, skrivaju, raspoznaju i najzad, nestaju, na razli~ite na~ine: Ti ovamo ­ ona tamo, (...)

3

Xonatan Kaler, Strukturalisti~ka poetika, SKZ, Beograd, 1990, 241. U nastavku citirana stranica data je u zagradi.

14 ti u sebi ­ ona u drugima, ti se deli{ - ona se sastavqa. (...) ti u mraku ­ ona u moru (...) Samo }e zemqa pamtiti vas. Dakle, poenta je opet, u ve~ito trajnom se}awu, kao i u slu~aju naroda, i ono je uslov i razlog ovom pevawu, odnosno zajedni~ko u razli~itostima. Svest u stvarawu Anta Popovskog odlikuje i jedno matemati~ki precizno uo~avawe sli~nosti i razlika kao razloga postojawa predmeta u ~ovekovom svetu i prirodi. Tako zanatska, nau~na i umetni~ka svest, koja zahteva "da mi iskuje{ ma~" ka`e: da se uklapa izme|u ruke i rane kao obdanica izme|u zore i no}i, (Da mi iskuje{ ma~) ~ime prekora~uje ne samo razli~itosti predmeta i pojava, ve} istovremeno , ukazuju}i na tenzije kao uzrok stvarawa, upore|uje i poni{tava razlike izme|u materijalnog i misaonog. U svesti o mogu}em i realnom u poeziji, u svesti i slici o uklapawu ma~a, ruke i rane i obdanice, zore i no}i, u stalnom procesu nadome{tawa, nalazi se drugo ideografsko ~vori{te Anta Popovskog. To je ona stvarala~ka svest koja uo~ava razliku izme|u gradske i seoske lastavice i u jednom mestu, rodnom domu, tra`i sebe. U pitawu: {ta li te onespokojava te se budi{ / da ~ita{ ovu pesmu? nalazi se i odgonetka razloga za stvarawe. To su za makedonskog pesnika: rodni dom, rodna gruda Makedonija i narod. Ta ~etiri simbola kao jedan jesu ono jedno mesto koje on tra`i i koje u pesni~kom tragawu nazna~ava iz pesme u pesmu. Tim procesom simbolizacije afirmi{e se ~uvena krilatica Klinta Bruksa "jezik poezije je jezik paradoksa" 4.

4

"Po samoj svojoj prirodi, poetski diskurs je vi{ezna~an i ironi~an, u wemu se ose}a tenzija, posebno u na~inu karakterisawa, a pa`qivo ~itawe, zajedno sa poznavawem konotacije, omogu}uje nam da otkrijemo

15 A kako samu pesmu misli svest koja je stvara? Poeti~ko-filozofski odgovor nalazi se u ~etiri tercine i jednom slobodnom stihu lirsko misaone strukture Ona u kojoj Ante Popovski eksplicite saop{tava pet svojih poeti~kih stanovi{ta: 1) Nikada ona nije ona sama, 2) Wih dve su u jednoj 3) Ona je wih dve, 4) Ona je ona i ona i 5) Ona nije samo ona. Prva i kon~ana odlika ovakvog stanovi{ta jeste da je egzistencija pesme slo`ena i uslovqena. U wenom bi}u su, kao i u `ivotu, sukobi polarnosti: 1) ono {to jeste pesme nije, ali i ono {to nije pesma mo`e biti; 2) jedna je pesma koja beskona~no }uti i jedna je pesma koja oslu{kuje weno }utawe; 3) jedna je ona pesma koja beskona~no ~eka i jedna je ona pesma koja ulazi u svoje ~ekawe; 4) jedna je ona pesma {to je stvarawem raspeta i jedna je ona pesma koja samu sebe raspiwe. I zato {to su beskona~no najmawe dve u jednoj, pesma se, zakqu~uje logi~ki Ante Popovski u formi poslovi~ke mudrosti, "beskona~no produ`ava" i : sama sebe pi{e, sama sebe ~ita. Sama sebi vrata ­ sama sebi kqu~. (Ona) Istovetnu elipti~nu formu poslovice, koja izra`ava svest o pesmi i formi, nalazimo i u misaonoj strukturi Analogije koju zatvara stih "Sami sebi i seme ­ i plod" i on upu}uje na pesnikovu tehniku stvarawa slika, zna~ewa i ideja, odnosno ideografskih ~vori{ta. No, naspram Analogija stoje suprotnosti i na wih ukazuje pesma Uzalud: Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni. (...) Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna.

tenziju i paradoks svih uspelih pesama", nastavqa svoju teoriju poezije Kaler u tom smeru. Isto, 243.

16

Novostvorena pesma je, prema tome, eksplicita je svest koja je stvara, kao bi}e koje potom samo sebe stvara i obnavqa. Ona }uti, ~eka i produ`ava svoje trajawe. Ako neko oslu{kuje weno }utawe, ulazi u razloge wenog ~ekawa i preispituje uzroke raspe}a. Sama od sebe ona nije i sama za sebe, ako ve} postoje ~italac i kriti~ar. Pesma je, tako|e, u sebi i izvan sebe. I kad je uslovno podeqena, kao dve, ona je istovremeno jedno ­ kona~no je esteti~ko stanovi{te pesnika u misaonoj strukturi koja je zapravo wegova teorija poezije, istorije i filozofija wenog trajawa i tajne, koju otkqu~avamo pozivaju}i se i na stvarala~ko iskustvo drugih pesnika i teoreti~ara umetnosti. 3. NAU^NA IDEJA I STVARALA^KA VIZIJA ILI STVARAWE PO PRAUZORIMA Oblikovana iz matemati~ki preciznih nau~nih saznawa, pro`eta esteti~kim zahtevima umetni~kog predmeta, teorija poezije Anta Popovskog kao takva imenovana je i pesmom Pavlov i [agal u kojoj se od nau~ne teorije uslovnog refleksa biologa I. Pavlova5 i etsteti~kih principa slikara M. [agala6 tvore i afirmi{u svest o umetni~kom delu uvek kao 1) svest o qudskoj drami i borbi za `ivot: Ubiju li mi psa ­ ja triput lupim po

Ivan Petrovi~ Pavlov (1849 ­ 1936) teorijom uslovnih refleksa dao je objektivnu metodu za prou~avawe najvi{ih funkcija kore velikog mozga i udario temeqe materijalisti~kog tuma~ewa ovih funkcija. Dobio je Nobelovu nagradu za medicinu i fiziologiju 1904. godine. 6 Mark [agal (1887 ­ 1985) jedan od najorigijalnijih modernih evropskih slikara, `iveo je u Parizu, a umro u Nici. Vanredni kolorist i crta~, radio fantasti~ne kompocizije iz `ivota Jevreja i ruskih seqaka. Dramati~ne sociojalne i religiozne elemente spojio u sintezu vanzemaqske vizije u koju su ukqu~ena se}awa na ruske ikone i na mladost u Rusiji, iskustva kubizma i nadrealizma. U grafi~kim ciklusima ilustrovao Gogoqeve Mrtve du{e, Hiqadu i jednu no} i Bibliju. Radio dekoracije za tavanicu u Pariskoj operi, vitra`e za Katedralu u Mecu, sinagogu u Jerusalimu i Palatu OUN u Wujorku.

5

17 ~inijici: tri put se lanac sam od sebe zatrese a ~inija skvi~i od bola. i 2) svest o prauzoru Oca Tvorca i praformi koja postoji, posle svih umetni~kih poku{aja kao su{tina: Nisam sjajan no` uzdigao na nebo, no sebe, preoblikovanog u Boga jer je praoblik moj izvor.7 Naime, u pesniku preoblikovanog u Boga govori glas da je praoblik wegov izvor, i tu vi{e nema izbora. To je glas onog pesnika, onog bi}a ~oveka kojem se se}awe ne mo`e oduzeti i poni{titi, bilo da je u svetu realnog ("Cela ova vetrovita i gnevna zemqa / sa istorijom, kostima, znamewima"), bilo da je u svetu kosmi~kog ("da i ne govorim o zvezdama i suncu"), bilo da je u svetu vere ("Posebno o krstu koji ga spaja s ve~no{}u"). Pesnik je, dakle, sazdan po nalogu i uzoru Boga Tvorca i wegova svest ne ru{i ve} kreativno stvara po osvojenim modelima ­ tre}e je ideografsko ~vori{te poetike Anta Popovskog. Kao takvo ono se nalazi kod svih pesnika i ovde podse}amo samo na Wego{a, na primer.8 Dramati~na slika [agalove krave kao `rtve poneta iz detiwstva, primarni je povod konstituisawa i poetike u postrupku Anta Popovskog. U autobiografskoj ispovesti Moj `ivot [agal je zapisao: "A ti, kravice, oderana i razapeta, sneva{ tamo na nebesima. Blistavi no` te je uzdigao na visine" i to je onaj no` i ono `ivo bi}e iz pesme Popovskog. To je onaj pesnik koji mrtav pamti i koji stvara "rukopis koji je tuma~io", kako sugeri{e pesma On pamti.

U kwizi Moj `ivot, No limit books, Beograd, 1999, M. [agal je izlo`io svoju poetiku i svet detiwstva, ~iji je jedan aspekt u svetlu predo~enih ~iwenica umetni~ki izrazio i Ante Popovski. Jedna od stvarala~kih deviza slikara, o kome su pevali i Apoliner i Sandrar, bila je: "slikarstvo rekonstrui{e svet" i ona je unutra{wa vrednost pesni~kog metafori~kog sveta i sistema Anta Popovskog. 8 Vredelo bi napraviti komparativnu analizu uticaja srpskih pisaca, jezika i kulture na A. Popovskog. Na{a analiza otvara analogije i s V. Popom.

7

18 U poeziji Anta Popovskog, uop{te, lako su uo~qivi neki toposi koji lapidarno izra`avaju wegovu poetiku. Evo jednog registra na wegovoj pesni~koj mapi 1) 2) 3) 4)

Sami sebi i seme - i plod (Analogije) Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni (...) Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna (Uzalud) Skloni se u jednu od stranica Svetog pisma (Kali{te, januara 1975)

Toposi, o~igledno, potenciraju sva kqu~na pitawa poetike ("u vremenima od pre Hrista"), kako sugeri{e pesnik u misaonoj strukturi Arheologija, ako se ona razume kao arheologija poezije. Svest oblikovana u formi pesme tako posledwe je i najva`nije ~ovekovo trajawe ­ primarna je ideja u ispovednoj strukturi Molitva. Glas trajawa, ~iji je pesni~ki realni simbol kamen, preseqen u du{u, naizmeni~no se seli iz kamena u pesnika: danas ja u tebi ­ sutra ti u meni ( Glas). Tako poslovi~ka mudrost jo{ jednom postaje {ifra `ivota i poetike Ante Popovskog i ide uz tre}e ideografsko ~vori{te. Ono pokazuje da ono {to je u pesmi jednostavno sa logi~ke ta~ke stanovi{ta u ontolo{kom smislu, kada se pesma pojmi kao forma i struktura, postaje vrlo slo`eno. 4. GLOBALNI SIMBOL MAKEDONIJA ZEMQA VELIKA KAO HRONOTOP Analiza nas dovodi do kqu~nog ideografskog ~voro{ta poezije i poetike Anta Popovskog. Ono se nalazi u formuli Makedonija Zemqa Velika, ~ija je simbolika i pesnikova {ifra ili kqu~ u poslovici: sama

sebe pi{e ­ sama sebe ~ita i sama sebi vrata ­ sama sebi kqu~. Otaxbina je pesniku zemqa "u svezanoj marami" za kojom se pla~e (Domovina), odlu~na odbrana vuka koji se "baci na svoju nogu uhva}enu u gvo`|a / skrca kost, pregrize je i ostavi" (Vuk), filozofija saznawa i

razumevawa `ivota i stvarawa imenovanih stihovima:

19

Ogaw je seme. Iz wegovih iskri ra|aju se oni koji }e tek da gore (Kustos), radost odgonetke i ose}awa "kako nevidqivo raste

ovaj narod /stvaraju}i se sam iz sebe / kao koren iz korena, kao iz kamena ­ jer mora da jeste zauvek" (Subota). Strategija ~itawa uverava nas iznova da "pesma je sklop ozna~iteqa koji apsorbuju i reksnstrui{u nazna~eno"i da wena su{tina nije u verbalnoj umetnosti o sebi, ve} "u tipu ~itawa" (244) koji name}e i dobija svojim statusom. Svode}im terminima R. S. Kreina kazano to zna~i da se Ante Popovski kre}e kroz binarnosti: "@ivot i smrt, dobro i zlo, qubav i mr`wa, sklad i trvewe, red i haos, ve~nost i vreme, stvarnost i privid, istina i obmana... ose}awe i razum, slo`enost i jednostavnost, priroda i umetnosti" (267) i da je izuzetno plodna suma saznawa i {iroka skala ose}awa iz kojih nastaje svet wegove poezije. U globalnom simbolu Makedonija Zemqa Velika kao hronotopu susti~u se poetika vremena i poetika prostora, odnosno sva ideografska ~vori{ta o kojima smo govorili i stoga je zanimqiva lako}a s kojom pesnik upotrebqava taj simbol. "Drama }e biti dama samog duha suo~ena sa sopqa{wim podsticajima i ~italac mora da vodi ra~una o jazu koji postoji izme|u premeta i ose}awa (...) da bi se stapawe koje pesma izvodi uzelo kao novo stvarawe" (249). Odabir umetni~kog predmeta/teme, drama u kojoj se ra|aju i tenzija ose}awa i status poezije - oni su faktori koji ~ine pesnika zna~ajnim i obezbe|uju mu status u makedonskoj poeziji i umetni~kom jeziku. ^vori{na je u tom smislu programska pesma Kobna ~ija afirmacija svesti o stvarawu i stovrenom predstavqa esteti~ko i poeti~ko jezgro Anta Popovskog. Pesma Kobna jeste kreativno izvori{te saznawa i kompas za sve unutra{we ideje ove poezije ­ pristupno je i ispovedno stanovi{te lirskog subjekta: Vreme se otvara i po~iwe da govori u meni vode}i me na nebo, na smernu ispoved, na molitvu posle koje u pustiwi da`di.

20

Tek svest oblikovana u pesmi, svest kazana jezikom i svest u jeziku koja konkretizuje dramu `ivota i smrt kao wen ishod, odnosno saznawe da zemqa jesmo o kakvom na isti na~in peva i D. Maksimovi}, {to su sredi{we ideje druge tercine ­ postaje bitna: Vreme se otvara i prastarim jezikom odgoneta o`iqak po o`iqak i ranu po ranu u mojoj du{i i za{to zemqa zamirisa na mene. Biti u prastarom jeziku, biti svestan vremena kao religiozno bi}e u molitvi i na ispovesti, biti svestan realnog `ivota kao rane u du{i svojoj, biti sa sve{}u o smrti na zemqi "koja zamirisa na mene", biti svestan uop{te kreativnog vremena {to se "otvara na ovom belom listu", to je suma ideja strukture koju pesnik poentira pomerawem kamere saznawa i ose}awa na prirodu i "malu jesewu no} i malo mese~ine od koje lisje vene i pada". Vreme koje govori prastarim jezikom u pesniku i na belom listu, da napravimo poetski si`e pesme, vreme je promi{qawa smrti i prirode, jer u smrti i prirodi je ~ovek sav ­ unutra{wa je pesnikova poruka koja misli svet kao obalu kojom "hoda{e istorija". Impresivna je za stil ta lako}a kojom Popovski upotrebqava simbole poput ovog, a u funkciji svoje poetike. Sa ontolo{kog stanovi{ta ona je programska i slo`ena i razlog je za{to on ima status zna~ajnog pesnika u makedonskom jeziku. Kao poetski narator on je izgradio i svoj identitet, jer u poeziji ima vlastitu figurativnu pri~u o svom narodu i ostalim bitnim pesni~kim temama kao subjekt koji govori i od kojeg se o~ekuje koherentnost izraza. Istorija je podtekst poetike domovine. Poema Samuil je indikativna za pesnikov oblik pevawa kao ume}a. Gospodi Od pepela na moevo carstvo Narodi ma`i i siroma{tija. (...) Gospodi

21 Mojev vek neka go vidi svoeto golemo plemz I neka si umre spokojno. 9

Istorija, domovina, narod, kamen i pepeo centralni

su simboli poeme i tvore u pomenutoj pesni~koj koherentnosti jednu konstantu poetike i tvora~kog karaktera pisca u kojoj razaznajemo podsticaj Popine modernizacije pesni~kog izraza i prekora~ewa tradicije. Delovi wegovih pesama, kao i pesme i kwige se "uzajamno podupiru i jedni druge obja{wavaju" (256). Zato je i bitno ovakvo tuma~ewe wegove poetike. Ciklus Makedonija10 kruni{e ume}e Anta Popovskog, jer je kroz sve delove pro`eta ideja o Makedoniji otaxbini kao velikoj sawanoj zemqi, velikoj po stepenu snova i `rtava kojima postoji, i to je ~etvrto ideografsko ~vori{te: od site trevki i od istorijata na edna pesma mnogu {to ja sonija Makedonija (...) Pozajmi mi snaga da gi raskrstam racite te ispiv (...) Zemjo, tagata nija otkradena. (...) Na ovaj rid }e ostavam i koga }e zaminam pak da te gledam Golema. 5. FUNKCIJA BINARNIH OPOZICIJA

Gospode Iz ovog pepela mog carstva Narodi mu`eve i sirotiwu. (...) Moj vek neka vidi svoje veliko pleme I neka umre spokojno. 10 U zbirci Anta Popovskog Vardar, Makedonska kwiga, Skopqe 1971, ciklus obuhvata deset celina pod naslovom Me~kin kamen, pet pesmama poeme Samuil i ~etiri dela pod naslovom Mojot narod pred

9

raspa|a

22

Zakqu~ak. Ante Popovski, dakle, ima svest o

stvarawu pesme koja pokazuje nekoliko bitnih osobina: 1) Zasnovana je na zna~ajnim teorijskim saznawima, {to dokazuje wegov izbor tema i simbola, od motiva pepela do motiva prirode, od simbola naroda i zemqe do simbola zvezde i meseca. 2) Opredeliv{i se za dominantno kratku formu, kreativna svest je vi{e okrenuta misaonom nego lirskom stilskom izrazu i to pesnika svrstava u red zna~ajnih pesnika refleksije. 3) Wegove pesme, kao i naslovi ciklusa i kwiga11 "otvoreno objavquju svoju obuzetost temama koje zauzimaju sredi{no mesto u qudskom iskustvu" (262) i otuda wihova usmerenost ka nazna~enom globalnom simbolu. 4)Kao stvaralac koji je izgradio identitet indentifikaciojom sa lirskim naratorom, on ~esto op{te iskustvo prevodi u li~no i nacionalno i tako izgra|uje status svoje poezije. I to je u saglasnosti sa poetikom lirske pesme koja se "oduvek zasnivala na implicitnoj pretpostavci da }e se onome {to je ispevano kao pojedina~ni do`ivqaj priznati trajna va`nost (263). Analiza je po{la od izuzetno mo}ne "konvencije da se pesme mogu ~itati kao iskazi o poeziji" i dovela nas je do razumevawa poetike Ante Popovskog. Svojom tenzijom, ironijom, paradoksom i izborom binarnih opozicija koje ~italac o~ekuje ili kojima se nada, on stvara pesme u kojima je svet jezika u svojoj poeziji u~inio pojmqivim. Analiza dokazuje da je Ante Popovski "pesnik makedonske epske tradicije" a "da nije tradicionalisti~ni pesnik". On objediwuje u sebi minulo i savremeno na temequ ogromnih znawa o svetu i upravo to je "moderni osnov wegove poezije i poetike", kako ga predstavqa G. Stardelov. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicionalnog u modernom ~ini ga prihvatqivim pesnikom i izvan makedonskog jezika. Teorija o tekstu kao jedinom i konkretnom faktu umetni~kog dela potvrdila se i u ovoj analizi i nametnula kao krucijalna ~iwenica u objektivisti~kom

11

Indikativna je sa te ta~ke gledi{ta zbirka Vardar u kojoj ova reka funkcioni{e kao simbol svih simbola u registru poetike koju osvetqavamo.

23 pristupu zadatoj temi. Naknadno spoznate bibliografske ~iwenice su unete interpretacijom i bli`e konkretizuju otkri}e tuma~ewa, odnosno ~etiri nazna~ena ideografska ~vori{ta poezije i poetike Ante Popovskog. Rezime ^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE POPOVSKOG Na primeru tri od deset zbirki A. Popovskog, polaze}i od utvr|ene ocene u kritici da je on "pesnik makedonske epske tradicije" ali ne i "tradicionalisti~ki pesnik", u radu se tra`i odgovor na pitawe: {to zna~i ova slo`ena i visokovrednosna ocena? Kriti~areva ta~ka gledi{ta polazi od pesnikove svesti o stvarawu i predmet analize su wegova tragawa za zna~ewima, za mestom, stvarawe po prauzorima i globalni simbol Makedonija Zemqa Velika kao ~etiri ideografska ~vori{ta. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicionalnog u modernom A. Popovskog ~ini prepoznatqivim pesnikom i izvan makedonskog jezika. Kqu~ne re~i: A Popovski, poetika, ideografska ~vori{ta, globalni simbol

24

25

Bla`e KITANOV PROVIDENIJA NA ANTE POPOVSKI ,,Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od prethodnoto" (S.Kjerkegor) Poezijata na Ante Popovski e biblisko, sveto pismo vo koe se ~ita sudbinata na makedonskiot narod niz vekovite, od edna, i negovata sega{nost i idnina, od druga strana. Vo ovoj prilog nie }e frlime pogled na oddelni karakteristiki od poetskata zbirka pod naslov ,,Providenija". Vo ovaa kniga avtorot uka`uva na mno{tvo pra{awa svrzani so aktuelnite sostojbi videni i predvideni vo pove}eto pesni od prethodnite stihozbirki. Spored Ante Popovski i vo ,,Providenija" mo`e da se vidi deka od mori, pomori i krvavi drami sme premoreni. Za toa svedo~at prethodnicite, na{ite tatkovci i dedovci, na{ite predci ­ na{ata usna poetska tradicija, na{ata balada - ezerata i crkvite, ikonite i manastirite. Svedo~i na{eto krvavo i nedo~itano pismo vo koe i po najte{kite ~umi i bitki, po najcrnite makedonski no}i i olui ­ so najgolemi bukvi e zapi{an/glasot na narodot: ,,Aleluja.. Aleluja..."(s.124) i ,,Za svetaja svatih...Za svetaja svatih..." (s.119). Tie molitveni inkantacii se presaduvale od koleno na koleno, od potomstvo na potomstvo, od Samoila i Klimenta do Vapcarov i Koneski, od [opov i Matevski do Ante i Radovan, pa s# do najmladite ­ kako na{, avtohton makedonski povik na Istrajuvawe, na Molitva. No, toa {to ni se slu~uvalo porano, se zakanuva li da ni se slu~i i sega? [to sega koga pod stebloto na svetot ostra sekira svetka? [to- koga Makedonija ,,edinstvena na

26 svetot grani~i so samata sebesi"(s.39) i koga niz siot makedonski pejza` strui apokalipti~en vetar? Ednostavno ­ {to koga i sega neizvesnosta pusto{i niz nas? Na ovie i mnogu sli~ni drugi pra{awa na{iot poet Ante Popovski se obiduva da odgovori i da dade mo`ni re{enija vo pesnite od najnovata kniga ,,Providenija". Site pra{awa i odgovori se slevaat edni vo drugi i zgusnuvaat vo edno krupno i klu~no pra{awe koe glasi: ,,So {to posveto poetot na Makedonija mo`e da go zatvori krugot na svojot vek, (......................................................) za "da go sogleda koreweto na noviot vek vo koj "}e mo`e da zgusti tatkovinata ni?". (s.37) Ante Popovski dobro znae deka odgovorot e vo pesnata, poto~no - ako se sozdade pesna od/vo koja }e zra~at: na{ata dobrina, na{ata nade`, na{ata nasmevka i na{eto edinstveno i najbogato nasledstvo {to go imame ­ QUBOVTA. Sè drugo e relativno i apsurdno, oti, kako {to veli poetot: ,,Ako se moli{ na zemja ­ nema takov zakon ako se moli{ za zemja - nema takva zemja zakon e: prvo nie nea potoa zemjata nas da nè jade sami sebesi da se jademe" (s.145). a ,,zemjata", sepak, ,,odli~no gi izramnuva ne{tata" (s.149). Pra{awe e, rekovme, kako da se sozdade pesna. Za taa cel poetot pribira: sudbina, du{a, ogan i pe~al. So toa toj go izbira najte{kiot, najdolgiot i najneizodliviot pat i prezema sudbinska odgovornost vrz sebesi i pokolenijata. Taa ideja na Popovski se doveduva vo vrska so ve~noto pra{awe vo poezijata, vo umetnosta - ~inot na tvoreweto, od edna, i so maksimata na poznatiot filozof S.Kjerkegor:

27 ,,Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od prethodnoto". Na toj pat i vo toj ~in na sozdavaweto preku govorot na arhetipskite simboli: pticata, drvoto, ognot, kamenot, sonceto i dr., niz pove}eslojnite metafori i paradoksalni sliki - zborot na poetot raskopa~uva niz istorijata i se iska~uva po urnatinite na Vizantija, dlabi niz istorijata na zemjata i niz istorijata/dramata na sopstveniot `ivot, za da sfati/da soznae, sepak, deka: ,,blisku bilo od Zemjata do Neboto" (s.9). Vo pesnite od ,,Providenija", zna~i poetot pee: a) za golemite nastani i datumi od istorijata, i b) za malite ne{ta {to se presadile kako golemi znaci, kako ogromen pe~at vo negovata duhovna istorija. Tragaj}i po niv t.e. po golemite nastani, datumi i li~nosti od drevnata istorija na ovie prostori: po Troja i Teba, po Kapadokija i Rim, po Patrokle i Aleksandar Makedonski, po Cezar i Isus, poetot otkriva deka, sepak, tie ne bile dale~ni i nepoznati, ami, tuka, srasnati so/vo nas: ,,odvaj metro - dve pod mene" (s.14). A koga pee, pak, za malite ne{ta: za trevata, strak~eto, bubalkata i dr. - poetot otkriva deka vo niv sme zarobeni nie i mnogu moriwa, skameneti se vo niv mnogu galii, svetkaat me~ovi na krstonosci, demnat mnogu pomorii, pusto{at mnogu qubovni luwi - voop{ten e ~ovekot ~ija senka {eta niz crninata. Tie male~ki ne{ta, kako na primer krst od ~esno drvo {to vo domot se ~uva kako svet znak, sveta rabota i se prenesuva od koleno na koleno ­ krijat vo sebe del od nas i $ go predavaat na idninata. Zatoa, iako pod stebloto na sveto ostra sekira svetka i neizvesnosta pusto{i niz nas; iako ,,duh opoganet {eta me|u nas i boleduvame od jazi~na su{a" (s.183); iako ,,borbata na pticite navestuva" navestuva ,,pogibel" (s.109) - poetot veruva vo malite ne{ta, veruva vo onie {to se svrteni kon sonceto, {to se vqubeni i svrteni vo/kon sonceto i nè uveruva deka:

28 ,,vo sekoj od nas postoi iskra koja osvetluva sè ne glasajte ja pora~uva poetot, ,,se drugo nade`ta }e go stori" (s.80). Pesnite od ,,Providenija" se ispolneti so trevo`ni glasovi i temni sliki, so dlaboki i crni vokali koi ni otkrivaat deka ,,vo Makedonija najkuso od s# trae/l `ivotot" (s.207), za{to ,,lu|eto gasnat-sve}ite nikoga{ ne gasnat"(s.135). No, kako {to predo~ivme predmalku, tragaj}i po golemite i mali ne{ta na zemjata i sopstveniot dom - poetot otkriva deka sè se preobrazuva vo zborovi, se preobrazuvame i nie ,,vo zemja prevedena na makedonski niz koja pi{tat vetrovi" (s.15), no rastat i son~ogledi ve~no svrteni kon sonceto. Najposle, se preobrazuva i poetot vo obidot da napravi zgusten prepis na istorijata - {to ja prifati kako zavet-pesna za sebe i pokolenijata, velej}i, spoznavaj}i: ,,Za sebesi znam: seto moe bitie se {to mo`am i ne mo`am e od zborovi. I koga }e mi ozemjat koskite, i od mene }e nema ni ime ni po{tukodnovo mene moite zborovi }e me presozdadat". (s.45). Site od vkupno 155 pesni vo najnovata kniga na Ante Popovski ,,Providenija" se male~ki poemi vo koi na najdobar na~in e obedineto seto poetsko iskustvo, seta tvore~ka i `ivotna energija od ,,Vardar" do ,,Nenaslovena". S# se dvi`i precizno, odmereno. Zborot kon /vo jazikot, jazikot vo mislata. Mislam ja osmisluvam pesnata, a pesnata ja preraska`uva pesnata. I poetot i ~ovekot se dvi`at vo nea kako niz branovi, niz jasni i nejasni pro/videnija, niz temni i za~uduva~ki videnija na vremeto {to odminalo i vremeto sega{no. Ete, vo takvo vreme koga glasot na pticata povtorno go preveduva glasot na vremeto odminato, koga nadvisnale pobo`ni ptici i temni pro/videnija, tokmu vo takvo vreme potrebni i se poeti na Makedonija, koi so gri`livo

29 odbrani zborovi znaat da progovorat so glasot na sinata ptica- za minatoto, za sega{nosta, za idninata, i vo vistinskiot mig ­ da re~at, da predupredat: Ne igrajte si so zborot, ve`bajte mali molitvi (s.148); Napravete ,,si veren prepis na du{ata (s.40);- izgradete ~e{ma" ili Vo svoite dlanki prenesete $ ,,voda na ranetite ptici vo dvorot" (s.37); Rasnete gi svoite vnuci niz/so pesna, zo{to ,,NIZ NIVNATA NASMEVKA" ]E MO@ETE DA GO VIDITE KOREWETO NA NOVIOT VEK/ ,,VO KOJ" ]E ,,ZGUSTI TATKOVINATA NI" (s.37, potcrtanoto moe, B.K.). Kako {to se gleda toa ne se pro/videnija ami poetski aksiomi/zaveti iscedeni od dnoto na sopstvenoto bitie i bitieto na zborot, od glasot na staroto i nedo~itano pismo, od dolgiot i s# u{te neizvrten pat na poetot niz `ivotot i poezijata. Sledstveno, vo poezijata na ,,Providenija" ­ preku problemot na zborot so koj se poa|a pri tolkuvaweto i otkrivaweto na golemite i mali ne{ta ­ poetot postavuva mno{tvo pra{awa i nudi mno{tvo odgovori od koi nie poso~ivme samo nekolku. Me|utoa koga se postavuva pra{aweto za smislata na `ivotot poetot ima edinstven odgovor: ,,@ivotot ne e vo logikata, tuku vo intuicijata koja & nedostasuva na zemjata"(s.79). Da se ima intuicija zna~i da se bide vidovit, da poseduva{ mo} da gi predo~i{ sopstvenite providenija {to ne se jasni i dovolno vidlivi za drugite. No, toa im e svojstveno samo na golemite poeti kako {to se Frost, Vitman, Ante Popovski i drugi koi ne pretska`uvaat, ami nivniot profetizam, nivnite providenija pretstavuvaat intuitivna, interpretacija na sega{nosta, na migot. Pred nepolni sedumnaeset (17), godini, koga govorevme za poezijata na Ante Popovski, Petre M. Andreevski i Mihail Renxov ­ jas rekov: ,,Stihovite na

30 Ante se eden vid antejski kopja zapnati na iskonskiot i ovovremen lak podgotven da zastrela i vo zenicata na neboto". Pritoa dodadov: ,,ovoj poet, od Vardar do Sina ptica i ponatamu, kako da sozdava skica na edna nova poetska biblija na idnite makedonski pokolenija". Sega, mene mi e drago i sre}en sum {to taa moja pretpostavka, intuicija se ostvaruva i vo najnovite pesni na Ante Popovski, koi, site zaedno, ja ~inat na{ata makedonska poetska biblija.

31

Branko CVETKOSKI ,,SVETA PESNA" OD ANTE POPOVSKI ­ (KOD)EKS VO SOVREMENATA MAKEDONSKA POEZIJA Po~ituvani u~esnici i gosti na nau~nata konferencija i na Seminarot, dragi prijateli na deloto na Ante Popovski, dami i gospoda, Bezdrugo zaslu`uva visok respekt odlukata na osmisluva~ite na programata na Seminarot i na Nau~nata konferencija da se pogledne i na ova mesto i pred vakov auditorium so nau~na prizma kon deloto na golemiot makedonski poet Ante Popovski, ~ija godi{nina od smrtta }e ja odbele`ime na po~etokot na oktomvri ovaa godina. Od edna klu~na pri~ina. Ante Popovski i negovoto poetsko delo se me|na pojava vo makedonskata literatura na dvaesettiot vek i na preminot vo dvaeset i prviot vek, a negovata tvore~ka figura, spored spektarot na kni`evnoestetskite i op{testvenite projavi sekako e neodminliva vo izgradbata na sovremenata makedonska kultura, nacija i dr`ava. Govorej}i po povod negovata smrt, vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite vo Skopje, na 2 oktomvri minatata godina, akademikot Mateja Matevski, me|u drugoto, vaka go okon~a svoeto slovo: ,,Sigurnosta na negovoto pero kako plug zase~e dlaboka i nepovtorliva brazda vo na{ata poezija i literatura, a negoviot intelektualen nemir, duh i vizionerstvo vo na{ata sudbina i vo na{ata idnina".1 Tokmu vo poetskiot opus na Popovski, kako svoevidno kre{~endo na lirskata energija i intonacija, se zbidna eden od naj~udesnite, najobemnite i najsloevitite potfati, imeno, se izlea od peroto na ovoj mag na umetnosta na zborot, nepovtorMakedonska akademija na naukite i umetnostite ­ ANTE POPOVSKI (1931-2003), Spomenica, MANU, Skopje, 2004, str. 13.

1

32 livata epsko-lirska gradba imenuvana kako Sveta pesna, jas bi rekol, se zbidna velikiot potski kodeks vo sovremenata makedonska literatura. Vo ova kratko navra}awe kon golemata epsko-lirska Anteva vizija na sakralnata i realnata makedonska prisutnost niz vekovite ­ sè do denes gi dokosnuvame samo konturite na poetskata gradba i nejzinite zna~enski i estetski valeri. Zna~i, ova e samo moja li~na sredba so ovaa golema poetska riznica vo na{ata kulturna ostavnina. Vaka po~nuva ,,Svetata pesna": ...Sega jas sum samo eden prepla{en ~ovek, Eva, eden prepla{en Adam koj pali ognovi okolu grobi{tata za da im bide svetlo na mrtvite duri odat na pri~esna; sega jas sum samo eden stapisan Adam, koj vrz sebe ja prezel celata odgovornost za sekoj ~ovek, oddelno, i za site potomstva zaedno, svesen, pritoa, deka i pra{inkata e pogolema i potrajna od nego!... i posle, obilen i nepregledno plaven i mudar pev otvoren, bez zagrada, kaj 9085 stih, vaka ispejuva, vaka okon~uva, vo onoj izvikuva~ki akord, kako starite golemi majstori na izviknuva~kite pesni kaj Makedoncite, pred da zemat zdiv za noviot plast od pesnata: Zo{to mi prefrla{ deka sum star neli sme deca na jazikot i neli jazikot nikoga{ ne staree? Ako ne e taka barem da se ve`am, da si donesam naramnik drva, za kladata na koja da dogoram... Zo{to mi prefrla{ deka sum star,

33 o, smrti, o, sancta sinplicitas, o, edinstvenosti sveta... Taka zavr{uva prvata kniga* od Svetata pesna, prvata kniga od golemiot spev na Ante Popovski najaven kako golem proekt na makedonskata poezija na po~etokot na tretiot milenium, kako sveta poetska epopeja od 22 000 stihovi. Me|u ovie dva otkosa od prvata i poslednata stranica na ovaa retka pojava vo istorijata na na{eto poetsko `itie, se prostira ogromen tvore~ki namet od vremiwa, lu|e, sobitija, geografii, zbidnati i nezbidnati realnosti, sonuvani i pre`iveani sudbini, iljadnici stihovi so golem polne` na sudbinska prav i sakralna estetska magika, me|u otvoraweto i sklopuvaweto na ovaa Sveta pesna ima tolku zarobena tvore~ka svetlina za koja vo vakvi okolnosti i prigodi mo`e samo da se dobli`ime do naznakite, da gi poka`eme vr{kite na sinorite, da ja zasmadime so temjanov miris `edta po viso~inite i dlabo~inite na habitusot na veruvaweto, za{to, vo sprotivno }e treba da besedime mo`ebi celo edno leto Gospodovo za da gi doiska`eme vpe~atocite, da gi dopopolnime pra{awata so novi i novi, da se stalo`ime od guste`ot zna~ewa i harmoni~ni izvi{enija na pevot... No, ovaa prigoda e mo`na i podatna za da go sogledame ona {to dostoinstvoto na ovaa golema i plavna pesna ja pravi nepovtorliva i kako takva ja zasvedo~uva vo istorijata na epot vo makedonskata kni`evnost na dvaesettoto i vo po~etokot na novoto stoletie. Dvaeset i dvete pesni vo ovoj prv tom, pod znakot na izdava~kata dejnost na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite obznaneto, vo edna troglasna ustrojba se otvoraat so kainavelskoto prvo raspolutuvawe na ~ovekoviot duh i ~ovekovata plot. Taka se otvora golemata rasVo vovedot kon Sveta pesna Popovski govori za dve knigi od koi prvata e predmetnata so 22 peewa, a za vtorata ne ostava naznaka koga bi se pojavila. Spored usni napomeni od negovite avtorski naslednici stanuva zbor za posebna `elba na poetot nekolku godini po negovata smrt da se pristapi kon objavuvawe i na vtoriot tom, odnosno vtora kniga so identi~en naslov ­ Sveta pesna.

*

34 prava niz poetski glas vo koja `ivotot Kainov, so smrtta na brata mu Avela se brani, i vo napregnat ton prodol`uva golemata poetska egzegaza za zemjata koja gi pribira molkum svoite ~eda, gi ~eka i ne qubi zborovi, se osvetluva smislata za pojavata na logosot, slovoto, zborot so koj se zasvedo~uva tragi~nata ~ovekova istorija i zapisot stanuva smisla, stanuva poraka od prviot grev do Isusovoto ukazanie na grevot, do na{eto, makedonskoto raspetie, koe se ~uvstvuva niz beskrajnite tesni i temni mazgalki na ovaa epopeja. Od kainavelskiot izve{taj Svetata pesna se preseluva do studeniot pustinski son na sonuva~ite na site jazici na mrtvite i niz egzistencijalnoto otkrovenie ja soop{tuva porakata na Denikot i Yvezdarot {to vo site jazici na `ivite ja ima istata temna notka, a vo na{iot istoriski sled ja ima i prvata predupreda od jasen istoriski rang. Vo eden mig, me|u dve trepnuvawa, koga Popovski, od plavnoto korito na ovaa epska reka, koja ja isprobuva mo}nata ramka na mo`nostite na makedonskiot jazik, srede vitelot vo koj se me{a sledot na sobitijata istoriski, }e krene prst vo epizodata za sonuva~ite i }e zapi{e: Osnovno be{e me|u milionite sonuva~i da se otkrie onoj koj go tael svojot son vo koj e skriena onaa iskra na mozokot koja odgatnuva i poka`uva deka geografskata karta na Balkanot e direktno zavisna od stepenot na omrazata me|u slavjanskoto i neslavjanskoto naselenie tamu. Zatvorete gi o~ite i prodol`ete da go sledite mo}niot pravec na maticata. Ukazanieto e za da bide potvrdeno vo nekoe drugo vreme, pri promocijata na nekoja druga golema poetska egzegeza. Spevot ja ima svojata vnatre{na potreba da razdipluva novi svetovi, da go nao|a svojot sozdatel vo novi prostranstva, vo domovi topli i vo predeli surovi, srede vojni i pomorii, me|u glavatari i imperatorski molk, da ja frli svojata vol{ebni~ka dlanka vrz snagata na dolinata na jadrite yvezdi. Vo nea na{iot gramatik ja vospeva odata na racete, gi vosfaluva site kov~iwa i oblici, site dlanki petoprsni, svetite race na site

35 pokolenija koi so bo`ja promisla ,,nevidlivoto i nepostojnoto vo vidlivo go presozdavaat", epohite na haos i stihija vo epohi na nedosti`nosti gi prestrojuvaat. Potoa se plasti istorijata na koskite, so otkriva anagramata na ikonite i ikonopiscite, se prostira raspravata za polne`ot i tatne`ot na imiwata, na soglaskite i na samoglaskite, na signalite koi se delat od sredi{nata bukva M nanapred kon Alfa, nanazad kon praznata vselena na Omega, prodol`uva golemata i plavna pesna na Ante Popovski niz perspektivata na nadzemnoto carstvo na pticite, se ogleduva i najgolem prostor mu otstapuva na biografskiot popis na sudbinata na kamenot i na sudbinata na pticata, poetski toponimi koi vo simbolikata koja se izgraduva, vo jazikot na ovaa epska istorija za agonijata na ~ovekoviot zemen prestoj prerasnuvaat vo dve ve~ni dru{ki, dva dejstveni principa vo beskrajno sivata povtorlivost na `ivotot zemen: Sano} kamenot i pticata se miluvaa, se gu{kaa. Pticata tivko potpevnuva{e i kamenot niz poriv i misla ja oploduva{e nea: ne sum jas svetec-isposnik, tuku pastir na soni{tata. Tvoe e da gi zdru`uva{ neboto i zemjata a moe e ­ da gi ovekove~uvam ^itatelite od uset i vdahnovena recepcija lesno }e ja lociraat majstorskata promena {to se zbidnuva vo ovoj kratok segment me|u 5547 i 5559 stih od gramadnata epska fatka po iznenadite vo jazikot i iznenadite istoriskata i vremenskata distanca koja na poeti~ki plan ja dvi`i zna~enskata okosnica na sodr`inskata matrica na Svetata pesna. Toj plodotvoren princip do krajot na dvaeset i vtorata pesna e pregnantno izveden, dosledno zbogatuvan so retki istoriski fakti i retki svedenija od znajni i neznajni izvori, sè do iluminoznata lirska promisla na avtorot koja ja nadgraduva istori~nosta na tekstot i stanuva del od epskata istorija na svetot. Toj plodotvoren prin-

36 cip na prepletuvawata na estetikata na tekstot i demonskata jasnina na faktite se zbogatuva i so srasnatite odglasi od velikite magovi na poetskata umetnost koi Popovski so dostoinstvo gi punktira kako izvori, a nivnata golema niza ja ~inat svetiot naroden peja~, evrejski, mesopotamiski, makedonski, svetiot terzija Cepenkov, Milton, Sen Xon Pers, [ekspir, Borhes, Oktavio Paz, Leonadro Da Vin~i, Jehuda Amihaj, Homer, Horacij, Stanesku, pak narodnata pesna, Jejts, Hadrijan, moldavskiot poet Vieru, Adams, Ted Hjuz, prviot pla~, pesnata nad pesnite... site veliki potomci na golemata pesna {to se pee niz site usti na kainavelskiot rod od onoj do ovoj migoven prestoj, na ova mesto, vo ovaa Makedonija, zaedno so site nas, vo golemata Sveta pesna na Ante Popovski... Taa e otvorena za tolkuvawa i prelistuvawa, za komentari i razgrnuvawa, taa ja znae i svojata velika sudbina, no vo nea e oven~an golemiot pobednik komu edinstveno mu slu`at poetite ­ jazikot, vo slu~ajov jazikot makedonski. Taka poso~i samiot Ante Popovski vo vovedot kon Sveta pesna - ,,Nezavisno od mojata sakralna po~it kon jazikot ­ se osmeliv da izlezam na dvoboj so nego. Se razbira, i ovojpat pobednik e toj..."2

2

Ante Popovski, Sveta pesna, MANU, 2001, Skopje, str. 5.

37

MAKEDONSKATA LITERATURA NASPREMA DRUGITE LITERATURI

38

39

Dimitrija RISTESKI OCENKITE ZA MAKEDONSKIOT ROMAN OD KRAJOT NA HH VEK VO RUSKATA KNI@EVNA NAUKA Istovremeno so procesot na steknuvawe na nezavisnosta i so razvojot na R. Makedonija kako samostojna dr`ava, vo ruskata kni`evna nauka se izdvojuva edna grupa istra`uva~i od srednata i od pomladata generacija koi projavuvaat poseben interes za prou~uvawe na makedonskata kni`evnost. Za odbele`uvawe e toa {to pove}eto od niv se ~esti posetiteli na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura i u~esnici na nau~nite konferencii so temi od oblasta na makedonskata kni`evnost. Od niv jas posebno }e gi izdvojam imiwata na Ala Genadievna [e{ken, profesor na Filolo{kiot fakultet vo Moskva i na Marija Proskurnina, pomlad sorabotnik na Institutot za slavistika pri RAN. Tie poslednive godini vo Rusija publikuvaa nekolku zna~ajni trudovi vo renomirani izdanija so koi frlaat objektivna pretstava za makedonskata kni`evnost voop{to. Mene mi e uka`ana ~est nekoi od tie izdanija da gi promoviram tokmu ovde vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, a za pove}eto od niv sum se proiznel vo nekolku svoi trudovi. No, od aspekt na naslovot na mojot referat, posebno }e gi izdvojam dvata zbornika na Institutot za slavistika pri RAN "Literaturite na Centralna i Jugoisto~na Evropa:1900-godini"' objaven 2002., i "Literaturni sogledbi na HH vek (Centralna i Jugoisto~na Evropa)", objaven 2003 godina. I dvete knigi se podgotveni vrz materijali od me|unarodni konferencii, odr`ani 1999 i 2001 godina na Institutot za slavistika pri RAN vo Moskva.

40 Vo svojot trud "Makedonskata kni`evnost od 1990-te godini", nam ve}e dobro poznatata istori~arka na literaturata i komparativist Ala [e{ken, me|u drugoto, posebno se zadr`uva i na `anrovskiot sistem na novata makedonska kni`evnost. Prifa}aj}i ja ocenkata na na{ite kni`evni istra`uva~i deka vode~ko mesto vo makedonskata kni`evnost na krajot na HH vek ima prozata i deka nejzin najproduktiven `anr e romanot, taa se povikuva na tretiot i na ~etvrtiot broj na spisanieto "Streme`" za 1994 godina, koi pod naslov "Doa|a vremeto na romanot", celosno mu se posveteni na tvore{tvoto na sovremeniot makedonski romansier Traj~e Krsteski. [e{ken smeta deka za intenzivniot razvoj na romaneskniot `anr vo poslednata dekada od minatiot vek pridonel zgolemeniot interes na makedonskite pisateli kon nacionalnata istorija i osmisluvaweto na nejzinite tragi~ni periodi. Pritoa, ovaa istaknata ruskata istori~arka na literaturata go izdvojuva romanot "Jazli" od V. Maleski kako zna~ajna pojava vo novata makedonska kni`evnost. Spored nejzinite zborovi, "ovoj roman i spored tematikata i od `anrovska gledna to~ka go odrazuva interesot na makedonskata proza kon istorizmot i kon osmisluvawto na istoriskiot pat {to go izmina makedonskiot narod"12 Otkako podetaqno }e ja zapoznae ruskata kni`evna javnost so romanot "Jazli", Ala [e{ken ja iznesuva ocenkata deka za razlika od postmodernisti~kite avtori, ovoj roman na Maleski go nema tnr. "postmodernisti~ki modus" {to e tolku karakteristi~en za novata literatura, taka {to "ironi~nata igra" so ~itatelot ne vleguva vo negovite interesirawa, tuku ~itatelot samostojno sudi za stepenot na sovpa|awe na faktite od minatiot `ivot na glavniot junak na romanot so onoj na negoviot avtor. Od makedonskite romani kon krajot na HH vek, Ala [e{ken posebno se osvrnuva na onie so istoriska tematika vo koi se opi{uva sudbinata na na{iot ~ovek od Egejska Makedonija. Takvi se romanite na T. Georgievski

A. {e[ken, "Makedonska/ literatura 1900-h godov", Vo kn. Literatury Central\noj i Wgo-Vosto~noj Evropy: 1990-e gody. Preryvnost\-nepreryvnost\ literaturnogo processa, RAN, Institut slav/novedeni/, Moskva, 2002, str. 241.

12

41 "Kajmak~alan"(1992) i "Is~eznuvawe"(1998), na Kata Misirkova-Rumenova "Vo smrt za qubov"(1990) i nekoi drugi. Ala [e{ken posebno vnimanie $ posvetuva na prozata na Petre M. Andreevski kogo go smeta za eden od naj~itanite sovremeni pisateli. Spomnuvaj}i gi negovite romani "Poslednite selani" (1997) i zbirkata raskazi "Site lica na smrtta" (1995), vo koi avtorot prika`uva izvonredni nacionalni tipovi, taa dava op{ta ocenka deka tvore{tvoto na P. Andreevski zna~itelno ja zbogatuva makedonskata literatura. Od postmodernisti~kite makedonski romani od 90-te godini ovoj nam dobro poznat istori~ar na makedonskata kni`evnost gi spomnuva "Aleksandar i smrta"91993) od Sl. Mickovi} i prviot roman na Vase Man~ev "Amin"(1998). Mo{ne interesni se ocenkite za makedonskiot roman od krajot na HH vek {to gi dava Marija Proskurnina, nau~en sorabotnik vo Institutot za slavistika pri RAN. Taa vo edna svoja izvonredna statija, pi{uva za postmodernisti~kite crti na makedonskiot roman od 80 - 90-te godini na minatiot vek, pri {to posebno se zadr`uva na romanite "Bela Mitra" na Traj~e Krsteski i "Odisej" na D. Koceski13. Istaknuvaj}i deka makedonskata literatura ovladuva so mno{tvo specifiki, so koi taa, od edna strana, se vklopuva vo op{toevropskiot kontekst, a od druga, jasno se izdvojuva od ostanatite slovenski litera-turi, Marija Proskurnina pojavata na modernisti~kite tendencii vo makedonskiot roman ja objasnuva so tri faktora. Prviot go bazira vrz jugoslovenskiot kontekst koj{to pridonel za sozdavawe atmosfera za estetska obnova na umetnosta. Spored nea, vtoriot faktor e povrzan so steknatoto zna~ajno iskustvo od svetskata literatura so {to makedonskiot roman stanal sposoben za vospriemawe i primena na evropskite modernisti~ki tradicii vrz nacionalna po~va, a tretiot faktor proiz-leguva od vnatre{nata dinamika na romaneskniot `anr koj sekoga{ se stremi kon sebeobnovuvawe. Zatoa, kako {to veli Proskurnina, i ne e

M.B. Proskurnina: "Postmodernistkie ~erty v makedonskom romane 1980-1990-h godov (na primere romanov Traj~e Krsteskogo "Bela/ Mitra" i Danily Kocevskogo "Odisej", Vidi vo prethodno citiranoto delo, str. 256-271.

13

42 slu~ajno toa {to postmodernisti~kite crti {to se sre}avaat vo tvore{-tvoto na redica makedonski pisateli od poslednata dekada na HH vek pridonele za me{awe i isprepletuvawe na razni kni`evni tradicii i tendencii koi ~estopati se prisutni duri i vo tvore{tvoto na eden ist avtor. Tokmu toa nejze $ dava za pravo da konstatira deka vo Makedonija te{ko mo`e da se zboruva za oformen postmodernisti~ki kni`even pravec, makar {to taa, spored starosniot princip, gi izdvojuva pi-satelite od pomladoto pokolenie koi rabotat vo postmodernisti~ki manir. Toa se: V. Andonovski, B. Minevski, T. Krstevski, V. Man~ev, Al. Prokopiev, D. Duracovski, Dragi Mihajlovski i drugi. Odgovaraj}i na pra{aweto, koi crti na postmodernisti~koto raska`uvawe doa|aat do izraz vo makedonskiot roman od krajot na HH vek, mladata i talentirana ruska istori~arka na literaturata Marija Proskurnina go naglasuva kriti~kiot odnos kon prethodnoto kni`evno nasledstvo na modernizmot i kon stereotipnite i unificirani umetni~ki strukturi. Vo taa smisla, taa zabele`uva deka makedonskiot roman od ovoj period ja potvrduva tezata deka postmodernizmot proizleguva od modernizmot i pretstavuva negovo prodol`uvawe i preosmisluvawe. Spored ocenkata na ovoj navistina objektiven ruski istra`uva~ na makedonskata literatura, postmodernisti~kiot raska`uva~ki model go obrabotuva problemot na individualna odgovornost za sudbinata na svetot (romanot na D. Koceski "Odisej"(1991), problemite na istoriskoto nasledstvo (trilogijata na S. Janeski "Mirakuli", problemot za moralniot izbor vo situacija na pritisok vrz li~nosta na poedinecot (romanite na T. Krsteski "Osloboduvawe na ~ovekot" (1989) i "Lov" (1993). Osven toa makedonskite postmodernisti~ki pisateli projavuvaat golem interes i za op{toslovenskite i svetskite mitovi kako {to e toa slu~ajot so romanite "Aleksandar i smrtta" od Sl. Mickovi} i "Pterodaktil" od Q. Simjanovski. Inaku, vo redot na najistaknatite makedonski pisateli-postmodernisti od krajot na minatiot vek, Marija Proskurnina gi vbrojuva Venko Andonovski, Zoran Kova~eski i Velko Nedelkovski.

43 Na ovaa mlada ruska istori~arka na literaturata, o~igledno, najsilen vpe~atok od postmodernisti~kite makedonski romani od krajot na HH vek $ ostavile "Bela Mitra" na T. Krsteski i "Odisej" na D. Koceski, a so poseben pietet pi{uva i za proznoto tvore{tvo na Petre M. Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno na negoviot roman "Pirej". No, da se zadr`ime sega na ocenkite na Marija Proskurnina za ovie tri pogorespomnati romani. Marija Proskurnina go smeta romanot "Bela Mitra" na Traj~e Krsteski za tipi~en primer na delo vo koe doa|aat do izraz nacionalnite specifiki vo obrabotkata na materijalot i postmodernisti~kite univerzalni strukturi. Spored nejzinoto mislewe, vo ova delo makedonskiot pisatel ja istra`uva psihologijata na likovite so pomo{ na poetikata na postmodernizmot. Inaku, kako edna od specifikite na ovoj roman na Krsteski, ovaa perspektivna ruska istori~arka na literaturata i teoreti~arka ja smeta bezli~nosta (povr{nosta), odnosno otka`uvaweto na avtorot-postmodernist od prika`uvawe na tradicionalnoto "jas" na glavniot junak. Osven toa, taa smeta deka na~inot na raska`uvawe preku menuvawe na rakursot vo deloto mu dava postmodernisti~ka diskretnost na tekstot vo koj{to se upotrebeni i nekoi dramski i lirski elementi. Kako edna od specifikite na romanot "Bela Mitra", Marija Proskurnina go istaknuva posebniot na~in na funkcionirawe na kni`evniot intertekst i vo taa smisla vo ova delo na T. Krsteski taa otkriva izvesno vlijanie na prozata na Xems Xojs, Fjodor M. Dostoevski i na Vlada Uro{evi}. [to se odnesuva, pak, do romanot "Odisej" na Danilo Kocevski, za nego Marija Proskurnina veli deka se razlikuva od romanot na Traj~e Krsteski, pred sè, po toa {to deloto e li{eno od odredeni nacionalni koordinati, bidej}i ve~niot lik na Odisej ve}e odamna se vospriema kako univerzalna op{to~ove~ka pojava. Inaku, za samiot avtor na romanot "Odisej", ovaa sorabotni~ka na RAN veli deka e eden od vtemeluva~ite na postmodernizmot i negov najdosleden privrzanik vo sovremenata makedonska literatura. Taa nao|a izvesni dopirni to~ki me|u ovoj negov roman i romanot na Milorad Pavi} "Hazarden

44 re~nik" vo koj{to se raska`uva za eden is~eznat narod koj imal te{ka istorija. Spored misleweto na Proskurnina, D. Kocevski svesno se obra}a kon istata humanisti~ka platforma vrz koja se gradi deloto na Pavi}, no i na romanot "Ulis" (1922) na Xems Xojs, no za razlika od niv, na{iot avtor imal polemi~en odnos i kon romanot na Xojs i kon istorijata na Odisejata. Vo osnovata na si`eto na romanot na Koceski le`at nastanite {to se slu~ile vo domot na Odisej po negovoto vra}awe na ostrovot Itaka. Osven toa, spored ocenkata na ovoj ruski kni`en istori~ar i teoreti~ar, vo romanot "Odisej" poznatite junaci se li{eni od svoite tradicionalni karakteristiki, pa taka likot na Penelopa, vo sporedba so onoj od poznatiot ep, pretrpel su{tinski promeni. Pokojnata sopruga na Odisej, Kocevski ja pretvora vo aktivna feministka koja protestira vo dijalozite so Ktimena (sestrata na Odisej) protiv "ma{kiot feminizam" na Odisej. Na krajot od svojata izvonredna statija "Postmodernisti~kite crti vo makedonskiot roman od 80te i 90-te godini", Marija Proskurnina ja iznesuva zaklu~nata ocenka deka spomnatite romani na Traj~e Krsteski i Danilo Kocevski pretstavuvaat edni od najdobrite ostvaruvawa na makedonskata postmodernisti~ka proza. Kako {to dodava taa, "vo niv jasno doa|aat do izraz kako osobenostite na nacionalniot postmodernizam (T. Krsteski), taka i tendenciite {to mu se svojstveni na evropskiot postmodernizam (D.Kocevski)"14 Deka vo slu~ajot so Marija Proskurnina stanuva zbor za soliden poznava~ na sovremenata makedonskata kni`evnost govori i nejzinata statija "Problemi na nacionalniot karakter vo makedonskata literatura: prozata na P. M. Andreevski", objavena vo Zbornikot "Literaturni sogledbi na HH vek (Centralna i Jugoisto~na Evropa)" koj{to izleze od pe~at 2003 godina. Vo nea avtorkata dava po{iroka pretstava za proznoto tvore{tvo na Petre M. Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno na negovite romani od 80-te i 90-te godini. Zboruvaj}i za romanot "Pirej", Proskurnina ja prifa}a ocenkata na makedonskata kritika deka toa e edno od najdobrite dela vo makedonskata kni`evnost koe i do

14

M.B. Proskurnina, Citirano delo, str. 270.

45 den denes ostanuva najdobro ostvaruvawe na Petre. M. Andreevski koj na stranicite na svojot roman me|u prvite progovoril za "makedonskoto pra{awe". Taa, otkako }e gi citira zborovite na Atanas Vangelov deka dosega vo sovremenata makedonska literatura nema takvo delo koe vo polna mera bi ja opfatilo problematikata na Prvata svetska vojna od gledna to~ka na makedonskoto pra{awe, gi zapoznava ruskite ~itateli i nau~nata javnost vo Rusija so sodr`inata i glavnite junaci na romanot "Pirej". Spored ocenkata na Proskurnina, na nivo na si`eto i kompozicijata romanot ima dva dela koi na svoeviden na~in se sprotivstaveni eden so drug, a istovremeno me|usebno se i tesno povrzani, taka {to pred ~itatelot kako da ne e eden roman {to se sostoi od dva dela, tuku kako da stanuva zbor za dva lirski romana koi, od edna strana, se relativno samostojni, a od druga, organski se nadopolneti eden so drug. Inaku, spored misleweto na Marija Proskurnina, zapletot na romanot bi mo`el da se opredeli kako moralno-istoriski, a samite ispovedi na Velika i Jon imaat funkcija da go realiziraat romaneskniot dijalog na poedinecot i masata, {to le`i i vo osnovata na deloto i {to istovremeno na romanot mu dava epi~nost i lirska subjektivnost. Od aspekt na novatorstvoto na tvore{tvoto na P. M. Andreevski, osobeno na negoviot roman "Pirej", Marija Proskurnina ocenuva deka toa e svedo{tvo za pojavata na ~ist nacionalen tip vo makedonskata literatura od 80-te i 90-te godini i pritoa dodava: "Do romanot ,,Pirej" makedonskata literatura (go imame, pred sè, vo predvid `anrot na romanot) nudela samo dosta skromni likovi spored svoite umetni~ki dostoinstva i spored stepenot na psiholo{kata obrabotka koi pretendiraa da gi izrazat specifikite makedonskite nacionalni crti. P. Andreevski prika`uva junaci, koi gi pretstavuvaat dvata sprotivni kraja od postoeweto na nacionalniot karakter (Potcrtanoto e od M.P).15

M. Proskurnina, ,,Problema nacional\nogo haraktera v makedonskoj literature:proza P.M. Andreevskigo", Vidi vo kn.: Literatyurbye itogi HH veka (Central\na/ i Wgo-Vosto~na/ Evropa), RAN, Institut slav/novedeni/, Moskva, 2003, str. 267.

15

46 Vo pogorespomnatata statija, Marija Proskurnina se osvrnuva i na romanot ,,Nebeska Timjanova" (1989) od Petre M. Anreevski za koj veli deka iznijansirano ja dolovuva op{tata tendencija vo razvojot na `anrot na istoriskiot roman, koj{to se stremi kon preosmisluvawe na tradicionalnite epski {emi i kon subjektivizacija na romanesknata poetika. Iako, vo osnova, i ovoj roman e istoriski, spored ovaa perspektivna ruska istori~arka i teoreti~arka na literaturata, toj pretstavuva i nekakov roman ,,sinteza" vo koj na novatorski na~in se osvetluva problemot za formiraweto na nacionalniot karakter. Marija Proskurnina svojot osvrt kon romanesknoto tvore{tvo na Petre M. Andreevski go zavr{uva so zaklu~nata ocenka deka sudbinata na li~nosta i nejzinoto odnesuvawe pred liceto na istorijata stanuva epicentar na osnovnite crti na nacionalniot karakter vo negovite romani. Vo taa smisla, taa za negovoto tvore{tvo dodava deka pretstavuva svetla stranica vo razvojot na makedonskiot realisti~ki roman, koj i vo krajot na HH vek aktivno gi prodol`uva umetni~kite potragi vo prika`uvaweto na nacionalnite osobini na li~nosta . Se razbira, prostorot ne ni dozvoluva da gi zafatime po{iroko i da gi elaborirame ocenkite i na drugi istra`uva~i na makedonskiot roman vo Rusija, koi, sekako, gi ima, no ovde se zadr`avme samo na imiwata na Ala [e{ken i Marija Proskurnina, zatoa {to vo ovoj moment tie ne samo {to pretstavuvaat najdobri poznava~i na makedonskata kni`evnost voop{to, tuku se i najobjektivni nejzini tolkuva~i i afirmatori vo Rusija, poradi {to ja zaslu`uvaat dol`nata po~it i vnimanie kon nivnite trudovi za makedonskata kni`evnost.

47

­ ? 1. - , , . , . , , .. . - . , , , . , . 1.2. ( ) . , . : ,," ,, " ,, " ,, " ,,j ". ,

48 . 2. . . , . , . , - ,, "1, , ,, " ,, ­ "17 .

(1929 - 2004). 24.10.1929 . , . . ,, ", ,, " ,, ", - (1986-1989). (, , ) . : ,, ", 1965; ,, " ,1965; ,,", 1967; ,, ", 1969; ,, ", 1966; , , , , 1979; ,, " ,1988. ,, " (1965) . , , , , , . . ,," , , , , . . - , , , , , , , , . , , . 1 -, . . ,, ", 2-3 2004 . 17 , . ­ . 23 2004 .

49 3. . , . . , , ,, ". , . . , , , , . , , , , , . 4. . . , . , , . 4.1. . () , . ù , . . , , , . , .18 ,, " . . . , , .

18

. , . , . , 1995, . 561.

50 , . . 19. - . ,, " , ,,j " . , . j j. , . , .20 . , . . . . . , , , , ja ().21 ,," . (), , () , , ,, ", , . 4.2. , . , , . , . ,, "

. . : . , 1985, . 135-166. 20 . j . : . j, 1989, . 28. 21 , . 28.

19

51 . ( ) , , . . -, - - . , , . ,, ", , , , .22 ,, " ­ , . , , .. . , , , . . , , . , , ­ . , . , , , , . . , , , .23 , , , 22

. , . . , 1987, . 200-2002. 23 , . 188.

52 . . , , , , , . , , ( ), ( ) ( ). 4.3. ,, " . , . ,, " , - . . / /

, , - . . . , . - . . ,, ", , , (j ) ( ) . ,, " . ,

53 . , , , , - , . ?24 ,," , ,, ", ,," , , , ,, ". , . , . , , , , . 4.4. ­ , , , .. . : , , , . , , , . , .25 , . , , , . . ,, , ."26

24 25

. . , 1988, . 23. . , . , . , 1995, . 90. 26 , . . , 1987, . 219.

54 5. , , ( 26, ), . ,, " : ,, , . , () . , , ( ) , , ( ) , ."27 , , ( ), , . . , , , . . ,, " , , ,," . , , , , ,

. . : XXXV , . , 2003, . 135-136.

27

55 ... , , , , , , , 28, .. , . 1. . , , , . . 2. ( ) . , . 3. . . , . 4. , . - . , , ,

28

. . , 1999.

56 , . , , , , , . 5. . , . , ­ . ­ , , , , . , . - , .

57

Kurt GERALD ESTETSKIOT POTENCIJAL NA ETNI^KI OBELE@ANATA STEREOTIPNOST VO ROMSKATA LITERATURA VO MAKEDONIJA 1. Voved Od 1944 godina literaturata vo Makedonija se razviva spored na~elata na socijalisti~kiot realizam. Doktrinava ne samo {to gi definira estetskite pravila i tematsko-motivskite ramki (pred sè mislime na revolucionernite temi kako NOB, Ilindenskoto vostanie od 1903 god., Gra|anskata vojna vo Grcija), tuku i proizvede nov tip na univerzalen pisatel (\ur~inov: 1995). Me|utoa, poetikata na socijalniot i narodniot realizam so svoeto specifi~no makedonsko lice (regionalnost, oralnost, upotreba na narodni mudrosti, {ematizirani idei i figuri) s# pove}e se doveduva vo pra{awe vo tekot na 50tite godini (Drugovac: 1990, 263). Namesto na socrealisti~kite i revolucinernite ideali, se insistira sè poglasno na povtorno naglasuvawe na Jakobsonovata literarnost t.e. s# pove}e se stava akcent na poeti~kata funkcija vo literarniot jazik i, so toa se doa|a do osloboduvawe na literaturata od nejzinata uloga kako ideolo{ki pomo{nik. Makedonija vo ovaa smisla u~estvuva vo op{tojugoslovenskata diskusija koja{to doveduva do naso~uvawe kon modernizmot. Avtorskite stilski postapki, motivi i samosfa}awa vidno se oddale~uvaat od ideolo{kite propisi. Tie gi otkrivaat urbanite i egzistencijalisti~kite pristapi koi{to go potkopuvaat oficijalniot socijalisti~ki realizam. Literarnata originalnost i individualnost se zasiluva, a paralelno so toa se gubat granicite me|u literaturnite `anrovi.

58 Razvojot na makedonskata literatura po 1944 god., za razlika od onoj vo XIX vek i me|u dvete svetski vojni koj e standardiziran, se prosleduva generaciski (Drugovac: 1986, 1990; Stalev: 2003, G. Todorovski: 1990). Vsu{nost istori~arite na literaturata se soglasuvaat deka Ko~o Racin so negovite Beli mugri go otpo~nuva literaturniot razvoj, a kako negovi neposredni sledbenici se javuvaat Slavko Janevski, Aco [opov i Bla`e Koneski. Vo sredinata na 50-tite godini vtorata generacija avtori (predvodena od Gane Todorovski) po~nuva da gi vospriema evropskite literaturi. Vo 60-tite se javuva tretata generacija, koja se naso~uva kon avangardizmot i modernizmot (Dimitar Solev, Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski, @ivko ^ingo). ^etvrtata generacija se postmodernisti i eklekticisti, od koja se ra|a edna generacija na ,,novi struewa". Vakvata generaciska podelba, kako i uka`uvaweto, pritoa, na nekoi op{ti ideolo{ko-estetski atributi, poka`uva deka granicite se propustlivi. Toa zna~i deka mnogu avtori im pripa|aat na pove}e generacii. 2. Romskata literatura vo Makedonija Romskite pisatelki i pisateli ne samo {to $ pripa|aat na ,,literaturata na Makedonija" (bez razlika kako e taa definirana), tuku sekoga{ , i pokraj toa {to se pove}e ili pomalku prifateni, se pretstaviteli na ,,makedonskata literatura"29 Od edna strana, za romskata literatura, na~elno, va`at sli~ni proceni i odredbi kako i za literaturata pi{uvana na makedonski jazik. Od druga strana, postojat golemi razliki:

29

Sè u{te duri i najva`nite romskite avtori ne se del od istoriite na makedonskata literatura (Drugovac: 1986, 1990; G. Todorovski: 1990). Nivnoto izostanuvawe sepak iznenaduva, za{to tie se naj~esto avtori koi pi{uvaat samo na makedonski jazik. Vo nekoi antologii na makedonskata literatura ne se zastapeni avtori koi pi{uvaat na albanski ili turski jazik, duri i koga ovie se ~lenovi na Dru{tvoto na pisateli na Makedonija i koga sebesi se smetaat za ,,makedonski pisateli" (vidi i Salihu: 1997). Vo toj kontekst, ne e objasnivo zo{to romskite avtori koi pi{uvaat na makedonski jazik ne se zastapeni vo tie antologii.

59 · Ednostranost: Romskite avtori vo Makedonija denes pi{uvaat ili samo na makedonski ili i na makedonski i na romski jazik. Me|utoa, recepcijata na romskata literarna produkcija pi{uvana na makedonski jazik ostanuva ednostrana (unidirectional multilingualism, Fridman: 2001, 148). Toa zna~i: romskata literatura pi{uvana na makedonski jazik se zabele`uva, vsu{nost, sporadi~no, a romskata literatura pi{uvana na romskiot jazik voop{to ne predizvikuva nekakva reakcija od strana na mnozinskata ~itatelska publika. Vremenska pomestenost: Nekoi romski avtori neposredno gi vospriemaat struewata i go poznavaat razvoj na makedonskata literatura, no ne se vo sostojba tie iskustva da gi prenesuvaat i da gi adaptiraat na specifi~nata sostojba na romskata zaednica (duri po 1965 godina, vo Makedonija se razviva, i toa vo mnogu stesneti uslovi, eden vid romska etnonacionalna sovest).

·

Koga se sporeduva so makedonskata literatura, romskata literatura vo Makedonija na po~etokot na XXI vek se nao|a vo bitno poinakva polo`ba. Dodeka literaturata na makedonskiot narod (slovenskata titularna nacija) ,,e vlezena vo edna faza na zabrzan kreativen razvoj i svesno priklu~uvawe kon sovremenite evropski struewa" (\ur~inov: 2000, 177), romskata literatura se bori so te{ki tovari. Vo sferata na temite, jazikot i formata, taa sè u{te se naso~uva kon modeli koi{to so raspadot na socijalisti~kiot realizam is~eznaa od tekstovite na makedonskite avtori. Pre`ivuvaweto na ovie estetski ostatoci od socrealizmot e ,,vinovno" za dene{nata pojava na romskata literatura koja vo mnogu aspekti deluva kako da se ,,zamrznala" vo 50-tite godini. Zadocnuvaweto t.e. vremenskata pomestenost se manifestira i na nivoto na `anrot. Najgolemiot del od romskite avtori pi{uva poezija, dodeka prozni tekstovi re~isi i da nema. Imeno, mo{ne interesno e deka poezijata preovladuva vo makedonskata povoena literatura so dominantna tema na Narodnoosloboditelnata borba - NOB (Lant: 1953, passim).

60 Romskata borba za socijalna emancipacija strukturalno mo`e da se sporedi so edna vakva narodnoosloboditelna borba. Taa sè u{te trae i den-denes vidlivo ostava svoj pe~at vo literaturnoto kreirawe. Elementite na ,,zamrznatata" socrealisti~ka estetika vo romskite tekstovi najdobro se ogleduvaat vo specifi~niot, pove}esloen arsenal na stereotipnosta, nezavisno dali tekstovite se napi{ani na makedonski ili na romski jazik. Literaturnata kritika obi~no gi interpretira etni~ki obele`anite stereotipi kako estetski ,,nedostig" koj{to eden dobar avtor znae da go izbegne. Me|utoa, vo literaturnite tekstovi pra{aweto ne se vrzuva so toa dali i kolku se ,,opravdani" nekoi stereotipi, tuku so toa kako se upotrebuvaat tie. Toa zna~i deka me interesira nivnata pojava i funkcija vo tekstot, a na edno vtoro nivo i nivniot estetski potencijal. Imer O'Saliven gi sfa}a stereotipite kako eden vid ,,literaturna stenografija". I tie, veli angliskiot imagolog, ja imaat zada~ata da ja predizvikaat, ili da ja otpo~nat ,,pretprogramiranata aktualizacija" vo ~itatelot (1989, 57). Literaturnata stereotipnost vo tekstovite na romskite avtori se javuva na~elno vo slednive tri tipovi: 1. Morfosintaksi~ko-retori~kiot stereotip: Pred sè, se raboti za stilski figuri (kako na primer anafora) koi se, pak, najvpe~atliviot vid vlijanie na usnata tradicija. Tuka posebno mislam na retori~kite re{enija koi gi davaat ta`a~kite i dodolskite pesni. Ovoj tip doa|a do poseben izraz koga romskite avtori kalkiraat delovi od nivnata makedonska retorika, bidej}i romskite tekstovi prete`no se preveduvaat, a ne prepejuvaat. 2. Toposite (images): Vo niv se vklu~eni pojavi na natsintaksi~ka, diskurzivna stereotipnost koja gi prosleduva predrasudite, op{tite mesta, kli{eata za nekoi socijalni grupi, kako na primer: ,,Ciganite se ne~isti!" ili ,,Evreite se al~ni!" ili ,,Balkanot e bure barut!" itn. Ovoj vid imagolo{ka stereotipnost obi~no ne se pojavuva kako cela re~enica, tuku kako elipsa, kako {to e kolokvijalnata skratenica ,,Cigo".30

30

Polskiot semanti~ar Adam [af gi smeta vakvite primeri za ,,stereotipi koi{to parazitski se nakalemuvaat na zborot" (1980, 109).

61 3. Klu~ni zborovi (key words): Za nivnoto otkrivawe ne postoi objektiven metod. Imeno, kako {to veli Ana Vie`bicka, tie se izvlekuvaat od tekstovite, bidej}i se smetaat za ,,etno-senzitivni" ili ,,kulturno tipi~ni" ili se prifa}aat kako takvi od strana na rodeni govoriteli (1997, 20). Vo moeto izlagawe jas se koncentriram na slednive grupi klu~ni zborovi: · Ozna~uva~i na etnosot/grupata: toa se makedonski ili romski endonimi i eksonimi (,,Cigan", ,,Rom" i dr.). · Amblemi: vo ovoj slu~aj se raboti za spontani navleguvawa na romskite zborovi vo makedonskite tekstovi (na primer romskiot zbor Barothan so zna~ewe na ,,golem plo{tad, golema zemja", koj e naslov i na makedonskata pesna!). 4. Intertekstualnost: Se raboti za etnokulturnata zadoenost (impregniranost) na mnogu tekstovi od romsko poteklo preku nekolku tipovi na @enetovata intertekstualnost (transtextualité, 1982). Pred s#, toa se tipovi arhitekstualnost i hipertekstualnost (architextualité, hypertextualité). Pod niv @enet razbira taksonomi~na pripadnost na `anrovi i vidovi tekst. Romskata poezija na nekolku nivoa poka`uva sistemski referencii kon folklorot. 3. Tekstovi, metod i cel Svoite teorisko-metodiski razmisluvawa bi sakal da gi obrazlo`am vrz primer na dve zbirki poezija. Se raboti za Mahaatma ­ Mahaatma na Qatif Mefaileskoro Demir. Taa izleze vo 1996 godina vo Skopje. Vtorata zbirka e Otvori gi vratite ­ Phrav o vudara na Sabri Demirov, koja, pak, izleze vo 1998 godina vo negoviot roden grad, Del~evo. Demirovata Mahaatma ne pretstavuva nekakva eksperimentalna poezija, tuku taa e manifestacija na tradicionalnoto lirsko ,,Jas". Toj, preku eden vid koncepten album (razvien vo 35 pesni) gi izrazuva svoite jad i gor~ina nad romskata sudbina. Ovoj gest vsu{nost nikoga{ ne se ironizira, tuku, naprotiv, ponekoga{

62 dobiva agresivno-cini~en prizvuk. Vo istite tradicionalni formalni ramki ostanuva i Demirovata zbirka kratki prikazni Otvori gi vratite ­ Phrav o vudara. Taa e, pak, poelegi~na i potivka vo preciziraweto na romskite motivi. Raznite tipovi, funkcii i zna~ewa na stereotipnosta bi sakal da gi demonstriram vrz osnova na kontrastivni analizi na nekolku pesni na dvajcata avtora. 4. Kontrastivna analiza na poezija na Sabri Demirov i na Qatif Mefaileskoro Demir 4.1. Sabri Demirov: Otvori gi vratite ­ Phrav o vudara (1996)

SMRTTA NA CIGANOT Legnal vo bela postela Mu doa|a da vika Glasot mu se izgubuva Saka da skokne Silata go napu{ta Gi gleda okolu sebe Najbliskite, So matni nata`eni o~i. Kolku li pominale nespieni no}i? Pro{ka od milo i nemilo Tiho Ciganot bara Vo sobata Najmiloto, sinot go saka! Nadvor vo dvorot Verniot prijatel vie Jorgovanot navednal do`dot go mie A sekoj pod pokriv se krie. Srceto od vrem na vreme ~uka Stara majka prsti kr{i, kuka... Ciganot ve}e Ni{to ne slu{a Ku}ata se zatrese Decata se pla{at @enite ta`at Site po red E ROMESKORO MERIBE Paslilo ki parni paslia avela leske te chingarel, avazi pohari nasalela mangela te hutel O lakati le mukhela. Dikhela trujal peste e majpasutnen, Bisjajale dukhavne jakhencar. Kobor li nakhle bisavde rakja? Afi taro lacho thaj bilacho pohari o Rom rodela, ki besarni e majlache e chave kamela! Avrial ki avlin o pakjavutno amal basela, o jorgovani teljome o birsim thovela, a sakova telo ucar pes garavela. Avilo taro vakti ko vakti khuvela phuri daj naja phagela, kukinela... O rom akhe khancik na sunela O kher pes tinangja o chave darana o dzuvlja rovena Sarine ko nice

5

10

15

20

25

63

Ciganot go pla~at Vo ciganskiot dvor Se izgubi veseliot takt, Go obvi mrak Go zameni posmrten mar{! (3-5) e Romeske asva chorena. an i romani avlin nasalgjovela o zevkome takti pakjargja le tunjariko Isthanargja le meribaskoro marsi! (4-6)

30

Etni~kiot topos Opozicijata pome|u makedonskoto ,,cigan" i romskoto Rom ima izvonredna va`nost ne samo vo ovaa pesna, tuku i vo ramkite na celata zbirka. Pritoa tuka vleguvaat i site izvedenici od makedonskiot zbor ,,cigan". Demirov bi mo`el da go zameni ovoj tradicionalno negativno konotiran zbor so neutralniot slovenski ,,Rom" odnosno so ,,romski". No, toa ne go pravi! Zo{to? Pri~inite za vakvoto negovo postapuvawe bi gi protolkuval na ovoj na~in: Poimot ,,cigan" vo romskata zaednica vo Makedonija ne se do`ivuva so takva pejorativna kvalifikacija (kako na primer vo Srbija koga }e se re~e ,,Ciganin" ili vo ^e{ka cikán). Dokolku, pak, ,,cigan" sepak se do`ivee pejorativno, toga{ se raboti za sovesen refleks na etnomimikrija koja, nasprema mojata vovedna terminologija, se nao|a to~no pome|u poimite topos i klu~en zbor. Neromskiot i lingvisti~ki vkalupeniot topos za Ciganite se primenuva namerno ironi~no. Tokmu zaradi toa vo romskiot prepev nastanuva ne{to {to bi go imenuval kako ,,semanti~na praznotija". Eve zo{to: makedonskata ironija nu`no mora da ostane bez svojata zna~enska soodvetnost, bidej}i pejorativniot tovar, kako etni~ki obele`ana semantika, mo`e da se proizvede edinstveno vo jazikot na drugiot. Tokmu zaradi toa, romskata verzija se ~ita, i toa sekoga{ koga }e se pojavi zborot ,,cigan" neutralno i ja nema ovaa dopolnitelna zna~enska dimenzija. Me|utoa, mnogu pova`no e deka Demirov so simuliranovo uveruvawe (deka Romite se ,,vakvi") sovesno vleguva vo riskantna igra. Imeno, toj, kako i nekoi drugi romski avtori, pretpostavuva ~uvstvitelen ~itatel koj{to vladee so site pravila na ovaa ironi~na igra. So drugi zborovi: avtori kako Demirov poa|aat od misleweto deka nivnite tekstovi na~elno zavr{uvaat vo racete na

64 odgovorni ~itateli t.e. vo racete na onie koi gi nemaat takvite predrasudi za Romite i koi vo simuliranata ironija vsu{nost ja prepoznavaat sopstvenata (hetero) imagologija. Imeno, ako ne go pravat ova, tie gi ~itaat makedonskite tekstovi na ist na~in kako {to Romite gi ~itaat romskite tekstovi: so etni~ki etiketi koi se, za nivniot poim ,,neutralni". Toga{ poimot ,,cigan" se ~uvstvuva kako logi~na, nemarkirana varijanta zbor, a pejorativniot naboj {to avtor sovesno go aktivira, nu`no mora da oslabne vo obi~niot dobrovolen paternalizam. Kalkirawe Avela leske (2) e neposreden kalk na makedonskiot (ju`noslovenskiot) frazem ,,mu doa|a" i pretstavuva morfosintaksi~ki stereotip. Me|utoa, toj sepak slu`i i za ograni~uvawe, bidej}i ne otstapuva od romskata sintaksa. Kratkata zamenska forma doa|a po finitniot glagol, {to ne e slu~aj vo makedonskiot jazik (Fridman: 2001, 156; Borecki: 1996, 13). Me|utoa, postoi i kontraprimer: Koristeweto na nepromenliviot tranzitiven marker pes (19, 24) uka`uva deka mo`e da se dovede vo pra{awe duri i tretmanot na zamenkite koi{to se smetaat za rezistentni vo odnos na jazi~niot kontakt. Demirov ne samo {to pozajmuva leksikalno zna~ewe, tuku toj se koristi i so makedonska sintaksa: refleksivna zamenka bi trebalo da dojde vo finalna pozicija, po finitniot glagol. Interogativnata partikula li e makedonizam (slavizam). Za razlika od subordinatorot te koj vo romskiot jazik e sosema prifaten balkanizam (2, 4 itn.). Romskiot prevod na celiot stih (18) e nemotiviran sintaksi~ki kalk na makedonskiot original koj e, bez ogled na reduplikacijata na objektot, nejasen. Pri~inata se dvete imenki od ma{ki rod, na koi kratkata zamenska forma go ritmi~ki mo`e da se odnesuva. Osven toa, glagolskiot oblik ,,navednal" na prv pogled izgleda kako lforma. Vsu{nost se raboti za dijalektizam od pirinskomale{evska grupa.

65 Sakova (19) e jasno kalkirano od makedonskoto ,,sekoj".31 Drugi verni kalki se ju`noslovenskata sintagma od vreme na vreme koja se preveduva so pomo{ na turcizmot taro vakti ko vakti. Isto tolku verno se kalkiraat sintagmi kako ,,milo i nemilo" (lacho thaj bilacho, 10) i drugi. 4.2. Qatif Mefaileskoro Demir: Mahaatma ­ Mahaatma (1996)

CRNILA Crna e utrobata Od koja za~ekoriv Crna e slikata [to za prv pat ja vidov, crna e zemjata po koja gazam crni se stopalata od dolgoto talkawe crna e potta {to go mie moeto telo crna e prikaznata za mojot narod crn e svetov i negovata maska crni se denovite {to ne gi pi{uvam, crni se mislite od miewe crno, crna e no}ta kraj taraba crna {to ostavi telo crno da go kolvaat ~akvite crni! (34) KALIPA Kalo si o andrunipe kolestar me phirgjum, Kalo si o tasviri so avgo drom me dikhljum, kali si o phuv kolate piro chivgjum, kale si o tabanja taro lungo phiribe, kalo si o teri so mo badani thovela, kali si i paramisi bas o mlo dzijani, kalo si o sumnal thaj leskoro javer muj, kale si o dive so len na hramonava, kale si o umde taro thovibe kalo, kali si i rat uzal i taraba kali so badani kalo mukhlja te han le o kaove kale! (35)

5

10

15

20

Sepak, treba da se ka`e slednoto: Zamenkite vo arliskiot govor se vsu{nost site ili makedonizmi ili kalki (Borecki: 1996, 14). Tokmu radi toa, Demirovoto upotrebuvawe na khancik e mo{ne zna~ajno. Vo eden kontekst kade retko koj bi go zabele`il makedonskiot zbor ,,ni{to" kako neobi~en ili markiran. Pra{aweto e zo{to Demirov go upotrebuva tokmu romskoto khancik? Dali se raboti za insistirawe na sopstveniot korenski vokabular ili za arbitraren izbor me|u isto prifaten romski ili makedonski zbor, ne mo`e so sigurnost da se ka`e.

31

66

Kontrastivna retorika

Avtorot gi prezentira makedonskata i romskata varijanti na pesnava bez strofi. Me|utoa, i vo ovaa pesna ima nekolku figuri koi predizvikuvaat naglasen morfosintaksi~ki paralelizam koj se odrazuva pred sè vo karakteristi~nite parovi stihovi. Vsu{nost, tie kako da gi diktiraat granicite me|u strofite. S# do 20 stih, sekoj vtor se voveduva so predikativnata pridavka ,,crn"/kalo ~ija polisemija se iskoristuva vo najgolema mera. Dr`ej}i se strogo do pravilata ovie po~etoci ne se ~isti anafori. Me|utoa, me|u dvata teksta (makedonskiot i romskiot) postoi morfosintaksi~ki paralelizam i so nego povrzana ritmizacija. Taka {to po~etocite se do`ivuvat duri i kako morfolo{ko identi~ni frazi. Me|utoa, od 17 do 22 stih, strogiot paralelizam se probiva i zasiluva. Disti{jata ne samo {to se voveduvat so derivacii na ,,crn"/kalo, tuku i zavr{uvaat so istite (epifora). Ovaa epanalepsa dopolnitelno se semantizira blagodarenie na upotrebata na asonanci ,,crni se mislite... kraj taraba crna... {to ostavi telo crno." Vistina, toa va`i samo za makedonskiot tekst. Tuka zvu~nosta jasno stoi vo centarot na vnimanieto, dodeka vo romskata varijanta taa e pove}e preveduva~ki priproizvod. Zaradi toa taa se ograni~uva na nekolku retki aliteracii (11, 21, 22).

Arhitekstualnost

Primerov e ilustrativen za Demirovoto me{awe na lirskite i epskite elementi. Kako vo narodnata balada si`eto na romskata sudbina monumentalno se gradi i se doveduva vo kontrast so intimnoto do`ivuvawe na lirskoto ,,Jas". Na ovoj na~in li~nata tragedija se odigruva pred pozadinata na celiot narod (Sazdov: 1991, 27).32 Strukturata na narodnata balada se dopolnuva so elementi od ta`a~kite. Vsu{nost, strogiot paralelizam, pa duri i formalnata monotonija, se nao|a vo naglasena

32

Laments are characterized by their extreme emotional tension: grief is given full vent in the repetition of endless passages, which often lack stanzaic structure and almost never rhyme, and there is frequent use of exclamations and questions. An expression of important moments in a family's life, these songs show evidence of folk beliefs and sometimes social and historical reality (Sazdov: 1991, 193).

67 sprotivnost kon improviziraniot i ~uvstvitelniot karakter na ta`a~kata. Vo isto vreme taa e otvorena za mnogu registri od razni sodr`ajni i formalni obele`ja. Zgolemenoto koristewe na klu~niot zbor ,,crn"/kalo, pak, doa|a kako ostvaruvawe na po~etno dadenoto, programatsko vetuvawe. Naslovnata matrica ,,Crnila"/Kalipa e polisemi~na, apstraktna mno`ina koja tokmu kako takva ja varira temata.33 Krajniot rezultat e opredmetuvawe na seop{toto ,,crnilo" na romskata stvarnost. Vo makedonskiot i vo romskiot tekst zborot ,,crn"/kalo e gravitacionen centar na semanti~kata niza: taga, beznade`nost, kal. Gramati~koto upotrebuvawe na ovoj zbor ne igra uloga. Konotativniot spektar e sekoga{, bez isklu~ok, negativen. Vo celata pesna pa|a v o~i konkretnata slikovnost, a istovremeno se izbegnuva metafori~kiot govor. So isklu~ok na crnata prikazna (11) site evocirani motivi se del od samata priroda ili od ~ove~koto telo koi{to mo`at da pocrnat, da se zamra~at ili da stanat kallivi. Posebno sintagmite ,,crna e slikata" (3) i ,,telo crno" (21) se resemantizirani vo romskiot kontekst, imaj}i predvid eden romski endonim. Romskata grupa, koja se naselila na Iberskiot Poluostrov (vo [panija i vo Portugalija) se vika Kalé t.e. ,,Crni". Pridavkata ,,crn" vo makedonskiot jazik zna~i i li~nost so temna ko`a. Ova svrstuvawe nasprema fenotipot, se razbira deka proizveduva i negativni sliki i mislewa koi{to ~esto pati gi imaat lu|eto so svetla za onie so temna ko`a. Zna~i, i vo ovoj kontekst heterokli{eata go manifestiraat diskursot za sopstvenata grupa, no i za vnatre{nite hierarhii vo ovaa grupa. Demir sovesno go koristi dopolnitelniot semanti~ki naboj na ovaa heteroimagologija.

33

Tokmu ova za Lord ja pretstavuva su{tinata na narodnata poezija: The ,,theme" in oral-traditional epic, a repeated passage, is as characteristic of oral-traditional composition as is the formula and for the same reason, its usefulness (...) It is distinctive because its content is expressed in more or less the same words every time the singer or storyteller uses it. It is a repeated passage rather than a repeated subject (1991, 27).

68

BAROTHAN [to mi ostana od Barothan? Gnevot isturen vrz `elezoto Odot po kalta i trweto, pleteweto na `ivotot odzemen od mladite pra~ki, lagata deka sum od krv, topliot ogan na tigrite, dlankata podadena za grst `ito, igrata za zaborav, lo{ite o~i na kobrata, pesnata na majka mi za lulkata kraj rekata, ve~nata `ed po vistinata, kricite na razdelbata i ... ve~noto talkawe i ... ve~noto veruvawe deka sum od Barothan! (12)

BAROTHAN So angjum taro Barothan? Holi chordi upral o sastrn, dzajbe ki cik thaj kare, dzivdipaskoro katlibe lelo taro terne rovlika, o hohavibe kaj sijum taro ratt, i tati jag e tigarengiri, i palma dendi hari giveske, bisteribaskoro khelibe, o bilache jakha e kobrakere, i gili me dajakiri bas i kuna uzal i lej, savaktengiri trus pal o cacipe, o chingara ulavibaskere thaj ... savaktengoro phiribe thaj savaktengoro pakjavibe kaj sijum od (13) Barothan!

5

10

15

20

Kontrastivna retorika So sinegdohata Barothan ,,golem plo{tad, golema zemja" mnogu Romi ja narekuvaat svojata indiska pratatkovina. Naslovot Barothan ne e paratekstualno uka`uvawe34, tuku va`en primer za vklu~uvaweto na odredeni elementi vo vrska so mobilizaciskata ideologijata ili so procesot na romskiot Nation building. Vsu{nost, ne se raboti za neposreden import od dene{niot hindi-jazik, tuku za zbor od romskiot bazi~en re~nik. No, i vo makedonskata pesna poimov Barothan e naslov, i takov pretstavuva reprezentativen primer za

34

Za toa svedo~i i kolekcijata na romski narodni pesni od Petrovski (2001). Vo site 170 pesni nema nitu edna koja barem na~elno bi ja evocirala indiskata pratatkovina. Izrazot Barothan vo niv voop{to ne se pojavuva.

69 amblem. Vo ovoj slu~aj toj e spontan import od romskiot jazik, koj ne se do`ivuva kako tu| zbor (so edna naglaska deka postojat realni {ansi da ostane i vo makedonskata leksika), tuku se prifa}a kako zbor koj dejstvuva zaradi svoeto nesfatlivo zna~ewe so poseben semioti~ki potencijal. So ovoj romizam vo makedonskiot tekst, Demir barem retori~ki ja istaknuva vrskata, duri uka`uva i na kontinuitet, me|u pratatkovinata i romskata zaednica vo dene{na Makedonija. I vo makedonskata verzija prekinatata vrska se premostuva zaradi konstruiraweto na homogena nacionalna istorija. Tokmu vo sosedstvoto na identi~nive naslovi jasno se razotkriva programaskoideolo{ko naso~uvawe na pesnata. Stihovite (1-2) i (19-21) prostorno se oddale~eni od ostanatiot del na tekstot, a i motivski se isprepleteni. Preku uvodnoto retori~ko pra{awe, koe funkcionira kako kod, se vramuva sredniot del na pesnata. Toj e izgraden od apozicii. Paralelizmot me|u ovie re~enici e u{te ponaglasen preku polnoto otsustvo na predikati koi bi ja organizirale sintaksata. Vo 17 stiha nema nitu edna finitna glagolska forma, tuku samo pridavki-participi. Na pra{aweto {to ostanuva od Barothan se dava dolg deziluzioniran bilans (3-18), za vo poslednite tri stiha da dobieme ne sosem rezigniran odgovor: deka na poetot mu ostanuva veruvaweto koe sè u{te `ivee. Lirskoto ,,Jas" sovesno go dr`i otvoren svojot odgovor. Pesnata go varira kolektivnoto pametewe na romskiot narod i zaedni~koto poznavawe na sopstvenata sudbina, pred s# na tradicionalnite zanaeti, osobeno obrabotuvaweto metal, potoa gataweto, no i na ~ekoreweto po ve~niot kal zaradi migraciite, na op{testveniot `ivot vo zaednicata. Ovie motivski sodr`ini Demir gi konfrontira so emocionalniot obzor: bes, izoliranost, `elba za vistina itn. Vo sporedba so drugi primeri tuka mo`e da se zabele`i pomalku izrazena matri~nost. Demir vo Barothan ne upotrebuva anafori koi, inaku, se mo{ne ~esto zastapeni. Makedonskata i romskata verzija se odlikuvaat so gramati~ki paralelizmi. Stihovite se organizirani, za razlika od pove}eto drugite tekstovi,

70 naglaseno paratakti~ki. So isklu~ok na anafori~nata mini-cezura thaj ... thaj.../ ,,i... i..." (16, 18), Demir voop{to ne upotrebuva svrznici i ne gi podreduva periodite od 3 do 19 stih. Edinstveniot isklu~ok e ,,lagata deka sum od krv" (7).

Intertekstualnost

I pesnata Barothan/Barothan ne mo`e `anrovski da se prikloni kon eden edinstven model od narodnata poezija. Pri~inite za toa se nao|aat vo prividno spontaniot, elegi~en gest koj se provlekuva niz celata pesna. Od druga strana, imame mitolo{ko nastojuvawe, zaradi izgraduvaweto na nekoj etni~ki identitet, so {to indiskata pratatkovina se povrzuva so romskata istorija. Ovaa ta`a~ka e premnogu retorizirana: emocionalnata napnatost, vozdr`aniot lirizam i elegi~nosta $ go otstapuvaat mestoto na poetika vo ~ija pozadina se prepoznava epskata narodna balada. Ovie epski elementi, pak, se prezentirani preku hermeti~na slikovnost. Vo ovaa smisla tie se vo o~igledna sprotivnost so narodnata balada koja te`i kon ednostavnost. Barothan/Barothan povrzuva elementi na razni modeli od narodna poezija. Sepak, pesnava ne mo`e ubedlivo da se identifikuva kako hipertekst koj bi bil rezultat na vidliva literarna transformacija. Sigurno ne e slu~ajno toa {to Demir so gramati~ki paralelizmi strogo ja strukturira vnatre{nosta na makedonskiot i romskiot tekst. No, vo isto vreme avtorot tuka ~uvstvitelno otstapuva od predlo{kite na narodnata poezija. Ova oddale~uvawe se odrazuva pred s# vo namaluvaweto na repetitivni strukturi. 5. Zaklu~ni zabele{ki Na kraj moram da dodadam nekolku tolkuvawa za mo`nite pri~ini za stereotipnosta vo romskata literatura. Vo imeto na sopstvenoto pretstavuvawe, romskite avtori svesno-nesvesno gi eksploatiraat obrazlo`enite registri. Romskata avtoimagologija e, vsu{nost, ~esto refleks na neromskata heteroimagologija, zaradi faktot

71 deka mnozinstvoto ~itateli e s# u{te makedonsko. Pra{awevo, imeno, kako i pod kakvi uslovi literaturniot tekst mo`e da se prodava, e od golemo zna~ewe tokmu zaradi seop{toto osiroma{uvawe, koe e u{te ponaglaseno vo romskata zaednica. Op{tiot vpe~atok e deka, so retki isklu~oci, zasega individualniot avtorski glas na romskata literatura kako sè u{te da go nema. Vo romskite tekstovi sè u{te preovladuva ubeduvaweto deka stabilnata komunikacija so ~itatelot mo`e da se ostvari najdobro vrz osnova na poznatite pretstavi i stereotipnite formuli za Romite. Vedna{ treba da ka`am deka glavniot isklu~ok od ova pravilo, istovremeno e i najva`niot romski avtor vo Makedonija. Se raboti za Jusuf Sulejman (*1950), avtor na dosega devet knigi poezija, koj ja smeta imagolo{kata stereotipnost za ki~ koj{to romskite avtori go upotrebuvaat za da im se dodvoruvat na izdava~ite. No, za razlika od nego, grupa avtori na ~elo so Qatif Demir (*1961) smeta deka stereotipive treba da postojat vo romskite tekstovi s# dodeka se upotrebuvaat vo sekojdnevniot govor kako eden vid socijalen znak. No, nezavisno od toa deka postojat sprotivstaveni mislewa po odnos na ovaa tematika jasno mora da se ka`e: Ograni~eniot registar na umetni~kite i estetskite sredstva ne e slu~aen ili nesakan efekt, tuku edna od malkute vozmo`ni strategii od marginaliziranata polo`ba. Literaturava, se ~ini, s# u{te e pove}e sredstvo vo borbata za nacionalna i socijalna afirmacija, otkolku {to se smeta za avtorska i individualna potreba. Me|utoa, stereotipnosta na romskata literatura t.e. stilskite i estetskite ,,nedostatoci" ne se nikako znak za nekakva civilizaciska inferiornost, tuku eden istoriski me|ustepen. Duri i najkanonskite kulturi, jazici i literaturi vo svetov ne nastanale preku no}.

Bibliografija Primarni tekstovi: Demir, Qatif Mefaileskoro. 1996. Mahaatma ­ Mahaatma. Skopje: Studentski zbor. Demirov, Sabri. 1998. Otvori gi vratite ­ Phrav o vudara. Del~evo: Ilinden.

72

Pomo{na literatura: Amosi & Her{berg 1997 = Amossy, Ruth & Herschberg Pierrot, Anne. 1997. Stéréotypes et clichés. Langue, discours, société. Paris : Nathan. Borecki 1996 = Boretzky, Norbert. 1996. ,,Arli ­ Materialien zu einem südbalkanischen Romani-Dialekt". Grazer Linguistische Studien 46, 1 ­ 30. Vie`bicka 1997 = Wierzbicka, Anna. 1997. Unterstanding Cultures through their Key Words. New York/Oxford: Oxford University Press. Drugovac, Miodrag. 1990. Istorijata na makedonskata kni`evnost XX vek. Skopje: Misla. Drugovac, Miodrag. 1986. Povoeni makedonski pisateli (2 t.). Skopje: Na{a kniga. @enet 1982 = Genette, Gérard. 1982. Palimpsestes. La Littérature au second degré. Paris : Seuil. Fridman 2001 = Friedman, Victor A. 2001. ,,Romani multilingualism in its Balkan context". Sprachtypologie und Universalienforschung 54.2, 148 ­ 161. \ur~inov, Milan. 1995. Makedonskata literatura i kultura vo kontekstot na poetikata na socijalniot realizam. Skopje: Kultura. Lant 1953 = Lunt, Horace. 1953. ,,A survey of Macedonian Literature". Harvard Slavic Studies 1, 363 ­ 396. Lord 1991 = Lord, Albert B. 1991. Epic Singers and Oral Tradition. Ithaca/London: Cornell University Press. O'Saliven 1989 = O'Sullivan, Emer. 1989. Das ästhetische Potential nationaler Stereotypen. Tübingen: Stauffenburg. Petrovski, Trajko. 2001. Romski narodni pesni ­ Romane gilja. Skopje: Romano Ilo. Salihu 1997 = Salihu, Salajdin. 1997. "Koliko se poznaju stvaraoci". www.aimpress.org 21. 12. Skopje: AIM Junior. Sazdov 1991 = Sazdov, Tome. 1991. "Macedonian Folk Poetry, Principally Lyric". Oral Tradition 6.2-3, 186 ­ 199. Sazdov, Tome. 2002. ,,Romskite narodni pesni od aspekt na poetikata i metrikata", vo: Petrovski, Trajko (ed.). 2002. Duhovnata i materijalnata kultura na Romite (= Zbornik od I. Me|unaroden nau~en simpozium vo Skopje (7.-8. maj, 1998). Skopje: Romano Ilo, 9­ 14. Stalev, Georgi. 2003. Istorija na makedonskata kni`evnost (2. del). Prvata polovina na 20. vek. Skopje: Institut za makedonska literatura. [af 1980 = Schaff, Adam. 1980. Stereotypen und das menschliche Handeln. Wien/München/Zürich: Europaverlag.

73

Vesna MOJSOVA-^EPI[EVSKA DIJALO[KI KODIRANITE TEKSTOVI NA MAXUNKOV I DAMJANOV Ovoj moj tekst se obiduva da govori za odnosot, za neprekinatata komunikacija i za samite prelevawa me|u tekstovite. Ako im se dobli`uvame na onie koi se privrzanici ili barem vqubenici na postmodernite teorii, toga{ bezrezervno treba da gi prifatime od edna strana nivnata nedoverba vo metanaraciite, a od druga, nivnoto pra{awe za dijalogot protolkuvano kako pra{awe za razbiraweto na govorot na Drugiot. Zatoa i raska`uvaweto ne mo`e pove}e da se tretira kako individualna dejnost. Nieden raska`uva~ ne e nitu prv, veli Angelina Banovi}-Markovska vo svojata kniga Hipertekstualni dijalozi (Skopje: Magor, 2004), a nitu posleden, a so toa nitu avtonomen35. Nasproti strukturata na monolo{kite kodirani diskursi, otvorenata forma na narativen diskurs (kako {to se: raskazot Son i jave i minijaturite-raskazi Zaborav i Patuvawe site od Mitko Maxunkov i raskazot Preobrazbi od Sava Damjanov) gi neguva odnosite me|u avtorot i tekstot, me|u tekstot i recipientot, no pred i nad s# intertekstualnite, pa i intermedijalnite odnosi koi dopu{taat premin od eden vo drug sistem. So edna napomena deka i vo dvata slu~aja ne se raboti za tekstovi koi ja zagovaraat apsolutiziranata ,,smrt na avtorot". Naprotiv vo niv go imame seprisutniot

Imeno sekoj avtor najprvin e slu{atel (ili ~itatel), duri potoa raska`uva~. I bidej}i literaturata e kreirana od zborovite na na{ite tatkovci, veli Liotar, raska`uvaweto sè pove}e prerasnuva vo kreirawe na narativno mnogubo{tvo, vo sozdavawe paganski tekstovi. Zatoa site nie (i raska`uva~i i ~itateli) stanuvame zbir od milioni bezna~ajni i seriozni prikazni, se naseluvame so glasovite na Drugite, so nivnite jazici i pisma. Pritoa od Nekoga{ni Edinstveni se preobrazuvame vo Dijalogizirani.

35

74 avtor koj posreduva me|u stvarnosta na tekstot i stvarnosta na samoto negovo ~itawe. Zatoa i ~itatelot, napolno zbunet od konstantnoto potencijalno prisustvo na avtorot, e istovremeno i napolno onevozmo`en da go razgrani~uva vistinitoto od la`noto. Ili ednostavno re~eno toj e, kako {to veli Tatjana Rosi}, vpletkan vo mre`ata na kontekstualnite i tekstualnite mistifikacii36 na samiot tekst. I vo toj kontekst vo centarot na interesot }e bide samiot zbor ili pokonkretno negoviot vnatre{en `ivot, iako Maxunkov veli deka negovite misli se naj~esto sliki bez zborovi (od Son i jave)37, so {to kako ~itateli saka da ne stavi vo nekakva zamka. Za{to narednata situacija {to ja nudi e sostojbata na son vo koj, kako {to veli: celata `ivotna zagatka (na son) mi se uka`a vo vid na tri prosti re~enici (od Son i jave). A {to e re~enicata, ako ne, naredeni zborovi ili duri i samiot zbor. Zborot kako suptilen medium na socijalnata komunikacija, ne poznava gramati~ki pravila, no poznava, kako {to veli Banovi}Markovska, ne{to {to slobodno mo`e da se sporedi so replikite od dijalogot, oti vo svojata najdlaboka osnova, toj e bilateralen38. A ovaa negova bilateralnost ja ~uvstvuva i Maxunkov koga veli: Temnina padna po zborovite kako zaborav, iznenaduvaj}i go ona {to vo niv be{e materijalno i nematerijalno (od raskazot Son i jave). Ovaa dvoglasnost na zborot ili poto~no sudirot na dva glasa, sfaten kako mikrodijalog, kako spor na du{ata i teloto, kako Jas i Ti, se manifestira i vo raskazite na Maxunkov i vo raskazot na Sava Damjanov Preobrazbi. Imeno i na Maxunkov i na Damjanov vo ~inot na pi{uvaweto preobrazbite im se neophodni za da go artikuliraat Drugiot vo sebe, a preku ~inot na ~itaweto

Tatjana Rosi}. "Pri~e budne no}i" vo Sava Damjanov. Povesti razli~ne: lirske, epske, no najvise neizrecive. ­ Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada, 1997, 126. 37 Site citati se prezemeni od knigata Mitko Maxunkov. Me|ata na svetot. ­ Skopje: Na{a kniga, 1985. 38 Angelina Banovi}-Markovska. Ibidem. ponatamu precizira: Koga }e se setam deka nekoja ,,tu|a vistina" vlegla vo moeto vnatre{no pole, vo mojot videokrug , jas razvivam dijalogiziran vnatre{en monolog koj, nebare mikrodijalog, poka`uva deka zborovite se dvoglasni, deka vo sekoj od niv se slu~uva, vsu{nost, konflikt na glasovi.

36

75 toj niven Drug da mu go ponudat i na samiot ~itatel. I navistina kaj Damjanov toj spor se vodi me|u negovata du{a (koja kopnee da bide `ena, dete, hermafrodit, embrion, ameba, ni{to`no su{testvo) i teloto (koe e vsu{nost ma`). Vakov spor vodi i Maxunkov koj pak kopnee sostojbata na sonuvawe da ja do`ivee kako sostojba na budnost pri{to se dobiva vpe~atok na zabuna za{to toj redovno sonuva duri tripati: Zatoa ne malku se za~udiv koga celata `ivotna zagatka (nason) mi se uka`a vo vid na tri prosti re~enici. Se razbudiv (pak nason) i gi zapi{av prvite dve. No pred da ja zabele`am i poslednata, i taka da dojdam do retkata `ivotna formula, nekoj (`ena mi) me razbudi (vo eden tret son). (od raskazot Son i jave) Sino}a soniv son koj mi se ~ine{e dramati~no va`en i vozbudliv, pova`en od celi decenii `ivot. Za seto vreme dodeka sonuvav imav nejasno ~uvstvo deka toj son ve}e sum go videl, mnogu odamna, pa sum go zaboravil; sega, vo tekot na edna edinstvena ve~er, go soniv, so sosema mali izmeni, tripati ... (od raskazot Zaborav) ili tripati vletuva od son vo son kako vo minijaturata Patuvawe. Nivniot vistinski `ivot zapo~nuva onoj moment koga mu dopu{taat na ,,tu|iot govor" da go naseli jazikot na nivniot vnatre{en svet i so toa da sozdadat edna napnatost i krajno dinami~en odnos. Damjanov veli: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam `ena.39 I od ovaa po~etna pozicija dvata glasa ja zapo~nuvaat svojata borba za dominacija vo celiot tek na razgovorot. Negovite preobrazbi se pove}ebrojni, za{to i negovite kopne`i se raznoliki. Taka Damjanov kopnee za ona {to ne e: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam `ena, za{to prirodata go darila so ma{kost. Kopnee i po ona {to nekoga{ bil: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam dete; ... Bio sam zato~enik sna, bio sam embrion, zna~i za sostojbi vo koi nikoga{ ne mo`e da se vrati i po ona {to bi sakal da bide: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam hermafrodit, so {to go potvrduva prisustvoto na ma{kiot i `enskiot princip vo

39

Site citati se prezemeni od knigata Sava Damjanov. Povesti razli~ne: lirske, epske, no najvise neizrecive. ­ Novi Sad: Kulturni centar Novog Sada, 1997.

76 sekoe `ivo su{testvo: Ako bi neko zatra`io da pojasnim to, govorio sam da je bo`ja priroda u biti hermafroditska, da sadr`i i mu{ki i `enski princip, pa je stoga u jednom specifi~nom teolo{ko-erotskom smislu samodovoqna i samostvaraju}a ... No kopnee i za ne{to {to nikoga{ ne mo`e da bide: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam ameba. ... ... Bio sam zato~enik sna, bio sam Bi}e Ni{tavila., za{to vo prirodata ne se slu~ilo eden slo`en organizam da se transformira vo ednokleto~en, a ne daj bo`e, i vo su{testvo na ni{to`nosta. Kakvi se transformaciite kaj na{iot Maxunkov? Imeno toj startuva so edna neobi~na `elba da potrae sonot, a so toa i samata izmama deka toj son e vistinit kako i javeto: No slatko-bolnata melodija na sonot, stravot i morni~avosta {to se la~ea od nego, zaedno so neobi~nata `elba takvata izmama {to podolgo da trae, me doteraa, kako ezerskite branovi trevata, do utroto kako breg. (od raskazot Zaborav) Vo ova se prepoznava koncepcijata na poetikata, {to vo istorijata na evropskata moderna lirika ja zagovara u{te Rembo, a koja go naso~uva tekstot kon toa da go sogleda nevidlivoto i da go naslu{ne ne~uenoto. Ova e vozmo`no edinstveno preku edna sostojba na postojana budnost na avtorot. Vo toj kontekst budeweto koe za Rembo e edno prodol`eno, postojano, beskone~no budewe, neograni~eno so ~inot na spieweto, i koe toj go narekuva bdeewe, e i sostojbata vo koja se nao|a i na{iot avtor. I od ovoj moment zapo~nuva razgovorot me|u sonuva~ot koj saka da bide razbuden za da mo`e da gi zapi{e sonovite: ... i bev sovr{eno siguren deka treba da stanam i celiot nastan da go zapi{am (od raskazot Zaborav) i sonuva~ot koj saka da ostane sonuva~, za{to tie sonovi go nosat vo sè pobudni sostojbi (vo raskazot Son i jave) i mu gi ovozmo`uvaat preobrazbite ili podobro re~eno zastra{uva~kite promeni. Taka vo raskazot Son i jave toj sfa}a, naprvin deka e slep: Brgu sfativ deka ne mo`am da gi otvoram o~ite, deka sum slep, Po~nav vo panika da gi palam svetlata. Mrak, mrak. Zar e mo`no?, pa potoa se ispani~uva deka mo`ebi e duri i mrtov: Sum umrel (navistina), sum oslepel, za na kraj tie sostojbi da se

77 izme{aat i naizmeni~no da se menuvaat: Ja budam soprugata. Bolen sum, $ velam, sum o}oravel. Sum umrel i da go dovedat do kone~niot zaklu~ok: Nigde me nema, ne, jas pove}e ne postojam. Kone~nata sostojba na nepostoewe i ni{to`nost ja imame i vo raskazot Zaborav: Tuka ve}e bev izmien i ni~ij, nepotreben i napolno prazen ... Ni{to, sovr{eno ni{to: slepa beznade`na belina ... Taka vo site ponudeni sliki na preobrazbi i Maxunkov i Damjanov uspevaat da spojat raznoviden imkompatibilen materijal: Utroto koga se razbudiv, se razbira, ne go najdov maloto stutkano liv~e na koe pi{uvav, i koe vo sekoj slu~aj bi go poznal, za{to toa bezdrugo ostana na vtoriot kat od sonot, dodeka jas se strupoliv v krevet od nekoe devetto sonuvawe koe dojde po belinata zad poslednata zaboravena re~enica. (od raskazot Son i jave) ... Bio sam zato~enik sna, bio sam embrion. Slu{ao sam maj~ino srce dok sam spokojno po~ivao u wenoj utrobi, dok sam za{ti}en plivao u wenim toplim sokovima. ... Bio sam zato~enik sna, bio sam embrion. Sklup~eni embrion koji se zadovoqava samim sobom, ali i telesnim dodirom, telesnim drhtajima svoga oca i svoje majke ... (od raskazot Preobrazbi) spoj so koj mo`at da se sleat svetoto i profanoto: ... vo vozduhot se rasenuva{e i likot na edna `ena {to se soblekuva pred da ja strelaat za da ostane ~ista i negibnata (od raskazot Zaborav); ... Bio sam zato~enik sna, bio sam `ena. Zvali su me po prvom i posledwom, zvali su me Kurvom i sveticom, zvali su me belom neshvatqivom ti{inom; No za razlika od Maxunkov, Damjanov odi u{te podaleku i pravi spoj i me|u vozvi{enoto i pateti~noto, za da sozdade vpe~atok deka negovoto pismo se dvi`i po rabovite na animalnoto i vulgarnoto: ... Bio sam zato~enik sna, bio sam dete. Si}u{no malo stvorewe {to se instinktom `ivotiwe parilo sa bilo kim ko je to hteo ili zahtevao od wega. Vo ovie raskazi na Maxunkov i na Damjanov, dvajcata govornici istovremeno i vo eden ist mig izrazuvaat dve razli~ni intencii40:

40

Mihail Bahtin. O romanu. ­ Beograd: Nolit, 1989.

78 direktna ­ intencijata na likot koj zboruva (sonuva~ot koj saka da ostane sonuva~ kaj Maxunkov i ma`ot preobrazen vo `ena, dete, hermafrodit, embrion, ameba, ni{to`no su{testvo kaj Damjanov) i indirektna ­ intencijata na avtorot (sonuva~ot koj saka da bide razbuden za da mo`e da gi zapi{e sonovite kaj Maxunkov, poto~no ma`ot kaj Damjanov). Dvata glasa, dvete smisli ili dvete ekspresii kako da znaat eden za drug, kako da razgovaraat me|usebno i istovremeno ja potvrduvaat distinkcijata me|u subjektotgovornik (u~esnik vo diskursot) i subjektot na govorot (ona Jas vo diskursot koe ja pretstavuva negovata subjektivnost). Zna~i ovaa pozicija vo raskazot na Mitko Maxunkov nudi edno Jas koe e vsu{nost e dvojno (Jas = sonuva~ koj saka da ostane sonuva~ + sonuva~ koj saka da bide razbuden). Sava Damjanov, pak, promovira edno Jas {to sodr`i mno{tvo (Jas = ona {to sum + ona {to sakam da sum + ona {to sum bil nekoga{ + ona {to ne mo`am da bidam nikoga{). No, raskazite na Maxunkov i sekako raskazot na Damjanov promoviraat i edno Jas koe ne ja poreknuva subjektivnosta, tuku samo go poni{tuva tradicionalnoto sfa}awe za edinstvenosta na taa subjektivnost. Taka ovie nivni preobrazbi stanuvaat tipi~en primer za rasloen Subjekt. A govorot na vaka rasloeniot Subjekt otkriva nekolku rolji: * Jas (koj e ~as sonuva~, ~as zapi{uva~ na toj son kaj Maxunkov ili `ena, dete, hermafrodit, embrion, ameba, ni{to`no su{testvo kaj Damjanov, zna~i vo dvata slu~aja klasi~en Subjekt vo ~inot na sekoe iska`uvawe t.e. preobrazuvawe); * Vie (zamisleni ~itateli, isprovocirani, no otsutni sogovornici); * Tie (postojnite tekstovi od kulturata i ideologijata, kako otsutni diskursi na nekoj asimetri~en Drug, kako {to se poimite: strav, morni~avost, neobi~na `elba, ni{to ­ od rasakazot Zaborav; pratatkovina, zavetna gradina kade {to nabrav retki plodovi ­ od raskazot Patuvawe; son, jave, sekojdnevno `ivotno iskustvo, vnatre{na stvarnost, mrak, smrt ­ od raskazot Son i jave;

79 Majka ­ praroditelka na svetovite, Majka na rodenoto i nerodenoto dete, Kurva i Svetitelka, Padnata Du{a, Sre}a, Qubov, ve~en Nemir, Bog, Ni{to`nost, Temnina, Haos, Nesu{testvo, Igra na Sozdavaweto ­ koi Sava Damjanov gi pi{uva duri i so golemi bukvi) i * Toj (prisutniot zbor koj vsu{nost im gi ovozmo`uva ovie preobrazbi, za{to likot zboruva za sebe i toa go pravi so pomo{ na svoite zborovi, obra}aj}i se samiot na sebe, toj istovremeno mu se obra}a i na svetot, no i na nekoj fiktiven i potencijalen sogovornik). Koga dva, prostorno i vremenski oddale~eni teksta (raskazite na Maxunkov, objaveni vo 1985 godina, & pripa|a na sovremenata makedonska proza, a raskazot Preobrazbi od Sava Damjanov, pomesten vo negovata kniga od 1997 godina, ima svoe mesto vo srpskata sovremena proza), impliciraat dijalo{ki odnosi, toga{ tie potvrduvaat deka me|u niv postoi edna sovpadlivost vo temite, glednite to~ki ili likovite. Vakvite dijalo{ki odnosi go otvoraat i pra{aweto za tretiot vo dijalogot, za onoj takanare~en nadadresat, koj ne u~estvuva direktno, no koj go razbira tekstot. Vo toj kontekst vo dvata raskaza se javuva sostojbata na sonot od kade proizleguvaat tie preobrazbi i sostojbi, se javuva eden son koj retko koj se osuduva da go sonuva.

80

81

Goran MAKSIMOVI]

MAKEDONIJA U PUTNI^KIM ZAPISIMA SPIRE KALIKA U ogledu je analiziran putopisni postupak Spire Kalika u kwizi Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). Ukazano je na tri dominantna narativna obiqe`ja wegove proze: ­ putni~ke biqe{ke u formi izvje{taja o sedmodnevnoj turneji Beogradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu u qeto 1894. godine, ­ monolo{ke lirske digresije i meditacije, podstaknute prirodnim qepotama i gra|evinama, koje je pisac posmatrao prilikom putovawa, ­ putopisne opservacije o qudima, podnebqima i gradovima, istorijske reminiscenije, predawa o mjestima, dokumentovane studije o stanovni{tvu, koje su propra}ene i fotografijama prirodnih qepota i znamenitih gra|evina. Kqu~ne rije~i: Beogradsko peva~ko dru{tvo, "putni~ke bele{ke", putopis, naracija, monolog, deskripcija, Makedonija, Vardar, Solun, Skopqe, Vrawe. Obnovqena interesovawa srpskih putopisaca za prostore Makedonije naro~ito postaju intenzivna poslije Srpsko­turskih ratova 1875­77. godine i Berlinskog kongresa odr`anog sredinom naredne 1878. godine. Poslije oslobo|ewa od Turaka i prisajediwewa srpskoj matici Ju`nog Pomoravqa i velikih gradova Ju`ne Srbije, kao {to su Ni{, Leskovac i Vrawe, na Makedoniju se i na Povardarje, kao i na Kosovo i ~itavu Staru Srbiju, u tada{wem nacionalnom i patriotskom zanosu gledalo kao na dijelove porobqenog i neoslobo|enog Srpstva. Zahvaquju}i tome ovi prostori su postali pravi izazov za putovawa i putni~ke zapise srpskih pisaca i wihova svje-

82 do~ewa o zemqi, qudima, podnebqu i jeziku, sve do po~etka Balkanskih ratova 1912. godine. Tri takva putopisa izdvajamo kao veoma zna~ajna i dragocjena za oblikovawe umjetni~ke, putopisne slike makedonskog podnebqa: kwigu Stojana Novakovi}a S Morave na Vardar (1886), Branislava Nu{i}a Kraj obala Ohridskog jezera (1894) i Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). O kwizi Spire Kalika govori}emo podrobnije u na{em radu. Sve {to danas mo`emo re}i o u~enom Dubrov~aninu Spiri Kaliku nalazi se na po`utjelim i pra{wavim stranicama kwiga i ~asopisa HIH vijeka, a zapretano je dubokim zaboravom i nemarom savremenog doba prema znamenitim i vrijednim qudima iz na{e pro{losti. Rodio se u srpskoj gra|anskoj porodici u Dubrovniku sredinom 1858. godine. U rodnom gradu je zavr{io osnovnu {kolu i gimnaziju, a od 1876. godine studirao je klasi~nu filologiju u Be~u (1876­78) i Gracu (1878­79). Po zavr{etku studija radio je najprije kao u~iteq u Gra|anskoj {koli u Dubrovniku (1879­82), da bi iza toga pre{ao u Srbiju i slu`bovao kao nastavnik gimnazije u Ni{u (1882­89), gdje je zajedno sa Stevanom Sremcem i @ivanom @ivanovi}em prosvetno i kulturno uzdizao ovaj tek oslobo|eni grad. Od naro~itog zna~aja bila je wegova uloga u osnivawu Narodnog pozori{ta u Ni{u 1887. godine. Srpsko dr`avqanstvo, Spira Kalik je dobio 1887. godine. Potom je radio kao profesor gimnazije u Kragujevcu (1889­90) i Kru{evcu (1891­92), da bi od 1892. godine, istovremeno kad i Stevan Sremac iz Ni{a, pre{ao u Beograd i postao profesor Prve beogradske gimnazije, sve do oboqewa od {izofrenije i prerane smrti u du{evnoj bolnici u Trstu 1909. godine. Za Kalika slobodno mo`emo re}i da je bio poliglota i odli~an znalac jezika, jer je govorio gr~ki, latinski, wema~ki, francuski i italijanski, a prevodio je s latinskog i italijanskog jezika. Zahvaquju}i tome, honorarno je predavao francuski jezik u Vojnoj akademiji u Beogradu (1895­1909), a preveo je i tri znamenite i rado ~itane kwige onoga vremena, jednu istoriografsku raspravu, jedan uxbenik i jedno prozno beletristi~ko ostvarewe. Sa latinskog: @ivot slavnih vojskovo|a od

83 Kornelija Nepota (Beograd, 1897), te sa italijanskog jezika: Srpsku sintaksu Petra Budmana (Ni{, 1887, Beograd, 1892, 1897, 1901) i Srce od Edmonda de Ami~isa (Beograd, 1895, 1901, 1911, 1922). Pored svega toga, izgleda da je posebna i najve}a strast Spire Kalika bila muzika i horsko pjevawe. Odmah po dolasku u Beograd ukqu~uje se u rad Beogradskog peva~kog dru{tva, ~iji je tada poznati dirigent bio Stevan Stojanovi} Mokrawac. Bio je najprije wegov potpredsednik (1893­96), a iza toga i predsednik (1897­1909). Naro~ito su bila poznata dva gostovawa toga dru{tva: jedno na proslavu godi{wice Ivana Gunduli}a u Dubrovniku 1893. godine, a drugo u Solun i Skopqe 1894. godine. Upravo sa tog drugog putovawa i nastale su "putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, objavqene iste godine u Beogradu, u "[tampariji Petra K. Tanaskovi}a ­ do Delijske ~esme". U polemi~kom predgovoru, kojim nas Kalik uvodi u "putni~ke bele{ke" od Beograda do Soluna i Skopqa, iskazana je osnovna namjera pi{~eva da u kwizi uka`e na umjetni~ku i nacionalnu misiju Beogradskog peva~kog dru{tva, te da odgovori na besmislene palana~ke predrasude o wegovom radu i prezriva ismijavawa i tobo`we sa`aqewe, kojima su ~esto bili izlo`eni ~lanovi hora. Spira Kalik posve}uje kwigu `enskim ~lanicama Beogradskog peva~kog dru{tva koje "retkom istrajno{}u i neobi~nom revno{}u pripoma`u napretku dru{tva i izvo|ewu wegovih rodoqubivih zamisli".41 Iza toga ukazuje na aktivnosti dru{tva i dugoro~ne ciqeve. Vjerno svojoj programskoj devizi "Pesmom za Srpstvo" ovo dru{tvo je za nekoliko godina pre{lo unakrst cijelu Srbiju "{ire}i srpske pesme i izvode}i ih u divnim i harmoni~nim kompozicijama na{ih najomiqenijih umetnika: Mokrawca, Marinkovi}a, Topalovi}a, Jenka, Havlasa itd." (V). Docnije je pronijelo iste pjesme u srpske krajeve izvan Srbije: u Mitrovicu i Novi Sad, u Dubrovnik, na Cetiwe,

41

Spira Kalik, Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, Putni~ke bele{ke, [tamparija Petra K. Tanaskovi}a do Delijske ~esme, Beograd, 1894, str. 4. (Svi kasniji navodi uzeti su iz istog izdawa. Broj u zagradi nakon citiranog teksta ozna~ava preuzetu stranu).

84 u Solun i Skopqe. Da bi se, ohrabreno tim uspje{nim gostovawima, odva`ilo i na pohode u Pe{tu i Be~ "da tamo pred obrazovanom publikom dveju velikih svetskih metropola iznese srpske kompozicije i poka`e, da Srbija i u toj grani umetnosti zauzima znatno mesto"(VI). Spira Kalik ne `eli daqe da ulazi u raspravu (jer to nije ciq wegove kwige), o palana~kom mentalitetu, o pogubnom "crvu razdora", koji podgriza sve srpske ustanove i kao demon ometa Srpstvo da "smelo i re{itelno kora~a" putem umjetni~kog napretka, "koji svi kulturni narodi po{tuju i s najve}om zainteresovano{}u prate i potpoma`u"(VI). To je osnovni razlog {to u najve}im varo{ima u unutra{wosti ne opstaju pjeva~ke dru`ine, "te se usled toga po na{im selima ne ~uju lepo otpevane srpske pesme, ni po na{im crkvama skladno crkveno pevawe, koje zagreva du{u pobo`no{}u i privla~i pobo`ni svet Bogu na molitvu"(VII). [ta je tome krivo ­ pita se autor "putni~kih bele`aka" ­ da me|u na{om inteligencijom "ima vi{e qudi od ra~una, nego qudi od srca?" I {ta je to {to ih tjera da u "sujetnom precewivawu svoga znawa i zanimawa potcewuju znawe i zanimawe drugih?"(VII) Izbjegavaju}i daqu polemiku o navedenom problemu, Kalik mogu}i odgovor nudi u obliku pitawa: "Da ne le`i tome uzrok u na{em pravcu obrazovawa i nastave?"(VII). Mada naznaka iz podnaslova kwige Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, da se radi o "putni~kim bele{kama", ukazuje na autorovu kwi`evnu nepretencioznost i skromnost, jasno je da se radi o uspje{no osmi{qenom putopisu, u kojem su zanimqivo opisani doga|aji sa pjeva~ke turneje Beogradskog peva~kog dru{tva, zatim prostori Ju`ne Srbije, Makedonije i Povardarja, te naro~ito znamenitosti i qudi dva velika grada ovoga podnebqa Soluna i Skopqa. Otuda je u kwi`evnom, putopisnom kazivawu Spire Kalika, mogu}e izdvojiti sqede}e narativne postupke: ­ prikazivawe sedmodnevnog putovawa i turneje Beogradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu, {to je i bila po~etna namjera i ciq ove kwige, ­ meditativne digresije u formi unutra{weg monologa o prirodi, o gra|evinama, o istoriji, koje su slike s putovawa budile u pi{~evoj ma{ti i svijesti, ­ opis podnebqa i qudi sa uspje{nim

85 opservacijama prirode, sa legendama o mjestima, sa panoramskim prikazima gradova, sa dokumentovanim popisima wihovih `iteqa, sa fotografijama znamenitih gra|evina i prirodnih qepota. U okviru prvog narativnog segmenta, posve}enog prikazu sedmodnevnog putovawa Beogradskog peva~kog dru{tva u Solun i Skopqe u qeto 1894. godine, dolazi do izra`aja Kalikova umje{nost vo|ewa dinami~ne naracije i sa`ete a efikasne opservacije horskih nastupa pjeva~kog dru{tva u Solunu, Skopqu i Vrawu, a zatim i prikaza prostora i qudi na `eqezni~kom putu od Beograda do Vrawa i Skopqa, zatin dolinom Vardara preko Velesa i Demir kapije, do Soluna, a potom i povratak od Soluna do Skopqa i Vrawa, preko Leskovca i Ni{a do Beograda. Kalik, pri tome, naro~ito usmjerava pa`wu na prikaz qudi, koji su ih do~ekivali, pratili i ugo{}avali na tome putovawu. Poput srpskog konzula u Skopqu Todora Stankovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, zatim srpskih industrijalaca iz Soluna, bra}e Alatini, srpskog konzula u Solunu, Vasiqevi}a, trgovca Antonija Jak{u, solunskog srpskog u~iteqa Vuka Ivani}a i sli~no. Putovawe vozom kroz prostore neoslobo|enog Srpstva, kako se tada u jo{ uvijek `ivom patriotskom zanosu poslije 1878. godine govorilo za Makedoniju, podsti~e autora "putni~kih bele{ki" na raznovrsne reminiscencije o istoriji, o savremenim danima i sudbini srpskog naroda u Povardarju, o pogubnom politi~kom stran~arewu u Srbiji i nedovoqnoj prosvetnoj brizi za podizawe srpskih {kola na prostorima tada{we Turske. U tim putopisnim segmentima dominira izlagawe u formi unutra{weg monologa, a dijelovi u kojima Kalik u vedroj no}i meditira o nebu i zvijezdama, o moru u Egejskom zalivu u Solunu i sli~no, prerastaju u lirsku prozu i uspje{nu poetizaciju prostora, koji upu}uju na nesumwivi a potisnuti pi{~ev pjesni~ki talenat. Tre}i narativni postupak, u kojem su izlo`ene putopisne opservacije Ju`ne Srbije sa Vrawem, Makedonije sa Skopqem i egejskog Povardarja sa Solunom, sa izlagawem legendi o pojedinim lokalitetima (kao {to je predawe o Mominom kamenu u Grdeli~koj klisuri, koje Kalik kazuje znati`eqnim saputnicama iz pjeva~kog dru{-

86 tva), sa odli~nim opisima vardarske kotline, me|u kojima dominira prikaz Velesa i Demir kapije, sa panoramskim opisima Soluna, a potom i Skopqa, {to je propra}eno i odabranim fotografijama koje zna~ajno oboga}uju putopisni do`ivqaj (Demir kapija na Vardaru, Trijumfalne kapije u Solunu, solunska ~ar{ija), sa nenametqivim podacima o broju stanovnika, nacionalnom sastavu, {kolama i zanimawu naroda, najbli`i je putopisnom postupku u u`em smislu i najizrazitije pokazuje pi{~ev kwi`evni talenat. Putovawe vozom budi u piscu "putni~kih bele`aka" razli~ite uspomene i razmi{qawa. Podsje}a ga na predjele Dalmacije, u kojoj je pjeva~ko dru{tvo prethodne godine boravilo, a ozvezdano nebo koje posmatra sa prozora kupea podsti~e u wemu pjesni~ku egzaltaciju i nacionalni zanos: "Oh! lepo li si, srpsko nebo, bilo da si nad Srbijom, bilo da si nad Dalmacijom ili Ma}edonijom, bilo da si nad Bosnom, bilo da te sunce obasjava, bilo da te mesec rasvetquje, ti si doista bo`anstveno delo!"(3­4). Patriotska osje}awa, nacionalna i kulturna misija Beogradskog peva~kog dru{tva u neoslobo|enim srpskim krajevima, neminovno name}u razmi{qawa i o srpskoj neslozi, o partijskim razmiricama i netrpeqivosti, koja daje neprijateqima snage da nas savladaju i potiskuju i tamo gdje su neuporedivo slabiji od srpskog naroda. Spira Kalik se zato u svojim putni~kim meditacijama i pita za{to cio srpski narod nije opijen ovom vrstom `arkog rodoqubqa koje krasi ~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, a Srbiju vidi kao lu~u Srpstva, "koja mora da bdi, da se ne utuli plam rodoqubqa u srcima neoslobo|ene bra}e tvoje, ti si Vestalka Srpstva, i kao {to je Vestalkama smrt pretila, ako se vatra ugasi, tako smrt i tebi preti, ako srpska srca prestanu biti za tobom"(5). Iz takvog uzvi{enog raspolo`ewa pisca "bele`aka" je razbudio dolazak u Ni{ i prvo razo~arawe. Na @eqezni~koj stanici, u gradu gdje je godinama radio kao profesor gimnazije, putnike su do~ekali ~lanovi Jevrejskog peva~kog dru{tva, ali nikoga nije bilo iz ni{kog pjeva~kog dru{tva Branko. Spiru Kalika to zbuwuje i u nevjerici se prisje}a kako su ih na veli~anstven na~in u toku pro{logodi{weg putovawa u Dubrovnik, du` pruge od Zemuna do Rijeke, do~ekivala pjeva~ka dru{tva da im sa

87 svojim zastavama i pjesmama po`ele sre}an put, a ovdje u Srbiji vladala je apatija i nezainteresovanost. Nastavak putovawa i prolazak kroz predjele "romanti~ne Grdeli~ke klisure", susret sa "Mominim kamenom", kao veli~anstvenim spomenikom prirode, koji podsje}a pisca i na predawe o postanku toga lokaliteta koje je ~itao u Mili}evi}evoj Kraqevini Srbiji, a zatim i lijep do~ek u Vrawu i ugovarawe horskog nastupa u ovome gradu, poslije povratka iz Soluna i Skopqa, znatno popravqaju prethodne sumorne utiske putnika koje su ponijeli iz Ni{a. Poslije uspje{no prebro|enih nesporazuma sa turskim carinicima na granici u Zibev~u, zbog nepovjerewa i podozrewa prema notnim kwigama koje je pjeva~ko dru{tvo nosilo, ili prema kwigama koje su radi zabave nosili pojedini putnici (Kalik pomiwe pjesme Milutina Ili}a koje su bile u lijepom povezu i time dodatno podstakle sumwu carinika), ulazak u Makedoniju i prvo veliko naseqe Kumanovo, putopisac sa`eto opisuje u formi izvje{taja o broju stanovnika, nacionalnoj i vjerskoj zastupqenosti, te stawu srpskih osnovnih {kola, {to jasno upu}uje da se prethodno dobro informisao i pripremio neophodnu gra|u za pisawe "putni~kih bele`aka". Mada je u Skopqu do~ek Beogradskog peva~kog dru{tva bio izuzetno prisan, zahvaquju}i trudu generalnog srpskog konzula Todora Stankovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, Kalik hotimi~no odla`e op{irnije pisawe o ovome gradu za kasnije, kad se poslije povratka iz Soluna budu smjestili u wemu i odr`ali ugovoreni koncert. Daqe putni~ke zapise i pa`wu pisac posve}uje Vardaru, kao najve}oj prirodnoj znamenitosti Makedonije i najqep{oj rijeci Balkanskog poluostrva: "Jedan moj drug uporedio je Vardar sa `enom, primetiv{i da je }udqiv kao i `ena, sad miran i tih, sad opet bujan i silovit, ali uvek lep i ponosit"(19). Za najqep{u varo{ na pruzi Skopqe ­ Solun, putopisac progla{ava Veles, a po{to se ukratko osvrnuo na wegovo vizantijsko porijeklo (zvao se nekada Vilasora), detaqno opisuje divni polo`aj, kakav se rijetko vi|a: "Le`i na stranama dva velika gola brda, kroz koje proti~e Vardar i deli varo{ na dva dela, spojena me|u sobom mostovima. Ku}e dopiru do polovine ovih golih

88 brda i sve su sazidane u turskom stilu i ve}im delom i{arane. Voz prolazi sredinom varo{i kroz same ulice, stanica je udaqena od Velesa jedno po ~asa"(20). Na `eqezni~koj stanici u Velesu, kroz razgovor sa dje~akom od kojeg je kupio testiju vode, Kalik se suo~ava sa posqedicama tada nagla{ene i uporne velikobugarske propagande u Makedoniji, koja je vr{ena kroz dobro organizovanu mre`u bugarskih {kola. Kad je zapitao dje~aka da li je Srbin, ovaj mu je odgovorio da je Bugarin. Na dodatno pi{~evo pitawe, otkuda to, kad govori srpski kao i on, odgovorio mu je: "Takoj mi kazaja u~itel, da sum Blgarin, a tatko mi ka`e da sum Srbin, kak i on"(21). Prirodne qepote u dolini Vardara potpuno su okupile pa`wu putnika, da bi poslije nekoliko ~asova putovawa nai{li na jo{ ve}u prirodnu znamenitost, na "veli~anstvenu Demir­kapiju", ~iji prosjek od stijena, koje su se savile nad Vardarom u obliku "vrata", podsje}a pisca na Si}eva~ku klisuru i na \erdap. Izlazak iz klisure ukazuje i na klimatske blagodeti ju`ne Makedonije, na mediteransko rastiwe, na smokve, na brojna stabla dudova koji se weguju radi svilarstva i sli~no. Dolazak u Solun, u prijepodnevnim ~asovima, poslije 25 sati napornog qetweg putovawa, oraspolo`io je ~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, kako zbog lijepog do~eka koji su im priredili otpravnik srpskog konzulata Vasiqevi}, a zatim i bogati srpski trgovci iz ovog grada (me|u kojima pisac naro~ito izdvaja ~etvoricu bra}e Alatini koji su bili vlasnici pivare i fabrike leda u Solunu), tako i zbog udobnog smje{taja u hotelu "Imperijal", koji se nalazio na najqep{em mjestu u gradu "na samoj obali morskoj sa divnim izgledom na Solunski zaliv i na Olimp, koji le`i na zapadu pomenutog zaliva"(28). Susret Dubrov~anina Spire Kalika sa morem budi u wemu uzvi{ene emocije, uspomene i odu{evqewe, a zatim ga inspiri{e da oslika povr{inu zaliva u poslijepono}nim ~asovima: "Popeh se u sobu i otvorih prozor, da se nadi{em ~istoga morskoga vazduha, pre nego {to legnem. Mojim o~ima pru`i se impozantan prizor. Ki{a be{e prestala a mese~ina rasterav{i oblake sija{e nad tihom povr{inom morskom i obasjava{e svojim srebrnim zracima {iroki Solunski zaliv. Mrtva ti{ina vlada{e u pros-

89 toru, nikakvoga glasa sem potmuloga zujawa zrikavaca i no}noga daha; nad uspavanom prirodom spustilo se bilo neko tajanstveno veli~anstvo. A more ­ nikada mi se nije ono u~inilo veli~anstvenije od te ve~eri, ne znam da li je to bilo usled moga dobrog du{evnoga raspolo`ewa ili usled toga, {to ga davno nisam gledao, pa sada sam tim ve}ma u`ivao, kao {to ~ovek u`iva, kada se posle dugoga rastanka na|e opet sa svojim starim dobrim prijateqem. Sada se ono odmara{e lavovskim odmorom; ni jedan vetri} nije uznemiravao wegovu plavu povr{inu, nije se ~uo ni jedan val, da se razbija o okolno stewe; izgleda{e kao ogledalo, u koje nebeski svod s u`ivawem ogleda svoju lepotu"(32­33). Sutra{wi dan pisac i ~lanovi pjeva~kog dru{tva iskoristili su za upoznavawe znamenitosti Soluna. Najprije posje}uju Srpski konzulat, na kraju Marine, u najqep{em dijelu Solunskog zaliva, a zatim su obi{li tursku ~ar{iju na ~ijem su se po~etku i kraju nalazile dobro o~uvane anti~ke trijumfalne kapije. Ona na jugozapadnoj strani je pripadala caru Hadrijanu, a ona na sjeveroisto~noj strani, ili na Vardar­kapiji, bila je djelo dvojice konzula, Oktavijana i Antonija. Crkva Svetog \or|a, koja je bila sazidana za vrijeme cara Konstantina, a arhitektonski znamenita zbog svog okrugloga oblika, bila je pretvorena u xamiju. Isto tako su bile pretvorene u xamije i starodrevne crkve Svete Paraskeve, crkva Dvanaest apostola i crkva Svetog Dimitrija, koje poti~u iz devetog vijeka. Posebnu qepotu Soluna ~inila je morska obala ili kej, poznata pod imenom Marina, koja se prote`e sve do dijela varo{i Paradiza ili Kalamarije, gdje su se nalazile najqep{e bogata{ke ku}e i vile u Solunu. Kalik pa`qivo opisuje i divne kafane u tome dijelu grada, me|u kojima je bila najqep{a Alhambra, a zatim i zgradu Pozori{ta u kojoj je bilo predvi|eno odr`avawe koncerta Beogradskog peva~kog dru{tva, te Kanli­kulu koju su sazidali \enovqani za odbranu od napada s mora, a Turci je poslije okrenuli u tamnicu. Prvoga dana boravka ~lanovi pjeva~kog dru{tva su bili u gostima i kod bra}e Alatini, bogatih Srba iz Soluna i posjednika fabrike piva i leda.

90 Sutra{wi dan, u nedjequ, Spira Kalik je iskoristio da u dru{tvu dama osmotri grad s mora. Iznajmio je jevrejske veslare i tek kad su se odvojili od obale i sa pu~ine sagledali Solun, mogli su shvatiti svu qepotu ovoga velikog lu~kog pristani{ta i trgova~kog centra na egejskoj obali. Grad je imao amfiteatralan oblik, a naro~ito su ga krasili starodrevni bijeli bedemi, te vizantijska tvr|ava opasana debelim dvostrukim bedemima i sa~iwena iz sedam omawih kula, zbog ~ega su je kasnije Turci i nazvali Jediluke. Kalik koristi ovaj panoramski opis grada i za navo|ewe podataka o ekonomskoj snazi i usponu Soluna, o ukupnom broju stanovnika, o nacionalnom sastavu. Pri tome se naro~ito osvr}e na brojnost Jevreja, te na wihovu potur~enu sektu Dunme, koja datira od 1667. godine, a osniva~ joj je bio u~eni rabin Sabatej Levi iz Jedrena. Privr`enici sekte Dunme imali su skoro sav Solun u svojim rukama, jer su bili povla{}eni od turskih vlasti, bili su najobrazovaniji i najbogatiji, a predsednik op{tine je redovno biran iz wihovih redova. Iza toga, Kalik sa beogradskim damama posje}uje Srpsku {kolu, koja se nalazila u Paradizu, te kroz razgovor sa u~iteqem Vukom Ivani}em upoznaje broj i {kolska dostignu}a srpskih |aka, ali i brigu {to srpske vlasti iz Beograda nisu preduzimale odlu~nije akcije za osnivawe srpskih gimnazija na ovim prostorima, u kojima bi se upisivali |aci po zavr{etku ove i osnovnih {kola u Bitoqu i Skopqu. "Nije lepo, gospodine, da Bugari, koji Ma}edoncima name}u svoju narodnost, imaju u Solunu vi{u gimnaziju i vi{u `ensku {kolu, u Bitoqu vi{u gimnaziju, u Skopqu ni`u a po ostalim ma}edonskim varo{ima svuda po neku sredwu {kolu, a da mi sem nekoliko osnovnih {kola ne otvaramo nigde ni jedan sredwi zavod. Na taj na~in nije ni ~udo, {to se malo pomalo od nas otu|uje ma}edonska mlade`, ma da ona, u prkos svima bugarskim i gr~kim spletkama i ujdurmama, jo{ dobro ~uva svoje srpsko ime i svoju srpsku slavu"(46). Sam solunski koncert Beogradskog peva~kog dru{tva, Kalik opisuje podrobno. Izvje{tava nas o brojnosti publike i znati`eqi s kojom je i{~ekivala nastup ugledne srpske pjeva~ke dru`ine, o wenim reakcijama i odu{evqewu, o pjesmama koje su izvo|ene na koncertu (domi-

91 nirale su Mokraw~eve Rukoveti, ali i Topalovi}eva pjesma Oj, oblaci, Mendelsonova U {umi, te po jedna prigodna turska i bugarska pjesma, da bi koncert bio okon~an vijencem primorskih napjeva). No} poslije koncerta, pjeva~ko dru{tvo je provelo u prijatnoj ve~eri i razgovoru sa solunskim doma}inima, tako da se slavqe produ`ilo sve do zore. Iza toga im je preostalo samo da se brzo spreme i ukrcaju na voz za Skopqe. Rastanak na `eqezni~koj stanici je bio dirqiv, doma}ini su zamolili beogradske goste da im jo{ jednom do|u u Solun, a oni su im u znak zahvalnosti na gostoprimstvu, na opro{taju otpjevali pjesmu Oj, u gori beli dvori. Boravak u Skopqu bio je mnogo kra}i, tako da putopisac brzo i sa`eto opisuje prijem i pripreme za koncert, ~iji je raspored pjesama uglavnom bio sli~an kao i u Solunu. Osvr}e se na odu{evqewe brojne publike dok su slu{ali srpske pjesme, na poja~ane patriotske emocije i sli~no. Sutra{we predivno jutro u Skopqu, Kalik koristi za razgledawe i upoznavawe grada, a naporedo s tim ukratko se osvr}e i na wegovu istoriju od vremena kad je car Du{an Silni bio okruwen u wemu carskom krunom, preko austrijskih zaposjedawa grada 1682. godine i nepotrebnog spaqivawa i uni{tavawa wegove drevne arhitekture, sve do savremenih dana i trgova~kog zna~aja koji je imao u turskoj imperiji. Naro~ito uspje{no Kalik opisuje panoramu Skopqa, koju je na dvije nejednake polovine presjecao mo}ni Vardar, a na desnoj obali krasio masiv Vodna, sa bogatim vinogradima. Iza toga, ~lanove pjeva~kog dru{tva je sa odu{evqewem podstaknutim uspje{nim koncertom iz prethodne ve~eri do~ekao ruski konzul u Skopqu Lisijevi}, a potom su posjetili znameniti skopski Bezistan, smje{ten na lijevoj obali Vardara. Trgova~ka gu`va i mije{awe razli~itih jezika i nesvjesno podsje}aju pisca na stihove iz Danteovog Pakla, a takvo {arenilo stvari, qudi i atmosfere te{ko je bilo vidjeti ili prona}i na nekom drugom mjestu, a jo{ te`e iskazati i opisati: "Sve to stoji onako bez reda i sisteme: svakovrsno jelo sirovo, pe~eno, kuvano, pokraj kazana, kova~kih sprava, ~uvenih skopqanskih britava, manifakturalnih proizvoda, stranoga i doma}ega platna, gotovoga odela seoskoga i varo{koga, lonaca i kalupxija, koji na svojim kalupima

92 doteruju u pre|a{wi pravilan oblik fesove prolaze}ega sveta za jedan metalik. Sve je to pome{ano vrevom, lupom zanata, gurawem, vikom trgovaca, koji nude svoj espap na svima mogu}im jezicima..."(64). U povratku, Kalik naro~ito pa`qivo opisuje veliki kameni most na Vardaru, koji je sagra|en od bijelih blokova: "Most je ovaj prave rimske konstrukcije, visok, sagra|en na svodove, me|u kojima je sredwi najvi{i, tako da se preseca na dve padine, jedna se pu{ta levoj a druga desnoj obali. Kaldrmisan je i ogra|en kamenitom ogradom, metar visokom, a na sredini ima ~etvrtast balkon"(67). Interesantno je napomenuti, da pisac, koji je, ina~e, skolon istorijskim komentarima, ne pomiwe kad je sagra|en most, niti ko je wegov zadu`binar. Umjesto toga, nudi nam jedno imresivno pore|ewe. Dok su zastali jedan ~as na balkonu mosta i gledali u "~arobni Vardar", putopisca takva slika podsje}a na Mostar i sli~an do`ivqaj koji je osjetio dok je gledao u Neretvu sa Staroga mosta. Jedinu razliku ~inile su okolne brojne vodova|e na Vardaru, koje su slu`ile za navodwavawe skopskih ba{ti i vrtova. Nakon odlaska iz Skopqa, pisac "putni~kih bele`aka" primjewuje tehniku putopisnog izvje{taja. Ukratko opisuje dolazak u Vrawe, saop{tava nam da je koncert u ovome gradu protekao uspje{no i pored umora pjeva~a od napornog puta, ali da su bili neprijatno iznena|eni malobrojno{}u publike. Tek po{to je sutradan krenuo u obilazak Vrawa, Kalik sa vi{e znati`eqe opisuje panoramu grada, planinske masive i okolne bogate vinograde, a od gra|evina izdvaja znamenitu Krstatu xamiju, sazidanu na mjestu nekada{we crkve Svete Petke i "nazvanu krstatom, {to u strelici, koja je na vrhu munareta, ima krsti}"(75), te veliku i prostranu vrawansku crkvu koja je krasila ovaj grad. Po{to je u Vrawskoj Bawi bila smje{tena `eqezni~ka stanica, beogradska pjeva~ka dru`ina dolazi na ko~ijama u ovo bogato naseqe. Kalik to koristi da odu{evqeno opi{e predivni krajolik i iskreno za`ali {to niko od bogatih Srba nije pregao da ovdje podigne moderna i ure|ena kupatila, parkove i {etali{ta, koji bi u takvom prirodnom ambijentu bili neuporedivo qep{i od glasovitih evropskih bawa.

93 "Putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, zavr{avaju se sli~no kako su i zapo~ete, pohvalom pregala{tvu `enskih ~lanica hora i afirmisawem umjetni~ke, ali i nacionalne i patriotske misije dru{tva, koje je osnovano 1853. godine na podsticaj mladog Milana Milovuka, koji je do{ao u Beograd iz Pe{te, a sna`an zamah u radu dobilo deset godina kasnije sa dolaskom velikog muzi~kog pedagoga Kornelija Stankovi}a u Beograd, da bi u posqedwoj deceniji XIX vijeka, predvo|eno genijalnim Mokrawcem, do`ivjelo najve}i ugled i slavu. Neposredni pregalac, u~esnik i svjedok tih aktivnosti bio je i sam Spira Kalik. Otuda su stranice Kalikove kwige jedna od autenti~nih potvrda neoborive istine o umjetni~kom i nacionalnom zna~aju, te o razvoju horskog pjevawa u Srbiji. Kwi`evne ambicije Spire Kalika su bile mnogo skromnije od postignutog krajweg umjetni~kog rezultata. Kad se iz dana{we nepristrasne pozicije stavi u drugi plan sve ono {to je u wegovoj putopisnoj kwizi nasqe|e vremena (polemika sa nedobronamjernim kriti~arima Beogradskog peva~kog dru{tva, uzvi{eni patriotski i nacionalni zanos), pred nama iskrsavaju izvrsne putopisne slike i utisci o Ju`noj Srbiji, o Makedoniji i Povardarju, o Solunu i Egejskom zalivu. Kalik je po{ao od namjere da napi{e "putni~ke bele{ke" o muzi~koj turneji pjeva~ke dru`ine iz Beograda u Solunu i Skopqu, te da razbije zlobne predrasude koje su u prestonici optere}enoj palana~kim predrasudama pratile rad ovog dru{tva, a na kraju je stvorio iznad svega umjetni~ko djelo, kwigu koja ide u red lijepih srpskih putopisa s kraja XIX vijeka.

94

95

Naume RADI^ESKI MAKEDONSKITE HORIZONTI NA IVO ANDRI] Nurnat vo bosanskiot vremensko-egzistencijalen vitel i sekoga{ vo procesot na negoviot suptilen raska`uva~ki tkae`, so nekoi od negovite ostvaruvawa, nobelovecot Ivo Andri} (1892 - 1975) ponekoga{ znae da bide kreativno dejstvitelen i nadvor od ovoj mnogustran, no za nego karakteristi~en, pa duri i prostorno i vremenski neograni~en kontekst. Osobeno e taka koga se vo pra{awe negovite dela {to izleguvaat nadvor od raska`uva~ko-romanesknoto jadro na negoviot opus: patopisite, eseite, ,,krajpatnite znaci" itn. Zatoa i na{eto interesirawe vo ovoj pristap najmnogu go privlekuvaat negovite patopisi i pred s# dva negovi patopisi vo vrska so Makedonija. No, najprvo nekolku marginalii {to izleguvaat od poprecizno odredenava ramka. Kako {to svedo~i samiot Andri}, negoviot prv kni`even, raska`uva~ki obid, napraven u{te na negova petnaesetgodi{na vozrast, {to zna~i vo 1907 godina, bil povrzan so Makedonija. ^itaj}i gi i podra`avaj}i gi toga{ raskazite na M. Gorki, vo negoviot prv raskaz glavni junak je bio neki Makedonac koji se, posle te{kog i burnog `ivota po Carigradu, Solunu i Skopqu, obreo odnekud u Sarajevu, gde uz ~a{u vina i cigansku svirku pri~a nepoznatom dru{tvu svoj burni `ivot, a sutradan zorom produ`uje putem podviga i lutawa.42 Ova zboruva deka i na sosema mladiot Andri} Makedonija ne mu bila nepoznata kako zemja na tragi~ni herojstva i progonstva, kakva {to vo tie godini bila poznata vo evropskiot svet i po{iroko. Za Makedonija, za nekoi makedonski gradovi, no

42

Ivo Andri|, Moj prvi susret sa delom M. Gorkog. Vo: Ivo Andri|, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andri|a, Udru`eni izdava~i, dopuweno izdawe, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 32.

96 i za nekoi poimi {to se vo vrska so Makedonija, stanuva zbor vo pove}e tvorbi od Andri}eviot golem kni`even opus. Taka, na primer, vo raskazot Pri~a o vezirovom slonu, nakuso, bi se reklo popatno, stanuva zbor za presmetkata na vezirot Xelaludin-pa{a so bitolskite begovi.43 Vaka popatno ili mo`ebi samo navidum popatno Makedonija, nekoi makedonski gradovi i sli~no, ne se nedopreni i vo nekoi od zapisite vo negovite Krajpatni znaci,44 potoa vo romanot Prokleta avlija,45 vo tekstot za Adelina Irbi,46 vo patopisniot tekst Na vest da je Brusa pogorela47 itn. Se razbira deka sega nema da gi registrirame site tie barem uslovno sitni bele`ewa od koi, sepak, ne e nevozmo`no da se sostavi eden i navistina interesen mozaik. Pokraj prestojuvawata vo Makedonija,48 glavno vo Ohrid, kako vo me|uvoeniot, taka i vo povoeniot period, `ivotot na Andri} so Makedonija go povrzuvaat i

Ivo Andri, Pri~a o vezirovom slonu. Vo: Ivo Andri, Nemirna godina, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga peta, str. 44-45. 44 Vidi: Ivo Andri, Znakovi pored puta, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga {esnaeseta, str. 389, 391, 413-414. Imam izvesna rezerva kon zapisot od 503 stranica koj zapo~nuva so iskazot: Seawe na jedno putovawe.... 45 Ivo Andri, Prokleta avlija, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga ~etvrta, str. 21. 46 Ivo Andri, Gospo--ica Adelina Irbi. Vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 72-74. 47 Ivo Andri, Na vest da ja Brusa pogorela. Vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 182. 48 Nemame podatoci za prvoto patuvawe na Andri} vo Makedonija. Spored patopisot Dolinom Radike, i daqe toa }e e verojatno nekade vo po~etokot od me|uvoeniot period. No, sudej}i spored Andri}eviot individualen karakter, nemame somnenie vo negovoto isprobuvawe i ispituvawe na makedonskata zemja, kako {to, spored samoto negovo svedo~ewe vo patopisniot tekst za Stalingrad, pravi i so ruskata zemja. Imeno, vo ovoj patopis pi{uva: Kad god do--em prvi put u jedan

43

kraj, ja imam obi~aj da ispitam i oprobam zemqu na koju sam stupio, i to ne samo pogledom i vrhom od cipele, nego i da ja razmrvim pod svojim prstima, jer to je po~etak svakog poznavawa svega ostalog {to `ivi i postoji na tom tlu. (Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana

dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga desetta, str. 163.)

97 prijatelstvata i kontaktite so nekoi Makedonci. Posebno e za istaknuvawe negovoto prijatelstvo so na{iot slikar Lazar Li~enoski, kako i so poznatiot pisatel od Stru{ko, An|elko Krsti}, so kogo go vrzuvalo dolgo i iskreno prijatelstvo. Kako i negoviot makedonski prijatel, slikarot L. Li~enoski, Andri} bil trajno voodu{even od makedonskiot prostor, od prirodata, od predelite vo Makedonija. Zatoa, na edno pra{awe za impresivnata i verodostojna slika na dolinata na Radika, koja {to avtenti~no ja prenesuva, no kreativno i filozofski ja promisluva vo patopisniot tekst Dolinom Radike, i daqe, toj }e odgovori: Veruvajte, toa ne e moja zasluga, tuku zasluga na rekata Radika {to ostava tolku poeti~en vpe~atok. I toa navistina be{e pri~ina {to kako patopisec nekolkupati se vra}av vo Makedonija. Po~uvstvuvav deka za nea treba ne{to da zabele`am, da ostavam zapi{ano. I mi e `al {to ne mo`am po~esto da odam.49 Nekoi lu|e od s. Labuni{ta, rodnoto mesto na A. Krsti}, kade {to toj gi pominal i poslednite godini od `ivotot, do skoro ja pametea posetata, koja, nekade okolu 1950-tata ili 1951-ta godina, Andri} mu ja napravil na Krsti} vo Labuni{ta.50 So tematskite preokupacii na I. Andri} so Makedonija, kako {to be{e najaveno, vistinski se oddeluvaat dva od negovite patopisi od periodot po Vtorata svetska vojna: Kraj svetlog Ohridskog jezera51 (1955) i Dolinom Radike, i daqe52 (1965). Iako `anrovski nedvosmisleno gi odreduvame kako patopisi, ne sme ni bez respektabilen odnos kon Andri}evoto odreduvawe kako predeli, {to zboruva ne samo za negovite `anrovski

Ivo Andri}, Ne go delam minatoto od sega{nosta, intervju daden na Risto Kuzmanovski, Nova Makedonija, god. XXIX, br. 9240, Skopje, 11 oktomvri 1972 godina, str. 9. 50 Spored usno iska`uvawe na Milorad Kuzmanoski, profesor po makedonski jazik, roden vo s. Labuni{ta, porane{en direktor na Osnovnoto u~ili{te vo s. Pe{tani, Ohridsko. 51 Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera, Borba, god. XX, br. 284, Beograd, 29, 30.XI i 1.XII 1955 god., str. 11. Preobjavuvan e vo izdanijata na negovite sobrani dela. 52 Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe, Politika, Beograd, 31.XII 1965, 1. i 2.I 1966, str. 4-5. Tekstot e preobjaven vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str.243-247.

49

98 otstapki i sintezi, tuku i za negovite sfa}awa na poimot predel.53 [to se odnesuva, pak, do negovata preokupacija so Makedonija vo ovie patopisni tekstovi, vo edno intervju Andri} zabele`uva: Minav ne edno leto na Ohridskoto Ezero. I za vreme na ovie prestoi sekoga{ mo`ev da se uveram kolku Makedonija e zanimliva i po svoeto minato, i po svoite kulturni spomenici, i po svoite sega{ni napori, i po razvitokot. A osven toa makedonskiot ~ovek sekoga{ mi ostava{e vpe~atok na mnogu trudoqubiv ~ovek. I toa me privlekuva{e.54 No, vo na{iov sega{en pristap kon Andri}a, sepak, poa|ali{teto ne ni e tolku vo mo`niot mozaik od negovite registrirawa, vo negovite bele`ewa na makedonskite gradovi i drugi makedonski poimi, nitu vo pogore citiranite negovi odgovori na novinarski pra{awa, kolku vo negovoto daleku podlaboko, poosmisleno i posu{tinsko iska`uvawe, vo koe {to veli deka gradovite i predelite gi gleda niz svoeto do`ivuvawe i kako del od sebe.55 Ako kako patopisec Ivo Andri} ne e nitu taka zadlabo~eno prou~uvan, a mo`ebi nitu taka visoko vrednuvan, kako {to e prou~uvan i vrednuvan kako raska`uva~ i romansier, sekako, toa se dol`i ne tolku na zna~itelno pomalata patopisna produkcija vo odnos na raska`uva~kata i romanesknata, kolku na specifi~nostite na negoviot patopis, odnosno bi rekle i na nedelivosta na patopisite od drugite negovi prozi. Zamisluvaj}i gi samo kako edna alka me|u raska`uva~kata i eseisti~kata proza na Andri}, zabele`uvame deka, kako i vo ostanatite prozni ostvaruvawa, posebno vo raskazite, taka i vo patopisite e dlaboko vtkaena onaa suptilna poeti~nost so koja se karakterizira Andri}evoto tvore{tvo op{to. Zatoa, ne se neinteresni i onie konstatacii, spored koi Andri}evite patopisi obi~no gi

53

Vidi: Slobodan @. Markovi, Predeli u delu Ive Andria. Vo: Ivo Andri u svome vremenu, Nau~ni sastanak slavista u Vukove dane 22/1,

Beograd, 1994, str. 21-26. Ivo Andri}, Ne go delam minatoto od sega{nosta, intervju daden na Risto Kuzmanovski, Nova Makedonija, god. XXIX, br. 9240, 11 oktomvri 1972, str. 9. 55 Citirano spored: Dra{ko Re|ep, Staze, lica, predeli. Vo: Ivo Andri} u svetlu kritike, drugo izdanje, Izbor i redakcija Branko Milanovi}, Svjetlost, Sarajevo, 1981, str. 172.

54

99 dobivaat osobinite na raskazot ili na slobodnite razmisluvawa, poteknati od eden samo po~etno patopisen pottik, odnosno deka negovata silna raska`uva~ka i mislovna priroda ne mu dozvolila da se zadr`i vrz prete`no deskriptivnata proza na klasi~niot patopis.56 Navistina, kako patopis vo nekoga{ voobi~aenata smisla ne mo`at da se okvalifikuvaat ni ovie dva, nitu koj bilo od negovite patopisni tekstovi. Osloboduvaj}i se ne samo od faktografskata obvivka, tuku i od patoopi{uva~kata hronologija i posledovatelnost, sepak, osobeno vo vtoriov tekst se zabele`uva deka so tie najvidlivi karakteristiki na patopisnata literatura i Andri}eviot patopis e povrzan s¢ u{te samo so tenkata ni{ka na osnovata i na potsetuvaweto, a celiot e nurnat vo vnatre{nosta na li~noto do`ivuvawe...57 Za prirodata na svojot patopis, za negovoto sfa}awe na patopisot, samiot Andri} najpribli`no }e odgovori vo - barem za nas - najispolnatiot od negovite patopisni tekstovi, ne patopisen zapis, kako {to go narekuvaat, tuku pak za nas - patopis-esej ili patopis {to e i razmisluvawe za svoeto (na tekstot) nastanuvawe i za prirodata na svoeto postoewe, od kade {to izviraat i poetskiot odnos, spojuvaweto so prirodata i filozofskiot stav na avtorot za sopstvenoto prisustvo vo nea. Mislam, se razbira, na tekstot Dolinom Radike, i daqe. Andri} e patopisec koj go zaborava ili sosema na strana go stava dvi`eweto niz prostorot, a se koncentrira na i govori za svoeto so`ivuvawe, ako ne duri i za svoeto duhovno spojuvawe so prostorot. Taka e bidej}i, pisati ga, - veli toj za patopisot to zna~i, otprilike, videti u snu predeo ili grad koji smo nekad davno na javi gledali i do`iveli, i ve° prili~no zaboravili, pa taj san onda kratko, a najboqe {to se mo`e, ispri~ati qudima svoga jezika, koji °e ga ~itati ako se re{e da ga ~itaju- me{aju°i ga sa svojim do`ivqajima, `eqama i putovawima i dodaju°i mu neizbe`no

Olga Stuparevi, Srpski putopis o Italiji. Vo: Uporedna istra`ivawa 1, Institut za kwi`evnost i umetnost, Beograd, 1976, str. 154. 57 Bo{ko Novakovi, Struktura Andrievog putopisa. Vo: Bo{ko Novakovi, Vihorno razdobqe, Matica srpska, Novi Sad, 1985, str. 177.

56

100 boje i sen~ewa svog trenutnog raspolo`ewa.58 Za Andri}a, imeno, i na eden generalen tvore~ki plan e specifi~na edna izvonredno suptilna, fluidna transpozicija me|u sonot i javeto. Vrz toj suptilen i nedofatliv ili so na{ite setila te{ko dofatliv misloven fluid toj i go sozdava celoto svoe delo. Smenata na sonot i javeto kaj nego, vsu{nost, e eden magistralen na~in da se poka`at tesnite vrski me|u ona {to se saka i ona {to se do`ivuva, me|u na{ata imaginativna vizija i realnata stvarnost, me|u na{ata du{a i svetot {to ne opkru`uva, pi{uva D. M. Jeremi}.59 Andri}eviot patopis Kraj svetlog Ohridskog jezera ne mo`e a da ne se nudi i za edno paralelno analiti~ko ~itawe so drugi patopisi za ovoj grad i za ovoj kraj, osobeno so tekstovite na R. Petrovi} i M. Pavlovi}, no i na drugi sovremeni patopisci. Bez egzaltaciite i bez ekstazite na prviot, no i bez modernata, pove}e vremenska otkolku prostorna, vertikala na vtoriot, mol~eliviot sogovornik so prostorot, za kogo {to se dobiva vpe~atok deka pove}e i pred s¢ ~eka otkolku {to razgovara, vo svojot, vo nekoe drugo, podocne`no, vreme pi{uvan patopisen tekst nastojuva {to podlaboko i {to pocelosno da go do`ivee i {to poopfatno da progovori ne tolku za, kolku so ubavinite na Ohrid i na Ezeroto. Izrazito kontemplativna priroda, prepu{taj}i £ se na retkata sopstvena mo`nost da gi naslu{nuva, da gi nasetuva najdlabokite treperewa na nekoj prostor, na nekoj predel, negoviot zanes, kako i sekoga{, }e ostane andri}evski: kolku {to }e bide posmiren na povr{inata, tolku }e bide podlabok, po`iv, posuptilen, vo vnatre{nosta. Protkaen u{te i so vistinska poezija, so `iva poeti~nost, so dlaboka prirodna lirika, no u{te pozabele`livo mislovno prodlabo~en, ovoj tekst pretstavuva edna tivka, andri}evska, himna za ezeroto i za negovata okolina. Kraj svetlog Ohridskog jezera e tekst {to e mozai~no strukturiran, odnosno komponiran od desetina

Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe. Vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 244. 59 Dragan M. Jeremi, Ivo Andri. Vo: Dragan M. Jeremi, Prsti nevernog Tome, Nolit, Beograd, 1965, str. 35.

58

101 pomali i na posebna, pokonretna, poskoro bi rekle motivska, otkolku tematska preokupacija posveteni celini. Taka, niz desette sliki {to gi nudi vo ovoj patopis, avtorot vo isto vreme ostvaruva ili kreativno preobrazuva deset fragmenti glavno od sopstvenite viduvawa i do`ivuvawa na Ezeroto, na gradot i na negovata okolina. Zapo~nuvaj}i so fragmentot za izvicite so koi se dovikuvaat ohridskite ribari, ne{to {to pretstavuva edna sekoga{ postoe~ka, no ne sekoga{ vidliva preokupiranost na avtorot, vsu{nost, izrazuvaj}i se pove}e kako poet i kako mislitel otkolku kako patopisec vo konvencionalna smisla, Andri} uspeva da go oddeli izvikot od negovata stvarna pojava, od negovoto pojavuvawe od/vo ustata na ribarot. Toa e dlaboko proniknuvawe u{te i vo samata psiholo{ka - ako ne i ne{to pove}e od psiholo{ka - su{tina na toj izvik. Mukli uzvik kojim se ribari dozivaju i obave{tavaju od ~amca do ~amca pri izvla~ewu mre`a. Ne{to kao a ili o, ali ne{to {to je na neodre--enom mestu u sredini izme--u ta dva glasa. To je par~e no°i usred svetlog dana, iznad mineralno glatke i sjajne povr{ine jezera. Jednostavan skroman uzvik i u svojoj skromnosti divan, zbog svoje jednoslo`nosti i celishodnosti dostojan da se uporedi sa ma kojom velikom i lepom re~ju. Jedan jedini otegnut slog iz pesme koja je i pre i posle wega sva od nemog i drevnim pravilima utvr-- enog rada i delawa. Tanak zvuk, stvoren i izvijen potrebom, ali i ograni~en wom, uvek jednak, a nikad potpuno isti, kao ni lovina na srebrnastom dnu mre`e. Uz svako izvla~ewe on se javi kao neophodan zvu~ni deo nemog posla i zalepr{a samo koliko je potrebno, a zatim legne u mokre prevoje slo`ene mre`e i savijene u`adi, da se kod idu°eg bacawa i va--ewa javi opet, u pravi ~as i na pravom mestu. Zaista zavidna sudbina: postojati samo kao neophodan i nepogre{an signal, kratak a re~it, u velikom `ivotnom orkestru qudskih re~i i glasova jednog kraja.

102 Biti jedino to i kao takav, po izvr{enom zadatku, nestati.60 Na ubavinite na samoto ezero, na negovata isklu~itelna prirodna ubavina, avtorot gi posvetuva i dvete sledni sekvenci od negovoto ~itawe ili naslu{nuvawe na pulsot na prostorot, kogo toj go ~ita kako edna beskrajna prikazna.61 A tie dve sledni sliki, se slikata, odnosno do`ivuvaweto koga pri kapeweto vo ezeroto vo son~ev den, pri brzoto izleguvawe od vodata se sozdavaat kratkotrajni proyirni meuri {to dejstvuvaat kako dvojni ogledala, kako i slikata za pogledot nad ezeroto vo do`dliv den, za igrata na vino`itoto na drugiot kraj od ezeroto. Posvetuvaj}i vnimanie, pak, na rabotite okolu konzervacijata na crkvata Sveta Sofija, Andri}evata nabquduva~ka svest i kreativna imaginacija ne se zadr`uva samo na sega{noto vreme na ovoj spomenik. Ovoj fragment ne e celosno ispolnet nitu so samoto do`ivuvawe na ovoj monument kako eden vremenski fenomen. Taka e bidej}i u jeci svodova nejasno se javqaju i brzo tonu note odricawa i zanosa minulih verovawa, isprepletene i pome{ane s pesmom ovozemaqske `eqe i qubavi, s pregnu°ima i nadama na{ih dana. A ispod wih, ~ini mi se, naslu°ujem nejasne obredne tonove paganskih hramova ~iji su mramorovi zarobqeni duboko u zidovima ovog svetili{ta, koje je slu`ilo tolikim epohama i nara{tajima.62 Svoite do`ivuvawa na ovoj hram, svoite sliki avtorot ~udesno gi istkajuva od navevot na pesnite koi gi pejat mom~iwata {to rabotat na konzervacijata na crkvata. Andri} ne mo`e da ne progovori za ehoto na pesnata, za otpevnuvaweto na svodovite, odnosno za vol{ebnata akustika {to go vra}a vo minatoto i {to, vo isto vreme, se spojuva so negovata poetska du{a. Od ovie i od slednite sekvenci od ovoj patopisen tekst, koi bi mo`ele da funkcioniraat i kako pesni vo

Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera. Vo Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 235-236. Na istoto mesto, str. 241. 62 Na istoto mesto, str. 237.

61 60

103 proza, mo`e da se konstatira deka tie se rezultat na edna ne samo nepotpraveno poetska, lirska, tuku ne pomalku i mislovna do`iveanost na Ohridskoto Ezero. So vakvite svojstva, ovoj tekst verojatno i najmnogu ja potvrduva konstatacijata na B. Novakovi} deka Andri}evite Predeli imaat od duhot, od stilot i od suptilnosta na majstorot raska`uva~, od edna, i na mislovniot analiti~ar, od druga strana.63 Verojatno malkumina patopisci uspeale taka dlaboko, no i taka avtenti~no da se vslu{aat vo ohridskata ezerska melodija i kreativno so takvo majstorstvo da go transformiraat toa do`ivuvawe. No, na Andri} ne mu nedostasuva ni do`ivuvaweto na prirodata i na ~ovekot {to e su{testven del od taa priroda, {to se sleal so nea. Vakvata do`iveanost kaj nego e rezultat na negovoto tragawe po vrskite me|u izgledot na prostorot i do`ivuvaweto, percepcijata kaj negoviot nabquduva~. Vo Andri}eviot tekst toa se manifestira nerazdelno od negovata seprisutna poeti~nost, od prefinetata ~istota i liri~nost. Pokraj i niz seto toa, Andri} ostanuva vistinski zainteresiran i za realniot `ivot na ova podra~je, za negovata `iva, i tradicionalna i momentalna socijalna stvarnost, a posebno za `ivotot na maliot ~ovek. Taka, negoviot tvore~ki metod i ovde se potvrduva kako eden navistina elasti~en, raznoviden i bogat metod na prou~uvawe na ~ove~kata priroda, koj mora, so samoto toa, da bide konkreten i realisti~ki, {to bi rekol N. Milo{evi}.64 Me|u mnogute patopisci {to pi{uvale za Ohrid, nikoj taka realno, jasno, a vo isto vreme i taka lapidarno i taka lirski poneseno ne progovoril za ovoj kraj. Otkrivaj}i gi, neretko, karakteristikite na individualnoto preku kolektivnoto i, obratno, formiraj}i soznanija za kolektivnoto tokmu preku negovata nerazdelnost od individualnoto, Andri} }e uspee pove}e

Bo{ko Novakovi, Od pute{estvija do modernog putopisa. Vo: Izbor srpskog putopisa, predgovor, izbor i redakcija Bo{ko Novakovi, bibl. Srpska kwi`evnost u sto kwiga, kw. 62, Matica srpska - Srpska kwi`evna zadruga, Novi Sad - Beograd, 1961, str. 28. Nikola Milo{evi, Jedan antropolo{ki vid Andrievog kwi`evnog stvarala{tva. Vo: Savremena proza, priredio Milo{ I. Bandi, Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici 10, Nolit, Beograd, 1973, str. 267.

64 63

104 mo`ebi od koj bilo avtor pred nego, taka dlaboko, da ne re~am duri i so socijalno-psiholo{ki predispozicii, analiti~ki rezultatno da pristapi kon trudoqubivosta na ovie lu|e: Ne treba mnogu pa da se sagleda jedna od karakternih crta ovda{weg ~oveka. To je wegova velika sabranost i sposobnost da se usredsredi i potpuno preda poslu koji radi. Wegova pa`wa ne luta i wegove ruke ne oklevaju. On ne misli na sebe, na stav koji °e zauzeti i na utisak koji ostavqa, nego samo i jedino na krajwi ciq svoga delawa, na plod koji treba da se rodi iz uporednog rada wegove misli i wegovih ruku. A wegova misao ne zavodi ga i ne tr~i pre vremena ka ciqu. On je sav, bez ostatka, prisutan u svakom trenutku svoga rada. Seqak koji se bavi oko svoga magareta, radnik koji obra--uje kamen pored gra--evine, ribar koji izvla~i mre`u - svi su oni, °utqivi i dostojanstveni, povijeni nad svojim radom, kao da ga greju svojim dahom i svojom krvqu. Retko se gde u na{oj zemqi mo`e videti ~ovek tako srastao i sliven sa poslom koji radi, kao na obalama ovog jezera.65 Vo patopisot i, posebno, vo dvata negovi patopisa od Makedonija, Andri} se poka`uva i kako redok nabquduva~, vnesuva~, no i kako meditativen proniknuva~, analiti~ar, promisluva~ na smislata na vidikot {to e pred nas, tuku i na vidikot {to se o~ekuva ili {to se naslutuva. Dodeka vo onoj patopis {to nastanuva po ili {to e vo vrska so dolinata na Radika, vidikot {to se o~ekuva i {to se naslutuva i ostanuva i se sodr`i tokmu vo o~ekuvaweto, vo patopisot za Ohrid o~ekuvaniot vidik, najposle, se pojavuva, se otvora koga ~ovek se iska~uva po strmnite ohridski ulici. Andri} e osobeno opsednat so aksiolo{kata smisla, so vizuelnite karakteristiki, no i so duhot na specifi~nata ohridska ulica, so smislata na gradbata na ohridskata ku}a, so simbolikata na nejzinata ustremenost kon viso~inata i kon svetlosta - za pogled i otvorenost kon ezeroto, kon prirodata i kon svetot. No, bidej}i tokmu patopisite od site literaturni `anri najte{ko

Ivo Andri, Kraj svetlog Ohridskog jezera. Vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 239.

65

105 se tolkuvaat, a taka e bidej}i samite tie najmnogu zboruvaat za sebesi, u{te edna{ za Andri}a so samiot Andri}: Stojim i gledam, i samo mi je te{ko od pomisli da °e se morati si°i odavde, spustiti se. Ali sad kad vidim kakav je jedinstven vidik razapet pred svakim prozorom svake od ovih tro{nih gra--evina, ja po~iwem bar donekle da razumevam fantasti~ni alfabet ovih izdu`enih ku°a i neobi~no isturenih doksata. Ko se vi{e ispeo i boqe umeo i mogao da se izvije i nadnese nad druge, taj vi{e ima od ove lepote. I od zdravqa. Vaqda i od ugleda.66 Patopisecot Andri} e traga~ po nekoja osnovna, po nekoja sesodr`ajna to~ka, aspekt, pozicija, univerzalna `i`a vo koja se vkrstuvaat svetlinite, svetlinite vo prostorot i svetlinite na duhot. Po taa to~ka traga za da mo`e od nea naj{iroko da go opfati sakaniot prostor geografski ili vremenski - seedno. ... Taka i pogledot od poleto kon gradot, na krajot od ohridskiot patopis, za Andri} e pretstava vo koja e sleano s# ona {to e povrzano so nego. Ottuka i negovoto dlabokomisleno vnesuvawe vo mnogustranata, vo mnoguslojnata stvarnost na ovoj grad, vo isto vreme e i natamo{no ispituvawe na negovite tajni, neskrieni, a sepak tajni, no e u{te i kreativen dijalog so niv. Toa e vistinski koncentrirano tokmu vo zasvoduva~koto i mnoguzna~no zavr{no iska`uvawe: A kad podignem glavu, preda mnom je stari Ohrid kao velika, uz ju`no nebo prislowena slika dubokog zna~ewa, koja mi sa svakim korakom biva sve bli`a i jasnija.67 Za razlika od Kraj svetlog Ohridskog jezera, za razlika od desette sekvenci od Andri}evoto "~itawe# na ovoj prostor, na deset godini podocna objaveniot tekst Dolinom Radike, i daqe skoro e nevozmo`no direktno analiti~ki da mu se pristapuva. Taka e mo`ebi najmnogu poradi toa {to i avtorot i tekstot, nasproti zgusnatite iskazi na voshitenost,68 preku nego najmnogu govorat za,

66 67

Na istoto mesto, str. 240-241. Na istoto mesto, str. 242. 68 Edno takvo andri}evski stalo`eno, mirno, no dlabinski tainstveno i mudro otkrivawe i sebeotkrivawe izrazuva i sledniov re~eni~en iskaz: Uop{te, u ovom kraju ima mnogo boja i oblika koji ~oveka

navode na misao da to nije obi~na zemqa, nego ostvaren san u kom se slutwe obistiwuju i `eqe same od sebe ispuwavaju, ma koliko smele i

106 ako ne i so sebesi. Pa zatoa, treba li toj duri i da se interpretira? Dotolku pove}e {to vo ovoj tekst Andri} suptilno gi inkorporira i negovite sfa}awa za nastanuvaweto i za karakterot na patopisnite tekstovi. ... svoja nekada{wa putovawa - veli toj - treba zaista ~itati i odgonetati kroz se°awa, i to po mogu°nosti {to starija i daqa69 Dolinom Radike, i daqe e verojatno najzgusnatiot Andri}ev tekst - so zborovi naj{krtiot tekst na/od zboruvawe {krtiot avtor. I vo dvata za nas interesni negovi patopisi, me|utoa, fabulite se skrieni, no ponekoga{ nedvosmisleno se nayiraat zad postavata na poedini pejza`i ili kompozicii. Otkritijata ne se vr{at so slikite, tuku se kondenzirani vo samite sliki. Nad slikite sliki, vo slikite sliki, na slikite sliki...70 Osven toa, vo ovoj kus, vo ovoj neobi~en patopisen tekst prosto e zbien, so nekoja nesfatliva tvore~ka kompresija, celiot Andri}. Andri} novelistot, raska`uva~ot, eseistot, a verojatno najmnogu poetot i filozofot. No, tuka e i Andri} metafizi~arot, sonuva~ot, me~tatelot, vozvi{eniot fantast itn., itn. Dali tajnata na ova le`i vo faktot {to ova tvore~ko sebeiska`uvawe e i do`ivuvano i pi{uvano s¢ od me|uvoeniot period,71 pa do negovoto definitivno oformuvawe i objavuvawe (1965), a za seto toa vreme videnoto i do`iveanoto se prodlabo~uvalo i se zgusnuvalo, no i se kristaliziralo. Ili tajnata mo`ebi e vo toa {to vo svoite patopisi, a posebno vo Dolinom Radike, i daqe e ostvaren eden najneverojaten, a kako {to potvrduva Andri}evoto iskustvo, sepak mo`en na~in na sozdavawe (pa duri i na sozdavawe patopis). Barem onaka kako {to samiot Andri} ne bi rekle deka gleda kon vakviot vid sozdavawe, kolku {to bi rekle deka go praktikuva. Vo

neverovatne bile. (Dolinom Radike, i daqe. Staze, lica, predeli, cit. izdanie , str. 245). 69 Ivo Andri, Dolinom Radike, i daqe. Vo: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, kwiga deseta, str. 243. 70 Dra{ko Re|ep, Staze, lica, predeli. Vo: Ivo Andri} u svetlu kritike... str. 177. 71 Vidi: Ivo Andri, Staze, lica, predeli, Sabrana dela Ive Andria, dopuweno izdawe, Udru`eni izdava~i, Beograd, 1981, str. 275-276 (Napomene).

107 duhot na za nego specifi~nite `anrovski otstapki, a u{te pove}e vo duhot na negovite `anrovski sintezi, i negoviot patopis e tokmu toa - kreativna sinteza. Sinteza pred s¢ na raska`uva~ki, lirski i ne retko dominantno eseisti~ki sostavki. Spored zborovite so koi zapo~nuva tekstot, prvoto patuvawe na Andri} po dolinata na Radika mo`ebi bilo u{te porano od vremeto na nastanuvaweto na zapisot od 1938 godina,koj e vo osnovata na ovoj patopis: To je se°awe na Radiku, reku lepog imena, i prvo mladena~ko putovawe wenom dolinom, pre mnogo godina. Sam, neispra°en i nedo~ekivan, ali u radosnom dru{tvu koje mi je moja ma{ta davala.72 Dodeka za nekakva kusa i konvencionalna interpretacija se skoro nepodatlivi i zapisot od 1938 godina, i zavr{nata varijanta na ovoj patopis, onolku kolku {to e samata do`ivuvawe i ~uvstvuvawe na prostorot, tolku i samata mo`e da se do`ivuva i ~uvstvuva, da se nasetuva, no ne i da se interpretira. Kakov bi mo`el poinakov da bide i tvore~kiot i analiti~kiot dijalog so ovie pred s¢ i nad s¢ poetski sliki, no poetski sliki so neizbe`na refleksivna podloga i proniknatost, sliki od vidot na slednive nekolku redovi: Ali ono {to je glavno i stalno i najzna~ajnije na ovom drumu, ma kuda on prolazio, to je da svaki vidik sa wega obe°ava - more. Ne daje ga, ali poigrava wegovom slikom negde u daqini, i kad put pravo ide i kad zaokre°e. I posle svake okuke, svaki novi vidik jo{ sigurnije obe°ava neko jo{ veli~anstvenije more. Tako se vidici smewuju i obe°awa rastu i zru. More se ne uka`e nikad, ali ste ga naslutili i zamislili toliko puta na horizontu da najposle ni sami niste sigurni dali ste putovali sa morem na vidiku ili samo kroz svoj san o moru, koje ~eka negde na jugu kao radosno obe°awe.73 Treba li na ova da dodademe deka Andri} kreativno tkae od najprefinetata pre|a {to se ostvaruva negde na granicata me|u sonot i javeto i pretstavuva najvistinskiot spoj me|u niv, spoj me|u na{ite me~ti i vizii, od edna i strogosta, a neretko i surovosta na stvarnosniot poredok, od druga.

72 73

Na istoto mesto, str. 243. Na istoto mesto, str. 247.

108 Primarno raska`uva~, raska`uva~ par excellence, vo svoite narativni prozi Ivo Andri} raska`uva, a ako ne raska`uva, toga{ toj razgovara. Drugo pra{awe, koe vo sega{niov pristap ne e mnogu va`no, e komu mu raska`uva, odnosno so kogo razgovara ili koj e negoviot slu{atel. No, vo patopisite Andri} naj~esto ~ita. Go ~ita i go promisluva, go tolkuva prostorot. Go ~ita neposredno, no mo{ne ~esto go promisluva posredno - preku se}avawata i preku sonot. I zatoa, negovite patopisi za Makedonija, a posebno vtoriot, gledani duri i nerazdelno od drugite negovi tvorbi od vakov karakter, pretstavuvaat isklu~itelen spoj, simbioza na makedonskiot prostor i na Andri}evata tvore~ka, na Andri}evata lirizirana, no u{te pove}e mislovno prodlabo~ena imaginacija. Uporno neguvaj}i ja sopstvenata strast za otkrivawe,74 ostvaruvaj}i kreativno proniknuvawe vo nekoi slo`eni `ivotni vidovi i ne pomalku slo`eni psiholo{ki i op{testveni obele`ja na ~ovekovoto bitie,75 vo svoite makedonski patopisi Andri} ostvaruva eden misloven dijalog so prostorot, go ~ita prostorot i razgovara so nego. Osobeno e taka koga e vo pra{awe negovoto ~itawe, odnosno negovoto kreativno promisluvawe na horizontot, na horizontot {to se otvora so iska~uvaweto vo stariot Ohrid, odnosno na horizontot {to se pomestuva napred so spu{taweto po dolinata na Radika. So seto toa, dvata teksta {to se glaven predmet na na{evo sega{no interesirawe, vleguvaat vo redot na najubavite i za tolkuvawe na Andri}a najinteresni patopisni, pa duri i ne samo patopisni negovi stranici.

74 75

Bo{ko Novakovi, Struktura Andrievog putopisa, ..., str. 158. Na istoto mesto.

109

Sowa STOJMENSKA-ELZESER INTERTEKSTUALNITE PREPLETI VO RASKAZITE NA OLIVERA ]ORVEZIROSKA Zadr{kata na vnimanieto vrz raskazite na sovremenata makedonska prozaistka Olivera ]orveziroska od nejzinata posledna prozna zbirka (S)pleteni raskazi, koja go predizvika vnimanieto na makedonskata kni`evna javnost i so dobivaweto na nagradata na DPM za prozno ostvaruvawe vo 2003 godina, pretstavuva eden segment od poopse`noto nabquduvawe i analizirawe na intertekstualnite relacii na golem broj raskazi od makedonski avtori so raskazi na pisateli od balkanskiot krug na literaturi. Istra`uvaweto na odnosot na makedonskata raska`uva~ka proza kon prozite vo drugite balkanski kni`evnosti poka`a deka postojat golem broj primeri na narativi koi vo sebe ostvaruvaat transparenten dijalog so konkretni prozni dela (pred sè, raskazi, romani, esei i drugo), i koi insistiraat na voo~uvawe na intertekstualnata relacija, ja poso~uvaat i ja potenciraat vo svoeto narativno tkivo. Takvite raskazi gi narekovme "raskazi vo sprega", zatoa {to nivnoto ostvaruvawe kako takvi, pomalku ili pove}e e povrzano so kni`evnite dela so koi ja ostvaruvaat svojata intertekstualna relacija. Ne treba da iznenaduva faktot {to me|u primerite najmnogu se sre}avaat inter-relacii pome|u tvorbi od na{ata sovremena raskazna produkcija i onie {to doa|aat od literaturite na nekoga{nite jugoslovenski kulturi, pome|u koi dominira srpskata. Toa e delumno rezultat na zaemniot preveduva~ki protok pome|u dvete literaturi {to e osobeno silen, no isto taka i na komunikacijata pome|u samite avtori, zaemnoto poznavawe na nivnite opusi, ta so toa i na kreativnoto proniknuvawe...

110 Makedonskata sovremena prozna pisatelka Olivera ]orveziroska vo svojot raskaz "Patuvawe bez pat"76 izveduva interesna intertekstualna relacija so romanot na srpskiot pisatel Vladislav Bajac Druidot od Sindidun. Stanuva zbor za raska`uva~ko tkivo koe gi prepletuva dvete raskazni ni{ki, tokmu vo duhot na bazi~niot impuls na ]orveziroska svoite raskazi da gi nare~e i da gi obedini pod zaedni~ki naslov (S)pleteni raskazi. Ovoj raskaz se ostvaruva kako splet, ili podobro re~eno, preplet od dve kni`evni dela. Ednostavno, raskazot na ]orveziroska tolku dlaboko se nakalemuva vrz tekstot (vo slu~ajov roman, a ne raskaz) na Bajac, {to negovoto recipirawe direktno e povrzano so prethodno poznavawe na ~itatelot i na ova kni`evno delo. Inicijativen punkt na raskaznoto tkivo e zabele{kata upatena kon romanot na Bajac vo koja se veli deka toj necelosno go predal migot vo koj likot Sonija Tat Mab re{ava da go isprati na t.n. "patuvawe bez pat" Joan Breklien, glavniot ma{ki lik vo romanot. Zna~i, direktno se navleguva vo edna ve}e gotova prikazna i se intervenira vo nejziniot raska`uva~ki tek, se zadr`uvaat nejzinite likovi, nejzinite osnovni raska`uva~ki elementi i parametri. Migot koga ~itatelskata aktivnost se preroduva vo nova kreacija, ]orveziroska go ozna~uva so nekolku kriti~ki intonirani i distancirani zabele{ki vo koi ka`uva deka postoi ne{to {to "nesomneno Bajac go znae, no ne sakal da go upotrebi vo romanot..."77, za podocna da zabele`i: "toj ja isklu~uva taa ni{ka od svoeto raska`uvawe, ostavaj}i ja nedoprena kako narativna mo`nost". Za da go potencira jadroto prezemeno od romanot na srpskiot pisatel {to stanuva osnova na raskazot na na{ata prozaistka, taa }e navede i direkten citat od romanot, dokumentiraj}i to~no od koja stranica na koj konkreten makedonski prevod toa go pravi. Po navedeniot izvadok taa }e napi{e: "Po ova, Bajac si prodol`uva po svojata pateka, a nie po svojata"78. A patekata na raskazot na ]orveziroska se sosredoto~uva vrz motivot {to e

76

]orveziroska, Olivera: (S)pleteni raskazi, Skopje: Magor, 2003, str. 31-36 77 isto, str. 31 78 isto, str. 32

111 istaknat vo samiot naslov, odnosno na toa deka Joan "vo isto vreme i otpatuval, i ostanal" ­ ostanal pokraj Sonija koja "go saka za sebe" i otpatuval za da se sretne so po~ituvaniot prijatel, so osvojuva~ot Aleksandar Makedonski. Taa "bliskost {to realno gledano... voop{to ne postoi", toa "vodewe qubov na dvajca {to strasno se sakaat vo svoite nepostoewa" go implicira tokmu kni`evniot dopir, dopirot na dve tvore~ki imaginacii koi se vtopuvaat vo novo raskazno tkivo. Na izvesen na~in, pisatelkata na raskazot go "iskoristuva" romanot, odnosno eden negov motivski segment, kako osnova za proza koja tokmu ja problematizira isprepletenosta na raznite prikazni, ta so toa i na raznite kni`evni tekstovi. Navra}aj}i se postojano na glavniot lik Joan Breklien direktno pozajmen od romanot na Bajac, i na motivot na negovoto "patuvawe bez pat" avtorkata zabele`uva: "Takvoto iskoristuvawe mu se dopa|a{e i nemu, inaku, verojatno sè bi se odvivalo poinaku otkolku {to se odviva ne samo vo romanot Druidot od Sindidun, tuku i vo raskazot "Patuvawe bez pat". Migot na bliskost pome|u likovite od romanot, konstruirani spored edna psevdoistoriska matrica, koi prodol`uvaat vo druga konstelacija da `iveat i vo raskazot na makedonskata prozaistka, e mig so neobjasniva mo} koja se reflektira vrz "raskazite {to }e se pi{uvaat vekovi i vekovi podocna". So vakvite signali raskazot ovozmo`uva tolkuvawe koe vo preden plan ja postavuva tokmu samata intertekstualnost, opstojbata na literaturata vo i niz samata sebe, iznedruvaweto na novi kni`evni tvorbi od ve}e postoe~ki kni`evni dela. Se postavuva pra{aweto dali navistina e neophodno poznavaweto na romanot na Bajac za soodvetno prifa}awe na raskazot na ]orveziroska ili, na drug na~in problematizirano, kolku vlijae vrz recepcijata na ovoj raskaz poznavaweto na tekstot upotreben kako kreativna predlo{ka?! Dali onoj ~itatel {to go ima usvoeno romanot mnogu razli~no }e go prifati raskazot na ]orveziroska od onoj {to toa ne go ima storeno?

112 O~igledno, potrebata na avtorkata da se poslu`i so konkretniot roman na Bajac ima podlaboka motivacija od ednostavno upatuvawe na ~itatelot na negovo neizostavno ~itawe. Nesomneno, taa vo ulogata na ~itatel bila ponesena od kvalitetite na ovaa proza, no vo nejzinata kreativna transformacija taa poslu`ila kako eden impuls za preoblikuvawe i sozdavawe novo, palimpsestno delo. Vo celiot opus na ]orveziroska provejuva ~uvstvoto za drugite kni`evni tekstovi (da potsetime, naslovot na nejzinata prva zbirka raskazi glasi Stradawata na mladiot lektor, Skopje: Kultura, 2000, koj vo samata formulacija krie voedno igra se poznatiot naslov na edno kni`evno delo od Gete, no i dominacija na ~itatelskata pozicija i praktika. Pove}e nejzini raskazi se ostvareni kako kalemi vrz drugi poznati tekstovi od svetskata ili doma{nata, makedonska raska`uva~ka tradicija. Prezemawata vo "Patuvawe bez pat", na primer, opfa}aa cel motivski kompleks, eden konkreten narativen segment od raskaznoto tkivo na romanot na Bajac, kako i najva`nite kni`evni likovi okolu koi se plete dejstvoto. Za razlika od toa, ima slu~ai koga prezemawata se ograni~uvaat samo na eden raskazen element, koj se oformuva kako specifi~en lajt-motiv na novonastanatata prikazna. Takov primer e raskazot od istata avtorka so naslov "[uta duwa". Vo nego ]orveziroska se koncentrira vrz eden kus izvadok od Deponija na Slavko Janevski. Na samiot po~etok od raskazot se problematizira relacijata literatura-stvarnost, taka {to se veli: "Marija Misleva ne im veruva{e na knigite, iako mnogu saka{e da gi ~ita". Verbata vo knigite stanuva centralen motiv vo raskazot koj avtorkata re{ava da go oblikuva preku postapka na specifi~en intertekst so ve}e spomenatoto delo na Janevski. Taa naveduva citat od nego vo koj se zagatnuva motivot na raskazot i, me|u drugoto, se veli deka gata~ki i predviduva~ki se ra|aat onamu kade {to: "niz prozorecot na nekoja ku}a }e probie gran~e so cvet na vi{na ili duwa". Vrz ovaa zabele{ka se nadgraduva ponatamo{niot tek na prikaznata vo koj likot Marija Misleva (obedinuva~ki lik na pove}eto raskazi na ]orveziroska) navistina ja predviduva smrtta na svojot vujko, otkako vo nejzinata soba

113 niz prozorecot }e se vovre rascvetano gran~e od duwa. Vo slu~ajot na ovoj raskaz ne se raboti za celosna sprega od dve prikazni, tuku ednostavno se iskoristuva eden mal segment od ednata prikazna kako lajt-motiv na drugata. Sepak, nivnata relacija e `iva i kreativna, so jasni i precizni naznaki za nejzino voo~uvawe i prifa}awe. Malku porazviena intertekstualna relacija, vo duhot na tuka razgleduvaniot balkanski kontekst, se ostvaruva vo raskazot na ]orveziroska nare~en "Migracija na sonot". Kako kni`evna predlo{ka na ovoj raskaz slu`i knigata na srpskata biografka Liljana Vuleti} @ivotot na Anica Savi}-Rebac (@ivot Anice Savi}-Rebac), pokonkretno, nekoi del~iwa od nea vo koi se zboruva za odnosot na srpskiot pisatel Milo{ Crwanski kon ovaa poznata srpska poznava~ka i prou~uva~ka na anti~kata literatura, inaku negova sovremeni~ka. I ovoj raskaz se dvi`i vo preminite me|u sonot, pro~itanoto i novoraska`anoto, a avtorkata toa najdobro go iska`uva preku konstatacijata: "Nekade blisku do srceto ~uvstvuvav kako poleka ja gubam kontrolata nad knigite {to gi ~itam, ili tie nad mene, ne znam, i sè po~esto mi se slu~uva da go `iveam pro~itanoto ili da go ~itam do`iveanoto. Sè mi se izme{a i sè pomalku znam {to bile ne{tata dodeka bile razdvoeni"79. Na toj na~in ]orveziroska vo svoite osnovni poeti~ki opredelbi i preokupacii ja vklu~uva i postapkata na kreativno obra}awe kon lektirata, na transformacija i presozdavawe na pro~itanite tekstovi vo novi prozni sostavi. Samiot proces na ~itawe konkretna kniga stanuva del od raskazot, pa se veli: "...Ja zatvoram knigata ne mo`ej}i da izlezam na kraj so ona {to mi go `pravi'...", a malku podolu: "Vistinata iste~e od knigata pretvoraj}i se vo lo~ka na podot {to doprva treba{e da se vpiva". Ona {to e zapi{ano vo knigata za qubovta na Crwanski kon Anica Savi} vo raskazot se pojavuva duplirano, i kako pro~itan izvadok, citat, no i kako pismo vmetnato vo narativniot tek na raskazot, za koe po igrata na slu~ajot ostanuva neotkrieno od kade poteknuva, no se sugerira fantasti~nata mo`nost deka tokmu Crwanski e toj {to zayvonil na vratata na junakiwata na raskazot i go

79

isto, str.71

114 ostavil qubovnoto pismo. Ovoj raskaz na ]orveziroska se odviva so prepletuvawe na tri raskazni ramni{ta: ramni{teto na prikaznata za Marija Misleva koja se nao|a vo Belgrad za da u~estvuva vo otvaraweto na edna izlo`ba; potoa, sonot za mrtvata tetka na koja ne i se znae grobot, i treto, niz dokumentarnite zapisi vo biografijata na Anica Savi} Rebac, koi vo raskazot se izvorno citirani. Taka, vo raskazot se ostvaruva uspe{na sinteza na prikaznata {to simulira realnost, so sonot i so knigata. Na toj na~in, po pat na sugestivna intertekstualna postapka, se dobiva fikcija so poseben kvalitet. Za ]orvezirovska dijalogot me|u kni`evnite dela e ne{to {to se podrazbira i {to e edna od najva`nite karakteristiki na nejzinata raska`uva~ka postapka. Pove}eto nejzini raskazi, kako {to poka`uvaat i izbranite primeri, se izgradeni vo sprega so drugi kni`evni tekstovi. Toa mo`e da se dovede vo vrska i so nejzinata osnovna profesija lektor, koja go podrazbira, odnosno go ozna~uva ~itaweto. Toa e edna, no ne i edinstvena pri~ina, ~itaweto na tu|ata literatura za ]orveziroska da pretstavuva eden od najplodorodnite kreativni impulsi za nejzinoto tvore{tvo. Vo edno intervju na stranicite na edno `ensko popularno spisanie, taa istaknuva: "Mnogu me vozbuduva{e magijata na pleta~kata intervencija na starite xemperi. Majka mi umee{e da napravi ~udo od star xemper ili {al, znae{e da doplete ili da preplete tolku ubedlivo, {to staroto zasrameno se povlekuva{e pred nea. Verojatno ottamu doa|a mojata naglasena potreba dodeka pi{uvam da se potpiram na tu|ite pisma, da gi nani`uvam na svoite raska`uva~ki igli i da gi dopletuvam po moe. Spletenite raskazi se pove}e dopleteni otkolku spleteni... Bez Crwanski, Sontag, Anica Savi}-Rebac, Bajac... bez ^a~anski i site knigi i avtori koi vtisnale sopstven `ig vo mene, mislam deka nitu bi mo`ela da pi{uvam, nitu, pak, da pletam. [to i da e".80 Celata zbirka raskazi na ]orveziroska se potpira vrz metaforata na `enskata ra~na rabota, na pleteweto.

"Kolku pove}e sni{ta, tolku pove}e rabota" ­ intervju na Vawa Nikolovska so Olivera ]orveziroska vo spisanieto Nova `ena, br. 627, mart 2004, str.38-40.

80

115 Takvata postapka mo`e da bide predmet na komparativni sogledbi vo odnos na sli~ni kni`evni primeri vo drugi kni`evnosti (na primer, da potsetime barem na knigata [tefica Cvek vo ~elusta na `ivotot od hrvatskata sovremena prozaistka Dubravka Ugre{i}, vo koja sozdavaweto prikazna se izveduva kako t.n. "pa~vork" tvorba, koja podrazbira prikrpuvawe na razli~ni par~enca tkaenina vo edna edinstvena celina. Kaj obete avtorki, posegaweto po uslovno re~eno "`enskite" kni`evni sredstva, e povrzano i so potrebata da se istakne intimniot svetogled, koj ima svoi neminovni rodovi specifiki. Sepak, kaj ]orveziroska "pleteweto raskazi" mnogu posilno upatuva na problematikata na kni`evniot intertekst, otkolku na uslovnata "`enskost" na pismoto. Metaforata na pletewe, dopletuvawe i isprepletuvawe mo{ne sugestivno ja dolovuva osnovnata postmodernisti~ka tendencija na raskazite na ]orveziroska - da se hranat od literaturata i da ja problematiziraat do krajnost granicata realnost-fikcija, poto~no da gi vtopuvaat vo edno `ivotnite, izmislenite, otsonuvanite i pro~itanite prikazni. ^itaweto i pi{uvaweto literatura stanuvaat edinstven proces koj prerasnuva vo edna edintvena emotivno-intelektualna sostojba, a toa e qubov kon literaturata. Raskazite na ]orveziroska se i pottik i plod na ovaa sostojba.

116

117

Zdravko STAMATOSKI Bartosz DZIEWIALTOWSKI ­ GINTOWT MAKEDONIJA VO O^ITE NA POLSKIOT PATOPISEC ANTONI MJE^NIK VO 1904 GODINA I VO SVETLINA NA POSTASNOMSKATA REALNOST Osobeno se raduvam {to po podolgo vreme se nao|am vo svojata mati~na sredina, srede svoite porane{ni profesori i sou~enici, a pogolem del od niv i sega{ni sorabotnici. Verojatno ne treba da istaknam {to ozna~uva za mene ovoj mig, t.e. tokmu vo mati~nata sredina da pro~itam tekst posveten na na{iot golem nacionalen praznik - ASNOM, sobir koj trajno gi postavi temelite na na{ata dr`ava i go nagradi naporot na bezbrojnite makedonski `rtvi od minatoto do dene{en den. Predmet na na{evo dene{no soop{tenie, koe go podgotvivme zaedno so pomladiot kolega Barto{ \evjaltovski od istiot, univerzitetot Adam Mickjevi~ vo Poznaw81, kade {to prodol`i mojot profesionalen pat, e edna interesna bro{urka nastanata vo Polska to~no edna godina po drugiot slaven ilindenski mig od na{ata istorija, Ilindenskoto vostanie od 1903 godina. Verojatno malkumina vo Polska, kako i vo Makedonija pred to~no 100 godini bile vo mo`nost da dojdat do ovaa kni{ka. Sekako, ne ni sonuvale deka golem broj izvadoci od nea - vo vakov vremenski raspon - sosema slobodno i bez nikakva ispravka koga i da e, bi mo`ele da se primenat vo nekoi aktuelni dnevni glasila, spisanija, istorisko-literaturni publikacii itn.

81

Del od fragmentite od bro{urkava, kako i nekoi od fusnotite vo tekstov, zaradi za~uvuvaweto simetrija so ogled na dvojnoto avtorstvo na statijava }e bidat pretstaveni na makedonski, a eden del na polski jazik.

118 Se raboti za kni{kata na Antoni Mje~nik vo originalen naslov Macedonja i Macedoczycy, nape~atena na 116 stranici od mal format vo pe~atnicata na izvesniot M. Arct vo Var{ava, koj istata godina izdal i kni{ka posvetena na Srbija pod naslov Serbja i Serbowie82. Mje~nik bil kni`evnik i novinar, na preminot od XIX vo XX vek patuval po Balkanot i drugi zemji. Na samiot po~etok na XX vek informaciite {to za Makedonija i Makedoncite doa|ale vo polskata literatura i publicistika bile dosta reducirani83. Spored toa, i pokraj izvesnite propusti od terminolo{ka i druga priroda, ovaa kni{ka na 100godi{ninata od nejzinoto nastanuvawe zaslu`uva da se sporedi ne samo vo svetlinata na asnomskite na~ela, ami i na ona {to vo periodot i pred, i po ASNOM pretstavuva op{testveno-politi~ki i kulturno-obrazoven ambient vo Makedonija. U{te na vovednite stranici Mje~nik ja gleda Makedonija kako teritorija vo koja se odigruvaat krvavi konflikti, region vo koj se sudiraat sprotivstaveni interesi na stranski subjekti i kako rezultat na toa dosta realno prika`uva eden od najeksponiranite obrasci na makedonskiot ~ovek vo sopstvenata istorija osven sindromot na emigracija, a toa se negovite postojani stradawa: ,,Leje si tam teraz krew strumieniami, buchaj plomienie palonych przez dzikiego Turka wsi i miast, rozlegaj si krzyki rozpaczliwe mordowanych chrzecijan. Rozsroyl si muzulmanin i niszczy wszystko, na co wzrok jego padnie;

Vo 1906 god. Mje~nik bil sekretar vo redakcijata na spisanieto ,,wiat", kade {to pi{uval recenzii, prikazi i statii. Izvesno vreme bil i politi~ki referent vo ,,Slowo", a vo 1909 god. pi{uval vovedni statii za spisanieto ,,Dziennik Powszechny", ~ij{to glaven urednik isto taka bil izvesno vreme. Vo 1918 god. vlegol vo sostav na redakcijata na ,,Kurier Warszawski", funkcija {to ja vr{el do svojata smrt. Bil osnova~ i ~len na upravniot odbor na Dru{tvoto na kni`evnici i novinari na Polska. Kako publicist prezentiral hristijansko-nau~na opcija, a vo pogled na novite struewa poka`uval skepticizam. Vidi vo: Polski Slownik Biograficzny, T. XX/1, Ossolineum 1975, s. 254. 83 Jednym z pierwszych polskich autorów piszcych na temat dziejów slowiaskich Macedoczyków w dzisiejszym rozumieniu tego pojcia byl Wladyslaw Trpczyski, który w pracy Albania i Macedonia. Kraj i ludzie (Warszawa 1903) zainteresowal si problematyk powsta wyzwoleczych w Albanii i Macedonii.

82

119 jeeli nie bdzie zmuszony ustpi z tej ziemi, krwi nasiklej, to zostawi po sobie tylko zgliszcza i ruiny"84. Otkako po ovie vovedni zabele{ki se zadr`uva na bibliskoto poteklo na terminot Makedonija i na pravoto na povikuvawe na Makedoncite kon anti~koto nasledstvo od erata na Aleksandar Makedonski, Mje~nik zabele`uva, a {to nam kako lo{o iskustvo ni e sosema dobro poznato, deka skoro site balkanski dr`avi i narodi istaknuvale pretenzii kon teritorijata na Makedonija vo celina ili pak na odreden nejzin del, pa taka ponatamu veli: ,,^udna e taa zemja kon koja nekolku narodi naedna{ istaknuvaat pretenzii, pomalku ili pove}e opravdani. Ja posakuva Grkot, potpiraj}i se na nikoga{ zaboravenoto istorisko pravo; za nea se bori i Bugarinot, imenuvaj}i se sebesi Makedonec tolku glasno, zatoa {to tuka u{te od vekovi se naselil; Srbinot pak tvrdi deka e toa negova zemja, zatoa {to taa nekoga{ vleguvala vo sostavot na carstvoto na Du{an Silni; a i planinecot albanski i Vlavot ne sakaat da bidat podolu od drugite. Vistinski haos - pekol od nekolku narodi nad koi sepak svoite du{egri`ni~ki krilja gi prostira Tur~inot, poznat po svoeto vladewee preku ogan, me~ i uni{tuvawe"85. Vo prodol`enie, iznesuvaj}i gi pri~inite za ova toj pi{uva: ,,Gdyby Macedonj, oprócz panujcych tam obecnie Turków, zaludnial jeden naród, (...) sprawa bylaby latw do rozwizania i nikogo ze spólczesnych nie obchodzilaby pod wzgldem praktycznym historja przeszloci kraju. Ale ziemi macedosk trzymaj w swych rkach od wieków a trzy narody, oprócz Turków i garci Rumunów."86.

84 85

Cyt. za A. Miecznik, Macedonja i Macedoczycy, Warszawa 1904, s. 3. Tame, s. 4. 86 Tame, s. 12.

120 Isto taka kriti~no avtorot gi ocenuva bugarskite pretenzii kon Makedonija: ,,Kolku e i da se raboti za damne{ni vremiwa, koga carevite Simeon, [i{man i Samuil se narekuvale sebesi kako makedonski carevi, sepak dosega Bugarite na prestanale da istaknuvaat pretenzii kon Makedonija. Taa zemja tie postojano ja smetaat za svoja i se stremat da ja prisoedinat kon sega{noto Bugarsko carstvo. Kolku i da se potpiraat na istoriskite prava na ova vladeewe, tolku pove}e nemaat pravo bidej}i istoriskite dokazi govorat na nivna {teta"87. Druga rabota e taa, {to barem mene dosega ne mi bila poznata, deka (a)romanskite pretenzii kon Makedonija dokolku i postoele bi mo`ele olku ostro da bidat okarakterizirani od strana na stranski nabquduva~, pa taka Mje~nik na edno mesto veli: ,,Spored misleweto na sovremenicite, a osobeno na agitatorite na pan-romanizmot, potomcite na ovie kolonizatori se dene{nite Kucovlasi raseani vo vkupen broj ne pove}e od sto iljadi i toa po planinskite delovi na Makedonija. Ottamu i izvorot na romanskite pretenzii kon ovoj sloj lu|e i kon delovite na Makedonija, zazemeni od nea"88. Spored Mje~nik, a {to go smetame za prv poseriozen propust vo kni{kata, iako prethodno na nekolku mesta jasno ja oddeluva makedonskata nacija od gr~kata, edinstvena dr`ava {to ima istoriski prava kon Makedonija e Grcija i dodava: ,,[...] Nekako na ova ne zaboravaat nitu sovremenite Elini i vo toj duh agitiraat kako na makedonski teren taka i vo siot civiliziran svet [...]", iako podocna Mje~nik se distancira od ova, pa veli: ,,Sekako, ovie podatoci ne se dovolni: tie se

87 88

Tame, s. 65-66. Tame, s. 50.

121 edinstveno korisni za vodewe ednostrana polemika, ne{to {to pretstavuva prelevawe od prazno vo {uplivo"89. Strategijata kon Makedonija nare~ena od Mje~nik prelevawe ,,od prazno vo {uplivo" e poznat gr~ki specijalitet (i kontinuitet!), koj kako {to gledame sega ostavi golemi posledici po makedonskata nadvore{na politika, nejzinata me|unarodna pozicija i ,,slobodata" na dvi`ewe na makedonskite gra|ani po svetot so besmislenata referenca BJRM. Mje~nik e direkten svedok na Ilindenskoto vostanie, pa e mnogu interesen podatokot {to go zabele`avme kako povod za negovoto izbuvnuvawe. Imeno, toj na nekolku stranici detalno uka`uva na ekonomskiot moment i pritisok primenuvan od strana na osmanliskiot okupator kon makedonskoto hristijansko naselenie, pa zatoa tvrdi: ,,Dzisiejsze powstanie ma swój realny podklad nie tyle moe w stosunkach prawno-politycznych, ile w ekonomicznym stanie ludnoci pracujcej, doprowadzanej systematycznie do ostatniej ndzy."90. Pi{uvaj}i za odnosot na Turcite kon mesnoto naselenie Mje~nik tvrdi deka: ,,Od damnina vo ovoj nesre}en region ne se smenilo ni{to: kaurinot (vo originalot e predaden kako |aur, zab.m.) za seto vreme od strana na Tur~inot e tretiran vulgarno, za nego toj e vol za rabotewe, koj od rano utro do docna nave~er bi trebalo da raboti i da bide zadovolen so samoto toa {to mu e dozvoleno da di{e ~ist vozduh"91. Eden od efektite na takviot pritisok, spored avtorot, e i promenata na verata, od hristijanska vo islam:

89 90

Tame, s. 66. Tame, s. 8. 91 Tame, s. 88.

122

,,Oczywicie, e skutkiem tych cikich warunków, cz ludnoci chrzecijaskiej, dla zabezpieczenia si od przeladowa, nie majcych granic, porzucila swoj rodzinn wiar i przyjla mahometanizm [...] za na edno drugo mesto da istakne: ,,Za volja na vistinata, Albancite ne go zagubile svojot voinstven duh, isto taka i svojot div karakter, no poleka go prifa}aa muhamedanizmot, na toj na~in stanuvaj}i pogolemi braniteli na novata vera vo pogolem stepen duri i od samite Turci"92. Mje~nik pred to~no 100 godini uka`uva i na nam poznatite stavovi za preuranetoto krevawe na Ilindenskoto vostanie, za {to me|u drugite se proiznesle i takvite veli~ini kako {to se Goce Del~ev i Krste P. Misirkov, pa veli: ,,Vo momentov, Bugarite do{le do takvi ubeduvawa deka za niv edinstven spas mo`e da bide samo vooru`eno vostanie protiv Turcite. Za taa cel tie po~naa da sozdavaat makedonski komiteti so bugarski karakter, nao|aj}i poddr{ka vo 93 nacionalnoto carstvo" . Ekonomskiot moment e prisuten i vo edno drugo poglavje, kade {to avtorot poso~uva na u{te povisok stepen na steknuvawe dobivka, t.e. na pripadnici na drugi etni~ki grupi koi ova svoe ,,pravo" go koristele bezmilosno duri i kon samite Turci. Na str. 75 Mje~nik pi{uva: ,,Grcite i Evreite, vo ~ii{to race glavno po~ivaat trgovskite i bankarskite interesi, ~esto pati gi napla}aat dolgovite od raznite pa{i i begovi, vo forma na zemji{na sopstvenost. Odvreme-navreme se slu~uva nekoi od turskite velikodostojnici dobrovolno da se li{at od svojot zemji{en imot. [...] Grcite pak iznajdoa na~in na izdr{ka otkako }e

92 93

Tame, s. 102. Vidi kaj: A. Mje~nik, cit. delo, s. 113.

123 kupat zemji{te ili }e go dobijat (ka`ano so dene{en re~nik, zab.m.) vo kompenzacija. I re~isi vedna{ ja prenesuvaat sopstvenosta na manastirite, crkvite i u~ili{tata, koi potoa se oddr`uvaat na smetka na svoite op{tini"94. Vo prodol`enie, objasnuvaj}i ja podetalno ovaa ekonomska zavisnost na raznite i razli~nite op{testveni sloevi, avtorot zaklu~uva: ,,Sekako, toj {to se otka`al od sopstvenosta na svojot imot vr{i uloga na iznajmuva~, sreduvaj}i gi svoite smetki samo so administrativnata duhovna vlast"95 i potoa dodava deka ,,plodovite gi sobiraat trgovcite regrutirani glavno od strana na Evreite i na tie u{te polo{i od niv, Grcite"96. Spored nas, edno od najva`nite pra{awa {to gi razgleduva Mje~nik vo bro{urkata Macedonja i Macedoczycy e tokmu ona {to poslednive godini, duri poslednive denovi `estoko ja razbranuva ne samo doma{nata javnost. Toa e pra{aweto za sudbinata na makedonskata Crkva, institucija koja so vekovi nanazad opstojuvala i stradala zaedno so makedonskiot vernik, a so ~ija{to sudbina - koj pomalku, koj pove}e - site nie Makedonci na nekoj na~in sme opsednati. Mje~nik na ovoj problem mu posvetuva posebno poglavje i vo nego go istaknuva zna~eweto voop{to na pravoslavnata Crkva, sekako pri toa i na Ohridskata arhiepiskopija za za~uvuvaweto na nacionalnata posebnost na balkanskite narodi. Taka na edno mesto toj veli: ,,Ustrój Kociola wschodniego, jego tradycj uwicone prawa pozwalaj na tworzenie si narodowych zarzdów kocielnych, niezalenych zarówno jeden od drugiego, jak wszystkich razem od patrjarchy ekumenicznego. Postoi sepak eden fundamentalen ~len vo poredokot na isto~nata Crkva, a toa e deka samo nezavisnite dr`avi mo`at kaj sebe da organiziraat posebna crkovno-nacionalna uprava. Wic Rosja ma swoj odrbn organizacj kocieln, ma j Serbia, Rumunja i

94 95

Tame, s. 75-6. Tame, s. 76. 96 Tame, s. 79.

124 Grecja, jako jednostki pastwowe niezalene. Nad kociolami tych pastw ustaje przewaga administracyjna patrjarchów ekumenicznych."97. Objasnuvaj}i ja ulogata na pravoslavnata Crkva gi dava osnovnite razliki vo dogmite na Isto~nata i Zapadnata crkva, ona {to vsu{nost ne mo`at ili pak ne sakaat da go sfatat ~elnicite na sosednite pravoslavni crkvi na ~elo so samata Carigradska patrijar{ija, a {to pred to~no 100 godini ovoj polski publicist go ima zabele`ano: ,,Carigradskiot patrijarh e eden od pove}eto samostojni i nezavisni crkovni poglavari, t.n. primus inter pares//pierwszy wród równych//prv me|u ednakvite, glavno so ogled na religisko-istoriskite tradicii koi {to se vo tesna vrska so ova98. [...} i {to e u{te pova`no, t.e. toa deka ,,vo pogled na sferata na svoeto vladeewe carigradskiot patrijarh ne mo`e da se sporeduva so rimskiot papa, komu fakti~ki direktno mu se podredeni site katoli~ki biskupi"99, a {to }e re~e deka na Isto~nata crkva ne ñ e poznata doktrinata na nepogre{livost na rimskiot papa. Vo ponatamo{niot del od tekstot, Mje~nik uka`uva na razli~nite kulturni vlijanija na bugarskata Egzarhija vo odnos na gr~kite, a koi vsu{nost - kako {to znaeme - se sveduvaat na isto i se od poguben karakter po statusot i slobodniot `ivot na Makedonskata crkva. [to se odnesuva do jazikot, tuka Mje~nik poka`uva evidentna slabost, pa zatoa sosema malku vnimanie im posvetuva na jazi~kite problemi. Nema jasna koncepcija vo odnos na jazikot na naselenieto vo Makedonija a {to i ne bi trebalo da za~uduva so ogled na toa {to po orientacija toj e kni`evnik i publicist. Me|utoa, u{te na po~etokot dava do znaewe deka postoi ogromna razlika me|u starogr~kiot i staromakedonskiot jazik pi{uvaj}i: ,,Jzyk zatem pierwotny macedoski byl narzeczem ogólnego jzyka helleskiego ­ rónil si za od dialektu attyckiego w tym stopniu, w jakim jzyk naszych Mazurów lub Krakowian róni si od literackiego jzyka polskiego"100 i istaknuva deka procesot na

97 98

Tame, s. 95. Tame, s. 95. 99 Tame, s. 94. 100 Cyt. za A. Miecznik, op. cit., s. 16.

125 evolucija na makedonskiot jazik zapo~nal so doa|aweto na slovenskite plemiwa na makedonska zemja, {to dovelo do nastanuvawe na nekolku posebni jazici. Ona {to od aspekt na avtonomija na makedonskata dr`ava e interesno da se spomene e toa {to Mje~nik tvrdi deka na realizacijata na reformskite programi za taa cel, najmnogu popre~ila toga{nata me|unarodna situacija: ,,Dokolku ne be{e vojnata koja Rusija mora da ja vodi na Dale~niot istok protiv Japonija, verojatno bi do{lo do kompromisno re{enie, no pri sega{nata zapletkana politi~ka konstelacija ne e jasno kako bi mo`elo toa da se re{i"101, [...] za vo prodol`enie nedvosmisleno da uka`e na toa deka: ,,Autonomja dla Macedonji, przy przeprowadzeniu moliwie najcilejszego rozgraniczenia etnograficznego, bylaby rzecz najsluszniejsz w tym wypadku, gdyby ta prowincja miala stanowi nadal jedn z krain monarchji tureckiej. Natomiast wszelka inna ewentualno nie obylaby si bez rozlewu krwi."102. Na ovoj na~in avtorot pove}e ili pomalku svesno se nadovrzuva kon ustavot na Makedonskata Liga od 1880 godina, koja pretpostavuvala osnovawe avtonomna dr`ava na Makedoncite so svoja avtokefalna Ohridska arhiepiskopija, vo koja bi bile garantirani site vidovi verski slobodi na religiite zastapeni vo Makedonija103. Interesno e {to i eden drug Poljak, sovremeniot literaturen kriti~ar i nam dobro poznat kolega i prijatel Leh Mjodinski se proiznesuva za zagrozenosta na Makedonija od sosedite u{te vo 1999 godina i povtoruva: ,,Razli~nite realni sostojbi, originalnata optika na getoto isto taka ne odbegnuva vo ovoj slu~aj od statusot na kulturna avtonomija kaj Albancite, Korzikancite, Baskite ili Lu`i~anite, no sepak relativno docniot civilizaciski napredok vo koreTame, s. 115. Tame, s. 115 ­ 116. 103 Stanuva zbor za ~lenovite od 57 do 62 na ovoj ustav, koj pri svojata podgotovka se potpiral vrz ustavot na Kralstvoto Belgija od 1831 r. i na [vajcarskata Konfederacja od 1874 god. Po{iroko kaj: Z. Stamatoski, Kwestie kultury w Konstytucji Ligi Macedoskiej z 1880 r. oraz 120 lat póniej, [vo:] Kulturowe konteksty integracji Europejskiej, konferencija odr`ana na 16-17.10.2003 g., Collegium Europaeum Gnesnense UAM 2003, s. 144-153.

102 101

126 lacija so staroslovenskiot mit na etni~koto pograni~je nad Vardar prezentira eden fenomen, na evropsko nivo - unikaten. Vo makedonskata nauka motivot na defanzivna kultura (podvle~enovo e moe, Z. S.) ~estopati bil i e razbiran tokmu vo kontekstot na jazi~nata realnost: teritorijata na negovata upotreba se stesnuva a proizleguva od administrativnite zabrani vo Grcija, otsustvoto na negova legitimizacija vo Bugarija, ograni~enata doma{na primena vo Albanija i napreduva~kata albanizacija od zapad na samata nezavisna Makedonija"104. Namesto zaklu~ok, sakame u{te edna{ da obrneme vnimanie na sî ona {to se slu~uvalo vo Makedonija 40 godini po nastanuvaweto na ovaa publikacija, pa i do dene{en den. I pokraj oddelnite propusti i nedore~enosti vo kni{kata Macedonja i Macedo czycy na A. Mje~nik, vrzani glavno za problemot okolu identitetot na Makedoncite, nema potreba da se povtoruva deka pogolem del od sporedenite fakti od pred to~no eden vek pottiknuvaat na vnimatelno razmisluvawe, na primer po~nuvaj}i od podatocite za preuranetosta na Ilindenskoto vostanie, ili pak postojanata zagrozenost od strana na sosednite dr`avi, ili pak mo`ebi da re~eme za ekonomskiot moment, ili pak na ona {to se odnesuva na priznavaweto istorisko pravo na sopstvena Crkva, sloboda na veroispoved ili dr`avna avtonomija; dali pak da se obrne vnimanie na ekonomskiot moment preku koj makedonskiot ~ovek sistematski se doveduva(l) vo sostojba da razmisluva za u{te edna od nizata `ivotni pote{kotii i na toj na~in u{te pove}e da mu se ote`ne negoviot bit?

Miodyski L., Powroty znacze. Aktualizacje tradycji kulturowych w literaturze macedoskiej po 1945 roku. Wydawnictwo Uniwersytetu lskiego. Katowice 1999, str. 44. Poso~uvame na trudovite na Mjodiwski vo koi toj detalno go obrabotuva makedonskiot kulturen model, i kako del od po{irokiot evropski areal, i kako unikaten model na vnatre{en plan, me|u drugoto vo: Miodyski L., Identyfikacja kulturalno-jzykowa Macedoczyków a kod spoleczny rodowiska wielonarodowego, w: Jzyk a tosamo narodowa Slowian. Uniwersytet Jagielloski. Kraków 1999, str. 195208.

104

127 I koga se raboti za ovaa godi{nina, na samiot kraj da si postavime pra{awe - dali istorijata tokmu na nas Makedoncite sudbinski mora da ni potvrduva deka ,,taa sekoga{ se povtoruva"? Smetam deka za da se dojde do vistinskiot odgovor, so seta po~it kon Antoni Mje~nik i negovite viduvawa, verojatno ne bi trebalo da ~ekame nekoi drugi vremiwa, pa nekoj drug patopisec za 100 godini povtorno da ni uka`e na toa. A poukite, se znae, bi trebalo sami da si gi izvle~eme!

128

129

Liljana TODOROVA MAKEDONSKITE RELACII SO AVTENTI^NITE VREDNOSTI NA KNI@EVNIOT SVET NA FRANKOFONSKA AFRIKA Frankofonijata pretstavuva grupacija na zemji so razli~ni kulturni identiteti {to se povrzani preku nivniot zaedni~ki jazi~en izraz - francuskiot jazik Kako celina, tie zemji ve}e imaat steknato izvesen istoriski ôd. Nivniot razvoen pat oficijalno zapo~nuva od osnova~kata konferencija vo 1970 godina vo Niame, vo afrikanskata dr`ava Niger i, poto~no, od prviot samit na zemjite - ~lenki {to e odr`an vo Pariz vo 1986 godina. Kako me|unaroden forum, frankofonijata e eden od civilizaciskite predizvici na ~ovekovoto dejstvuvawe kon oformuvawe na edna sovremena me|unarodna etika vo tehnologijata na komunikacijata me|u oddelnite geokulturni identiteti. Vo ovie vkupno 55 frankofonski zemji od site kontinenti na svetot {to pretstavuvaat 9% od populacijata na zemjiniot globus (ne smetaj}i go tuka francuskiot heksagon), se sozdava edna, spored kanadskiot kriti~ar @erar Tuga, francuska pluralisti~ka literatura105, ili mno{tvo frankofonski nacionalni / avtonomni literaturi. Prifa}aweto na francuskiot jazik kako zaedni~ki jazi~en izraz vo toj makrouniverzum od razli~ni / poedine~ni etnikumi usledilo od istoriski pri~ini, poradi kolonijalniot period {to go nametnal toj jazik, no i poradi sè u{te neoformenite nacionalni jazici kako normirani i literaturni. Jazikot vo kni`evnosta e, bez somnenie, kako {to Rene Velek naglasuva vo svojata ,,Teorija na literaturata", gra|a kako {to e kamenot...no, bidej}i e tvorba na ~ovekot, vo nego e nabiTougas, Gérard, Les écrivains d'expression française et la France, Ed. Danöel,Paris,1973 : 9.

105

130 eno seto kulturno nasledstvo na edna jazi~na grupa106. Vo taa smisla, frankofonskite pisateli, vo slu~ajov ovde - afrikanskite, prifa}aj}i go kako nu`nost francuskiot jazik koj, me|utoa ima druga struktura i kni`evna tradicija, sekako, se sudiraat so brojni problemi, kulturni, lingvisti~ki, a i op{testveno-ekonomski {to proizleguvaat i od upotrebata na stranskiot jazik. Tie, zatoa, go prisposobuvaat svojot kni`even izraz, vsu{nost sledat eden fenomen za{to sekoja zemja ima svoja realnost, sopstveno kulturno nasledstvo, a toa neminovno bara i nivnata literatura da ima svoja boja {to }e se prepoznava, }e se po~uvstvuva i niz nivniot francuski jazik. Poinaku ka`ano, izrazot }e treba da ja opfa}a celata taa nivna sopstvena civilizacija. Teorijata na Lisjen Goldman sli~nite vakvi fenomeni gi imenuva kako istra`uvawe na avtenti~ni vrednosti vo eden neavtenti~en svet107. Afrikanskite pisateli kako i kni`evnite prou~uva~i i samite go ~uvstvuvaat toa i gi otvoraat vakvite pra{awa so {to, poto~no, ja dopiraat temata za akulturacija. Taka, renomiraniot avtor od Bregot na Slonovata Koska, Amadu Kuruma, ova go smeta za afrikanski fenomen za{to, pi{uvaj}i gi svoite dela, toj vsu{nost misli na rodniot jazik malenke, a preveduvaj}i go na francuski, svesno go kr{i - kako samiot veli - toj klasi~en jazik proizlezen od latinskiot genij {to ne mnogu lesno se kalemi na afrikanskata du{a. Istaknatiot, pak, romansier od Gvineja, Tjerno Monenembo, ova izrazuvawe na francuski go smeta kako eden vid dvojna kultura vo koja doa|a do izraz negoviot usten na~in na izrazuvawe so drugi formi na metafori i drug zboroven materijal, a za eminentniot Leopold Sedar Sengor ova kulturno vkrstuvawe, ili melezewe (metissage culturel), ovaa afrikanizacija na francuskiot jazik e spontano te`neewe kon reljefnost i ubedlivost na ka`anoto, kon nao|awe na eden integralen jazik (langage intégral) za izraz na sopstvena kultura so avtohtoni vrednosti.

106 107

Rene Velek i Ostin Voren, Teorija knjizevnosti, Nolit, Beograd Lucien, Goldmann, Pour une sociologie du roman, Gallimard, Paris, 1964 : 30.

131 Vakvite paralelni procesi na zastapenost na izvorna vitalnost i na modaliteti na Drugosta, ne se karakteristi~ni samo za frankofonskite zemji ju`no od Sahara, taka nare~eni Zemji od Crna Afrika. I vo severnoto podra~je na kanskiot kontinent, Magrebot, vo koe ponaglaseno se ~uvstvuva civilizaciskoto nasledstvo na arapsko-muslimanskiot pridones, se pi{uva edna literatura so frankofonski jazi~en izraz (pokraj onaa na arapski jazik ili na jazikot berbera) vo koja se ~uvstvuvaat posledicite od istoriskiot kontakt so Francija i dijalogot so kulturite od drugata strana na Mediteranot. Ottuka i pri na{eto prosleduvawe ovde na relaciite na Makedonija so ovoj kni`even svet, neophodno e da ja imame predvid ovaa ,,dvojnost" na avtenti~niot razvoj na afrikanskite kni`evnosti: od edna strana usnata tradicija kako koren na nivnoto afrikanstvo i, od druga strana vlogot na nivniot kontakt so drugite / evropskite kni`evni tradicii. Vo toj kontekst i na{iot pristap }e pretstavuva vsu{nost otvorawe na kni`evna komunikacija me|u dve kulturolo{ki i istoriski razli~ni sredini so svoi kni`evni procesi. Samosvojnosta na afrikanskite frankofonski literaturi se povrzuva so raznovidnoto i bogato kulturno nasledstvo {to, vo najgolem del, se oformuva vo ramkite na edna mitska percepcija na svetot, specifi~nite formi na op{testveno ureduvawe i istoriskiot razvoj vo ovoj del od Afrika vo koj silen pe~at ostava kolonijalnoto vreme. Na sli~en na~in i identitetot na makedonskata kni`evnost mo`e da se postavi kako pra{awe na nejziniot avtenti~en kni`even razvoj koj, isto taka, neminovno nosi beleg od Otomanskoto petvekovno vladeewe, osobeno ako se ima predvid narodnoto tvore{tvo. Pri povlekuvaweto na nekolku komparativni linii vo svojstvo na rezultanti od nivniot me|useben kontakt vsu{nost i najdobro }e go prepoznaeme nivniot soodnos, dopirni to~ki, konstanti, sovpa|awa, paralelni ili razli~ni kni`evni procesi, kako i mo`ni me|usebni inspiracii i pottici za prevodi, prepevi i sl.

132 Vo vakvite zbli`uvawa {to zapo~nuvaat nekade po pedesettite godini na dvaesettiot vek, najgolema nosivost so svojot umetni~ki izrazen dostrel ima sekako kni`evnata paralela [opov - Sengor. Taa mo`e da se povle~e osobeno me|u poetski kreativniot afrikanski period na Aco [opov (zbirkata Pesna za Crnata `ena) i naglaseniot interes za makedonskoto poetsko iskustvo vo tvore~kiot pat na Leopol Sedar Sengor od vremeto na negovata potraga po magijata na zborot (verbalnata magija) vo estetikata na makedonskoto narodno tvore{tvo i po sleanosta na taa magija so univerzalnoto. Ovoj interes na Sengor osobeno e intenziven pri negoviot prestoj vo Makedonija vo 1975 godina koga be{e oven~an so ,,Zlatniot venec" na Stru{kite ve~eri na poezijata. Me|u makedonskoto kni`evno podnebje i negroafrikanskata kultura toga{ be{e vospostaveno najbogato protkajuvawe: od edna strana me|u elementite od sistemot na simbolisti~kite vrednosti {to osobeno se vtemeluvaat vo afrikanskiot topos i semanti~kata, istoriskata ili magiskata mo} na maskite, feti{ite, totemite, boite, tam-tamot, korata, balafonot itn. i, od druga strana, elementite od ,,estetikata na makedonskata narodna poezija" koja Sengor ja be{e tolku dobro zapoznal i prou~il preku razgovorite so [opov, nejzinite prepevi na francuski jazik prvenstveno od E`en Gilvik i analizite od @an Ruslo {to mo`e{e da ja razgleduva i sporedbeno so drugi poezii, kako na pr. so senegalskata i sl. Vremenski poglednato pak ovie kontakti na makedonskata kulturna sredina so afrikanskata umetnost datiraat od gostuvaweto na teatarskata trupa ,,Afrikanski balet" na profesorot Keita Fodeba od Gvineja vo 1954 godina vo Skopje, vo ramkite na nejzinata turneja niz Evropa vklu~uvaj}i ja i porane{nata jugoslovenska federacija. Toa be{e moment na vistinsko otkrovenie (Tome Arskovski," Razgledi" br. 22/1954, str. 10) vo odnos na bitot na afrikanskiot narod, negovite legendi i predanija, ritamot na tam-tamot na perkuzicionistite i muzikata na avtohtonite instrumenti, balafon, kora i dr. Potoa, pottiknatiot interes postepeno doveduva i do prviot makedonski prevod od umetni~kata literatura, so romanot na

133 Kamara Laj Crnoto dete vo 1962 god. (vo prevod na Sveto Serafimov). Kamara Laj kako istra`uva~ na izvorite na legendarnata istorija na afrikanskite narodi, mnogu uspe{no gi dolovuva vo romanot site vol{epstva na tradicionalna Afrika, no i probivot na modernite vremiwa {to nosat potreba, osobeno, za narodno prosvetuvawe i obrazovanie. So vklu~uvaweto pak na poetite od frankofonskite zemji od Afrika vo programite na me|unarodniot festival ,,Stru{ki ve~eri na poezijata", pretstaveni se na makedonski jazik brojni u~esnici kako najzna~ajni pretstavnici na poezijata od pove}e regioni: Angola (Antonio Kartozo, @oan Abel), Mali (Gausu Dijavara), Kongo (me|u drugite i ^ikaja U'Tmsi), Gana ( Atugvej Okaj), Gvineja (Ro`e Goto Zomu, Mamadu Tian Pun~u Dijalo, Sike Kamara, Abdulaj Fanie Ture), Senegal (Usman Samben, Amadu Lamin Sal, Lamin Diakate, pokraj Sengor) i dr. Od svoja pak strana ugledniot univerzitetski profesor i renomiran poet M. T. Pun~u Dijalo, preku svoite posebni predavawa }e ja pretstavi vo pove}e zemji od Zapadna Afrika, makedonskata poezija kako ,,Poezija na pluralisti~ki anga`man", uspevaj}i da ja dolovi du{ata i na na{ata narodna pesna i na na{ata sovremena poetska umetnost (me|u drugite, Mateja Mateski, Radovan Pavlovski). I kni`evnoto tvore{tvo na zemjite od Magrebot, glavno po ovoj pat (Stru{kite ve~eri) }e gi motivira na{ite preveduva~i da bide pretstaven na mekedonski jazik i del od ovaa, op{to zemeno, magrepska literatura. Me|u drugoto, }e ja dobieme Sovremenata poezija na Al`ir (vo prevod na Luan Starova), kako i na mnogumina u~esnici na Stru{kite ve~eri od Tunis (Abu Al Kasim A{ [abi), od Egipet (Nagib Surur), od Sirija (Ali Ahmed Said Esbe -Adonis, kako dobitnik na ,,Zlatniot venec" na Ve~erite i dr. Koga pak stanuva zbor za proznite dela od ovoj afri~ki region, tie, iako poretko, sepak se pojavuvaat i na makedonski jazik. Po romanot Crnoto dete od Kamara Laj. {to ve}e go spomenavme, osobeno vnimanie pobudi romanesknoto delo na ugledniot marokanski pisatel

134 Tahar Ben @alun koj za svojot roman Svetata no} vo 1987 godina ja dobi ,,Nagradata Gonkur". Romanot be{e preveden vo 1990 godina (od Anka \ur~inova) i makedonskiot ~itatel vo nego najde prikaz na `ivotot vo marokanskata sredina vo koja se prepletuvaat korenite na minatite tradicii i na novoto vreme. Preku soo~uvaweto na devojkata Zahra so site pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na nejzinoto pravo da go ,,`ivee" svojot `enski identitet vo edna sredina optovarena so protivre~nosti, avtorot gi poso~uva i problemite na novite generacii {to se prekr{uvaat niz brojni verski predrasudi i kompleksi. Bez pretenzii da odime ovde vo podetalno retrospektirawe na vakvoto interkulturno komunicirawe, }e odbele`ime u{te deka ovie relacii sledat eden dijalogi~en princip i imaat svoi evolutivni pateki so intenzivni i pomalku intenzivni komunikaciski procesi. Ponekoga{ se vklu~uvaat i drugi formi za sredbi so osobeno su{tinskite osobenosti na afrikanskite avtohtoni vrednosti {to go izrazuvaat dlabokoto vkorenuvawe na ovie narodi vo sopstveniot identitet. Osobeno podatlivi za takva afirmacija se poka`aa xez-festivalite kako {to e Skopskiot, na koj na pr. gvinejskiot tradicionalist Mori Kante, nadaren so osoben refleks i umetni~ki usovr{en vo dijasporata (Pariz), ja dolovi na makedonskata javnost bogatata duhovna /muzi~ka tradicija na Afrika, pridru`uvan od svojata kora i od virtuoznite perkuzicionisti. Na sli~en na~in i Senegalskite raperi ,,Dara Xej" (proglaseni, vo 2004 godina za najdobra afrikanska grupa), pri svoeto gostuvawe na Skopskiot xez-festival vo maj 2004 g., preku bogat kolorit i izobilna egzotika, gi prezentiraa tradicionalnite afrikanski ritmi i melodii, donesuvaj}i pritoa i edno sve`o i novo vladeewe so scenata {to soodvetstvuva na sovremeniot, dene{en, koncept za prezentirawe na ovie vrednosti. Ovoj prilog, motiviran od faktot na na{iot re~isi dvodeceniski interes i anga`irawe vo prou~uvaweto na kni`evnata frankofonija, mo`e da se sfati kako inicijalen pottik i, sekako, }e treba da se dopolnuva i so poprodlabo~eni analizi vo sporedbenata problematika

135 (kako na pr. specifi~no estetskite ili nacionalnite i kulturnite iskustva na ovie dve literaturi, makedonskata i frankofonskite afrikanski literaturi). Da odbele`ime ovde deka, vo na{iot slu~aj, vo pribli`uvaweto na ovie dve kulturi, frankofonijata si pobara eden priroden pat za me|usebno povrzuvawe, za {to e mo`no pobogato zapoznavawe i pouspe{no sogleduvawe na svojata specifi~nost i svojot kulturen identitet. I seto ova, vo duhot na osnovnata koncepcija na Frankofonijata: da se bide faktor za neguvawe na pluralizam i razli~nost, nasproti sekakva tendencija za uniformnost, alienacija, prisvojuvawe.

136

137

,, " ,," ,, " ( ) . , , , , , , è , , ,, ()" ,," (. ) ,," (. ), ,," . . ! ,, " . . (1972), ,," . 1960 . ( , , ,, "). , . . . : ( ?) , , ,, " . , ,

138 . . . (1969). ,," (1938) ,," (1939) ,, " (. ), (,, " 1945 ., ,, " 1948 ., ,, " 1951 ., ,, " 1959 .). , ( ?), , . . 15- , "" , , "" 2 . ,, ", ,,", ,,", ,, " , (,,", ,," .) , , , , è , : , , , . , , , , , , , . ,, " ,," . , , , , , , ( ) . . ,

139 , , è, . () , . . : , ( ) , (, , !), , , ... , , , ,, " ! ,," : ( ). . , , , ( !) . , , . , stanbeni . 12 , , , (, ). 8 . . : . . , , . , , , . ; . ,

140 , ,,". , : , : è. () , ! ( ) : ; è ( ) ,," , , , ! , , , , , !... . ,," ( ). : . : ( ) ; . ,, ", ... , . . , "" , , , . , , , ; , , , , , . ,

141 . , , ... ,,". è ... ,,è " , , , ... ,, " , ! . , ( . . ). , . , - (): . , . , : ( ) , , $ . , () , , , , . , è , $ !... : , , ( , ), , , . , , , $ . -, . $ , , , . ?... . , : , , ,

142 ; , , . , : , , , ­ ,, !" , , . ,, " 7 ; ,," ­ 4 . , , : , , , è . , , ,,", , ; , è, , ... . ,, " : . ,," , . , , . , , , . ,, " . , . . , . , è . , , , , , , .

143

/ , , , ,," ( , , ) . , , è . , (, , !), - . , ­ , prehranuvame () , () () . , stvena , /,," odnos è - ,,Diario minimo". , , odnos . ­ , ! ­ è , ( : !) , , . , , , ( !), () , , ,

144 ­ / - . (American Beauty) - ­ : ; (American Beuty), ( : , , ,, 9/11"); ,,--" ­ , ,," - . , , , , image/ () mirage ­ , , , , ... , . , , ,, ". , , . : , , American Beauty ( , , , , ­ ,,"), , (---), , / , e . , ­ / ­ - ( ,, "), . , ,

145 CNN, ( , : butlers) -. * -/- . , , . , ,," goda , , . tretirani opseg : (1900-1975), (902-1995), (1921), (1952), (1969) (1969). , - ,, " (1938/39), ,," (1953), ,, " (1957), ,, " (1985), ,, " (1994) ,," (1999). : (,,...", ,,") ; ,," (,,", ,, ") / , (,, ", ,,") / . , , , / , te, . , 19- , , 20-, ­ , , , . ,

146 . ­ ,, " , , ! ­ ; , ,," , / ( , , , ,," ­ ), , . (, , ), ­ ­ : , , ­ , . () , ( , , , / !), . ­ , , , ,,", ,,". 17 ( !) . , (,," , , ,, "!), ,," , , ,,", ,,", ,,--" ­ , , , , : . : ! ,, " ­ ­ , . , j , ,," (,, , ") bukvalno ,,": ( : ,, -

147 , "; , 2002:63), ,," . , , , , , ... , , , ... . ­ . , , , . ,," ,," , ,, " / 1985. - - ,,", ,,", ( ), ­ bukvalno: kako , , - ­ ,, " (: !) ,," (,,") . ,, ". , , , , . () ,," ,,", , ,,", ­ ­ ,," (1999). , , ,," ,," ,, " (American Beauty) $ : , . // ,, "), ,, " (, ). ,, " ,, " , znakovniot 9 ( !),

148 ,, ". (), () , /sposob ,,"- ( ), ,," / (-, , , , ), ­ ­ . ,,"/"Trainsppoting" : ,,. , . , . . . , . , . , . (...) . . . . ". (, 2002:101) : ! , , ( ), , . / ,, " ­ ! ­ . , . , / ,,", : ,, ". ­ ,," , ( , , !) ­ nata . , , : e (,," 1925, ,," 1926 ,," 1927 !), / ­ , 1912. , , , ,,". , è : odnos .

149

: , (2002) , : ,,", : , (1988) , : ,, ", : Kafka, Franz (1980) Amerika (prev.), Zagreb:Zora , (1976) , : ,, " (), : , (2003) , : ,, ", : ,," , (1987) , : ,, ", : , (2002) , : ,,, 1", :

150

151

Nada PETKOVSKA SEMEJSTVOTO VO BALKANSKITE DRAMSKI LITERATURI Semejniot `ivot, odnosite vo ramkite na edno semejstvo e edna od prastarite temi vo dramskata literatura, i vo tragedijata i vo komedijata. Tragi~noto, kako fundamentalna kategorija na teatarskata/dramskata estetika, opfa}a pove}e razli~ni zna~ewa, no vo anti~kata tragedija, spored Aristotel, najvisok stepen na tragi~nost se postignuva koga ,,stradawata se vr{at me|u svoi lu|e, kako na pr. koga brat ubiva brata, ili sin tatka si, ili majka sina si ili sin majka si ja ubiva ili se gotvi da ja ubie ili da stori nekoe drugo sli~no (zlo delo)..." (Aristotel:1990,55). Anti~kata tragedija, vsu{nost, naslonuvaj}i se na poznatite mitovi, glavno obrabotuva problemi od semejnite tragedii ( na Ajdip, Agamemnon, Tezej), a sudirite se so dolgoro~ni posledici na pove}e generacii od edno semejstvo. Za razlika od minatoto, vo dvaesettiot vek, se javuva edna moderna forma na tragedijata, vo koja transcendentnosta e, pred sè, socijalna, odnosno psiholo{ka. Namesto likot da se pot~inuva na nekakvi bo`ji naredbi, toj sega se bori protiv silite na op{testvoto na koe pripa|a ili so svoite vnatre{ni traumi predizvikani od anomaliite na semejniot `ivot. Tragi~noto po~nuva da prima edna ~ove~ka ili socijalna forma, pri {to, pred sè, se manifestira kako bloka`a od strana na op{testvoto i otsustvo na perspektiva. Vo ramkite na socijalniot kompleks na blokatori, vo dvaesettiot vek sè podominanten stanuva politi~kiot element, politikata kako klu~en (nadvore{en, fatalen) faktor koj dobiva mo} da odlu~uva za `ivotot na ~ovekot.

152 Poslednata instanca na tragi~noto, {to se pojavuva vo sredinata na dvaesettiot vek, e domenot na apsurdot. No vo site navedeni vidovi na manifestacii na tragi~noto, naj~esto, toa se prekr{uva niz semejnoto jadro, opravduvaj}i ja i do denes aktuelnosta na Aristotelovata konstatacija. Vo makedonskata dramska produkcija, vo periodot na procutot na tn bitovo-socijalna drama, patrijarhalnoto semejstvo e mo{ne zna~ajna ramka vo koja se odviva dramskoto dejstvo. Taa dobiva tragi~ni dimenzii vo Parite se otepuva~ka, kade stanuva zbor za ispolnuvawe na Aristotelovata definicija za tragi~noto vo ramkite na semejstvoto. Ne pomalku tragi~na vo ovaa smisla e i Pe~albari od A. Panov, kade tragikata se realizira preku aktot na zaminuvaweto na pe~alba, {to go uni{tuva pe~albarot, i ^est od V Iqoski, ne{to podocna. Kaj slednata generacija ­ za mo{ne karakteristi~en semeen sudir so tragi~ni dimenzii, stanuva zbor kaj K. ^a{ule - vo Vejka na vetrot. Pove}eto dramski avtori od ovaa generacija (T. Arsovski, B. Pendovski, M. Nedelkovski), - vo sredi{teto na svojot interes glavno go postavuvaat odnosot na edinkata i op{testvoto, pri {to, sepak, prika`uvaat i sliki od semejniot `ivot (semejstvoto na Dra{ko Karovski vo Paradoksot na Diogen, vo Stottiot ~ekor od T. Arsovski, vo Potop, i osobeno vo Naslednici na B. Pendovski, vo Pe{tera od M. Nedelkovski, Pluto od I. To~ko). No vo najgolemiot broj dramski dela nastanati vo sedumdesettite, pa i vo osumdesettite godini, ne se raboti za intimen semeen konflikt, za ~isto psiholo{ko razijduvawe na razli~ni karakteri, za netrpelivosti i sudiri od li~en karakter, tuku pove}e za sudir na razli~ni ideolo{ki pogledi, na razli~ni politi~ki opcii, koi se reflektiraat i na kohezijata na semejniot `ivot. Vo ovoj slu~aj, na{iot interes e, pred sè, naso~en na ponovata dramska produkcija vo po{irokiot region na Balkanot, kade poslednite decenii na dvaesettiot vrek se mo{ne indikativni za eden specifi~en tretman na semejstvoto, koe, izlo`eno na nepovolnite op{testvenopoliti~ki okolnosti, poka`uva sè poizraziti tendencii

153 na raspa|awe, odnosno povtorno stanuva jadro na intenzivni tragi~ni sudiri. Kaj generacijata makedonski dramski avtori {to tvori vo ovoj period ­ semejstvoto kako predmet na interes e mo{ne zna~ajno vo dramite na Goran Stefanovski, Jordan Plevne{, kako i vo deloto na Sa{ko Nasev. Raspa|aweto na semejnoto jadro kako glavna tema e najmarkantno prisutno vo dramite Divo meso, Let vo mesto i Hi-Fi, od Goran Stefanovski. Dramata Divo meso (1979) e drama za polo`bata na Makedonija vo predve~erieto na Vtorata svetska vojna, kade ovoj presvrten period vo nejzinata istorija e pretstaven preku tragedijata na edno tipi~no makedonsko semejstvo. Stanuva zbor za tekst napi{an spored principite na moderniot realizam, so nazna~ena sredina i vreme, so razvieni likovi. Vo sredi{teto na dramata e likot na tatkoto Dimitrija, koj so site sili se trudi da go so~uva semejstvoto i starite patrijarhalni vrednosti, (prika`ano preku proslavata na semejnata slava). Majkata Marija e lik so labilna psiha, izma~uvana od viziite za divoto meso (simbol na zloto {to doa|a odnadvor), {to se nafa}a na grloto i koe po sekoja cena treba da se isfrli. Trojcata nivni sinovi pretstavuvaat tri mo`ni reakcii na traumati~nata polo`ba vo koja se nao|a semejstvoto (kako del na op{testvoto): pijanstvoto (Simon), potcenuva~kata slu`ba vo germanskata firma (Stevo) i revolucionerniot otpor (Andreja). Let vo mesto (1981) tematski navleguva u{te podlaboko vo makedonskata istorija ­ vo 1878 god. Tuka, isto taka, se tematizira raspa|aweto na edno makedonsko semejstvo ~ija sudbina e neraskinlivo povrzana so sudbinata na manastirot vo koj `iveat i okolu koj se pletat mre`ite na trite propagandi - gr~kata, srpskata i bugarskata. Ovoj izvonredno bogat tekst zafa}a mnogu aspekti od sudbinata na Makedonija i Makedonecot od krajot na devetnaesettiot vek, {iroka panorama na egzistencijalni problemi, polarizirani na dvajcata bra}a - Efto i Mihailo. Osnovna karakteristika na odnesuvawe na Efto, na negovata egzistencija, e stravot od okolnostite vo koi e postaven (turskata vlast), {to go pravi nesposoben za sekakva akcija, i go degradira do ubiec na sopstveniot brat.

154 Mihajlo, realiziran pove}e kako simboli~no-alegori~na figura, otkolku kako realen lik e negova sprotivnost. Toj e sonuva~, {to od majka si ja nasledil mo}ta na vizijata. Dodeka kaj Sultana taa vizija sekoga{ e mra~na, kaj Mihajlo, oblagorodena so ~uvstvoto za umetnosta, vizijata na idninata e pretstavena kako mo`nost na simboli~niot let, odlepuvawe od ni{to`nosta vo koja go postavile istoriskite okolnosti. Preku likot na la`niot hiromant Angele, ovaa ideja za ve~niot kopne` po letot e iska`ana so oksimoronskata opredelba - let vo mesto. Ve~niot kopne` po letot, {to za Makedonecot sekoga{ zavr{uva kako let vo mesto se potvrduva so tragi~niot kraj i na dvata lika - Angele gine od kur{umot na kajmakamot, a Mihajlo od no`ot na sopstveniot brat. Mno`estvoto idei i problemi i vo ovaa drama na Stefanovski, glavno se prekr{uvaat vo fokusot na semejstvoto ~ij normalen `ivot e onevozmo`en od nadvore{nite (politi~ki) pre~ki. Stanuva zbor za tipi~na tragi~na struktura koja se realizira preku sudirot na dvajcata (neednakvi bra}a), preku ubistvo vo ramkite na semejstvoto. Ako vo Divo meso sinovite ideolo{ki se raziduvaa, na krajot tie sepak ja poka`aa svojata splotenost, dodeka vo Let vo mesto, razli~nite sfa}awa doveduvaat do semejna (i nacionalna) tragedija. Semejstvoto e prika`ano vo mo{ne specifi~na forma i vo piesata ­parabola na G.Stefanovski, Hi - Fi. (1982) Toa e drama, kako {to uka`uva i naslovot, za visokite `ivotni vrednosti, no i za razli~nite tolkuvawa na nivnoto zna~ewe od trite generacii vo edno semejstvo. Za najstarata (dedoto), koja ne mo`e da se oslobodi od pre`iveanite iskustva vo vrska so Informbiroto, tie se povrzani so stroga disciplina i pokornost, za srednata (majkata), vo prv plan e postavena va`nosta na materijalniot uspeh vo `ivotot i li~nata sloboda, dodeka tretata generacija (vnukot, odnosno sinot Matej), ne uspeva ni da dojde do sopstveni re{enija, do sopstveni vrednosti, zatoa {to u{te na samiot start na `ivotot e uni{tena od gledi{tata na dvete prethodni generacii, i ­ sekako simboli~no - zavr{uva kako degeneriran transvestit. J.Plevne{, zaedno so G.Stefanovski go obele`uva periodot na dramskoto tvore{tvo od osumdesettite i

155 devedesettite godini na minatiot vek. Negovoto delo prika`uva mo{ne originalni, globalni vizii, preku koi sekoga{ korenite na sè {to se slu~uva vo Makedonija, gi bara vo evropskite centri na mo}ta. No i pri vakvata evropocentristi~ka orientacija, vo negovite drami, pove}e ili pomalku naglaseno, sepak e prisutno i pra{aweto na (raspadnatoto) semejstvo, vrz koe se manifestira odot na svetskata istorija. Vo prvata drama Erigon (1982), semejnata tragedija e zastapena vo viziite na Isidor Solunski vo bolnicata za bezdomnici vo Pariz, pri {to centralno mesto zazema se}avaweto za rasturenoto semejstvo i raskopanoto doma{no ogni{te vo rodnoto selo. Ovoj splet na se}avawa ne samo {to ja odreduva negovata (li~na) tragi~na sudbina, tuku zboruva i za edna golema tragedija na Makedoncite od Egejska Makedonija - propasta na Gra|anskata vojna vo Grcija i sudbinata na makedonskite semejstva, koi se razdeleni i raseleni na razli~ni strani niz zemjite na Isto~na Evropa. Ottuka i centralnoto pra{awe vo dramata, osnovnata ideja - za izgubeniot identitet na Makedonecot, za {to se vinovni golemite evropski sili. Ju-antiteza (1985) e eden od retkite makedonski dramski tekstovi vo koi se tematizira po~etokot na raspa|aweto na Jugoslavija, preku semejstvoto Filipovi} od Belgrad. Negovata struktura e takva {to pretstavuva presek na jugoslovenskoto op{testvo, taka {to vo osnovata na dramata e tezata za Kulata Vavilonska, kako aluzija na podelenosta na jazicite vo Jugoslavija, kako osnovna pri~ina za sudirite na narodite i narodnostite. No, kako {to naglasuva Plevne{, ne se raboti samo za razlikata vo jazicite od nacionalen, tuku, pred sè, i od ideolo{ki aspekt ({to se ilustrira so zanimawata na ~lenovite na ova semejstvo). R (1987) e drama za poznatata tema za Revolucijata {to gi jade sopstvenite deca, ovojpat videna od aspektot na Makedonecot: komunistot/revolucioner Avram e strelan zatoa {to ukral {i{e zejtin za decata bolni od ka{lica. Negovata egzekucija e izvr{ena pred da uspee na alfabetskiot kurs da ja predade najzna~ajnata bukva - R (revolucija). Istoto pra{awe se problematizira i preku nego-

156 viot sin - akterot Maksim Brodski, {to ja igra ulogata na Robespjer vo dramata na Bihner - Dantonovata smrt. Dramata na Plevne{ se gradi so postojano isprepletuvawe na minatoto i na sega{nosta na semejstvoto Brodski, na realnoto i fantazmagori~noto, {to doveduva do neobi~noto finale: Brodski zavr{uva obesen na ~igata na scenata, zatoa {to, od edna strana e optovaren od nezavr{enata bitka i tragi~nata smrt na negoviot tatko, a od druga, i od sopstvenata bitka za pravilnoto razbirawe na teatarot, na negovata umetnost, no i na sopstveniot identitet. Raspadot na semejstvo vo dramite na J. Plevne{ e prika`an kako rezultat na politi~kite procesi, na nemirnite godini vo Jugoslavija po Vtorata svetska vojna, vo koja dojdoa do izraz site vidovi podelbi ­ jazi~ni, ideolo{ki, politi~ki, na koi ne im odolea ni semejstvoto, no, kako {to istaknavme i ponapred, i na po{irokiot kontekst na nepovolnite sostojbi vo Evropa i vo svetot. Semejstvoto igra zna~ajna uloga i vo strukturata na dramite na S. Nasev, koj vo svoite dramski tekstovi e, pred sè. preokupiran so sekojdnevieto na obi~niot ~ovek. Vo dramite ^ija si (1991), Grev ili [pricer (1992), Pozitivno mislewe (1997), Nasev, preku nepretencioznite sliki na maliot ~ovek, koj nema nikakva mo} da vlijae na ona {to mu se slu~uva, prika`uva nekoi presudni momenti od sovremeniot `ivot (skopskiot zemjotres, smrtta na Tito, raspa|aweto na Jugoslavija). Za nego e karakteristi~no {to golemite temi od `ivotot gi predava na ednostaven na~in - kako presek na sekojdnevieto {to se sostoi od navidum obi~ni, no vo su{tina egzistencijalni problemi vo `ivotot na semejstvoto: qubovta, `elbata za uspeh vo `ivotot... Negovite likovi od periferijata na gradot i na `ivotot se nositeli na mali semejni tragedii bez katarza, bez olesnuvawe i bez pozitivna perspektiva ­ zatoa {to i fatumot {to gi odreduva i samiot e siten, sostaven od mnogu nebitni elementi, no sepak dovolno mo}en da predizvika propast. ^lenovite na semejstvoto vo vakvite uslovi se preslabi da napravat ne{to vo svoja polza, nikoj nema dovolno sila da pokrene ne{to, da izmeni na podobro, zatoa {to i vo ovoj slu~aj

157 - semejstvoto gi trpi nadvore{nite impulsi, koi go turkaat nekade, nezavisno od voljata na negovite ~lenovi. Vo mo{ne specifi~nata istorija na bugarskiot teatar, koj sè do 1989 godina e vo znakot na eden zadocnet socrealizam i ideologizam, pri {to padot na politi~kiot sistem predizvika vistinska duhovna kriza, promenata na sociokulturnite okolnosti donese promena i vo dramskoto pismo. Novata generacija dramski pisateli, rakovodena od eden nov senzibilitet, so nov na~in na izrazuvawe, ponudi i nov pogled na `ivotot i ~ovekot. Se javuva interes kon intimnata sfera na poedinecot, na negoviot odnos kon semejstvoto. Vo svojot osvrt za sovremenata/ najnovata bugarska drama K. Nikolova (Mlada bugarska dramaturgija. Sum, 2002/ IX.). izvlekuva kako mo{ne karakteristi~en eden interesen problem/motiv, {to go opredeluva kako motiv na `zapostavenite roditeli'. Vo piesata Od drugata strana na S. Stratiev, stanuva zbor za zemja vo koja postoi praktika starite i beskorisni roditeli da se frlaat niz prozorecot. Od trite prika`ani lika najvpe~atliva e sudbinata na majkata, ~ii trojca sinovi zaminale vo Amerika, pa sega nema koj da ja isfrli na drugata strana. (^estopati, kako {to istaknuva Nikolova, likot na roditelite `se pokriva' so likot na tatkovinata: kaj S. Stratiev, vo dramata Zimskite naviki na zajacite, toa e postignato preku prika`uvaweto na ku}ata, gradena od mnogu generacii, no sepak ostavena nedovr{ena od sinovite {to zaminale na pe~alba.) K. Iliev piesata Kuculan ili vol~ja Bogorodica ja gradi vrz motivot za vra}aweto na sinot kaj napu{tenata majka. No toj prerasnuva do motiv za kone~noto vra}awe i za smrtta, zatoa {to na patot za doma, junakot gine vo soobra}ajka, {to za nego pretstavuva kone~no osloboduvawe od suetata, ambicijata, i od site `ivotni stegi. Vo ekspresionisti~koto komponirawe na fabulata, `voskresnatiot' e prika`an kako vistinski sloboden ~ovek. Tuka se vbrojuva i piesata na S. Canev, Pir za vreme na demokratijata, kade motivot na zaboravenite roditeli e obraboten na originalen na~in: likovite gi nosat imiwata na poznati bugarski carevi, za da se poka`e deka so tekot na vremeto nositelite na slavnite imiwa se izrodile vo tragi~no-groteskni figuri.

158 Posebno interesna od ovoj aspekt e piesata na J. Da~ev, pod naslov Pansion za ku~iwa, koja raskrstuva, spored Nikolova, so `trite osnovni mitologemi' niz koi vo sovremenata bugarska drama se projavuva motivot za ,,vinata na sinot": napu{teniot tatkov dom, rasturenoto semejstvo, i zaminuvaweto na decata ,,po svetot." I ovde dejstvoto se odviva vo stara, raznebitena i pusta ku}a, koja sodr`i bogata semejna istorija, koja deteto {to se vra}a ja pretvora vo zasolni{te za bezdomnici: lu|e i ku~iwa. Na krajot na dvaesettiot vek i na po~etokot na dvaeset i prviot, novite generacii dramski avtori ve}e ne go zafa}aat motivot za ,,vinata na sinot", zatoa {to, spored Nikolova, domot e ve}e napu{ten od nivnite predci. No, toa ne zna~i deka semejstvoto e nadvor od interesot na dramskite avtori, tuku, pred sè, deka stanuva zbor za sosema poinakva dramska produkcija, za koja najsoodvetna opredelba bi bila - bliskosta do teatarot na apsurdot. Taka, vo pove}e tekstovi na najmladata generacija dramski avtori stanuva zbor za Beketovska situacija na osameni, stari parovi, vo apsurdno preispituvawe na smislata na izminatiot `ivot preku neobi~en, obesmislen dijalog. Vo dramata Edna dobra `ena vo edna lo{a zima Plamen Dojnov. prika`uva edna apsurdna situacija na ~etiriesetgodi{en bra~en par, vo edna `lo{a zima'. Lajtmotivot na celata piesa e toplinata, kako izvor na `ivot, kako spas od ladnata zima. No toplinata e i sinonim na qubovta i razbiraweto vo brakot, pa koga niv gi snemuva, bra~niot par zamrznuva. Interesno e {to i Emil Rahnev vo dramata Grav semejstvoto go gleda na sli~en na~in - preku apsurdnata situacija vo koja se na{ol bra~niot par, ovojpat na 70godi{na vozrast, ~ii deca se nekade niz svetot. Ako lajtmotiv na prethodnata drama be{e toplinata, koja se gubi, ovde gi ima pove}e: gravot (postojanoto jadewe grav), qubovta, neverstvoto, problemot na tatkovstvoto, no i postojanoto navra}awe na ^ehov, preku ~ii likovi (pred sè, preku Elena Andreevna) ovoj par oscilira pome|u prizemnoto i vozvi{enoto, banalnosta na sekojdnevieto i nerealiziraniot, no `iv son.

159 Karakteristi~en za piesata e tipi~niot apsurden dijalog, ~ii koreni se nao|aat u{te kaj ^ehov, vo tn. Dijalog na gluvi, t.e dijalog realiziran preku zafa}awe nezavisni temi, bez nikakvi dopirni to~ki. Taa: Kolku deca imavme? Toj: Dve. Taa: I kade se sega tie? Toj: Po svetot. Taa: Zo{to ne se javuvaat? Toj: Mnogu se daleku. Taa: Kolku daleku? Toj: Dovolno, za da ne se javat. Taa: Treba da go smenime perdeto. Toj: Perdeto mi se dopa|a. Sekoga{ mi se dopa|alo. Gotov li e? Taa: U{te ne. Toj: Navistina treba da go smenime perdeto. Taa: Kolkupati si me izneveril? Toj: Samo edna{. Vsu{nost, u{te edna{. Taa: Gravot, sigurno e gotov. ( Mlada bugarska dramaturgija: Sum, 2002/IX,107) Dramata dosledno ja za~uvuva cikli~nata forma na teatarot na apsurdot - so kraj identi~en na po~etokot beskrajnoto jadewe grav, kako simbol na banalnosta. Piesata potsetuva na edna postara makedonska drama od Dimitar Solev (1965), pod naslov: Bamji ili hibiskus eskulentus, kade isto taka se raboti za ostaren bra~en par, smesten vo podrum so otfrleni stari raboti, situacija koja asocira na Stolovi od E. Jonesko, no i na dramite na A. Strindberg. Vo sovremenata srpskata drama, denes edna od mnogu aktuelnite avtorki vo Evropa i vo Amerika, B. Srbljanovi}, vo svoite drami dava mnogu originalna slika na problemite vo semejstvoto, osobeno vo Semejni prikazni i Pad. Dramata Pad (1999), {to od kritikata e opredelena kako piesa pome|u @ari i Majakovski, hrabra i virulentna objava na zajaknuvaweto na mo}ta na bra~niot

160 par na {efot na dr`avata Milo{evi} i negovata sopruga, vsu{nost, e alegori~na piesa koja na pove}e nivoa ja razgleduva aktuelnata sostojba vo Srbija i Crna Gora. Padot na dr`avata (politi~ki, nacionalen, eti~ki) se dol`i, spored Srbljanovi}, na nekolku klu~ni faktori: na zajaknuvaweto na crkvata i nejzinite idei za `nebesniot narod', {to samo podgreaja la`ni nade`i za semo}ta na nacijata, za neuni{tlivosta na narodot nasproti zakanite na celiot svet. Vtoriot element e vlasta na Milo{evi} i uveruvaweto deka }e mo`e da ja ogradi zemjata od site nadvore{ni procesi, za da ja povede onamu kade {to saka toj. I sekako ­ samata Evropa kako mo{ne biten faktor {to na site ovie procesi odgovori so razru{uvawe na zemjata. Site ovie faktori, vklu~uvaj}i ja i televizijata, kako eden od re{ava~kite mediumi vo nastanatiot sudir, {to dovedoa do formiraweto na eden specifi~en narodniot/nacionalniot duh, Srbljanovi} gi analizira preku deluvaweto vrz semejnoto jadro. Semejstvoto/ majkata go ubiva hendikepiraniot/nepodobniot sin, no zatoa e podgotvena da rodi nov narod i institucii na dr`avata. Majkata na semejstvoto e simbol na sozdava~ot na eden nov narod, kogo }e go ogradi so bockava `ica, za nikoj da ne mo`e ni da izleze ni da vleze vo negoviot krug/zemja. Crkvata upa|a nepovikana vo domovite za da ja {iri idejata za pogubnosta na `varvarskoto' evropskoto vlijanie, i za da gi jakne nacionalnite mitovi za nebesniot narod , povikan da ja {titi Evropa. Sinot Jovan, koj stanuva od mrtvite, e simbol na progonetiot sin, na obespraveniot, zatoa {to ne se vklopuva vo planovite na svoite roditeli, na crkvata i na dr`avata. Vo krugot {to negovata majka go ogradi, toj vklu~uva tu{evi so otroven gas ­ krugot stanuva koncentracionen logor, vo koj se ubivaat nepo`elnite, nepodobnite. Toj }e izbri{e sè, celoto minato, }e se promeni i }e is~ezne vo svetot, za da go zaboravi maj~iniot jazik, nastanite, zemjata, i s# {to e povrzano so nea iako vo celiot toj proces sepak ima i malku nostalgija. Spored zakonot na posilniot, sekoj mora da se pokori na novite vremiwa, na novata Evropa, pa makar toa da zna~i sledewe na tu|i direktivi. Osven navedenite aluzii na @ari i Majakovski, zavr{nite sceni so tangoto {to go igraat pretstav-

161 nicite na crkvata (najglasnite zastapnici za ~uvawe na starite hristijanski vrednosti), piesata aludira na Tango na S. Mro`ek, kade antologiskata scena na igrawe tango, {to e simbol na kompromisot na avangardata i stariot poredok, na visokite celi i primitivniot duh koj vo sekoj sudir od vakov vid se javuva kako pobednik, se naglasuva so zborovite: ,,Igrajte tango za novata Evropa!" A vo novata Evropa, vo novite vremiwa {to nadoa|aat, nad seta taa krv, nad site tela na padnatite }e se izgradi cvetna aleja, avtopat, i eden ogromen supermarket, a do nego - edna voena baza i golema interplanetarna stanica. Koj ne se pla{i, }e poleta, koj ne mo`e, vedna{ neka se udavi. Toa e porakata na ovaa izvonredno interesna i aktuelna drama na Srbljanovi}, izgradena vrz kli{eata na istorijata, ve}e registrirani i vo literaturata, so koi taa si poigruva, davaj}i pritoa gor~liva slika na semejstvoto, kako osnoven molekul na op{testvoto, koe se transformira spored globalnite procesi, ili poto~no - se raspa|a, rastrgnato od razli~nite idei za idninata na dr`avata. I na krajot u{te dva mo}ni simboli na tie degradira~ki procesi vo koi se gubi identitetot - avtopatot i supermarketot (kako {to e naslovena i edna od nejzinite najnovi drami) ­ kako odraz na se poizrazitata `elba za begstvo i potro{uva~kiot mentalitet koj gi prekriva /zamenuva drugite potrebi - kako nacionalnata pripadnost, patriotizmot, sopstvenata kultura i identitet. Dramata Semejni prikazni (1998), kako {to upatuva naslovot e mo`ebi najpokazatelna za na{ava tema, zatoa {to B.Srbqanovi} vo nea uspeva da go prika`e jadroto na edno sovremeno, i slobodno bi rekle, balkansko semejstvo. Originalnosta na tekstot e {to inaku banalnite, poznati semejni sceni ovde se prika`ani kako naivna detska igra. Od aspektot na takvata postapka, fragmentarnosta na scenite deluva sosema uverlivo, a istovremeno go opravduva naglaseniot naturalizam vo detalite, dodeka glavniot vpe~atok e sepak edna gor~liva ironija zatoa {to malite protagonisti so edna maksimalna doslednost prika`uvaat surovi sceni od sekojdnevieto. Tuka sè pove}e semejni prikazni, vsu{nost tipi~ni semejni situacii od vremeto na poslednite voeni slu~uvawa vo Srbija (Belgrad) i, karakteristi~no za site e ­ nasilnoto odnesuvawe,

162 semejnite karanici {to izbuvnuvaat bez pogolem povod, podlo`nosta na `enata, na koja i decata mo`at da $ vikaat, kade }erkata e nesre}a i tro{ok, a tatkoto go ima posledniot zbor. Vo oddelni sceni se zafateni i drugi agli na bra~niot `ivot - kako trkata za pari, za smetka na eden normalen `ivot, i zaedno so nea - stravot tie da ne se izgubat, {to vnesuva dopolnitelna surovost vo odnosite me|u ~lenovite na semejstvoto, pred sè, na nivo ma`/`ena. Originalnata postapka ovozmo`uva me{awe na pove}e sinopti~ki to~ki, na svetot na decata i svetot na vozrasnite, na igrata i realnosta. No zaedni~ka osobenost na site delovi e tragi~niot kraj - site delovi zavr{uvaat so katastrofa, so smrt na roditelite, predizvikana od nivnite deca. "Junacite na ovaa drama ne se siroma{ni nitu po karakterot nitu po sekojdnevniot `ivot. Toa se gra|ani na edna propadnata zemja."-zabele`uva avtorkata. Vo sredi{teto na dramata na crnogorskiot pisatel Igor Bojovi}, Div~e (Sè e dobro {to }e zavr{i dobro/ Heppy end) (1994) , igrana i vo Royal Court Theatre vo London), e postaveno semejstvoto Vasiqkovi} (tatkoto VasilieVaso, majkata Marija, i petnaesetgodi{nata }erka Jefimija-Div~e). Glavna osobenost na semejnite odnosi e surovosta, nasilstvoto, {to go generira, pred s#, tatkoto, no koe stanuva stil na odnesuvawe na site. Toa ne e samo rezultat na negoviot nasilen/balkanski karakter, tuku i na negovata obzemenost od propagandite za osloboduvawe na Bosna. Tatkoto nema vreme ni sluh za doma{nite problemi, pred sè, za sostojbata na svojata }erka, koja e bremena. Grotesknosta na situacijata kulminira so ~inot na ubistvoto na tatkoto od Div~e i nejziniot prijatel Joca. Taa ra|a mrtvo dete. Edinstvena svetlina vo ovoj semeen pekol e navestuvaweto deka pome|u Div~e i Joca, i pokraj postojanite karanici, sepak postoi qubov. Vojnata ja zasiluva potencijalnata balkanska sklonost kon surovost vo semejnite odnosi, na ma{kata dominacija, koja, osobeno vo prisustvo na prijatelite i alkoholot, izbiva vo prv plan, stanuva dominanten model na odnesuvawe. Balkanskoto, poto~no primitivnoto sfa}awe na ~esta podrazbira otka`uvawe od onoj ~len na semejstvoto, koj gi naru{il patrijarhalnite principi na odnesuvawe (Div~e), namesto da mu se pru`i qubov i poddr{ka. Nadvore{nata

163 surovost, ideologijata na voeni nacionalisti~ki presmetki se prenesuva vo najsuptilnite semejni odnosi me|u roditelite i decata. Ottuka i nevoobi~aenata razvrska na dramata - so tatkoubistvo, no toa ne e rezultat od `elbata za vospostavuvawe na harmoni~en poredok, tuku e rezultat na moralniot haos vo koj dominira nagonot za samoodr`uvawe. Vo slovene~kata drama na krajot na vekot sè u{te se aktuelni pretstavnicite od (relativno) postarata generacija, so najmarkantnoto prisustvo na D. Jovanovi~, D. Zajc, ne{to pomladiot D. Jan~ar, i M. Zupan~i~. Vo kontekstot na na{ava tema se ~ini najinteresen opusot na D. Jovanovi~, kaj kogo nao|ame najrazli~ni viduvawa na semejnite problemi, od pove}e aspekti, so razli~ni postapki. U{te vo Osloboduvaweto na Skopje, Jovanovi~ progovori za denovite na okupacijata na eden poinakov na~in, preku originalnoto viduvawe na ovoj period od istorijata, preku o~ite na edno dete. I pokraj mnogute nejasni situacii {to se ispre~uvaat pred deteto, se ocrtuva jasna slika na semejstvo za vreme na okupacijata, koe ne gi izdr`uva isku{enijata, pritisokot na nadvore{nite okolnosti, {to se premnogu surovi za da mo`e toa da gi nadmine bez pogolemi posledici. Dve mo{ne suptilni viduvawa na semejniot `ivot vo periodot od krajot na deveesettite godini Jovanovi~ ponuduva vo dramite Viktor ili denot na mladosta i Yid, ezero. Viktor ili denot na mladosta e parafraza na poznatata drama na Ro`e Vitrak, Viktor ili deca na vlast, pa taka hipokrizijata na kapitalisti~koto op{testvo vo dramata na Jovanovi~ e pretstavena kako hipokrizija na socijalisti~koto semejstvo na visokite funkcioneri. Vo vakviot ambient prerano sozreaniot Viktor mora da umre, zatoa {to nikoj nema dovolno vreme da se pozabavi so negovite psihi~ki i fizi~ki problemi. Vo senkata na la`nite socijalisti~ki vrednosti, so izobilstvo kapitalisti~ko-malogra|anski maniri, vo nesovr{enosta na eden sistem koj ne funkcionira ni na mikro, ni na makro plan, mladata generacija e zadu{ena, neusli{ena, iako ima mo} najjasno da gi sogleda rabotite,

164 Yid, ezero e dramski tekst so sosema poinakov karakter. Tuka nema nikava politika, duri ni op{testvenite okolnosti nemaat nekakvo pogolemo zna~ewe za emotivnite problemi vo slovene~koto semejstvo od intelektualno-umetni~kite krugovi. Ovaa neobi~na piesa ima elementi na apsurdot, na Strindbergovskata bitka me|u polovite, vo {to biten argument stanuva tatkovstvoto. Jovanovi~, kako vistinski teatarski majstor, gradi izvonredno interesen tekst vo koj za celo vreme te~e paralelno dejstvo (vo podelenata ku}a na dvajcata sopru`nici, taka {to site nastani se videni od dvoen agol, od dvojna perspektiva - od ma`ot i od `enata, a preku nivnite dijalozi se razotkriva i tragi~nata sudbina na nivnite sosedi. Vo vremeto na pojavuvaweto na dramata se {pekulira{e so vistinitosta na prika`anite nastani, {to se povrzuvaa so odredeni poznati slovene~ki umetnici, no nastrana od toj fakt, stanuva zbor za bogat dramski tekst vo koj preku isprepletenite sudbini na dvata bra~ni para se razotkriva hipokrizijata na bra~nite vrski, na proklamiranite slobodi vo brakot, koi koga }e se realiziraat, doveduvaat do nesogledlivi, katastrofalni posledici za site ~lenovi na semejstvoto, ne isklu~uvaj}i gi ni decata. Dodeka edniot bra~en par e totalno fizi~ki uni{ten, drugiot e uni{ten psihi~ki - traumatiziran od neodgovorenite pra{awa, povrzani so sudbinata na tragi~no zaginatite sosedi. Jovanovi~ vo ovoj tekst na eden mo{ne suptilen na~in, neoptovaren od politi~ki naslagi, detalno ja analizira strukturata na brakot vo sovremenoto slovene~ko op{testvo, prika`uvaj}i ja kako apsurdna, kade vladee totalno nedorazbirawe pome|u ma`ot i `enata. Ve}e vo Balkanskata trilogija, kako {to navestuva naslovot, politikata, t.e novite balkanski vojni povtorno so seta mo} navleguvaat vo negovoto tvore{tvo. Se raboti za tipi~ni postmodernisti~ki dela sozdadeni vrz dramskata tradicija: Antigona, Zagatkata na Hrabrost i Koj go pee Sizif, {to ~inat svoevidna tematsko-idejna celina, no koi sepak se razli~ni spored pristapot. Spored T. Kermauner, tuka stanuva zbor za dve krajnosti, koi gi zacrtuvaat granicite na slovenskiot i na evropskiot svet: granicite me|u plemenskoto zaedni{tvo, arhai~nosta, mitot,

165 haosot-vojnata, i postmodernata, simulacijata. ( D. Jovanovi, 1997). Za pojdovna to~ka na Antigona Jovanovi~ gi zema anti~kite tragedii: Sedummina protiv Teba na Ajshil, Antigona od Sofokle, Fenikijki od Evripid i Antigona od A. Smole. Spored Kermauner, bidej}i gleda deka tradicionalniot svet se deli na par~iwa, i samiot pi{uva drami sostaveni od par~iwa, delovi, partali, sceni: dramata stanuva scenario, skoro sinopsis. Na ovie osnovi, pred s#, vrz mitot za Edip i za negovoto semejstvo, Jovanovi~ go nadovrzuva sovremeniot problem na nastanite od 1990-92 godina, na haosot na vojnata. Bratoubistvoto (na Polinejk i Eteokle) se prika`uva kako mediumski nastan - sekoj od bra}ata istovremeno e i reporter za televizijata, koj gi komentira svoite postapki, no od aspekt koj e interesen za {irokata publika - kako boks-me~, {to spored Kermauner dobiva karakter na generalna ludizacija. So toa se postignuva i detragizacija, potkopuvawe na tragedijata, koja nema mo} da deluva katarzi~no. I od likot na majkata - Jokasta e odzemena tragi~nosta: da se bide majka na dva sina {to me|usebno se ubivaat ­ toa e edinstveniot ostatok na me|u~ove~kite odnosi. Ovaa tragi~na majka kako ve}e da e izmorena od svojata tragi~na uloga - taa ne mo`e da izdr`i pove}e, i se moli, povtoruvaj}i ja molitvata kako rasipana plo~a, Bogorodica da ja zeme kaj sebe. Drugiot del na tragedijata, pod naslov Zagatkata na Hrabrost, (aluzija na Brehtovata Majka Hrabrost) isto taka se odnesuva na nastanite vo Bosna, pri {to majkata Marija, kako i Ana Firling, se obiduva da pro`ivee vo voeniot haos. Tuka se prepovtoruva dilemata na Breht dali maliot ~ovek mo`e da zaraboti od vojnata, koja vo krajna linija e eden golem biznis? I vo ovoj slu~aj odgovorot e negativen - Bosanskata majka hrabrost Marija ne samo {to ne zarabotuva (vojnata e bizniz za golemite , a ne za malite lu|e) tuku go gubi i svoeto semejstvo. Marija: Premnogu izgubiv. Ako smetam od polovinata na juni do po~etokot na avgust, vo dva i pol meseci ­ go izgubiv ma`ot, ku}ata, edniot sin, drugiot sin, tretiot stana invalid, devoj~eto mi e nezgri`eno. Sekoj ne{to izgubil, ili dete, ili ma`, ili brat, ama

166 tolku kolku jas ­ nikoj! Nema takov! Toa ne e normalno, ne e pravi~no, ne e ni{to! Irena: Vdovicata ne e ve}e `ena, vdovica e. ( D .Jovanovi: 199, 76) Zagubata na sinovite ima za posledica gubewe na statusot na majka. Gubeweto na statusot na majka ima za posledica zaguba na hrabrosta! Katica: Mama go natepa `upnikot koga dojde da $ ka`e deka tato umre....Koga `upnikot dojde da ka`e za Borot, pla~e{e, taka {to mora{e da ja te{i. Koga `upnikot dojde da ka`e/ da nè izvesti za Petar, donese rakija i dvajcata pieja. @upnikot se napi/opijani, taka {to mu be{e lo{o i povra}a{e, no mama be{e sosema trezna. Koga pak `upnikot dojde da ka`e deka Dino e ranet, go bakna v ~elo, vo edniot obraz, vo drugiot obraz, vo rakata i re~e: Fala ti, Bo`e. ( D. Jovanovi: 1997, 79) Ova maestralno stepenuvawe na primaweto na bolnite nastani ja poka`uva nemo}ta na ~ovekot pred smrtta, koja se nadvisnuva kako tragi~en fatum, so koja mora da se pomiri. Vo Zagatkata na Hrabrost Jovanovi~ paralelno vodi pove}e si`ejni linii i sredini: pokraj sudbinata na Marija, ja prika`uva i teatarskata sredina vo koja se podgotvuva prika`uvaweto na Brehtovata Majka Hrabrost, so likot na glavnata akterka Irena, re`iserot i drugiot personal vo teatarot. Ottuka, bitna za dramata e sudbinata na u{te edna `ena, akterkata Irena (`enite otsekoga{ go ~inele jadroto na semejstvoto). Iako sovremeni~ki, Marija i Irena se sosema razli~ni. Problemot na Irena e {to ne go razbira ,,grubiot sekojdneven `ivot", te{ko $ e sosema da se slee so likot na Majkata Hrabrost, da se ,,sprijateli so golite dejstva i so posledicite na tie dejstva". Brehtovskata distanca, a istovremeno i postmodernisti~kata avtoreferentnost Jovanovi~ ja realizira preku komentarite na Re`iserot i dilemite na Irena, koja ne mo`e da se `v`ivee' vo ulogata na Marija, no

167 istovremeno ne mo`e da ostane na potrebnata distanca od toj lik. Irena: [to mi e gajle za poentata! Mene ne me interesira vojnata kako vojna, koj ja planira, nadgleduva, vodi i zo{to. Toa go znaeme! Mene me interesira taa `ena, nejziniot obid, taa vo{liva vojna da ja zaobikoli, za da gi so~uva svoite deca. Nejzinata hrabrost! Re`iserot: Vicot e vo toa, deka takvo ne{to voop{to nema. Irena:[to nema? Re`iserot: Hrabrost. Nema hrabrost, taa e `ivotno. Samo nagoni, nikakva psihologija! Zna~i, nejze okolnostite ja napravile `ivotno... ( D. Jovanovic: 1997, 52 ) Irena se obiduva da ja razbere tragedijata na Marija, no taa vo svojot naiven skepticizam gi doveduva pra{awata do apsurd ­ nikoj konkretno ne e vinoven za propasta na semejstvoto - ludite voda~i gi izbira ludiot narod, taka {to kone~niot vinovnik mo`e da bide samo Bog, no toj nikoga{ ne odgovara na pra{awata na smrtnicite. Vo ovaa mo{ne sloevita drama Jovanovi~, vrz osnova na Brehtoviot tekst, nadgraden so mnogu aktuelni, no i op{to~ove~ki ve~ni dilemi, go razgleduva problemot na sovremenoto eks jugoslovensko semejstvo vo poslednite vojni. Sudbinata na edna nova Majka Hrabrost - Marija od Bosna, za koja nikoj ne e kriv, no koja e tolku tragi~na {to preminuva vo apsurd na samata egzistancija. Problemot na semejstvoto vo sovremenite uslovi vo hrvatskata drama se sre}ava kaj pove}e avtori od mladata generacija. A. Srnec Todorovi}, vo dramata Mrtva svadba, ponuduva eden interesen aspekt na semeen `ivot. Preku neobi~nata struktura na tekstot i u{te poneobi~nite likovi, (mrtva majka {to se ~uva vo ormanot, tatkopijanica, }erka so suicidni nameri i mlado`enec, koj `ivee so bolna `ena o~ekuvaj}i ja nejzinata smrt, za da mo`e da se o`eni), avtorkata dava apsurdna vizija za brakot, koj vsu{nost ne se realizira, no ostanuva kako nedosti`en kopne` da pulsira vo celokupnata atmosfera

168 na dramata. Tekst {to ne e parodija, ne e klasi~na apsurdna slika na odredena sostojba, no koj e od seto toa po malku, i zatoa mo{ne interesen kako specifi~no do`ivuvawe na brakot i semejstvoto. Mlado`enecot: Prekrasno utro!Ne ~eka nov `ivot.Novi stol~iwa, novi kreveti, ~isti prozorci. Tatkoto.Bidete sre}ni. Mlado`enecot: Sre}a vo ~evlite i vo ~a{ite. Tatakoto: Sre}a vo lebot. Mlado`enecot:Sre}a vo redovnite bakne`i. Tatkoto:Sre}a vo redovnite obroci. Mlado`enecot:Vo redovnite vdi{uvawa. Tatkoto:Di{ete umereno! (S. Nik~evi}, 2002, 77) Niz ovoj dijalog na Mlado`enecot i na Tatkoto, se parodira bra~nata sre}a, a vo replikite na Mlado`enecot, preku kli{eata za bra~niot `ivot se izrazuva pateti~en kopne` po domot: Mlado`enecot: Nedelni pro{etki vo parkot. Nie dvajcata i decata. Se dr`ime za race. Decata xvakaat slatki. Minuva~ite se nasmevnuvaat zad nas. Glasovite na na{ite deca se oddale~uvaat. Nivnite sjajni o~i. Na{ite o~i vo nivnite... Zaminuvame vo dale~ini. Na{iot dom nè dovikuva od temninata. (S. Nik~evi}, 2002,82) Vo celata situacija na dramata, so ve}e nabele`enite osobenosti na likovite i situaciite, ovie repliki deluvaat apsurdno, kako parodija na eden svet na vrednosti koi ve}e ne se mo`ni... U{te edna avtorka, Lada Ka{telan, vo dramata Poslednata alka, tekst {to kako i prethodniot, pretstavuva mo{ne karakteristi~en `enski rakopis, progovoruva za smislata na intimnite, qubovni i semejni vrski. Originalnosta na tekstot e vo (virtuelnoto) soo~uvawe na tri generacii `eni- babata, majkata i }erkata/vnukata, no na ista vozrast - na vozrast od 36 godini, taka {to tie voop{to ne se prepoznavaat me|u

169 sebe. Na zaedni~kata proslava na rodendenot imaat mo`nost da gi iznesat svoite problemi, svoite razmisluvawa za smislata na qubovta i brakot, vernosta, sekako, sekoja od aspektot na svoeto vreme (na vremeto na sopstvenite 36 godini.) Avtorkata go potencira magiskoto zna~ewe na ovaa brojka, no isto taka go naglasuva i faktot deka toa se onie godini vo `ivotot koga bi trebalo s# da e ve}e otpo~nato, bi trebalo ve}e da se slu~uva, da se napnuva, ispolnuva, ostvaruva. Vo tie godini `enite ve}e imaat deca vo u~ili{te, ma`ite gi imaat svoite tajni qubovnici. I s# e kako {to treba da bide. ( S. Nik~evi}: 2002, 136-137) t.e toa se godinite koga e prerano za otka`uvawe, premnogu docna za ~ekawe, godini koga ve}e }e zapo~nat da se postavuvaat klu~nite `ivotni pra{awa. Dramata na A. S. Todorovi} e interesno razmisluvawe za smislata na brakot, i za razlika od prethodnoto, no i od pove}eto razgledani primeri, optimisti~ko viduvawe na idninata na semejnite vrski. Avtorkata ja naglasuva smislata na nadovrzuvaweto na semejniot sinxir, na sinxirot na postoeweto. Bez razlika {to sekoja generacija e poinakva od prethodnite - tajnata na `ivotot ostanuva vo ramkite na vrskata na ma`ot i `enata i deteto na povidok. Toa e drama so tipi~en `enski aspekt - so simbolikata na brojkite (36), avtorkata sugerira deka ~ovekot e nedeliv element od kosmosot, no istovremeno i del od sinxirot na postoeweto, vo koj vleguva so svoeto poteklo i so potomcite {to }e sledat, a to~no `enata e klu~nata alka vo toj neraskinliv sinxir na postoeweto. Poa|aj}i od poznatata Aristotelova definicija za tragi~noto, spored koja, najtragi~ni efekti se dobivaat koga konfliktot }e gi zafati ~lenovite na edno semejstvo, se obidovme da napravime eden presek na sostojbite vo sovremenoto balkansko dramsko tvore{tvo to~no od ovoj aspekt.

170 Iako ovoj kratok osvrt e, pred sè, navestuvawe na edna mo{ne zna~ajna tema, zatoa {to navedenive pra{awa ostavaat mo`nost za mnogu poobemni istra`uvawa od ovoj aspekt, sepak }e se obideme da izvle~eme nekolku bitni zaedni~ki karakteristiki: Vo modernata i postmodernata drama, onaka kako {to taa se razvi vo balkanskite prostori, mo`e da se zabele`i deka stanuva zbor za tendencija kon univerzalizacija, kon voop{tuvawe (poto~no - kon naglaseno {ematizirawe) na dramskite situacii, pa vo taa smisla i semejstvoto, naj~esto, se razgleduva kako del od globalnata {ema na me|u~ove~kite odnosi, zavisni, pred sè, od politikata, od rasporedot na silite na mo}ta, na koi e podlo`eno i semejstvoto. Zatoa, kako i vo prethodniot, i vo ovoj period - (krajot na dvaesettiot vek), vo dramskata literatura ostanaa nezafateni pra{awata od ~isto intimen karakter, pra{awata {to ja ~inat su{tinata na eden `ivoten mikro-plan, presuden za sfa}aweto na smislata na `ivotot na ~ovekot. Osven mali isklu~oci, ostanuva op{tata konstatacija deka ~ovekot na Balkanot, pred sè, e traumatiziran od nadvore{nite okolnosti, (i, se razbira, od svoeto tradicionalno nasledstvo) od ona {to go ~ini svetot, sfaten kako dr`ava, politika, ideologija, a kako sè u{te da ne se svrtel kon svojata dlaboka vnatre{nost, kon preispituvaweto na prefinetite ni{ki na ~ovekovata psiha, kade zna~ajno mesto zazema pred sè `ivotot vo semejstvoto. Slikata na semejstvoto ne samo vo makedonskata dramska produkcija, tuku i po{iroko vo regionot na Balkanot, za pogolemiot broj dramski avtori od krajot na dvaesettiot vek pretstavuva odraz na eden op{t proces na razni{uvawe na vrednosnite sistemi, vo koi e vklu~eno i semejstvoto. Zaedni~ka osobenost na ovaa produkcija e deka preku semejstvoto se prika`uvaat politi~kite, istoriskite i ideolo{kite pra{awa/problemi, odnosno semejstvoto e sredi{te niz koe se prekr{uvaat ovie pra{awa, istovremeno razni{uvaj}i ja negovata stabilnost. Kaj pove}e dramski avtori semejstvoto pretstavuva model na aktuelnata op{testveno/politi~ka struktura, odnosno mo{ne karakteristi~no, za dramskite avtori od regionot na

171 Balkanot e {to devijantnite semejni odnosi, se prika`ani kako direkten odraz, direktna posledica na devijantnite sostojbi vo op{testvoto, pred s#, na najnovite voeni nastani vo porane{na Jugoslavija Vo site razgleduvani balkanski literaturi, mo{ne karakteristi~ni se i problemite na generaciska razlika/generaciski sudiri (roditeli-deca), koi naj~esto doveduvaat do tragi~ni posledici. Za prika`uvawe na vakvite sostojbi ~esta e postapkata na remitizacija na anti~kite i bibliskite mitovi za semejnite sudiri, so aluzii na sovremenosta. Kaj grupa avtori vo najnovite ostvaruvawa vo balkanskata dramska produkcija, od samiot kraj na dvaesettiot vek, problemot na semejstvoto kako ve}e sosema da se napu{ta. Na preden plan izbivaat nekoi drugi dimenzii na sovremenoto `iveewe: op{toto nezadovolstvo od aktuelnite sostojbi vo Balkanskite zemji se izdignuva do sfa}aweto za apsurdnosta na ~ovekovoto postoewe, {to vo dramite se realizira kako prikaz na raspad na semejstvoto na alienirani, obezli~eni edinki, t.e semejstvoto sosema se marginalizira, a vo preden plan e postavena apsurdno otu|enata edinka, ostavena na milost i nemilost na dvi`eweto na silite vo svetot . Sosema se retki primerite za nekakvi svetli perspektivi, za optimisti~ko viduvawe na odnosite vo semejstvoto, t.e za navestuvawe nade` deka tie i ponatamu se mo`ni vo vid na harmoni~na zaednica.

Literatura: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Aristotel: Za poetikata. Skopje, Kultura, 1990. S. Nik~evi}: Antologija na sovremenata hrvatska drama. Skopje, Fakultet za dramski umetnosti, 2002. Mlada bugarska dramaturgija. Sum, spisanie za umetnost, [tip, 2002/ IX. M. Korvin: Dictionnaire encyclopedique du Théâtre. Paris, Larousse/VUEF, 2001. P.Pavis: Dictionnaire du Théâtre. Paris, Editions sociales, 1980. N. Petkovska: Dramatur{ki ~itawa. Skopje, FDU, 2003.

172

N. Petkovska."Makedonskata sovremena dramska literatura." Vo: Teatarot na po~vata na Makedonija od antikata do denes. Prilozi za istra`uvawe na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Kn.13. Skopje, MANU, 2004. 179-215. 8. N. Petkovska: Noviot pesimizam vo makedonskata i vo balkanskite literaturi. XXXVI Nau~na diskusija vo ramkite na Me|unarodiotn seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 11-13. 2003. Skopje, Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, 2004, 623-639. 9. De L ' Adriatique à la mer Noire. Paris, Maison Antoine Vitez, 2001. 10. D.Jovanovic Balkanska trilogija. Ljubljana, Cankarjeva yalozba, 1997. 7.

R E ZI M E Poa|aj}i od poznatata Aristotelova definicija na tragi~noto, spored koja najtragi~ni efekti se dobivat koga konfliktot }e gi zafati ~lenovite od edno semejstvo, se obidovme da napravime eden sumaren pregled na sostojbite vo sovremenoto balkansko dramsko tvore{tvo od aspektot na zastapenosta na semejnite sudiri. Zaedni~ka osobenost na ovaa produkcija e deka preku semejstvoto se prika`uvaat politi~kite, istoriskite i ideolo{kite pra{awa/problemi, odnosno semejstvoto e sredi{te niz koe se prekr{uvaat ovie pra{awa, istovremeno razni{uvaj}i ja negovata stabilnost. Kaj pove}e dramski avtori semejstvoto pretstavuva model na aktuelnata op{testveno/politi~ka struktura, odnosno mo{ne karakteristi~no, za dramskite avtori od regionot na Balkanot e {to devijantnite semejni odnosi, se prika`ani kako direkten odraz, direktna posledica na devijantnite sostojbi vo op{testvoto.

173

­ ­ ( ), / , . , , , , . , . , , , , se se . , , ( , , ), , ! ( , , 1995) , ­ , . , () , , , da se , . ! . ( ), , . , .

174 , , , . , ,, ", ­ . / / , , , . , () , ako . . ( ) . , , , è è . , , , , , . . , , , gi , . , goda . goda : . . : 1. 2. / 3. , , 4. /

175 5. 6. . , : , , , , . , , , , , , , . , . , , () . /. , goda , ­ , : , , , ,,". . (Barba, 1996: 68) / ­ . , , : . .1:

, . , . se -

176 , , , , . , se . , , . . ­ . 1903 , , , ,, ", . , . (, 2000: 377) . 1875 , , . , , , , . 1886 1909 , , : , , , , , , , , , ... , , , . (, 2000: 376) . , 1931 , ,,". . , e~isi . , ­. (1898). , . .

177 , , . , , . . , , . . , ­ , , . (, 1996: 1999) , , , . (, ibid.) . (1952), (1963­1965), (1971­1975), (1978­1981). , , . ,, " , 1953 , 1956 . 1958 . Re~isi . , . . . . - ­ (), . , , . , , 1953 , 1988 . $ ­ . -

178 , /. , . . , 1982, , 1987 Mazedonische Zustande, 1987 . , , , ,," . , . , 2003 , , $ . ( , 1985) ( , 1994, , 1996). . , ­ . . , , . , , da . , . . . , , 1992. . , ,,"/ .108

, . $ .

108

179 , . , , ­ , . , , , , , . , . . , . , . , ( ): , ! .2: ­ , . , ­ , , , 1948, , . : , 1973­ 1977 , , 1966. , . , , 1945., 1949 . ,, " . (D`Amico, 1972: 460) , ­

, . , .

180 . (Suvakovi, 2001: 103) , , , . , , ,,", , . , . ­ . , , , . 1998 , Christ Church College, , , ( ), , , . Euralien, 1998 , 50 13 , ,,", ­ . , ­ Greencandle, Sadler`s Wells, , 1999. , , , , ,,", , , , 2000. Everyman, 2003 , , , ( ­ , j ). , . , e, , , ( ), , , , . , .

181 , . ­ . , o ­ , , 2003 . , , , ,, ­ ", 2004 , ( ­ , , , 2004). . , , . . , . , ( ), (2004). , , . , . . , , . , ­ , , . . , , , , ,,", . , , , . , , , , ­ , 1906 . italijanski . 1937 . ,

182 . , , , , . e , . ( ) . , izraznite . , . , . ­ . , , , . . . , 1880 , ,, ", 1918 ( ). , . , , 1891 , 1895. . . , . . ( , ), , , . , .109 / è , ,

109

.

183 (, , )? . . , . . , $ . , , , , . , , . osobenost , .

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Barba, Eugenio; Savareze, Nikola (1996), Tajna umetnost glumca, Beograd: FDU; , (1995), , , Cool memories, : . D`Amico, Silvio (1972), Povijest dramskog teatra, Zagreb: Nakladni zavod MH; ­, (.), (2003), ­ , : ; , (1995), ­ , : ; , (1996), , : ; , (.), (2000), ­ , : ; Maljkovi, Zoran (ur.), (2002), 500 Drama, Zagreb: Mozaik knjiga; , (1996), , : ; , .35/2002, ; ­ (2002), : ( ); ­ (1999­2004), : ; Heilpernm John (1989), Conference of the Birds ­ The Story of Peter Brook in Africa, London: Methuen Drama; Suvakovi, Misko (2001), Paragrami tela/figure, Beograd: CENPI.

184

185

( ) ,, , , ." -: XIX · · ,," · · · , , . ­ . . . , , , , .110 ,

110

Hroch, Miroslav: V národním zájmu, Nakladatelství Lidové noviny, Praha

1999

186 è, , () . XIX ­ , . , - , . - . . , , , , . , ,, " e , . XIX . , , ­ . è . ­ . ( 1831 ., 1863. .). è ­ -, , , . , . (Norman Davies): ,,Polskie powstania z pocztku XIX wieku mialy na celu przywrócenie do ycia ukrzyowanej Rzeczypospolitej Polski i Litwy. Inspiracj byly dla nich mistyczne wizje z poezji romantyków, przekonanie, e Polska - `Chrystus narodów` - doczeka swojego `trzeciego dnia`:

187

Chwala Tobie, Chryste Panie! Lud, który chodzil Twym ladem, Co Twoim cierpial przykladem, Z Tob wici zmartwychwstanie."111 . XIX . ( ), . . . , , , , . , , . , , , .. ,, " .112 , , è () (Aeneida) . ­ . . , . , ,

Davies, Norman: Europa. Rozprawa historyka z histori, Znak, Kraków 2001, . 879 a odtud dále: Brodziski, Kazimierz: Na dzie Zmartwychwstania Paskiego r. 1831, in: Brodziski, K.: Dziela, tom I, Wroclaw 1959, . 239 112 Wollman, Frank: Slovanství v jazykov literárním obrození u Slovan, Brnnská universita, Filosofická fakulta a Státní pedagogické nakladatelství, Brno 1958, . 123

111

188 . . . . .. ,," . , ,," ,,gawdy". . a () . (J. F. Karskij), . . ­ .. , , , - . è (Jan Czeczot), (Wladyslaw Syrokomla), (Jan Borszczewski), (Wnices Karatynski) (Artem Wiaryga-Dorewski). - , .113 , è ,," ,," . è , . , ,," , . 1905 .,

Hrala, Milan; Fojtíková, Eva a kol.: Slovník spisovatel ­ Sovtský svaz I., Odeon, Praha 1978, . 70

113

189 . , , o, . . . ,, ".114 . , ( ), ,," ( ) , . . , . , , . , ­ . . ,, ". , : ,, (...) , , , , `' , -

, : ( I ­ II), , , ­ , 1979, . 94, 95 114

114

190 , ...".115 . , j , , , . . () ; , ( ). ,," ­ . , .116 , ,, " . : ,,i . XIX . `' `'. 1897 ., 74% . `' `', `'."117 , , I . , u .

, : , I (...), s. 114 : ,,", 25, 22 1863 . 116 I (1840 .). ,, ". 117 , ..; , ..: , ( ­ 1917 .), ,,", 1998, . 389-390

115

191 ,," ,,". , , , . ,," ­ . , . * -- () . . , , ,, ". 1831 1863 . 1876. . , . . . . 1772 . , , . ( ). , . , h. , , , : ,,(...) , , , -

192 ."118 , , ,,". ta . , .119 , , , ­ , . , -. .120 , , .121 1863 - 64.122 1886 . .123 # 60 ­ 80 I , . ( ), , . . ­ , ta .

, : , I (...), . 95 : ,,", 16, 20 1863 . 119 , . 70 : ,,", 6, 8 1863 . 120 , ..; , ..: (...), , . 400 121 , . 400 122 , . 400 123 , . 401

118

193 - , . ot ( ) . ,,". . . , , : ,, . ."124 . : ,, , , ."125 , ... , ( ). - 13 . . . : ,, , , , , "126. , . , . , . ,," ,," , ,

, . .: 1876 . , in: , ­ , , 1981, . 81 125 , . 81 126 , . 81

124

194 . ,," ,," ,,". . * () , - o, ja . - , , o XIX ( - .).

195

Stana SMIQKOVI] PRIRODA I IVOTIWSKI SVET U BAJKAMA VIDOJA PODGORCA I DESANKE MAKSIMOVI]

Bogatstvo pesni~ke re~i bajke, wena ne`nost i `ivotni optimizam ~ine ovu kwi`evnu vrstu aktuelnom i uvek novom. Do`ivqaji detiwstva, ushi}ewa sve`ivotnim i sveprisutnim u kosmosu i mikrosvetu biqaka i `ivotiwa inspiri{u pisce, kao i `ivot svakog novog stvorewa, patwe, personificirane boli i radovawa `ivotiwa, ptica i biqaka.

Nenaru{ena priroda balkanskih prostora, zapam}ena iz detiwstva celog `ivotnog i radnog veka opsedala je V. Podgorca i D. Maksimovi}. Oni su joj se neprekidno, i uvek iznova vra}ali, odu{evqavali se wenim lepotama iz kojih je klijao zdrav `ivot. Od izvanrednih opisa reka i {umskih bistrih izvora, kladenaca, vrela, virova, rose kojom se umivaju ptice, trave i insekti, od vode koja je `ivotvorni sok, opisa planina, {uma, cve}a i ostalog biqa, pisci svu svoju poetsku i `ivotnu energiju daruju bajci kao apsolutnoj tvorevini duha. U gra|ewu bajkovitosimboli~nih slika oni koriste sva znawa onda kada wihova ~ula najednom o`ive, usplamte sve sa ciqem slavqewa `ivota i lepota u wemu. Tim lepotama otkrivaju se tajne srca i du{e prirode: razgr}u}i mra~ne hodnike pronalaze gorske grgoqave potoke, oslu{kuju {umove koje stvara nemirna priroda patuqaka koji se umivaju i ogledaju u bistroj i hladnoj vodi {umskih izvora. ^uju govore i razgovore cve}a, drve}a i ptica. Slu{aju kako `ivot ni~e u hiqade i hiqade oblika. Najednom se otvaraju tajanstvene kapije bajke iza kojih se naziru scene `ivota u bezbroj varijanti. Tu su ptice koje se umivaju pre no {to }e otpevati prvu jutarwu pesmu, wihov razgovor kroz }u}orewe, `vrgoqewe i dogovor o gra|ewu gnezda i

196 odgajawu mladunaca. One prirodu upotpuwuju svojom lepotom, kao i sitne bubice i insekti. Tu su i gmizavci i druge `ivotiwe koje se me|usobno razumeju i dopuwavaju, ~iji govor i sâm mladi ~italac razume. Nad svim tim doga|awima u bajci caruje harmonija i ~udesnost jer sve funkcioni{e kroz poeziju koja ima magi~nu mo}. Najlep{e slike oblikovane poetskim jezi~kim sredstvima naziru se iz bajki ovih pisaca u kojima otkrivaju svoju bezgrani~nu qubav prema ~oveku i prirodi. Dramatika sudbina junaka, nemiri simbolizovani u stremqewu visinama i daqinama, susreti sa fantasti~nim i mitskim bi}ima iz folklora, mitologije i religije, predstavqaju suptilne kontakte pomenutih pisaca sa ukupnim svetom i `ivotom u wemu. Tako, osim `ivotiwa i biqaka, u wihovom okru`ewu `ive i govore patuqci, skrivaju se bauci, prolaze ratoborni carevi sa vojskama, ispovedaju se igra~ke, govore jagode, mravi, leptiri, p~ele, zmije... Prepli}e se forma bajke i legende, mita i pri~e, a nad svim tim elementima gospodari vrhovna lepota harmonije koju priroda uspostavqa. V. Podgorec u svojim kwigama Skazni i D. Maksimovi} u vi{e zbirki bajki pi{u od srca i daruju bogatstvo svojih misli budu}ima, neguju}i smisao `ivqewa i postojawa, zalaze}i u tan~ine `ivota i izvla~e}i, na taj na~in, uvek nove i sve`e sokove, mogu}a otkrovewa ovoga `ivota. Dugim lirskim monolozima, dijalozima i opisima, osmi{qavali su ovi kwi`evnici bajke i u wima bezbroj oblika i slika `ivota. Grade}i bajku, izgra|ivali su i ~udesnost u woj. Mladi ~italac }e se ushititi ~itaju}i bajke i pronalaze}i u wima kamewe i zagonetne pe}ine u kojima se kruni{e car patuqaka krunom od kamenog cveta. Patuqci beru raznobojne ~a{ice cve}a kako bi se napili i opili {umskom hladnom vodom. Re~itim i originalnim metaforama i personifikacijama razgr}u se {ume - duga~ki hodnici, otvaraju se zmajevi dvori, nazire se zmaj koji devojku pod pazuhom nosi. Tu je i zmija mlado`ewa koji skida zmijsku ko{uqicu kako bi se pretvorio u prekrasnog momka, p~ela medarka koja ure|uje slo`eni `ivot p~eliwih rojeva, slavuj belorepi i ptica {arenog kquna koji svojom pesmom nadvisuju red i rad. Nad svim ovim doga|awima i ~udima sedi usud, skida zvezde sa neba i

197 baca ih u vodu. Voda nosi zvezde, mesec ih prati i plete svoje rumenkaste mre`e kako bi ulovio sve ono {to se sa visine mo`e videti i ~uti. Kad se stvori prividni mir i sve zaspi, jave se neke gorske ~esme koje po~iwu svoje no}ne pesme namewene vili koja povija i quqa dete, namewene sitnom `ivotiwskom svetu koji samo no}u pronalazi smisao `ivqewa. Tada se sve svetlosti ugase, ali je tu svitac koji, poput no}nog svetionika, pronalazi izgubqene puteve mravima, {turcima, pticama i insektima. U samu ranu zoru veseli pti~ji orkestri probude {umu, biqke, vetrove, vodu, grlicu, divqu kru{ku ili starog patuqka koji `eli da ka`e tajnu o dugove~nosti. Ne izostaje ni starac bele brade sa punom torbom pri~a o znanom i neznanom, vi|enom i do`ivqenom. Wihove pesme pozdravqaju no}ne ~uvare - mesec i zvezde, a onda sav svet koji `eqno i{~ekuje svetlost. Nemu{ti jezik kojim govore `ivotiwe i biqke oduvek je ~oveku bio zagonetan. Taj svet `ivi svojim `ivotom koji se manifestuje pokretima, pogledom; bol i radost izra`ava se samo kliktajem, zavijawem, a odlazi sa zemqe kao {to odlazi suza, rosa ili oblak. Iskustva poneta sa prirodnih izvora - {uma, reka, planina, Podgorec i Maksimovi} ve{to su upleli u svoje pesni~ke kreacije. Duh koji se kod wih za~eo za mla|ih dana `ivota, zvuk koji se urezao u detiwstvu, kroz `ivot je dobijao novija zna~ewa i filozofsko-humanisti~ku dimenziju. Zbog toga je najve}i broj bajki vezan za najsitnije stvorove koji `ive svojim `ivotom, za prirodu ~iji je deo sam ~ovek, ptice koje su simboli kosmi~kih nepomu}enih visina, mitolo{ka i fantasti~na bi}a koja imaju specijalni bajkovitopesni~ki status u bajci. Iako samostalne tvorevine, neke bajke V. Podgorca i D. Maksimovi} podse}aju na narodne po odre|enim elementima. Tome doprinosi pripoveda~ki ton, sugestivnost u pri~ama, motivi, kompozicija. Jedna od takvih bajki D. Maksimovi} je Bajka o labudu D. Maksimovi}, ili Bajka o cvr~ku V. Podgorca. U Bajci o labudu pesni~ka misao odvodi ~itaoca u svet koji je nesvakida{wi, u predele koji mame i op~iwavaju svojom lepotom. Bajka o Sne`ani, kraqici zime, na originalan na~in pribli`ava deci wen mio lik.

198 Toplina srca koja izbija iz simboli~ne kraqice zime predstavqa brigu za{to je labud, kraq lepotana me|u pticama crn, tu`an i usamqen {to se uo~ava iz wegovog pogleda i na~ina letewa. Dramati~na sudbina, nemir simbolizovan u nemiru ptice velika je drama koju samo ~ovek mo`e da shvati i saop{ti. Sve je, zaista kao u nekoj bajci: i zimski ambijent, i mesto gde se radwa de{ava, stan kraqice zime, razgovor sa srebrnim zvezdama koji }e pomo}i labudu da odagna tugu. Boja je simbol najdubqeg pre`ivqavawa kao i najboqeg saznawa da se mrak du{e le~i te{ko, a da je put do svetlosti dug i krivudav. ,,Skriven u no}i, ispovedao se tiho kraqici zimi: - Sve je oko mene belo - i drve}e, i `abe, i zveri, i ti, mila kraqice; samo sam ja od no}i crwi. Zato me mori tuga." [irina du{e crnog labuda ne dozvoqava `ivot bez smisla i radosti. Duboka tuga bi}e odagnata tek onda kada srebrne zvezde po{aqu jato pahuqica koje }e obojiti crnog labuda. Granice sveta su se razmaknule, nestalo je tuge, a bela boja koja je zavladala prostranstvima simbolizuje slobodu i nevinost kojom se odlikuje duh ~oveka sa bajkom u sebi. Lirska priroda pisca Podgorca mogla je dubqe da zaroni u svet ~udesa koja se otkrivaju u snu, ma{ti ili pri putovawu. Samo treba razgrnuti ko{uqu detiwstva, kako ka`e pisac, pa prona}i sve ono {to le~i du{u i brani od zaborava: i pri~u o cvr~ku koji je nesre}an kad ne ~uje zvuke svoje violine, i sudbinu mravqeg carstva, p~elu Medarku, i grlicu sa dobrim srcem, neposlu{no ma~e... Sve to stanuje i biti{e u brodu snova, {umskoj kolibi, kosovim pri~ama, bajci o smejku, u sun~evoj pesmi, vodenici, na putu od stvarnosti do ma{te, od `ivota do snova o sre}i. Takva je bajka o cvr~ku i wegova, kao i Askina `ivotna igra: ,,Toa be{e najubavata pesna {to nekoga{ ja ~ul mravjiot narod. Nea ja ispeja vistinski umetnik od dnoto na svoeto srce. Sli~na na ~ista nokna dzvezda nad `itno pole, sli~na na son~ev potok, se lee{e, i se pobeduva{e, se poplavuva{e so svojata vol{ebna ubavina. " Nema bajke - isti~u D. Maksimovi} i V. Podgorec, bez patuqaka, ~arobwaka, vila i drugih mitolo{kih i fantasti~nih bi}a. Kwi`evnici jednom od tih izmi{qenih bi}a pripisuju osobinu da mogu sa~uvati i preneti

199 tajne ptica, gmizavaca, izvora i biqaka kao i stanovnika morskih i planinskih beskraja. Bajkoviti okvir omogu}ava filozofirawe o `ivotu i ~e`wi da se `ivot ne pomuti ve} produ`i psihi~ki i fizi~ki. Tome }e doprineti iskustvo talo`eno milenijumima, i ono se ne sme izgubiti iz vida i zaboraviti. Ako je istinsko, mora se prenositi generacijama koje dolaze jer je to te`wa da se duhovni kontinuitet `ivota produ`i kako bi se od niza beo~uga napravio `ivotni lanac. Pripoveda~ka tehnika, kojom se ovi kwi`evnici slu`e, vodi ~itaoce u svetove {uma i biqaka, `ivotiwa, do ~udnovatih i ~udotvornih izvora o kojima su folkloristi razli~itih naroda sveta ma{tali. Taj put pripovedawa osvetqava mnoge tragove drevne kulture, otkriva verovawa i nade - ve~ite izvore koji su i u najte`im trenucima svojom `ivotno{}u vra}ali posustalu veru u bitisawe. Zato {uma `ivi svojim `ivotom i redom. Reke i izvori `ubore, ali to nisu obi~na oticawa vode, to je melodija koja dopire do dna du{e junaka - ~oveka koji je razumom tuma~i. to je zvono koje opomiwe, a bajka postaje velika pozornica `ivota. ,,U pesmi izvora patuqak ~u neke neobi~ne zvuke koji se javqaju samo jednom u sto godina, u ~asu kada izvor postaje `ivotvoran, kada wegova voda mo`e da podmladi za ~itav qudski vek onoga ko je se napije." Razmi{qawe o sudbini kao qudskoj pratiqi, ~udesno je do~arano u bajkama ovih pisaca. Jo{ je ~udesnije verovawe ~oveka o zlatnom cvetu paprati koji se rascvetava jednom u sto godina, i to u Ivawskoj no}i. Mo}i tajanstvenih sila koje vladaju ~ovekom i prirodom, bajkovitim nitima povezuju misao pisca sa mukom patuqka koji je tu da iska`e tajnu pred smrt. Zna~ajno mesto u bajkama D. Maksimovi} i V. Podgorca zauzimaju ptice. Kao simboli visina i daqina, one su najboqi vesnici prole}a, ali i ose}awa koja personificiraju duboke nesre}e. Bajke o grlici, i jednog i drugog pisca, predstavqaju beskrajne drame iz kojih ptice - i ~ovek mogu iza}i samo tu`nom melodijom. Grlice razgovaraju me|u sobom pti~jim jezikom o beskrajnoj tuzi koji wihov pti~ji rod mo`e da zadesi - kao i qudski. Bol za izgubqenim mu`em postala je ve}a od svake boli. ,,I

200 potona kutrata ptica vo bezmerna taga... Nema ni{to postre{no od toa da ostana{ bez svojot drugar so kogo si delel i zlo i dobro - misle{e. I svetliot, {irokiot proleten den potemne vo nejzinite o~i. Go gleda{e poleto polesno so son~evoto zlato, gi gleda{e zelenite nivje i cvetnite poqani naokolu, no, ni{to ne ja raduva{e. Misle{e deka nejzinata taga e pogolema od celiot svet i pote{ka od planinata nad nea." Desanka Maksimovi} pi{e bajke o pticama koje smatra pesnicima {uma, simbolima visina i daqina, vesnicima najlep{eg godi{weg doba - prole}a. Treba pomenuti bajku Grli~ina tu`balica koja se ~ita s posebnom pa`wom jer otkriva veliku alegoriju `ivota. Sa dosta detaqa i slika kojima o`ivqava rascvetane livade, D. Maksimovi} oslu{kuje razgovore ptica. Dijalozi su neponovqivi jer sadr`e najiskrenije klice prijateqstva i qubavi, a monolog grlice u vidu tu`balice podse}a na najlep{e stranice svetske kwi`evnosti: na Antigoninu tu`balicu kojom oplakuje svoj mladi `ivot prerano uga{en, ili tu`nu staru pesmu kraqa Nala koji oplakuje smrt prijateqa. Glas se ~uje do neba, a vrhunska melodija o~arava ~ak i okrutne, kao {to je slu~aj sa vukom u Andri}evoj pri~i Aska i vuk. Ose}awa koja teku direktno iz srca li~e na sna`ne vrtloge: ,,Opet je svanuo dan, a me|u {umskim mnogim glasovima nema wenog glasa. Druguju `une sa zebama, kopci sa jastrebovima, samo ja nemam vi{e svog prijateqa." Najtu`nija pesma koja mo`e dirnuti i prijateqa nagnati da izatka najfiniji traktat o prijateqstvu, je pesma grlice koja je postala naj~istiji simbol vernosti. Bajke koje neguju V. Podgorec i D. Maksimovi} predstavqaju filozofsko-humanisti~ki traktat o smislu `ivota, postojawa i trajawa. Oni u tekstovima bajki antropomorfoziraju biqni i `ivotiwski svet kopna i mora. Sve to doprinosi razumevawu jezika koralnih gradova i sitnih morskih `ivotiwa. Morskom dnu pripisane su osobine `ivih bi}a i tom prilikom do{la je do izra`aja sva uzajamnost koja u svetu biqaka i `ivotiwa postoji. D. Maksimovi} i V. Podgorec u bajkama otkrivaju bezbroj `ivotnih tajni, tajnama bude nemire koji op~iwavaju du{e bi}a. Tako deca i odrasli shvataju: @i-

201 vot prikazan u bajkama u vidu bezbrojnih rukavaca oti~e i ostavqa nagomilane mudrosti. Te mudrosti i radosti iskazane su poeti~nim zapisima, melodijama pti~jeg cvrkuta, `uborewem {umskih potoka, glasovima i pokretima bubica i leptiri}a, {umorewem prirode. Sve`ivotna energija pisaca iskori{}ena je da saop{ti misli ~oveka i sveta, razmi{qawa, radosti i tuge dece - glavnih junaka bajki. Tako devoj~ica moli talas da joj povrati izgubqeno blago, ~oban~e poziva labuda koji je posrednik izme|u sveta realnosti i vodenog sveta, vetrovi prizivaju vesnike prole}a, bubamara decu koja veselo tr~e po livadama i ba{tama `ele}i da dohvate i uhvate sve lepote koje se naziru. Svetloliki mesec vodi qude nebeskim stepenicama i pokazuje svoje tajne obe}avaju}i da }e od najrazli~itijih {ara izatkati slike i senke koje }e uzbu|ivati de~ju ma{tu.

202

203

Ranka GR^EVA MOTIVOT NA BRAKOLOMNICA VO ROMANITE ,,EFI BRIST" OD FONTANE I ,,ANA KARENINA" OD TOLSTOJ I OBID ZA SPOREDBA SO MAKEDONSKIOT SOVREMEN ROMAN Idejata za komparativno analizirawe na dvata vrvni romana od germanskata i od ruskata kni`evnost na XIX vek, Fontaneoviot ,,Efi Brist" i Tolstoeviot ,,Ana Karenina" mi se nametna pri prepro~ituvaweto na Tolstoeviot roman i na negovata mnogu poznata i ~estopati citirana vovedna re~enica, koja glasi: ,,Site sre}ni semejstva si prilegaat edno na drugo, sekoe nesre}no semejstvo e nesre}no na svoj na~in". Tokmu razli~jeto vo do`ivuvaweto na bra~nata nesre}a, koe vo sebe gi vplotuva individualnite karakteristiki na protagonistite, no i kulturnite i sociolo{ki aspekti na op{testvoto vo koe se odvivaat dvete romaneskni tragedii i koi gi predestiniraat individualnite reakcii na zasegnatite li~nosti, se dovolno podatliv i interesen materijal za edna sporedbena studija. Pred da gi navedeme aspektite na analizata, dozvolete najnapred da gi definirame navedenite romani vo kontekst na kni`evnoto tvore{tvo na dvata avtora. Romanot ,,Efi Brist", objaven vo 1895 godina po {estgodi{na naporna rabota, se vbrojuva vo grupata na takanare~enite ,,romani za `eni" (Frauenromane), i so nego Fontane u{te edna{ ja potvrdil svojata izvonredna sposobnost da pronikne vo site nijansi od trepetite na `enskata du{a. Ovoj roman kriti~arite go narekuvale i najzna~aen od site negovi romani, vreduvaj}i go vo nizata svetski romani na XIX vek, koi go tematiziraat brakolomstvoto, kako {to se Geteoviot ,,Izbor po srodnost"

204 (Wahlverwandschaften), Floberoviot ,,Madam Bovari" (Madame Bovary) i Tolstoeviot ,,Ana Karenina" (Anna Karenina). Avtorovata inspiracija proizlegla od edna vistinska afera vo berlinskoto op{testvo, koja kako romaneskno si`e mo`ebi i ne bi bila dovolna da go povle~e vo sferata na fikcionalnoto oblikuvawe zaradi sli~nosta i zdodevnosta {to ja predizvikuvaat mnogute op{topoznati qubovni prikazni, kako {to imal obi~aj samiot da re~e, tuku proizlegla od negoviot poinakov interes: ,,Aber der Gesellschaftszustand, das Sittenbildliche, das versteckt und gefährlich Politische, das diese Dinge haben, ... das ist es, was mich sehr daran interessiert". (No op{testvenata sostojba, moralotvornoto, skrienoto i opasno politi~koto, {to gi imaat vo sebe ovie ne{ta, ... toa e ona {to me interesira kaj niv.127 A na ramni{teto na `enskata psiha, qubopitnosta mu e predizvikana zaradi prirodnosta {to im e svojstvena na romanesknite prototipovi vo koi, kako {to samiot veli, se vqubuva ne zaradi nivnite doblesti, tuku zaradi nivnata ~ove~nost, odnosno zaradi nivnite slabosti i grevovi.128 Spored zapisite vo dnevnikot i opse`nata korespondencija so prijatelite, kako i spored dnevni~kite zapisi na `ena mu,129 po zavr{uvaweto na romanot ,,Vojna i mir" Tolstoj se nosel so idejata da napi{e roman za neverna sopruga od visokoto op{testvo, koja }e ja prika`e so site nejzina stradawa, no nema da ja osudi kako vinovna. Idejata, nastanata vo 1870 godina, toj po~nuva da ja realizira duri tri godini podocna, vo faza na izrazito pesimisti~ko raspolo`enie, nastanato pod vlijanie na [openhauerovata pesimisti~ka filozofija, koja tie godini mu bila preokupacija. Interesno e, pritoa, da se zabele`i deka i toj, kako i Fontane, vo prikaznata za bra~noto neverstvo, poto~no vo nevernata sopruga, gleda zdodeven, banalen lik, od koj saka {to pobrzo da se oslobodi. Ona pak {to go privlekuva, i go tera da napreduva vo ostvaruvaweto na zamislenata cel, e dominantnata ideja za

Fonaten,Theodor: Effi Briest, Stuttgart, Philipp Recl.jun., 1969, S. 341 op. cit. 341 129 Babovi}, Miroslav: Ruski realisti XIX veka, kqiga II, Beograd, Svetozar Markovi}, 1983, str. 342-3

128 127

205 semejstvoto, odnosno za op{testveno akceptiranata forma na brak. Namerata za, kolku {to e mo`no, poseopfatno prika`uvawe na institucijata brak, Tolstoj vo svojot roman, vo sporedba so Fontaneovata ednonaso~nost, ja realiziral posloevito, fikcionaliziraj}i tri semejstva {to se kontrastno i paralelno prika`ani (Karenini, Oblonski i Levini) sozdavaj}i, pritoa, ~etiri razli~ni qubovno-bra~ni relacii: najnapred relacijata na op{testveno prifaten, formalno uspe{en, no su{tinski porazitelen brak me|u Ana i Karenin; op{testveno skandaloznata, neprifatena, osuduvana i osuetuvana qubovna vrska me|u Ana i Vronski; od po~etokot do krajot na romanot neuspe{niot brak na Stiva i Doli, brak vo koj ma`ot si go zema pravoto postojano da ja izneveruva soprugata, pri {to naiduva na premol~ena tolerancija od op{testvoto, i stradalni~kite, neuspe{ni obidi na soprugata da se izbori za svojot bra~en integritet; i kako najoptimisti~ka, i op{testveno i individualno blagoslovenata harmoni~na bra~na vrska me|u Kiti i Levin, brak vo koj vladee Tolstoevoto moralizatorsko na~elo deka svoeto mesto vo op{testvoto soprugata treba da go bara vo doma{nite obvrski, gri`ej}i se za soprugot i decata, a na ma`ot mu e dadeno da se gri`i za duhovno i materijalno povozvi{enite ne{ta. Izrazitata Tolstoeva intencija za fasetirano prika`uvawe na bra~nite mo`nosti otsustvuva kaj Fontane. O~igledno e deka toj si postavil za zada~a da prika`e samo eden bra~en tip, edna edinstvena bra~na prikazna, koja }e bide paradigmatska za op{testvenite duhovni i materijalni normi na pruskoto blagorodni{tvo vo negovoto vreme. Vo negoviot roman ne naiduvame na drugi bra~ni formi, koi bi slu`ele za sporeduvawe, ili pak kako pozitiven primer {to bi vlevale optimizam. Kompoziciskiot romanesken pristap e razli~en u{te vo samiot voveden del: kaj Fontane akcentot e staven na bra~nata geneza, kaj Tolstoj pristapot e direkten, in medias res, ~itatelot se voveduva vo edna postojna situacija. Imeno: glavniot `enski lik od Fontaneoviot roman, e sedumnaesetgodi{no devoj~e, koe `ivee vo sre}na

206 semejna opstanovka, opkru`eno so roditelskoto vnimanie i qubov. Od nevinata igra so drugarkite, Efi e ottrgnata ne po sopstvena `elba, tuku zaradi le~ewe na tu|i frustracii: onaa na majka $ koja zaradi op{testven presti` go napu{tila mom~eto {to go sakala i se oma`ila za posoodvetnata partija, i onaa na baronot In{teten, koj ne mo`ej}i da ja dobie majkata ja kompenzira zagubata `enej}i se so }erkata. I seto toa vo ramkite na op{testveno prifatenite normi. Ili, kako {to toa direktno }e go formulira pastorovata sopruga, romanesken lik koj e nositel na liberalisti~kite avtorovi stavovi: ,,Ja, ja, so geht es. Natrlich. Wenn es die Mutter nicht sein konnte, muß es die Tochter sein" (Ako ne mo`e{e da bide majkata, mora da bide }erkata. Poznato e. Starite familii se dr`at me|u sebe...)130 Za sklu~uvawe na brakot me|u Ana i Karenin doznavame mnogu malku. ^itatelot gi zapoznava koga se ve}e vo brak i imaat dete. Avtorot samo beglo n# informira deka Karenin odvaj re{ava da se `eni, otkako okolinata mu dava do znaewe deka zaradi ~estite sredbi so Ana vo op{testveno opkru`uvawe, bi & go naru{il ugledot na devojkata ako ne ja pobara za `ena. Toj, isto kako {to e toa In{teten za Efi, e po`elen zaradi op{testveniot status, makar {to ne bi bil emocionalno favoriziran bra~en kandidat. Zaedni~kiot imenitel na dvata braka e otsustvoto na predbra~na, a podocna i bra~na qubov, neophodna za opstojuvawe na brakot. Na pra{aweto na drugarka $ dali In{teten e vistinskiot izbor, Efi odgovara: ,,Geiß ist er der Richtige, Das verstehst du nicht, Herta. Jeder ist der Richtige, Natrlich muß er von Adel sein und eine Stellung haben und gut aussehen." (,,Se razbira deka e vistinskiot. Sekoj e vistinskiot. Jasno, mora da e blagorodnik, da ima polo`ba i dobro da izgleda".131 Op{testvenite preduslovi, zadovoluva~ki vo obata slu~aja, se poka`uvaat kako nedovolni za ponatamo{noto opstojuvawe na brakovite, sklu~eni po diktat na op{testvenite normi. Nezadovolenata `enska intima, vo

Fontane, Theodor, op. cit 17 Citiranite mesta se prevedeni od avtorot na trudov spored navedenoto originalno delo.

131 130

207 ~ie proniknuvawe i ~ie prika`uvawe se ogleduva majstorstvoto na dvata romansiera, go zema svojot tribut i se odnesuva odmazni~ki kon racionalniot del na likovite. Dvete romaneskni heroini se mladi i ubavi `eni oma`eni za mnogu postari ma`i za koi brakot i `enata se samo pomo{no sredstvo za iska~uvawe po skaliloto na karierata. Vo prvata faza od brakot, vakvite ma`i, iako pretstavuvaat surogat na vistinskata zamisla za ma`ot i brakot, sfateni se kako op{testven kompliment. Koga majka & ja pra{uva Efi {to o~ekuva od brakot, taa veli deka bi sakala da ima statusno ednakvo postaven partner, bi sakala ne`nost i qubov, no ako toa ne mo`e da go dobie, makar {to qubovta, spored zborovite na tatko & e samo prazno drdorewe, toga{ bi sakala bogatstvo i otmen dom. Ona pak, so {to ne mo`e da se pomiri, ona {to ne mo`e da go izdr`i e zdodevnosta. Zdodevnosta se poka`uva kako poguben faktor vo emocionalniot `ivot na Efi, presadena kako bilka da `ivurka vo duhovnata praznina na provinciskata Kesinska sredina. Racionalno vnimatelniot soprug gi ispolnuva formalnite barawa na zaedni~koto `iveewe, no spored strukturata na li~nosta ne mo`e da vospostavi emocionalna relacija so `ena si. Otsustvo na emocionalna vrska, na duhovna srodnost, registrirame i kaj Karenin. Negovoto duhovno studenilo go pravi nemo}en da sfati tu|i ~ove~ki ~uvstva, vklu~uvaj}i gi i onie na `ena si, {to ja pravi Ana nesre}na. Vo brak so prozai~en , pragmati~en ~ovek , taa se ~uvstvuva pritesneta, zagu{ena. Zaedni~kite crti koi i Fontane i Tolstoj im gi davaat na svoite romanesni ma{ki fikcionalni likovi se slednive: postari sopruzi, koi vo brakot gledaat op{testvena investicija za nadgraduvawe na li~niot status, karieristi vo najbeskompromisnata smisla na zborot, gotovi da gi `rtvuvaat site svoi li~ni `elbi vo ime na profesionalniot i op{testven uspeh, pragmati~ari na koi im e tu| sekakov oblik na liri~nost i sentimentalnost. I pokraj izrazito sli~nite individualni osobini na sopruzite od dvata romana, {to vo golema mera go fundira motivot za bra~noto neverstvo na soprugite, neverstvoto se slu~uva od razli~ni pojdovni pozicii: Efi

208 Brist go izneveruva soprugot zaradi potrebata od ispolnuvawe na prazninata od duhovnata i emocionalna pusto{. Ana Karenina go pravi toa od `elbata da ja zadovoli svojata potreba od duhovna srodnost, od qubovna liri~nost. Za prvata, vrskata e efemerna, `ivotna epizoda {to saka da ja zaboravi bidej}i ja potsetuva na neprostliv grev, za drugata toa e ostvaruvawe na soni{tata, pra{awe na integritetot na li~nosta. Efi ne & se predava vo celost na avanturata, taa duri i ne se vqubuva vo majorot Krampas, o`enet ~ovek so dve deca. Za Ana, Vronski stanuva ponatamo{na smisla na nejzinoto bitisuvawe. Obajcata, i In{teten i Vronski se oficeri, del od vojni~kiot establi{ment na svoite zemji, nau~eni bespogovorno da go po~ituvaat profesionalniot vojni~ki poredok, no nasproti toa, na privaten plan, tie se slobodoumni ma`i za koi qubovnata avantura e edna od mnogute formi na `ivoten avanturizam. Qubomornata, nedover~iva sopruga na In{teten, koja, poznavaj}i go ma`a si postojano go dr`i na oko, kako i zdobienata luzna od duel zaradi edna porane{na qubovna avantura, {to za posledica go ima malku potsvitkanoto ramo, ne go spre~uva vo potragata po novi avanturi, za{to za nego `ivotot bez predizvici e besmislen. Vronski pak, e odgledan vo semejstvo vo koe libertina`ata e modus vivendi. Vo mladost majka mu bila otmena, privle~na dama so bezbroj qubovni avanturi za koi znaela celata ruska aristokratija. @ivoten stav koj nekriti~ki go prezel i sinot. Nemu mu e tu|a sekakva pomisla za brak, a koketiraweto so privle~nite dami po salonite e samo del od voobi~aenata op{testvena igra koja e cel sama po sebe. Toj i ne pomisluva deka so svojata galanterija i so otvorenoto dodvoruvawe op{testveno }e ja onevozmo`i mladata, naivna i vqubena Kiti [~erbetska, koja, zaedno so svoeto semejstvo o~ekuva toj da se izjasni. Za nego o`enetite ma`i se banalni, glupavi i sme{ni su{testva, vrzani edinstveno za soprugite, mesto, kako nego, da bidat nezavisni, veseli i gotovi na postojano novi avanturi. Nasproti predizvikot otelotvoren vo zagado~nosta, privle~nosta, predizvikot na onoj drugiot, apsolutniot antipod na soprugot, se ispre~uva prazninata, necelosnata realiziranost na `enskite likovi: vo brakot tie se samo

209 soprugi i majki, ne `eni. Kaj niv ostanuva nezadovolena potrebata da ja potvrdat svojata `enstvenost vo najpozitivnata smisla na zborot, i toa ne zaradi nedovolnata `enstvenost, tuku zaradi nesoodvetnosta na bra~niot partner. So svoite postapki dvata lika vr{at zamena na svoite prvobitno hipertrofirani funkcii: biolo{kata, maj~inskata na Ana, i sociolo{kata, samo `ena na ma`a si na Efi, tie ja zamenuvaat so pozicija na `eni qubovnici, Ana vo otvorena, za op{testvenite krugovi iritira~ka forma, Efi, vo potajna, skriena forma. Me|utoa, bi bilo premnogu ednostrano koga pri~inata za neuspehot na brakot i bra~noto neverstvo bi ja svele samo i isklu~ivo na neuspe{nata relacija ma`-`ena, ili pak na privle~nosta {to ja nudi qubovnata avantura. Kontekstualnata ramka e mnogu po{iroka i me|u drugoto gi opfa}a: op{testvenata sredina, moralnite normi, institucijata brak itn. ^inot na brakolomstvoto direktno vlijae vrz ponatamo{nata sudbina na `enata i predizvikuva mnogu ponatamo{ni problemi. Neverstvoto, vo preden plan pretstavuva direkten atak na brakot i semejstvoto. Na op{testven plan ovoj ~in pretstavuva navreda na pi{aniot i obi~ajniot patrijarhalen moral, sankcioniran i preku misleweto na okolinata i preku zakonite na dr`avata koja ja {titi institucijata brak. Ma`ite se olicetvorenie na op{testvenata sevkupnost. Op{testvoto se za{tituva sebesi za{tituvaj}i ja bra~nata institucija. Op{toomilenata petrogradska dama Ana Karenina stanuva predmet na salonsko ozboruvawe i e podlo`ena na op{ta osuda; taa e izop{tena od site javni manifestacii, nejze $ se zatvoreni site petrogradski domovi. Duri i nejzinata snaa i bliska prijatelka Doli Oblonska, na koja $ pomaga posreduvaj}i vo bra~niot spor so neverniot soprug, samo delumno nao|a razbirawe za Aninoto neverstvo, za potoa potajum da ja izrazi svojata rezerva sosredoto~uvaj}i se kon problemite na domot i semejstvoto. Duhoven presvrt e evidenten i kaj gospo|a Oblonska, majka mu na Vronski, koja od prvobitnoto obo`uvawe na Ana, dijametralno go menuva stavot kon nea vo momentot koga uviduva deka vrskata na sin $ so op{testveno nepri-

210 fatliva `ena mo`e da mu ja ruinira karierata i da mu go uni{ti ugledot vo op{testvenite krugovi. Osudata na op{testvoto e pogubna i za vrskata, za sre}ata na Ana i Vronski. Kako op{testveno neprifatliva dvojka tie se celosno izolirani i taa izolacija pote{ko ja podnesuva Vronski otkolku Ana. Toj ne mo`e da si go zamisli `ivotot bez voobi~aenoto op{testveno opkru`uvawe, bez niedna od formite na `iveewe na koe naviknal, a toa e nespoivo so negovata opredelba za Ana. Ana se obiduva da go odvoi od svetot, duri i od majka mu i brat mu, trudej}i se taa, kako poedinka, so seta svoja qubov, da mu go zameni svetot, bezuspe{ni napori koi poprimaat utopisti~ki dimenzii. Ostricata na op{testvenata osuda e pogubna i za Efi Brist. Od momentot koga ma`ot slu~ajno otkriva za nejzinoto neverstvo, do krajot na nejziniot `ivot taa e op{testveno izop{tena li~nost. Za nea zatvoren ostanuva ne samo domot na I{teten, tuku i roditelskiot dom. Vo pismoto {to $ go ispra}aat roditelite, izvestuvaj}i ja za svojot stav vo vrska so nejzinoto neverstvo se veli: ,,Svetot, vo koj `ivee{e, }e ti bide zatvoren. A toa {to e najta`no za nas i za tebe (i za tebe, kolku {to te poznavame) - e deka }e ti bide zatvorena i roditelskata ku}a; ne mo`eme da ti ponudime mirno mesto vo Hoen Kremen, mirno pribe`i{te vo na{ata ku}a, za{to toa bi zna~elo da ja izolirame ku}ava od cel svet, a nie sme odlu~no protiv da go storime toa. Ne deka premnogu zavisime od svetot i deka zboguvaweto so ona {to se narekuva ,,op{testvo" bi ni se ~inelo apsolutno nepodnoslivo, ne, ne zaradi toa, tuku ednostavno zatoa {to znaeme da razlikuvame {to e {to, i pred cel svet, ne mo`am da te po{tedam od praviot zbor, sakame da ja poka`eme na{ata osudata na toa {to go stori, ti, na{eto edinstveno i mnogu sakano dete. . ."132 I preku reakcijata na roditelite, koi po definicija bi trebalo da zastanat vo odbrana na svoeto edinstveno dete, op{testvoto, ~ij del se tie, go sankcionira nedozvolenoto kr{ewe na op{testvenite normi. Vo dvata romana e evidentno deka kako privrzanici na nevernite soprugi se pojavuvaat op{testveno perifer132

Fontane, Th. op.cit. str.289

211 ni i irelevantni li~nosti: sluginkata Rozvita vo ,,Efi Brist", koja i samata do`iveala nesre}na qubovna avantura i se ~uvstvuva op{testveno `igosana i Levinoviot na smrt bolen brat vo ,,Ana Karenina". Bolesta vo ovoj kontekst dobiva Ni~eovski dimenzii, za{to taa, spored Ni~e gi pravi lu|eto pomudri, po~uvstvitelni, so pogolemo razbirawe za makite na bolniot. Tokmu zatoa toj ima razbirawe za Ana. Kr{eweto na bra~noto tabu ima za posledica i posegawe po svetosta na maj~instvoto, ja zagrozuva sigurnosta na deteto rodeno vo brak so soprugot. Decata stanuvaat `rtvi na roditelskiot egoizam. Tie se staveni vo pozicija na nemo}ni su{testva koi naprazno polagaat pravo na celosta i intaktnosta na roditelskiot dom i na roditelskata gri`a. I pokraj toa {to maj~inskata dimenzija na Ana e mnogu posilno naglasena od onaa na Efi, i taa pravi napori da go za{titi i da go zadr`i pokraj sebe sina si, ne se otka`uva od qubovnikot, od pravoto na qubovna samoopredelba zaradi tolku sakaniot sin. Qubovta na `enata dr`i prevlast po odnos na maj~inskata qubov i svesta na konsekvencite. Moralizatorskoto svojstvo im e prisu{to i na dvata sopruga. I In{teten i Karenin potsvesno im se odmazduvaat na nevernite soprugi vospituvaj}i gi decata, Serjo`a i Anika, so seta strogost na ~inovni~kata psihologija, vo duhot na moralno ispravni individui kaj koi otu|uvaweto od majkite e dominanta. Traumata {to }e ja do`ivee Serjo`a koga majka mu }e go napu{ti domot e sublimirana vo negovoto odbivawe da ja spomenuva majka si, ta duri i da misli na nea. Koga vujko mu, dojden da posreduva vo razvodot na Ana i Karenin, }e go pra{a, pri slu~ajnata sredba, dali se se}ava na nea, toj odgovara: ,,-Ne, ne se se}avam -, brzo odgovori Serjo`a i, otkako pocrvene, gi navedna o~ite. I ve}e ni{to vujkoto ne mo`e{e da slu{ne od nego." A koga vospituva~ot po polovina ~as go nao|a voznemirenoto dete, toa komentira: ,,Ostavete me. Se se}avam, ne se se}avam... [to go interesira? Zo{to me potsetuva? Ostavete me na spokojstvo! - mu se obrati toj, ne na vospituva~ot, ami na celiot svet." Reakcija, {to re~ito zboruva za bolnata distanciranost na deteto od spomenot na majkata.

212 Vo krajna linija ja osuduva postapkata na majka si i zastanuva na stranata na tatka si, vsu{nost i toj go olicetvoruva principot na moralnost. Psihologijata na pruskiot militarizam, evidentno prisutna vo sevkupnoto odnesuvawe na Gert fon In{teten, po nadolna linija se prenesuva i na }erkata Anika, koja, po zaminuvaweto na majkata, e prepu{tena na negovata gri`a i vospituvawe. Koga Efi, kazneta me|u drugoto i preku nemo`nosta da ja gleda }erka si, kone~no }e izdejstvuva sredba so nea, do`ivuva ogromno razo~aruvawe sfa}aj}i deka pred sebe ima poslu{na kukla, produkt na tatkovata dresura, dete koe ne razmisluva, a u{te pomalku ~uvstvuva, deka e vospituvano da se distancira od majka si, i zatoa sega, vo razgovorot so nea, ja ~uvstvuva kako tu|inka i na sekoj nejzin predlog za ponatamo{ni sredbi, kako nekoj avtomat poslu{no ja povtoruva od tatka si nau~enata re~enica ,,Ja, wenn ich darf" (Da, ako smeam). Iako dvata sopruga imaat mnogu sli~ni karakterni crti vo smisla na ambicioznost, karierizam, duhovno studenilo, pragmati~nost vo postapkite, otsustvo na sentimentalnost, dosledno sproveduvawe na principot na moralnost, podlo`nost na javnoto mislewe itn. , postoi golema razlika vo nivniot na~in na manifestirawe na bolkata i povredenoto dostoinstvo na soprug, odnosno na ~esta, otkako }e doznaat za neverstvoto na soprugata. Vo ovoj biten element Fontane i Tolstoj koncepciski najmnogu divergiraat. Fontaneoviot Gert fon In{teten doznava za neverstvoto sosema slu~ajno, nasilno otvoraj}i ja fiokata od rabotnata masa na otsutnata sopruga za da najde zavoj so koj }e ja prevrze povredenata }erka i pronao|aj}i gi qubovnite pisma od svojot garnizonski prijatel Krampas do `ena mu. Negovata reakcija e beskompromisna. Toj bez razmisluvawe se razveduva od Efi, i ja odzema }erkata i go predizvikuva Krampas na dvoboj za da si ja spasi ~esta. Pri prezemaweto na ovie radikalni ~ekori nego ne go vodi samo ~uvstvoto na povredena ma{ka sueta, na izgubeni qubovni i bra~ni iluzii, tuku najmnogu i pred s# imperativniot princip na pruskiot op{testven moral. Toj e samo edinka vo strogiot sistem na moralni normi i za da opstane kako takva mora da gi po~ituva normite na

213 op{testvoto. Individualnosta ovde otstapuva pred op{tosta. Dokaz za ova tvrdewe e soop{tenieto {to mu go pravi na svojot pretpostaven po zavr{uvaweto na dvobojot vo koj toj go usmrtuva Krampas i reakcijata na pretpostaveniot koj veli deka In{teten postapil kako ~esen ~ovek vo odbrana na svojata vojni~ka ~est. Od op{testven aspekt, no ne i od individualno ~ove~ki, pomalku va`no, ili skoro neva`no e {to vakvoto negovo odnesuvawe ne samo {to ja unesre}uvaat soprugata, se reperkuiraat vrz deteto koe e osudeno da `ivee samo so eden roditel, tuku, za ironijata da bide pogolema, krajno go unesre}uvaat i In{teten, ~ij `ivot stanuva besmislen, a negovata sovest optovarena so ubistvoto, makar vo op{testveno tolerirani ramki, na negoviot prijatel od mladosta so kogo go vrzuvaat mnogu spomeni. Karenin, naprotiv, postepeno uznava za neverstvoto na soprugata. Vo ovaa po~etna faza toj ja predupreduva Ana da bide diskretna vo svoite postapki za da ne mu na{teti nitu nemu, nitu na sinot, nitu na semejstvoto vo celina. Kaj nego nema naglost vo postapkite, racionalnoto, celishodnoto, izbiva vo preden plan. Duri i Ana e v~udovidena od negovata reakcija. Makar {to go smeta za bes~uvstvitelen, zaradi {to & e odvraten, toj smognuva sili da se izdigne nad individualnata navreda, nad povredenata ma{ka sueta i navredata na ~esta, i vo ime na opstanokot na semejstvoto i go prostuva neverstvoto. Nego Tolstoj go izdignuva na nivo na idealizirana moralna li~nost, dotolku pove}e {to mu gi pridodava atributite na trpelivost i takti~nost, na toj na~in {to so dobrina i razbirawe smeta deka so toa ne }e go spasi od propast samo semejstvoto, tuku i Ana. Kako ispraven hristijanin, nemu mu e va`no nejzinoto spasuvawe. Spored crkovnite zakoni razvedena `ena ne mo`e da stapi vo drug brak se dodeka prviot ma` e `iv. Koga bi $ dal razvod toj bi $ ovozmo`il da `ivee vonbra~no so Vronski, i so toa bi ja izlo`il na rizik, pokraj osudata na op{testvoto, da bide neza{titena od eventualno napu{tawe od qubovnikot. Vo ovie delumno altruisti~ki pobudi na Karenin vmetnati se i razmisluvawata za statusot na sinot i li~niot status. Toj ne $ go dava na Ana tolku sakaniot sin, bidej}i se pla{i od negovata vtorostepena pozicija vo

214 eventualniot nov brak na Ana i Vronski, osobeno podredenosta po odnos na nivnite idni deca. So razvodot bi bil razni{an i negoviot sopstven status, zarad {to toj vo golema mera i go tolerira neverstvoto, makar {to op{testveniot skandal i bez toa neizbe`no se reperkuira vrz negovata kariera. Obidite na Karenin da ja vrazumi Ana i da ja vrati vo semejnoto gnezdo Tolstoj mnogu ~esto gi kontrastira so postapkite na Vronski, koj isto taka uporno se bori za nejzinata qubov i privrzanost. Ovde mo`e da se re~e deka obata oponenti ja gubat bitkata na podolgi pateki: Karenin, i pokraj site negovi humani postapki, za koi Ana mu oddava priznanie baraj}i od Vronski da ja po~ituva negovata ~ove~ka veli~ina, Vronski i pokraj qubovta i vinata {to ja ~uvstvuva kon Ana i po nejzinata smrt, ~uvstvo koe doveduva do negoviot obid za suicid, a pri krajot na romanot i vo negovoto zaminuvawe vo srpsko-turskata vojna, {to odnovo e aludirawe na obid za samoubistvo. Na qubovnikot na Efi, na majorot Krampas, Fontane mu pridava mnogu pomala va`nost. Toj vo celoto romaneskno si`e ima epizodna funkcija i e samo dokaz za neodr`livosta na brak sklu~en isklu~ivo vrz principot na zadovoluvawe na op{testvenite potrebi i zanemaruvawe na ~ovekovata individualnost. Relativiziraweto na ~inot na neverstvoto imame i vo razmisluvaweto na In{teten za vremeto vo koe ma`ot go otkriva neverstvoto. [to ako toj za toa namesto po sedum uznael po deset, dvaeset ili pove}e godini. Postoi li zakon za zastaruvawe na neverstvoto kako {to e toa za nekoe kaznivo delo? Kaznata {to ja dobivaat Efi Brist i Ana Karenina za kr{eweto na bra~noto tabu ne ja izrekuvaat so svoite postapki samo sopruzite, decata i op{testvoto vo celina, tuku si ja nametnuvaat i samite tie. @iveej}i osameno samo so vernata sluginka i ku~eto Rolo vo milionskiot, ottu|uva~ki Berlin, bez bliski i prijateli, prepu{tena sama na sebe, ostavena neprekinato da razmisluva za svoite postapki, Efi do`ivuva nerven slom, se nao|a na krajot na silite i roditelite, po nagovor na doma{niot lekar koj go predviduva nejziniot kraj, ja prifa|aat vo svojot dom. Na smrtnata postela taa ja zamoluva majka si, kako uteha, prostuvawe i ~in na pomiruvawe, da mu pora~a na

215 In{teten deka imal pravo {to postapil taka kako {to postapil, deka sepak bil dobar ~ovek, blagoroden onolku kolku {to mo`e da bide blagoroden nekoj {to ne umee da saka. ^uvstvoto na vina ne ja napu{ta Ana Karenina vo tekot na celiot roman. Toa e o~ito i vo nejzinite najsre}ni momenti koga e vo Italija so Vronski i koga potajum se pra{uva kako mo`e da bide sre}na koga gi ostavila ma`ot i sinot i go izgubila ugledot vo op{testvoto. Pokaz za ~uvstvoto na vina e i nejzinata posledna svesna misla pred da se frli pod vozot, koga veli: ,,Gospodi, prosti mi!" Ja bara li pro{kata zaradi toa {to go storila ili zaradi samoubistvoto {to e sprotivno od duhot na hristijanstvoto? Vinata kako moralna kategorija, avtorite ne ja lociraat samo kaj `enskite likovi koi gi kr{at op{testvenite normi vo potraga po li~nata sre}a, tuku mnogu pove}e vo licemernata postavenost na obi~ajnite i pi{ani zakoni na op{testvoto, koi, vo duhot na Rusoovata teza deka ~ovekot se ra|a kako prazna tabla, a op{testvoto ja zapi{uva sodr`inata, so seta svoja surovost ne go priznava pravoto na poedinecot da ja odbere i sozdade svojata li~na sre}a, tuku bezmilosno gi sankcionira postapkite koi otstapuvaat od odnapred zacrtanite pravila na odnesuvawe. Poslednata, ne pomalku zna~ajna sli~nost me|u dvata romana ja nao|ame vo paraboli~nata zavr{nica. Prikaznata za Efi Brist zapo~nuva radosno i zavr{uva ta`no vo roditelskata ku}a, vo neuspe{niot obid, kako {to veli majka i, od }erka na vozduhot da stane dama vo op{testvoto, od sferata na prirodnata individualnost da se prefrli vo sferata na krutite op{testveni normi. Ana Karenina ja sretnuvame na `elezni~ka stanica vo blagorodna misija da go spasi bratoviot brak zagrozen od negovite neverstva. Nejzinata prikazna zavr{uva na istata `elezni~ka stanica otkako samata taa stanuva brakolomnica vo potraga po individualnoto pravo na qubov i sre}a. Namerata da go kontrastiram motivot na brakolomstvo od dvete navedeni dela so nekoe delo od make-

216 donskata kni`evnost, ostana nerealizirana zaradi slednive objektivni okolnosti: - prvo, zaradi op{topoznatata evolutivna diskripanca me|u germanskata i ruskata literatura na 19. vek od edna strana i na makedonskata od druga - vtoro, zaradi, bi rekla, nedovolnata emancipiranost na makedonskata literatura na 20. vek. Vo otsustvo na soodvetno delo od na{ata literatura na 19 vek, se obidov da najdam surogat vo sovremenata makedonska literatura. Za `al, se potvrdi moeto prethodno soznanie, deka vo sovremeniot makedonski roman, barem kolku {to mi e mene poznato, motivot na brakolomnica ne e obrabotuvan. Vo dvata ponovi romana, romanot ,,Drugata" od Liljana Eftimova133 i ,,,Akvamarin" od Tawa Uro{evi}134, motivot brakolomstvo e vistina obraboten, no toa ,,pravo", soobrazno na makedonskata patrijalhalna tradicija, i vo romanesknata sfera im e dadeno na ma{kite likovi. Vo ,,Drugata" neverstvoto e prika`ano niz glednata to~ka na izneverenata sopruga, vo ,,Akvamarin" niz opcijata na auktorijalniot raska`uva~, koj, me|u drugoto, nepristrasno go opi{uva i popatnoto neverstvo na centralniot lik, sinot vo potraga po is~eznatiot tatko belogardeec. Se nadevam deka konstatiraniov motivski deficit }e bide dovolna provokacija za novi kni`evni sozdavawa vo koi ovoj motiv }e bide obrabotuvan spored viduvaweto i na ma`ot i na `enata.

133

134

Skopje, Jugoreklam, 2002, 229 Skopje, Magor, 2004, 265

217

Vasil TOCINOVSKI POETSKI PARALELI KO^O RACIN HRISTO BOTEV Vo tvore~kata laboratorija nezavisno od vremeto i prostorot koi sami po sebe gi podrazbiraat op{testvenite i kulturnite okolnosti, mnogu ne{ta stanuvaat zaedni~ki imenitel kako ,,pretopuvawe", ,,izvor", ,,vlijanie" ili ,,bogatstvo" vo delata od razli~ni avtori. Dali kusata i jasna formula ,,opi{uvawe na eden pat" poka`uva i doka`uva nekoi zakonomernosti ne samo vo procesot na sozdavawe na edno delo, tuku i vo krajniot rezultat na estetskata dimenzija kako identifikacija. Vo toa patuvawe treba da se minat site ,,granici" koi se elementaren preduslov vo namerata deka ni se dopa|a da go ,,sporeduvame" ovoj ,,pat" so onoj od decidniot iskaz na Montew so li~noto priznanie: ,,Jas ne go prika`uvam su{testvoto, tuku pominuvaweto". Toa be{e i patot na na{eto doa|awe do mo`nite poetski paraleli me|u Ko~o Racin i Hristo Botev. Prifa}aj}i ja poukata za edinstvoto na `ivotnite i tvore~kite vrvici vo opstojbata na ~ovekot i na tvorecot, najnapred prebaravme pone{to po nivnite biografii. Vedna{ treba da zebele`ime oti na toa sami po sebe upatuvaat vrednosnite kni`evno-istoriski vistini za dvajca golemi i daroviti poeti koi imaat osnovopolo`ni~ko mesto i zna~ewe vo konstituiraweto na nivnite nacionalni literaturi i pretstavuvaat znak na identifikacija na nivno vgraduvawe vo golemoto semejstvo na svetskite literaturi. Ko~o Racin e roden na 22 dekemvri 1908 godina, kako prva ro`ba vo semejstvoto na Apostol i Marija Solevi. Hristo Botev, prviot sin na u~itelot Boto Petkov i Ivanka Drenkova e roden na 25 dekemvri 1847 godina. I edniot i drugiot zaskitaniot kur{um gi

218 nosi vo ve~nosta Racin na 13 juni 1943 godina, Botev na 2 juni 1876 godina. Makedonskiot poet zaokru`il tri i pol decenii `ivot, a bugarskiot poet stignal do sopstvenata 29 godina, bez da ja dopre kako sre}a barem tretatata decenija od edna{ i kratko dadeniot `ivot. Vo zaedni~kite imeniteli na mesecite kako elementarni, no i relevantni podatoci od nivniot `ivot gi odvojuvaat celi {est decenii vremenska distanca rasposlana od tragi~nata pogibija na Racin do doa|aweto na Botev na svetlinata od denot. [to bi bilo koga kako poeti na burni epohi bi gi obedinuvale i nekolku zaedni~ki godini. Aktivno vklu~eni vo revolucionernite dvi`ewa bile postojano sledeni i progonuvani. Racin patuval i prestojuval, toa podrazbira i `iveel vo Belgrad, Zagreb, Sofija, a Botev pak vo Bukure{t, Braila, Odesa. Memlivite i mra~ni zatvori, isto taka, se edinstven imenitel vo izoduvaweto na patot za izboruvawe na sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi. Rabotat vo pe~atnici, izdavaat i ureduvaat revolucionerni vesnici i glasila, preveduvaat, pi{uvaat i sozdavaat. Racin sorabotuva i se javuva kako re`iser vo dramskata grupa na URS-ovite sindikati vo rodniot Veles, a Botev u~estvuval vo teatarskata grupa na Dobri Vojnikov. Nitu Ko~o Racin, nitu Hristo Botev nemaat bogat poetski opus. A se vtemeluva~i na makedonskata i na bugarskata literatura, koi tokmu po nivnite imiwa se identifikuvaat i visoko se vrednuvaat vo svetot. So sopstvenata isklu~itelna poetska darba i so presudnoto vlijanie na narodnata pesna tie makedonskiot i bugarskiot maj~in zbor magi~no go presozdadoa i go vozdignaa vo trajna estetska vrednost na kolektivnoto memorirawe ne samo vo svoite narodi, tuku i vo svetot. Vrednosna ilustracija za toa se podatocite na po triesetinata posebni izdanija od nivnata poezija na razli~ni jazici vo svetot. Poetskata darba e posvetena na borbata i revolucijata. Prvata strofa na ,,Kopa~ite",1) pee za taa borba, za vekovnite narodni streme`i za sloboda i idnina i za neuni{tivata verba vo sre}nata utre{nina. ,,Se kati no}ta crna! / Se ruti karpa - mrak! / i petli v selo peat / i zorata se zori - / nad karpa v krv se mie / i temninata pie /

219 silno / svetnal / den!" Staven vo aktivna pozicija poetot direktno go povikuva na borba ,,crniot narod". Zemjata na deda Bogomil e rovka, meka i nababrena za rod, iskonski i taa gi povikuva motikite ,,na trud, na rabota". Nad vekovnata tradicija se nadgraduva glasot na poetot za koj Dimitar Mitrev zapi{uva: ,,Zapoznat od osnova so pra{awata na op{tata teorija na iskustvoto, toj arno znae{e deka povikot na novata poezija e: novata sodr`ina ja goni novata forma i samiot toj trgna kon istoto. Najrano postignato go gledame toa vo ,,Kopa~ite", kade Racin dostigna dejstvitelno edna nova sodr`ina, oble~ena vo edna nova forma. I samiot stih tuka e daden vo eden nov, ,,majakovski" stroj, vo edna udarni~ka metrika. Ako i da se sretnuva vo nekoi strofi gubewe na ritamot i nepravilnost na rimata, kako i da ne dostigna eden polnokrven revolucioneren patos i pogled na eden konkretno izjaven revolucioneren poet, ako i da ne zastana iscelo na pozicijata na umetni~ko-realisti~na vrednost od prvo zna~ewe za na{ata nova poezija. Toa {to toj ni go ostavi e najranoto ukazanie, deka toj mnogu napred }e ode{e".2) So drevnata vistina deka poetiterevolucioneri i pripa|aat na idninata. Direktno e obra}aweto i na Botev vo ,,Elegija" do ,,siroma{niot narod" so pra{awe ,,koj tebe v taa ropska kolevka de ni{ka" i mu pee la`ovna pesna so poraki da trpi i oti taka }e si ja spasi du{ata. Novoto vreme i povikot odeknuvaat i se razglasuvaat na site strani vo tretata strofa: ,,Toj li? - ka`i mi. Ml~i naroda! / Gluho i stra{no grmjat okovi, / ne ~uj se od tjah glas za svoboda; / namr{ten samo s glava toj so~i / na sgan izbrana - rojak skotove, / v sjurtuci, v resi i slepci s o~i".3) Bogatata emocionalnost niz univerzalni poraki i dimenzii se posvedo~uva vo zavr{nata strofa. ,,Se kati no}ta crna! / Se ruti karpa - mrak! / i petli v selo peat / i zorata se zori - / nad karpa v krv se mie / i temninata pie / silno / svetnal / den!" Nemirnata, dramati~na i nesigurna epoha, mnogute stradawa i isku{enija, op{to~ove~kata, bi rekle, tragedija Botev decidno ja poka`uva vo tretata strofa na ,,Elegija": ,,So~i narodt, i pot ot ~elo / krvav se lee na kamk groben; / krstot e zabit v `ivo telo, / r`da razjada glozgani kosti, / smok e zasmukal `ivot naroden, /

220 smu~at go na{i i ~u`di gosti!" Poetite go sozdavaat celosnoto edinstvo me|u poezijata i `ivotot. Nivnata visoka eti~nost e i vo ka`uvaweto na site vistini i porazii. Vo pesnata ,,Ne li bevme..." Racin zavr{uva so stihovite: ,,Koj napravi, koj napravi / utre da sme - na dve strani! // Ne li bevme, ne li bevme / eden za drug radost silna, / radost lumna i po{tumna? // Kako stana, kako stana / eden za drug - da sme rana!" Vo svojata ,,Elegija" Botev poka`uva: ,,Toj li il njakoj negov namestnik, / sin na Lojola i brat na Juda, / predatel veren i `iv predvesnik / na novi tegla na siromasi, / nov krd`alija v nova poluda, / koj prodal brata, ubil ba{ta si?!" Poetite peat otvoreno i glasno, bez nikakvi pritesnuvawa i ograni~uvawa, neposredno i energi~no, sekoga{ so naglasen li~en ton, pa taka pesnite naj~esto se monolo{ki, pretstavuvaat obra}awe do narodot i gi odrazuvaat negovata verba vo idninata, vo prosperitetot, poka`uvaat oti slobodata se ra|a i se ~eli~i vo tragizmot na borbata, vo stradawata i vo gnevot. Robovite i poni`enite ne sme samo nie, i ne sme samo tuka, pee Racin vo ,,Kopa~ite", tie se bezbrojni milioni nasekade vo svetot. ,,Da bide ~estit denot / i prvata ni stapka / u prviot ni vek! / ]e mine silen ek / }e bsne sonce zlatno - / po sekade na svetot / }e zgine sramno gnetot - / }e lsne `ivot nov!" Perspektivite na istoriskiot razvitok, neminovnata pobeda na revolucijata i verbata vo idninata na ~ove{tvoto, i Botev gi odrazuva vo zavr{nata strofa na ,,Elegija": ,,A bednijat rob trpi, i nie / bez sram, bez ukor, broime vreme, / otkak e v homot na{ata {ija, / otkak okovi vla~i naroda, / broim, i s vjara v tuj skotsko pleme / ~akame i nij red za svoboda!" Gramati~kiot znak izvi~nik i kaj edniot i kaj drugiot poet ne e samo otvoren povik na bunt, na vozdignuvawe od vekovniot ropski son, tuku i silno izrazena verba vo ishodot na borbata i vo svetlata idnina na ~ove{tvoto. So ve}e naglasenata bogata emocionalnost Ko~o Racin nepovtorlivo e letopisec na op{testvenata realnost vo pesnite ,,Kopa~ite", ,,Denovi", ,,Lenka", ,,Pe~al", ,,Selska maka", ,,Tutunobera~ite", ,,Pro{tavawe", ,,Utroto nad nas", ,,Na Struga du}an da imam...", i Hristo Botev vo ,,Borba", ,,Elegija", ,,Mojata molitva", ,,Patriot", ,,Stran-

221 nik", ,,V mehanata", ,,Poslanie", ,,Za{to ne sm?...", ,,Gergovden". Se pee za nacionalnoosloboditelnata borba vo ,,Sandanski", ,,Do eden rabotnik", ,,Tutunovi bera~i", ,,Pro{tavawe", ,,Utroto nad nas", ,,Tatun~o" kaj Racin i vo ,,Pristanala", ,,Hajduti", ,,Na pro{tavane", ,,Zadade se oblak tmen", ,,Do moeto prvo libe" kaj Botev. Avtorite gi identifikuvame ne samo po temite i motivite, po peewata za ajdutite i komitite, za otkornaticite i pe~albarite, tuku i po sli~nite i ne retko identi~ni naslovi na tvorbite. Vospevaweto i ovekove~uvaweto na istoriskite junaci ne e samo nemerliva i vozvratena qubov kon soncequbivite i pravdoqubivite ~eda na tatkovinata, tuku vo nego poetite gi razdipluvaat i sopstvenite sudbini. Racin toa go pravi vo poemata ,,Sandanski", ,,Balada za nepoznatiot", ,,Tatun~o", ,,Ispanska balada", ,,Pesna za karamfilot", ,,Smrtta na asturiskiort rudar", a Botev vo ,,Haxi Dimitar", ,,Obesvaneto na Vasil Levski", ,,Delba", ,,Majce si", ,,Km brata si", ,,Borba", ,,V mehanata". Vo ,,Balada za nepoznatiot" Racin pee za grobot na nepoznatiot junak vo bitolskoto pole zaginat vo Prvata svetska vojna. ,,Le`i od vojna svetovna, / le`i - i ve}e zemjosal - / silno go taga izela / zadeka tuka zaginal". Botev vo svojata posveta na ,,Haxi Dimitar" vo tretiot katren pee: ,,Le`i junak, a na neboto / slnceto sprjano srdito pe~e; / v taz robska zemja! [te da zagine / i toja junak... No mlkni, srce!" I kaj Racin do grobot na nepoznatiot junak nema nikoj. Nad nego se samo vi{noto nebo i stu{enata vrba. Poetite gi otkrivaat ~udesnite, bi rekle magi~ni sliki na prirodata. ,,V polno} se nad nim drvjata / od `alba silna svivaa - / gorskite bistri ezerca / v silna svetlina svetea" kaj Racin i kaj Botev ,,Nastane ve~er - mesec izgree, / zvezdi obsipjat svodt nebesen; / gora za{umi, vjatr povee, - / Balkant pee hajdu{ka pesen!" Neobi~noto dobiva mitski dimenzii vo {estiot katren na ,,Balada za nepoznatiot". Vo toa gluvo vreme se otkriva nova slika. ,,I od nim - samovilite / edna po edna idea - / od grob do grob go digaa / junak do junak - na oro". I osmiot katren od"Haxi Dimitar" vo koj ,,I samodivi v bjala promena, / ~udni,

222 prekrasni, pesen poemnat,- / tiho nagazjat treva zelena / i pri junakt dojdat, ta sednat". Junakot e besmrten. Antologiskite stihovi na Botev sodr`ani vo pettata strofa ,,Toz, kojto padne v boj za svoboda, / toj ne umira: nego `alejat / semja i nebe, zvjar i priroda, / i pevci pesni za nego pejat" ne se samo stihovi koi naiuzust se govorat i se prepovtoruvaat, se prezemaat kako svoi, se himna za junakot, borbata i slobodata, tuku se stihovi upateni do svetot kako uka i pouka, kako zakana i opomena, kako tatkovinski amanet. Kako eden od ~elnicite na sovremenata makedonska literatura, Ko~o Racin nesomneno vo svojata generacija e najdosledniot i ostvaren ,,botevec", sekako uverlivo toa potvrduvaj}i go so stihovite: ,,Koj umrel za tatkovinata i za ~ove~ki pravdini kade vas, bratko, ne ginel, so vas do vekot `iveel. Vie mu pesna peete, vie go s pesna `alite taka se site ra|ate i taka si umirate!" Po porakite, Racin ima da postavi i pove}e pra{awa. Zo{to padnav jas, zo{to me proniza kur{umot, zo{to me zemja pritisna i za kogo ludo zaginav. Vedna{ pa|a vo o~i oti poetot ne gi postavuva pra{awata vo ime na nepoznatiot junak za kogo pee, komu mu ja posvetuva svojata pesna, tuku pra{awata gi postavuva vo svoe ime.Vo niv, kako {to pogore zapi{avme, poetot ja razotkriva sopstvenata sudbina. I u{te pove}e, toj ja pretska`a sopstvenata smrt, be{e vidovit da ja predvidi nejzinata besmisla, apsurdnost i paradoksalnost. Ottuka sledi i direktnoto obra}awe: ,,Ka`ete, bra}a, ka`ete, / ka`ete - pa pominete / mene me ni{to ne diga, / mojata smrt e - karakamen!" Toa obra}awe, taa smisla za pogibijata od koja vra}awe nema, go imame i kaj Botev. ,,Ka`i mi, sestro de - Karaxata? / De e i mojta vjarna dru`ina? / Ka`i mi, pak mi vzemi du{ata,/ az iskam, sestro, tuk za zagina!" Neminovno krajot e

223 sodr`an vo zavr{nite katreni. ,,Pusto ostana poleto, / pusto zazori zorata- / ~emree v pole vrbata, / ~emree - ta`i nepoznat" kaj Racin i ,,No smna ve~e! I na Balkana / junak le`i, krvta mu te~e,- / vlkt mu bli`e qutata rana, / i slnceto pak pe~e li - pe~e!" kaj Botev. Pi{uvaj}i za makedonskata tema kaj Racin i Vapcarov, zadr`uvaj}i se na ovaa Racinova pesna, Gane Todorovski odreduva: ,,Nepoznatiot vojnik, zaginat popusto i ludo e povalen v grob od crna smrt (,,mojata smrt e karasmrt!"). Vo negoviot iskaz se vmetnati i razmislite: ,,Te{ko na tija, gorko im, / taka {to ginat na vojna!", niz koi Racin nastoi da se proiznese indirektno na onaa prastara tema, koja Horacie ja ovekove~i niz stihot ,,Prekrasno i ~esno e da se umre za tatkovinata". Sekako, zna~ajno e duri i toa {to Racin uspeva da go vovede zborot i poimot tatkovina vo svojata poezija. Voveduvaj}i go toj, za Makedoncite inkriminiran zbor vo toga{nite uslovi na `ivot, Racin mu vtisnuva razgrnata zna~enska dimenzija, t.e. deka tamu vo Makedonija, vo poleto bitolsko, lu|eto so pesna gi vospevaat onie {to zaginale za tatkovinata i za ~ove~kite pravdini. Na Makedonija vo sovremenite uslovi na borba, t.e. vo Racinovoto vreme, i trebaat novi takvi ,,delii - odbor junaci, za tatkovina padnati", ta avtorot ne propu{ta da podvle~e deka takvite do vekot }e `iveat so narodot. Vpro~em, samiot Racin e eden od niv".4) So poezijata avtorot ja ispi{uva i sopstvenata lirska avtobiografija. Tekstovi vo koi }e najdeme mnogubrojni podatoci i fakti koi gi nema nitu vo eden drug dokument, zapis ili se}avawe, bilo kakva kniga ili istorija koi ne mo`ele da ne go zapi{at vo sebe vlogot na poetot. Kon obra}aweto do Stefan vo ,,Pesna za karamfilot" Racin vnatre{niot monolog ne mo`el da ne go ka`e i glasno: ,,No, ete, misli{ Stefane, deka ni ovenee zasekoga{. Na{iot `ivot taka e me|osan, rabotilnica i grob. A cvetot bez svetlina, bez prostor Sudbina e na sekoj cvet da umira.

224

I ti si ~ini ~udna i nemila mojata vedrina I te boli ne{to dlaboko vo dnoto. Ne znae{, Stefane, deka cvet~eto na{e ne venee I deka vo mrakot gori i sjae". Vo pesnata ,,Obesuvaweto na Vasil Levski" nasprema porazitelnata slika vo koja zimata ja pee svojata zla pesna, dodeka vetri{tata po poleto gi gonat trweto, a studot, i mrazot, i pla~ot bez nade` ,,tebe ti navevaat `al vo srceto" vo zavr{nata strofa, Botev vo prvite dva katreni ima li~no obra}awe kon tatkovinata. Pra{uva zo{to taka tagovno, milno pla~e, pa mu se obra}a i na gavranot, taa ptica prokleta, na ~ij grob tamu taka grozno graka. I odgovorot niz vozdi{ka oti znae, majkata pla~e za{to si crna robinka, i zatoa {to tvojot ,,sve{ten glas, majko, / e glas bez pomo{, glas v pustina". Poetot najskri{nite i najtrajni poraki gi ostava vo zborovite i sekako me|u redovite od svoite tvorbi. Patuvaat taka tie niz vremiwata i prostorite. Se presozdavaat i se vozobnovuvaat, ne retko se identifikuvaat i se odreduvaat kako vo na{iov primer so Ko~o Racin kogo go imenuvame kako poet so Bodevski duh. Da bide toa taka imalo dostapno vremenska distanca za proverka i preispituvawe, za{to po celi {est decenii od pogibijata na Hristo Botev, prviot sin vo domot na u~itelot vo Kalofer, na svet do{la i prvata ro`ba vo doma{noto ogni{te na vele{kiot grn~ar Apostol Solev. Magijata na golemiot duh i nesekojdnevnata poetska darba si se vseluvala vo srceto i vo mislite na odbranite kako mo`nost vozvi{enoto i ~udesnoto da mo`at postojano da se javuvaat i da opstojuvaat za radosta i za sre}ata na ~ove{tvoto, `ivotot i svetot. A i kako potvrda pove}e na drevnoto pravilo deka literaturata neposredno izvira i go odrazuva `ivotot, no pritoa, otsekoga{ bila i ostanuva ne{to pove}e od obi~niot, od samiot `ivot. Takvi se `ivotnite i tvore~ki vrvici na Ko~o Racin i na Hristo Botev vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata i na bugarskata literatura i kako nivni prezenti vo trajnite vrednosti na svetskata literatura.

225

1. Stihovite se prezemeni od Ko~o Solev Racin, Poezija, Izbrani dela, izbor, redakcija i predgovor Gane Todorovski, izd. Na{a kniga, Skopje, 1987. 2. Dimitar Mitrev, Kosta Racin, Kosta Racin, Pesni, Skopje, 1945. 3. Antologi na b lgarskata poezi, tom 1, s staviteli Simeon anev i Sabina Bel eva, izd. Fondaci Horizonti, Sofi, 1993, str. 34-46. Zaradi ~itlivosta na tekstot zameneti se glasovite, odnosno bukvite od bugarskiot pravopis. 4. Gane Todorovski, Podaleku od zanesot poblizu do bolot, izd. Misla, Skopje, 1983, str. 124-125.

226

227

Ilija VELEV VIZANTISKITE KNI@EVNICI PROTAGONISTI NA RACIONALISTI^KOTO U^EWE I MAKEDONSKATA ISTORISKO-KNI@EVNA TRADICIJA Minatata godina, na jubilejnata XXX-ta Nau~na konferencija, gi prezentiravme sopstvenite istra`uvawa za vizantiskite kni`evnici protagonisti na isihasti~koto u~ewe i reflektiraweto na vakvoto tvore~ko iskustvo vo makedonskata istorisko-kni`evna tradicija. Ovaa godina ja nadopolnuvame vakvata komparativna pretstava za vizantisko-makedonskite kni`evni vrski i vlijanija so vizantiskite kni`evnici protagonisti na racionalisti~koto u~ewe. Ve}e naglasivme deka vo XIV vek idejnite konfrontacii me|u misti~niot ekspresionizam na isihastite i sholasti~niot avtoritet na razumot na racionalistite nemaat avtenti~en izraz na pri~ina i na posledica za me|usebno sprotivstavuvawe, tuku vakvata ideolo{ka arena imala svoevidna istoriska posledovatelnost. Ovde isto taka }e povtorime deka, politi~ko-administrativnata podelba na dvata mo}ni hristijansko-dogmatski i ideolo{ki bloka na Istok i na Zapad vo 1054 godina kone~no go zacvrstil procesot na me|usebno distancirawe, {to pove}e vekovi nanazad bil vo funkcija na zaemno oddale~uvawe. Toa bilo pri~inata u{te vo tekot na XII vek da se razbudi nov duh vo dogmatskite i filozofski ideologii kaj dvata teolo{ki tabora, olicetvoren preku ,,misti~niot individualizam" pokrenat so stihijnite migracii na krstonosnata era. Noviot duhoven ambient go potsilil politi~kiot presti` na Zapad, a predizvikaniot vizantiski hendikep na voen plan poslu`il kako definitivna pri~ina vo 1204 godina da se raspadne mo}nata Isto~no-rimska imperija. Po

228 obnovata na Imperijata vo 1261 godina ve}e se ~uvstvuval poluvekovniot diskontinuitet, vo koj prolatinskite aspiracii za vlijanie ostavile vidlivi posledici. Vakvata sostojba bila sogledana i od strana na vizantiskiot imperator Mihail VIII Paleolog (1261-1282), koj & posvetil zna~ajno vnimanie na crkovnata organiziranost, pa od politi~ki pri~ini napravil obid da mu se dobli`i na Rim i da vospostavi crkovna unija. Taka, silum ja nametnal unijata na vizantiskoto sve{tenstvo na Crkovniot sobor vo Lion 1274 godina, a so toa samo ja predizvikal {izmata vo pravoslavnata crkva. Vo negovata voenopoliti~ka strategija se vklopuvala i polo`bata na avtokefalnata Ohridska arhiepiskopija, koja poseduvala golem avtoritet kaj Carigradskata patrijar{ija za{to se smetala za duhovna nasledni~ka na Justinijana Prima. Po nametnuvaweto na unijata so papstvoto vo Vizantija se razgorile silni duhovni konfrontacii, pri {to Andronik II (1282-1328) - naslednikot na Mihail VIII Paleolog bil prinuden da se pomiruva so pravoslavnoto sve{tenstvo, poni{tuvaj}i go dogovorot sklu~en so papstvoto. So toa neprijatelstvoto me|u Vizantija i Zapad u{te pove}e se zgolemilo. Vakvite politi~ki i crkovni okolnosti na prostorot kade {to se revitalizirala vizantiskata dr`ava i nejzinite centri na duhoven i kulturen presti` dovele na op{testvenata scena da nastapi svoevidno idejno i duhovno raznoglasie. Zateknatata situacija nalo`uvala i isto~no-pravoslavnata ideologija da bara sovremena razvojna akomodacija, za da se potkrepi standardot na svojot teolo{ki dogmatizam i da se neutraliziraat za`iveanite prolatinski duhovni i idejni protektorati. Se javila potrebata od pro{iruvawe na teolo{kite i na drugite idejni opservacii, da se baraat novi probivni duhovni modifikacii. Nametnatite seriozni pretpostavki za idejno i za duhovno obnovuvawe vo op{testvenite odnosi gi sprotivstavile edna protiv druga dvete aktuelni ideologii: mitskiot ekspresionizam na isihastite i sholasti~niot racionalizam na Bernard Varlaam (ok. 1290-1350) i na Grigorij Akindin (ok. 1300-1349) ­ Makedonski Sloven od Prilep. Se pokrenala 10-godi{na (13411351) mo{ne silna i vlijatelna rasprava, koja ne bila samo bogoslovska tuku gi odrazuvala i po{irokite politi~ki

229 konturi na vizantiskoto op{testvo. Ovaa rasprava e poznata kako isihasti~ki spor, ~ii posledici bile `ivi re~isi do krajot na XIV vek. Sudirite se soo~uvale na pove}e crkovni sobori, svikuvani tokmu za razre{uvawe na isihasti~kiot spor. Site subjekti vo op{testvoto bile vklu~eni vo odnosnata konfrontacija, po~nuvaj}i od crkvata, preku dr`avnite vladeteli, pa s# do kni`evnicite, umetnicite i filozofite. Vpro~em, prakti~nite konfrontacii se odvivale na terenot na Makedonija. Najprvo isihazmot se pretstavil kako mona{ko u~ewe, no otkako se izboril za status na aktuelno u~ewe razvil novi formi na vlijanie: teolo{kodogmatski, filozofski i kni`evno-tvore~ki. Bernard Varlaam do{ol vo Solun kade {to se sudril so zabrzaniot prodor na asketskiot misticizam na isihastite. Tie u~ele deka avtoritetot na razumot trebalo da vleze i vo teologijata, za poprecizno da se objasni su{tinata na Boga. Ovoj spor dobil politi~ka boja i vnatre vo Vizantija, taka {to Joan Kantakuzin bil na stranata na isihastite od Sveta Gora, a Ana Savojska go poddr`uvala racionalizmot na Varlaam i na Akindin dr`ej}i do kompromisnata pozicija so zapadnata crkva. Sepak, pobedil misticizmot na isihastite, za{to verskata i voop{to sociolo{kata po~va vo Vizantija i vo ju`noslovenskite sredini ne bila plodna za proniknuvawe na racionalisti~kite tendencii. Vo XIV vek isihastite glavno go animirale razvojot na misti~ko-asketskite pogledi, preku koi trebalo da se potvrdi veruvaweto po misti~en pat da se dojde do bogospoznanieto. Isihazmot klonel kon su{tinata na iracionalisti~kata filozofija, ~ija{to doktrina bila podredena na dogmatskiot i na eshatolo{kiot aspekt na rasuduvawe. Nasproti isihazmot, su{tinata na svetot i spoznanieto racionalistite gi nabquduvale preku t.n. nadvore{na (mirska) filozofija, a izvesni rezervi projavuvale kon t.n. vnatre{na (verska) filozofija na isihastite. Ednostavno, preku razumot ~ovekot se dobli`uval do bogospoznanieto, {to zna~i deka trebalo da se spoznae Bog, a ne da se klonelo kon izedna~uvawe so Nego. Vakviot dogmatski i bogoslovski anga`man profiliral i nov tvore~ki kni`even odnos na sodr`inski, strukturen i stilski plan. Va`no e da se istakne i toa deka

230 racionalisti~kite idei nudele alternativen priod na razmisluvawe, a kako takvi ne bile nastrana od formiraweto novi razvojni tendencii vo kni`evnosta. Vlijatelnite nasoki bile koncentrirani kon zbogatuvawe na formalnite motivski preokupacii, kon transmisija na `anrovskiot sistem, kon razvojot na kriti~kiot model, kon pottiknuvaweto na narodnata inspiracija preku folklornite prezentacii, i sl. Konkretno, ovoj racionalizam profiliral novi idejni tendencii, {to trebalo da se vo kompromis so op{testvenite predizvici na razvieniot feudalizam. Op{testvenite i voenite okolnosti vo Vizantija od toa vreme go nalo`uvale makedonskiot prostor kako najpogoden teren za proklamirawe na isihasti~koto i racionalisti~koto u~ewe, a pokraj Carigrad kako vlijatelni centri se izgradile Sveta Gora, Solun, Ser, Skopje i dr. Reafirmacijata na osovremenoto racionalisti~ko u~ewe ja aktivirale pove}e istaknati dejci, a vo ovoj slu~aj }e se zadr`ime na pova`nite pretstavnici koi }e ja proektiraat i pretstavata za negovoto vlijanie vo vizantisko-makedonskite kni`evni vrski. Varlaam Kalabriski (ok. 1290 - 1350) bil istaknat vizantiski bogoslov, diplomat i filozof - osnova~ na ideite za sholasti~niot racionalizam vo isto~nopravoslavnata dogmatika i ideen protivnik na isihastite. Svojot mona{ki podvig go po~nal vo Kalabrija, kade {to se vospital vo isto~no-pravoslaven duh. Tokmu od tie pri~ini ja napu{til Italija, pa vo 1327 godina do{ol vo Carigrad kade {to stanal igumen na manastirot Soter i dr`el predavawa na univerzitetot. Kako istaknat bogoslov i u~en filozof bil prifaten od vizantiskiot carski dvor na Andronik III (1328 - 1341), komu vo 1334 godina i mu stanal svoeviden diplomat za pregovarawe za unijata so pratenicite na papata. Toga{ napi{al 21 delo protiv Latinite, od koi edno e pe~ateno vo patristi~kite zbornici. Negovata diplomatska aktivnost vo korist na Vizantija prodol`ila i vo 1339 godina, zaminuvaj}i vo Aviwon na povtorni pregovori za unijata. Za ova svoe diplomatsko patuvawe Varlaam se podgotvil mo{ne seriozno. Toa se gleda spored so~uvanite rakopisi so negovi govori vo Carigradskiot sinod, od koi edniot go oddr`al pred da

231 zamine na pat, a drugiot bil nacrt verzija za ona {to treba da go zboruva pred papata Benedikt XII i fragment od samiot govor. Pri prestojot vo Aviwon se zapoznal so poznatiot poet Petrarka, na kogo mu gi prenel prvite poznavawa za vizantisko-gr~kiot jazik. Izvesno vreme prestojuval na Sveta Gora, kade {to se zapoznal so novite tendencii na isihastite. U{te na samiot po~etok toj go osudil misticizmot na isihastite kako ereti~ko u~ewe blisko do masilijanstvoto. Toj gi napadnal isihastite na ~elo so Grigorij Palama pred patrijarhot Joan XIV Kaleka (1334 - 1347), a po negovo barawe se svikal i sobor vo Carigrad. Na nego Varlaam nastapil so racionalisti~ki stavovi po odnos na osnovnoto pra{awe za polemika okolu su{tinata na energijata i bo`jata svetlina. Na ovoj Sobor bile osudeni u~ewata na Palama i na isihastite, no na naredniot Sobor vo 1341 godina Varlaam bil porazen i bil osuden na mol~ewe. Toa mnogu go razo~aralo, pri {to do`iveal celosna teolo{ko-dogmatska transformacija pritoa vra}aj}i se vo Italija i tamu stavaj}i se na stranata na idejnata platforma protiv koja porano se borel. Vo Italija go dobil upravuvaweto nad biskupijata \era~i. Po~nal da pi{uva traktati i pisma vo koi go branel ona {to porano go negiral: primatot na Rim i tolkuvaweto na ishodot na sv. Duh spored zapadnata dogmatika. Prodol`il da pi{uva filozofski, matemati~ki i astronomski raspravi. Vo istoriografijata ~esto se spomenuva negovoto delo za Presmetuvaweto na pomra~uvaweto na sonceto (Ethica secundum Stoicos), polemikata za pomra~uvaweto so Ptolomej i 6 knigi za aritmetikata (). Sepak, golem del od negovoto bogato filozofsko, bogoslovsko i op{to polemi~ko delo nastanato vo periodot pred da se vrati vo Italija bilo uni{teno, za{to toa va`elo za sprotivno od oficijalnite kanonski platformi, vo ~ija osnova le`ele isihasti~kite pobedni~ki proklamacii. Zatoa i otsustvuvaat negovite dela po sodr`inite na srednovekovnite rakopisi. Za zapoznavawe so negovite pogledi edinstveno slu`at isihasti~kite antivarlaamski polemi~ki sostavi, koi masovno se prevele na slovenski jazik i se prepi{uvale po makedonskite i po drugite ju`noslovenski rakopisi. Nie ne ja otfrlame konstatacijata deka delata na Varlaam bile

232 popularni vo vizantiskata i vo makedonskata duhovna i kni`evna sredina, pa duri tie i se prevedduvale na slovenski jazik. No, po negoviot poraz i po porazot na negoviot naslednik i u~enik Grigorij Akindin ­ Prilepski tie bile uni{tuvani i prenebregnati. So sigurnost se znae deka negovite kratki spisi (21) protiv Latinite bile prevedeni na slovenski jazik i se prepi{uvale vo razni zbornici so antilatinska sodr`ina. Zaradi proglasuvaweto na "Varlaamovata eres" podocna i ovie tvorbi se istisnale od prepi{uva~kata praktika. Sepak, vakov prepis w na~elstvy papiny se registrira vo rakopis od poslednata ~etvrtina na XIV vek, a istiot sostav se prepi{al i vo Zbornikot na Vladislav Gramatik od 1469 godina (Zagreb, HAZU IIIa 47, l.572b-579b). Grigorij Akindin (okolu 1300 - 1349) bil Makedonec roden vo Prilep. Se {koluval kaj najistaknatite vizantiski filozofi, retori~ari i kni`evnici. Visokoto obrazovanie go steknal vo Solun, koj vo toa vreme bil golem i afirmiran centar {to im soperni~el na Carigrad i na Atina. Svojata filozofska i bogoslovska nadgradba ja steknal kaj toga{nite avtoriteti Toma Magister, Grigorij Palama, Bernard Varlaam i drugi, koi bile glavnite protagonisti na aktuelnite idejni tendencii za toa vreme - sholasti~niot racionalizam i mitskiot ekspresionizam. Gramati~koto iskustvo go steknal vo Beroja. Bil isklu~itelna kni`evno-istoriska i filozofska li~nost, koja dala golem vlog vo razvojot na vizantiskata, na makedonskata i po{iroko na op{tohristijanskata racionalisti~ka misla. Negovata mislovna i tvore~ka aktivnost se sovpa|a so aktuelnata za toa vreme konfrontacija me|u ideologiite na mitskiot ekspresionizam (~ii protagonisti bile isihastite) i na sholasti~niot racionalizam (animiran od Bernard Varlaam). Vo po~etokot toj se obiduval da gi soobrazi iskustvata od isihastite i racionalistite, podednakvo slu{aj}i gi predavawata na isihastot Grigorij Palama i na racionalistot Bernard Varlaam. Od prviot se zapoznal so su{tinata na platonizmot, elinskite mitovi i teosofskata mistika, a od vtoriot mu stanala pobliska sholastikata na Duns Skot, Vilem Okanski i Rajmund Lul. Prvi~noto negovo kolebawe bilo nadvladeano so opredelbata

233 da se poddr`uva racionalisti~koto u~ewe na Varlaam. Po porazot na Varlaam na Soborot od 10 juni 1341 godina Akindin bil direktno vklu~en vo sporot protiv isihastite, pottiknat od vizantiskiot patrijarh Joan XII Kaleka da pi{uva protiv dogmatskite i filozofski stavovi na Palama. Serioznosta na polemikata go motivirala Palama da napi{e poseben pamflet od 621 stih protiv Akindin, kade {to go narekuva ,,ov~ar", {to vo toa vreme ozna~uvalo grdo ime za navreduvawe na Slovenite od strana na Vizantijcite. Tokmu vakviot odnos kon Akindin ni dava za pravo da pretpostavime deka ve}e vo XIV vek vo Vizantija kon celoto makedonsko naselenie se imalo tretman kako kon Sloveni, iako del od toa naselenie go so~inuvalo domorodnite Makedonci koi ne bile celosno slovenizirani. Samiot primer so Grigorij Akindin, koj se stavil na raspolagawe da & slu`i na vizantiskata imperija i da stane predvodnik vo afirmacijata na racionalisti~kite tendencii tokmu na vizantiskata op{testvena scena, gi potvrduva na{ite konstatacii deka s# u{te vo Makedonija imalo Makedonci za koi slovenstvoto ne bilo narodnosna identifikacija. No, verojatno politikata na Vizantija (po nejzinata obnova vo 1261 godina navamu) bila onoj sociolo{ko-istoriski faktor koj na Makedonija i na Makedoncite im go priop{tila slovenstvoto kako op{t identitet, izedna~uvaj}i go so permanentniot antivizantizam na tamo{no naselenie (domorodni Makedonci ili slovenski doselenici) koe ve}e imalo razvieno zaedni~ko ~uvstvo za posebna dr`avnost spored istoriskoto iskustvo na Samuilovoto t.n. slovensko carstvo. Isihasti~ko-racionalisti~kiot spor predvoden od Grigorij Palama i od Grigorij Akindin dobil {iroka bogoslovsko-filozofska, no i op{testvena dimenzija - provociraj}i i politi~ka konfrontacija vnatre vo Vizantija. Na stranata na isihastite i Palama se opredelil Joan Kantakuzin, a na stranata na racionalistite i Akindin zastanale caricata Ana Savojska i patrijarhot Kaleka. Toga{ u~eweto na Akindin steknalo po{iroka poddr{ka i dobilo oficijalen status. Na Soborot vo 1345 godina povtorno bilo potvrdeno za poispravno racionalisti~koto u~ewe na Akindin, a Palama do`iveal u{te eden poraz vra}aj}i se vo zatvor. No, pottiknati od mo}ta

234 na Kantakuzin, op{testveno-politi~kite okolnosti vo Vizantija izgradile novi odnosi i interesi. Toa bilo pri~inata caricata Ana da se svrte na stranata na isihastite, pa na noviot svikan Sobor vo 1347 godina se osporilo u~eweto na Akindin i bilo proglaseno kako {tetno za pravoslavnata bogoslovska dogmatika. Ve}e na sledniot Sobor vo 1351 godina Akindin se poistovetil kako istomislenik so Bernard Varlaam i bil anatemisan.* Sepak, kone~niot ideolo{ki poraz na sledbenicite na racionalizmot na Varlaam i Akindin se zaklu~il na Soborot vo 1368 godina, na koj protagonistot na isihazmot Grigorij Palama (solunski mitropolit) bil kanoniziran za svetitel. Me|u osudenite i progonetite sledbenici na u~eweto na Akindin vo izvorite se sre}avaat: monah Teodorit, Piropul, Fodul, Prohor Kidon, i drugi - a me|u niv sekako deka imalo i od redot na makedonskite bogoslovi, kni`evnici i obi~ni monasi. Grigorij Akindin bil isklu~itelen teolog, filozof i kni`evnik vo ~ii{to javni nastapi i kni`evni dela se pretstavuval kako dlabok mislitel i polemi~ar so racionalno ~uvstvo. Postavuvaj}i se na stranata protagonist na racionalisti~kite idei, toj ne gi poddr`uval formite na ve}e otkrienite filozofski i kulturolo{ki pogledi vo zapadnata civilizacija - kako {to bil obvinet od negovite protivnici, isihasti~kite misti~ari. Naprotiv, toj pravel obid da gi definira novite humanisti~ki i renesansni projavi i istite da gi akomodira vo pravoslavno-dogmatskata teorija i su{tina. Zatoa i kako Makedonec tretiran za Sloven uspeal da stane poznat vo Vizantija, no i da se izdigne visoko vo vizantiskoto op{testvo kako eden od naju~enite teolozi i filozofi vo toa vreme. Op{testveno politi~kata kriza vo centarot na Vizantiskata imperija bila pri~inata poligonot za sudirot me|u ideite i razvojnite tendencii da se dislocira na makedonskiot teren. Vo Makedonija intenzivno se odvivala op{tata razvojna tendencija na teologijata i na dogmatikata, za{to vo isto~nite provincii Vizantija go izgubila vlijatelniot mehanizam. Vo makedonskite centri se centralizirala introspekcijata na vizantiskata i na

Kako eretik Akindin se spomenuva i vo Sinodikot na car Boril, vo Palauzovskiot prepis od krajot na XIV vek.

*

235 ju`noslovenskata tradicija, pri {to se nametnale integralni razvojni nasoki. Vo Sveta Gora i vo Solun prestojuvale najistaknatite pretstavnici na mitskoisihasti~kite i na sholasti~no-racionalisti~kite idei za toa vreme. Vo predizvikanite idejni konfrontacii se vklu~uvale i slovenskite monasi od svetogorskite manastiri - dobro podgotveni teolo{ki i filozofski misliteli. Golem interes projavuvale i slovenskite u~enici vo Solun, koi gi sledele predavawata na istaknatite idejni protagonisti od dvete sprotivstaveni idejni strani. Ete, tokmu makedonskiot "Sloven" od Prilep Grigorij Akindin se izdignal i do rangot nositel na ednata idejna strana vo ve}e spomenatata konfrontacija na dominantnite ideologii od toa vreme. Re~isi site dela na Akindin se odnesuvale na sporot me|u isihastite i racionalistite. Negovite dela gi izrazuvale racionalisti~kite idejni tendencii, od koja pri~ina bile masovno zabranuvani i uni{tuvani kako ereti~ki tvore~ki pojavi. Zatoa i ne e celosno sogledan korpusot na negovite filozofski i kni`evni dela. Eden del od niv ostanale vo rakopis, a podocna se objavuvale od strana na istra`uva~ite. Glavno negovo delo e [estte prigovori protiv eresta na Palama. Evidentirani se u{te nekolku sostavi, od koi popoznati se: pet Knigi protiv Varlaam, dve Palamini ispovedenija na verata, mnogubrojni pisma, 509 jampski stihovi za zabludite na Palama, Govor ispraten do patrijarhot Joan Kaleka vo po~etokot na sporot i drugi. Nemu mu se pripi{uva i avtorstvoto na deloto Za su{tinata i energijata, ~ij{to broj na knigi e me|u 6 i 8. Vo 1616 godina se izdale samo prvite dve knigi od strana na Jakob Grecer, a istoto izdanie go prepe~atil opatot @. P. Miw vo 1865 godina (Vidi: Patrologia Graeca, tom 151). Svoeviden istoriografski prilog kon ovoj tekst dade i J. Filoski, koj vo 1972 godina prona{ol primerok od ova delo vo venecijanskata biblioteka Marciana, pod signatura Ms. Gr. Z. 155, kade {to deloto sodr`elo {est knigi. Pritoa, Filoski go objavi tekstot paralelno so prethodno objaveniot od J.Grecer i @.P.Miw i vr{i izvesni korekcii na porane{nite gre{ki vo objavata (Vidi: Jani Filovski, Bele{ki kon deloto od Grigorij

236 Akindin, @iva antika, tom 1, Skopje 1973, str.33-67). Me|utoa, vo naukata s# u{te ostanuva otvoreno pra{aweto - dali e ova delo na Grigorij Akindin? Od pozicija na protagonist na porazena ideologija, Grigorij Akindin s# u{te stoi vo izoliraniot prostor na istoriskite ideolo{ki soobrazuvawa. Zna~eweto na negovoto delo e golemo za vizantiskata i za makedonskata tradicija pri vlijanijata na racionalisti~kite tendencii vrz idniot razvoj na duhovniot i na kulturniot `ivot. Racionalizmot na Akindin vo osnovata bil teolo{ki, no negovata su{tina proveala renesansni oblici na civilizaciska transformacija. Pokraj glavnite protagonisti na racionalizmot Varlaam i Akindin, vakvite idei bile {ireni i bile afirmirani od brojni teolozi, filozofi i kni`evnici koi se smetale za nivni sledbenici. Toa svedo~i deka racionalizmot se steknal so status na avtonomen filozofski i kreativen pravec, {to regrutiral golem broj priklonici. Me|u niv bil i Nikifor Humnost (ok.12501327), koj vo vremeto na imperatorite Mihail VIII (12611282) i Andronik II (1282-1328) bil nazna~uvan na visoki funkcii. Glavno e poznat kako avtor na propovedi, a se registriraat u{te negovite dogmatski traktati, filozofski spisi, retori~ki dela, pofalni slova, polemiki, nadgrobni natpisi i epistolarna zbirka od 172 pisma. Negovite racionalisti~ki pogledi se identifikuvaat vo traktatot protiv latinskite dogmi ('), vo filozofskite dela pi{uvani protiv Platonovoto u~ewe i protiv neoplatonistite (glavno isihasti), kako i vo specijalnoto delo za Platonovata platforma na rasuduvawe ' . Interesen e primerot so carigradskiot patrijarh Joan XIV Kaleka (1334-1347), koj{to vo 1341 godina na junskiot sinod go osudil Bernard Varlaam na }utewe zaradi negovite racionalisti~ki idei, no naskoro padnal pod vlijanieto tokmu na racionalisti~kite razvojni tendencii {to gi izlo`uval Grigorij Akindin i se svrtel protiv misticizmot na isihastite. Toa go nateral da go osudi glavniot protagonist na isihazmot Grigorij Palama i da naredi toj da bide zatvoren. Verojatno ovoj carigradski patrijarh bil preokupiran pove}e so razdvi-

237 `enite politi~ki nastani na dvorot na Vizantija {to gi predizvikuval Joan Kantakuzin (1341-1355), pri {to zazemenata strana na racionalistite kaj nego imala politi~ki karakter. Sepak, toj aktivno se vpu{til vo teolo{ko-dogmatskite raspravi pi{uvaj}i antipalamitski spisi, za koi se veruva deka se izgubeni (ili deka se uni{teni po porazot na racionalizmot i proglasuvaweto na isihazmot za oficijalna dogmatska ideologija). Isto taka zna~ajni se i negovite patrijar{iski akti, a posebno zna~ewe ima negoviot govor pri krunisuvaweto na imperatorot Joan V Paleolog (1341-1376). Vedna{ po Varlaam i Akindin, poistaknat protivnik na Grigorij Palama bil Joan Kiparisiot, koj na polemi~kata arena me|u isihastite i racionalistite stapil vo vremeto na Joan Kantakuzin (1341-1355). Ovoj istaknat vizantiski teolog i filozof bil revnosen poddr`uva~ na racionalisti~kite idei, pri {to do`iveal pove}e progonstva. Pri krajot od svojot `ivot se razo~aral zaradi porazot na racionalisti~koto u~ewe i zaminal vo Rim, priklonuvaj}i & se na zapadnohristijanskata katoli~ka doktrina. Negovoto glavno delo µ- vo pet knigi predizvikalo golemi polemiki, pri {to duri i Joan Kantakuzin se obidel da im kontrira na proiznesenite idei. Poslednata petta kniga direktno bila naso~ena protiv stavovite na isihasti~kiot protagonist Nil Kavasila, koj bil vo slu`ba na dvorot na Joan VI Kantakuzin, a stanal i mitropolit vo Solun. Od ovoj avtor se poznati i drugi antiisihasti~ki dela, no se naglasuvaat i negovite devet filozofski himni vo proza posveteni na Boga. Vo latinski prevod e so~uvano i negovoto sistematsko rezime na teologijata. Leoncio Pilat bil od Kalabrija, a svoite filozofski i teolo{ki pogledi gi izgradil kako u~enik na kalabriecot Bernard Varlaam. Toj e poznat kako prv u~itel po gr~ki jazik vo Firenca, kako prijatel na Boka~o i kako prv preveduva~ na Homer na latinski jazik. Prevodot go napravil po preporaka na poznatiot poet Petrarka, no za `al analizite poka`uvaat deka vo nego otsustvuvaat elementarnite estetski kriteriumi. Umrel vo 1366/'67 godina.

238 Na stranata na u~eweto na Varlaam zastanal i kalu|erot Isak Argir, koj svoite racionalisti~ki pogledi gi prezentiral vo posebni teolo{ki raspravi. No, kako opredelen racionalist svoeto vnimanie go naso~il kon istra`uvawa od oblasta na astronomijata. Tokmu so tie dela toj go skrenuva vnimanieto na sovremenite medijavisti. Taka, poznati se negovite dela Predanie za postoe~kite persiski kanoni za astronomijata, Rasprava za novite sinodi~ki i panselenski kanoni, upatstva za izrabotka na astrolab, opis na son~evite i na mese~evite ciklusi, kako i sholii (objasnuvawa) kon matemati~kite dela na Euklid od Aleksandrija od IV vek p.n.e., Klaudij Ptolemej od sredinata na II vek i dr. Kon protagonistite na racionalisti~koto u~ewe se priklonil i Nikefor Gregor (1290/'91-1359/'60). Na 20 godi{na vozrast do{ol vo Carigrad, kade {to u~el kaj Joan XIII Glikis i kaj Teodor Metohit. Kako obrazovan ~ovek steknal po~it na vizantiskiot dvor, pri {to vo 1326 godina bil nazna~en za pratenik na srpskiot dvor. Diplomatskata kariera ne mu traela dolgo, pa po dve godini padnal vo nemilost i im se posvetil na studiite. Negoviot ugled se potvrdil pri edna javna debata so Bernard Varlaam, no toa bilo presudno da se formiraat negovite racionalisti~ki pogledi. Vo tekot na najsilnoto razgoruvawe na idejnite konfrontacii stanal neprikosnoven antiisihast i protivnik na Palama, za {to bil zatvoren vo manastirot Hora vo periodot me|u 1351 i 1355 godina. Negovoto sestrano obrazovanie go podredilo me|u retkite i pogolemi polihistori, poznava~ na site nau~ni disciplini. Poznata e negovata Rimska istorija vo 37 knigi, {to pretstavuva dopolnuvawe i prodol`enie na Istorijata od Georgi Pahimer (1242-ok.1310) vo 13 knigi so hronologijata na periodot me|u 1255 i 1308 godina. Gregorovata istorija se zadr`uva na periodot me|u 1204 i 1359 godina, a delot {to e napi{an za periodot me|u 1351 i 1359 godina pretstavuva dokumentarno memoarska tvorba za istorijata na kontraverzite na isihastite i na Grigorij Palama. Racionalisti~kite idei toj gi manifestiral i vo dvete Antiretikoi protiv Palama. Toj bil avtor i na hagiografski tvorbi, {to bile sobrani vo specijalen panegirik. Tie se ~itale vo crkvite, a za medijavistite se

239 dostapni samo del od niv koi se prezentirani vo forma na neliturgiskoto predavawe. Negovite racionalisti~ki pogledi se sogleduvaat u{te i od golemata korespodencija, oddelni govori, {kolski deklamacii, biografii, nekrolozi, filolo{kite egzegezi, gramati~kite i astronomskite spisi, i sl. Sepak, najdoslednite sledbenici na Varlaamoviot i na Akindinoviot racionalizam se bra}ata Dimitrij i Prohor Kidon. Dimitrij Kidon (ok. 1324 - 1397/98) bil u~enik na solunskiot mitropolit Nil Kavasila (ok. 1300 - ok. 1363), a na Solunskiot univerzitet zavr{il humanitarni studii. Kako obrazoven ~ovek bil nazna~uvan na visoki dr`avni funkcii kaj pove}e vizantiski vladeteli. Patuval vo Italija, a pod vlijanie na tamo{nata sredina go primil racionalisti~kiot metod na razmisluvawe vo vrska so glavnite za toga{ bogoslovski pra{awa. Vo Vizantija bil na stranata na racionalistite, potkrepuvaj}i go u~eweto na svojot pomlad brat Prohor Kidon (ok. 1330 - 1368/69). Verojatno se razo~aral od pobedata na isihasti~kite idei, pri {to vo 1360 godina preminal vo rimokatoli~kata vera. Duri bil prinuden da se preseli vo Venecija, kade {to prestojuval vo periodot me|u 1390 i 1396 godina. Vo poslednite godina - dve (1397/1398) mu se vratil na pravoslavieto, a svojot `ivot go zavr{il na Krit. Na kni`even plan se zanimaval so preveduvawe, bogoslovskodogmatski, polemi~ki i filozofsko-asketski raspravi, pisma i drugi sostavi. Latinskiot jazik go nau~il preveduvaj}i ja raspravata protiv arapskata filozofija na Toma Akvinski (1224/25 -1274) Summa contra gentiles i negovoto glavno delo Summa theologica, vo koe le`i osnovata na katoli~kata teologija. Za vizantiskata sredina gi prevel i delata na Avrelij Avgustin (354 - 430), Fulgentij (467 - 533), Anselm od Kenterberija (1033/34 1109) i dr. Napi{al golem broj na sostavi i pisma vo odbrana na svojot brat Prohor Kidon i protiv isihasti~koto u~ewe na Grigorij Palama. Poznata e negovata filozofsko-asketska rasprava De contemnenda morte, dve apologii, religiozen testament, dve besedi upateni na Joan VI Kantakuzin, dve drugi opomeni so koi povikuva na otpor protiv Turcite i obedinuvawe so

240 Latinite, pove}e propovedi, i sl. Interesno e da se spomenat i negovite dela {to gi napi{al po preminuvaweto vo rimokatoli~kata vera. Toga{ negovite dela se posvetuvale vo odbranata na latinskoto u~ewe. Negovite bogoslovski razmisluvawa bile upateni protiv deloto na Maksim Planud (ok. 1255 - 1305) za ishodot na sv. Duh, no i protiv svojot u~itel Nil Kavasila - branej}i go u~eweto na Toma Akvinski i sholasti~kite metodi. Prohor Kidon (ok. 1330 - 1368/69) bil roden brat na Dimitrij Kidon. U{te vo mladite godini se zamona{il vo Velikata lavra na Sveta Gora. Tamu se na{ol vo popri{teto na bogoslovsko-filozofskite raspravi za dominacija na isihasti~koto ili na racionalisti~koto u~ewe. Prohor zastanal vo odbrana na racionalisti~kite u~ewa {to gi proklamirale Bernard Varlaam ili Grigorij Akindin. Zaradi svojot antipalamitski stav duri bil i ekskomuniciran od carigradskiot patrijarhot Filotej Kokin (ok. 1300 - 1379), inaku rodum od Solun. Branej}i gi racionalisti~kite stavovi, toj go sledel primerot na svojot brat Dimitrij vo prevodite na delata od pozna~ajnite latinski teolozi. Pred s#, prevel pove}e dela od Toma Akvinski i nekoi od Avgustin. Vsu{nost i ne se slu~ajni brojnite izvadoci i citati od Akvinski vo negovoto glavno delo Za su{tinata i energijata ( ). Zaedno so brata si Dimitrij gi izlo`ile osnovnite gledi{ta na nivnoto racionalisti~ko u~ewe. Napi{al i pove}e pomali antiisihasti~ki sostavi, florolegii so izbor od sli~en vid na tekstovi, apostolarni sodr`ini, itn. Postoi somnevawe deka od nego proizleglo i deloto Za karakteristikite na Otecot i Sinot koi se nao|aat vo Boga ( ), {to mu se pripi{uva i na racionalistot Joan Kiparisiot, koj tvorel vo istiot period. Dvajcata bra}a Kidon izdignale pogolem broj sledbenici na racionalisti~koto u~ewe, koi ne se pokorile na porazeniot status na taa filozofska i teolo{ka koncepcija na rasuduvawe. Me|u poistaknatite u~enici na Dimitrij Kidon bile Manojlo Hrisolor (ok. 1350-1425) i Maksim Hrisoberg (kraj na XIV vek - ok. 1430). Dvajcata mu pripa|ale na krugot bliski do imperatorot Manojlo II

241 Paleolog (1391-1425). Manojlo Hrisolor bil negov pisar, a kako negov pratenik oti{ol na Zapad da bara pomo{ protiv Turcite. Tamu ja prifatil katoli~kata teolo{ka doktrina i stanal kardinal. Negovata popularnost se izrazila do toj stepen, {to Kolu~o Salutati go pokanil da stane profesor po gr~ki jazik vo Firenca. Po kratko prestojuvawe vo Milan i Pavija vo 1403 godina se vratil vo Carigrad, za naskoro da zamine vo Anglija. Pri negovata rabota vo Firenca go napi{al deloto Pra{awa za gr~kiot jazik, {to pretstavuvalo eden vid prva gr~ka gramatika na Zapad. Poznat e i negoviot latinski prevod na deloto Dr`ava od Platon, {to podocna go prerabotil negoviot u~enik Uberto De~embrio. Negovite teolo{ki spisi se prikloneti kon racionalisti~kite pogledi, no od zapadnohristijanska proveniencija. Vpe~atlivo e i negovoto pismo do vizantiskiot imperator Joan VIII (14251448), vo koe vr{i sporedbi me|u stariot i noviot Rim. Maksim Hrisoberg gi formiral svoite filozofski i teolo{ki pogledi spored delata na Toma Akvinski, koi vlijaele da stane dominikanec. Svoeto dousovr{uvawe go realiziral na studiite vo Venecija i vo Padova, za da se vrati na Krit i da se vpu{ti vo `estoki polemiki so protivnicite na Latinite za pra{aweto okolu ishodot na Svetiot Duh. Vo tesna vrska so Dimitar Kidon bil i Manuel Kaleka, koj{to bil u~itel po gramatika i retorika vo Carigrad. Nivnite bliski kontakti bile zasnovani vrz srodnite racionalisti~ki pogledi, koi{to Kaleka gi prifatil studiraj}i Aristotelova filozofija, u~ej}i go latinskiot jazik i ~itaj}i gi delata na Toma Akvinski. Toj javno gi manifestiral svoite antiisihasti~ki (antipalamitski) pogledi, za {to bil prinuden da go napu{ti Carigrad vo 1396 godina i da zamine na Krit i vo Italija. Pri negovoto povtorno vra}awe na Istok, toj stanal dominikanec. Vlijanieto na sholastikata e najvpe~atlivo vo negovoto delo Za verata i principite na katoli~kata vera. Poznato e i negovoto delo Za bitieto i za dejstvuvaweto Bo`jo. Svoite polemi~ki traktati gi naso~il vo deloto Protiv Grcite i vo invektivot protiv Josef Vrienij - pravoslavniot misioner na ostrovot Krit.

242 Na krajot }e go spomeneme u{te Georgi Pelagoniski, koj rabotel vo vtorata polovina na XIV vek. Toj bil pelagoniski mitropolit, pri {to negovata dejnost se povrzuva so Makedonija. Se postavil na stranata na protagonistite na racionalisti~kite tendencii i stanal golem protivnik na isihasti~koto u~ewe predvodeno od Grigorij Palama. Ostanale neobjaveni negovite dela protiv u~eweto na Grigorij Palama, Propovedta za Postot, kako i Legendata - kade {to nikejskiot vladetel Joan III Vatac (1222 - 1254) go zamenil so sv. Joan Milosrdni. Poznato e deka isihasti~ko-racionalisti~kiot spor zavr{il vo korist na afirmacijata na misticizmot, a racionalizmot ostanala kako porazena ideologija. No, i toa e poznato deka isihazmot nema da izvr{el tolkavo vlijanie ako ne se pojavilo u~eweto na kalabriskiot monah Bernard Varlaam, a podocna i na negoviot u~enik Grigorij Akindin. Vo osnovata nivniot racionalizam bil teolo{ki, no preku negovite su{tini provejuvale novi humanisti~ki i renesansni oblici na civilizaciska transformacija. Sepak, racionalisti~kite tendencii vo isto~nopravoslavnata sredina makar i kako projava odrazile svoeviden istoriski vpe~atok. Osnova za toa e soznanieto deka ~ovekot s# pove}e se staval vo centarot na mislovnata i na tvore~kata percepcija. Vakviot sociolo{ki koncept va tvore{tvoto bil su{tinski da pobudi projava na nov humanizam. Tokmu zaradi nepoznavawata na istoriskite proekcii za kulturna emancipacija na li~nosta ~esto gi naveduva istra`uva~ite da opredeluvaat nekakvi vremenski ramki za da se identifikuva konkreten tvore~ki proces ili pravec. Humanisti~kite tvore~ki projavi vo XIV vek kaj isto~no-pravoslavnata tradicija ja dale podlogata humanizmot da se karakterizira kako filozofski i kulturno-kni`even termin, a po nivnite otstapki pred misticizmot ovoj termin samo bil reprogramiran od strana na italijanskite humanisti K. Salutati i L. Bruni. Ovoj humanisti~ki pristap na prezentirawe i na vospriemawe se postavil vo pozicija da se sprotivstavi sovremenoto vreme na srednovekovieto. Toga{ humanizmot se povrzal so renesansata, kako nov odnos kon ~ovekot, razli~en od religiozniot lik. Novata humanisti~ka pojava dobila svoj odraz i vo Makedonija,

243 kako i vo drugite isto~no-pravoslavni kulturi. Vo nejziniot razvoj podednakvo participirale mitskite ekspresionisti~ki pretstavi i racionalisti~kite sredstva na logikata. Preku dejnosta na Bernard Varlaam vo Makedonija posredno se prenele i nekoi izblici od renesansnite pobudi vo Italija, pritoa prisposobuvaj}i gi na makedonskata duhovna i kulturna tradicija. Vo Italija toj im bil u~itel na Fran~esko Petrarka, Monatij Lilat, Peruxino, a Boka~o zboruval za nego so revnosen voshit. Sepak, izvesni vlijanija na vakvite tvore~ki pravci doa|ale i kako vlijanie na slobodnite trgovski patuvawa i na `ivata komunikacija so Dubrovnik.

244

245

Rade JORDANOV KNI@EVNI PARALELI VO RAZVOJOT NA MAKEDONSKATA I FRANCUSKATA LITERATURA OD POJAVATA DO KRAJOT NA XV VEK Pri razgleduvaweto na dvete srednovekovni kni`evnosti se opredeluvame za hronolo{ko - `anrovski metodolo{ki priod, bidej}i i dvete kni`evnosti nemaat precizni granici. Sintagmata sreden vek, koga stanuva zbor za kni`even period ne e najoptimalno dadena. Spored francuskite istori~ari na kni`evnosta vo pogled na periodizacijata treba da se napomene deka i pokraj nekoi nesporno zaedni~ki crti, kni`evniot sreden vek ne pretstavuva nikako edinstvena epoha i mora da se podeli na dva perioda. Edniot od prvite po~etoci t.e. od IX do XIV vek koj vremenski se poklopuva so po~etokot i razvojot na feudalizmot i drugiot period koj go opfa}a XIV i XV vek koj vo sebe nosi novi te`neewa, op{testveno-politi~ki i umetni~ki. Prvite pi{ani spomenici na romanskiot jazik datiraat od krajot na VIII i po~etokot na IX vek. Prviot vistinski spomenik na romanski jazik ne e kni`even.Toa e poznatiot tekst na Strazbur{kite zakletvi od 842 god. Tekstot e napi{an na romanski i na germanski {to e od golemo zna~ewe za romanskata i germanskata filologija. Od IX vek so~uvana e i edna mala crkvena pesna Kantilena za Sveta Eulalija, napi{ana mo`ebi kako prevod ili prerabotka na nekoja latinska pesna no iako e bez nekoi posebni umetni~ki pretenzii, taa e zna~ajna po toa {to gi pretstavuva prvite stihovi na noviot jazik. Od X vek postojat dve dolgi religiozni pesni Hristovata maka i @ivotot na Sv. Le`e napi{ani vo osmerci. Od po~etokot na XI vek e so~uvan `ivotopisot na eden svetec, @ivotot na Sv. Aleksie, koj e prv francuski poetski tekst koj

246 do{ol do nas vo svojata prvobitna redakcija.Ova zna~ajno delo e sostaveno i so umetni~ki pretenzii koi kako {to e ~est slu~ajot vo `itijata na svetcite, se me{ale so religioznite potrebi, zbogatuvaj}i gi. Podocne`nite verzii - prerabotki na ovaa pesna, koi se mnogubrojni, se so poslaba vrednost. Toa se najstarite so~uvani spomenici na francuskata kni`evnost i pripa|aat na crkovnata. Francuskite juna~ki epovi sekako se najubaviot, najkarakteristi~niot i najbogatiot kni`even rod vo prvata faza na feudalnoto op{testvo vo Francija so so~uvani preku 80 juna~ki epovi so 70.000 - 80.000 stihovi. Vo site, pomalku ili pove}e, se ~uvstvuva hristijanskiot spiritualizam i juna~ki-feudalniot idealizam.Od niv izvira patriotskoto ~uvstvo izrazeno preku vernosta za kralot i svojata zemja, verskoto ~uvstvo, predadeno vo odnos na crkvata i feudalnata pot~inetost, zaosnovana na polo`enata zakletva.Ovie juna~ki epovi imale ogromno vlijanie i golema popularnost pred {iroka i raznovidna publika, peeni od `onglerite po zamocite, pred crkvite i na pana|urite. Nivniot ogromen uspeh dovede do pro{iruvawa, prerabotki, vnesuvawe obi~ni elementi koi dovele do nivna dekadencija.Taka so vreme se pove}e ja gubele svojata prvobitna sila i ubavina, kako vo pogled na formata taka i vo sodr`inata. Vo XV vek tie se pi{uvaat vo proza, a nivnite adaptacii prodol`uvaat se do XVIII vek. Najuspe{na i najpopularna od site francuski juna~ki pesni sekako e Pesnata za Roland.Originalniot rakopis ne e so~uvan, osven vo podocne`ni prepisi, prerabotki i prevodi. Pesnite se {irat vo rakopisite, se prerabotuvaat, se pro{iruvaat, se javuvaat prozni verzii, davaj}i im karakter na romani. So pojavata na pe~atnicite, vo XVI vek ovie prozni prerabotki }e se pe~atat kako popularni romani koi }e se ~itaat sè do XIX vek. Koga mina prvata faza na borbenoto voodu{evuvawe od XI vek, interesot na slobodnoto blagorodni{tvo i klericite stanuva sè pobroen i se svrtuva kon drugi domeni. ]e se baraat dela vo koi ~istata fikcija }e se prepletuva so najraznovidni podatoci od `ivotot so koi srednovekovniot ~itatel te`nee da se obrazuva. Zatoa vo XII vek se razviva isto taka narativna kni`evnost, no po

247 tematika i forma razli~na od juna~kata epika, osobeno onaa od herojskiot period. Za da se razbere postanokot na kurtuaznata kni`evnost i motivite vo nea treba da se ima vo predvid srednovekovnoto znaewe na ~ovekot od toa vreme zapoznavawe na rimskata odnosno latinskata kni`evnost i jazik. Mnogu srednovekovni romani pretstavuvaat tokmu preod od anti~kite kon pravata dvorska kni`evnost. Taka e primerot so najstariot Romanot za Aleksandar koj pretstavuva tipi~en primer za vrska pome|u epskata kni`evnost i dvorskiot roman.Sleduvaat Romanot za Teba podocna Romanot za Enea, Romanot za Troja koj imal najgolem uspeh i bil najmnogu preveduvan i prerabotuvan. Kretjen de Troa dvorski pisatel dade nekolku romani koi za `al ne se so~uvani i e prviot golem francuski pisatel koj izleze od temninata na anonimnosta.Toj e isto taka za~etnik na ciklusot za takanare~eniot Svetiot Gral, sadot vo koj se nao|ala Isusovata krv i za negovoto barawe so {to Kretjen navleguva vo misti~nata simbolika. Po negovata smrt mnozina go prodol`ija ovoj roman i pridonesoa za izrazito hristijansko tolkuvawe na Gralot. Podocna imalo i prozni prerabotki. Sovremenik na Kretjen bila prvata poznata francuska poetesa Mari de Frans ~ii{to motivi gi crpela od keltskite i bretonskite usni prikazni. Da gi spomeneme i avanturisti~kite romani koi sodr`at mnogu malku vol{ebno i natprirodno i poblisku se do realnosta, na~inot na `ivot i obi~aite od XII i XIII vek. Siroma{en vo epskata poezija, Jugot dade golem pridones vo dvorskata lirika. Lirskata poezija na Jugot ja neguvaa trubadurite, a na Sever truverite. So~uvani se okolu 400 trubadurski pesni, a za pove}e od 100 se znae nivnoto toponimsko poteklo. Vo po~etokot na XIII vek so preo|aweto kon proznoto izrazuvawe, istoriografijata i hronikite po~nuvaat da dobivaat svoj kone~en i vistinski oblik. Francuskiot XIII vek e i vo znakot na narativnata kni`evnost so silen crkoven karakter preku `ivotot na svetcite napi{ani na naroden jazik; toa e vreme na hagiografiite, no toa e isto taka period na t.n. gra|anska kni`evnost koja e nasprema feudalniot duh, vite{tvoto, religiozniot i patriotskiot ideal nasproti sentimentalniot i prefinetiot duh se ra|a gra|anskiot duh, koj e sati-

248 ri~en, vesel pa duri i navredliv.Na ovaa kni`evnost pripa|a poznatiot Roman za lisicata i mnogubrojnite prikazni so satiri~na sodr`ina. Kon gra|anskata kni`evnost $ pripa|a i lirskata poezija, osobeno vo Severna Francija. Taka se pojavuvaat pastoralite i religioznata drama. Ovie dela bile igrani pred sve~eniot den i vo niv se sre}avaat poznatite ^uda za Teofil, za Sveti Nikola. Didakti~nata i alegori~nata francuska kni`evnost mo`e da se pretstavi vo najpoznatiot Roman za rozata, pi{uvan od razli~ni avtori i od okolu 22 000 stihovi. Neposrednata zavisnost na kni`evnoto i voop{to duhovnoto tvorewe ne e tolku zabele`itelno kolku od op{testvenite slu~uvawa vo francuskoto op{testvo i kni`evnost od IX i XV vek. Starite rodovi bile vo dekadencija, golemite op{testveni promeni, oskudni talenti, sepak toa e epoha koja dade nekolku tvorci koi zaslu`uvaat da bidat spomenati kako Gijom de Ma{o, Esta{ de [am, Kristina de Pizan, Alen [artie, [arl Orleanski, Fransoa Vijom koj e i prv pretstavnik na modernata poezija ~ie{to delo }e go krunisa francuskoto srednovekovno kni`evno tvore{tvo najavuvaj}i gi idnite poetski ostvaruvawa vo slednite vekovi. Vo ovoj period dramskite pretstavi za {iroka publika bile omileni so cel da gi zadovolat potrebite na toga{niot ~ovek, pa taka teatarot na XIV i XV vek }e bide religiozen i komi~en. Kako poseben vid na religiozni drami se mirakulite, misteriite, koi vo XVI vek ve}e bile zabranuvani od crkovnite lu|e ili od strogo obrazuvanite vernici.Ova e period i na pojava na farsi odnosno komedii, period na hroniki, memoari, patepisi. Pismenosta kaj Slovenite na ovie prostori imala pobrz i podrug proces, zatoa pojavata na svetite bra}a Kiril i Metodij koj dobro go znaele jazikot na Makedonskite Sloveni od okolinata na Solun go vnele vo osnovata na literaturniot staroslovenski jazik i izvr{ile epohalno delo za site Sloveni. Vo kni`even pogled, po nivnata smrt ostanale mnogu aktivni tvorci me|u nivnite u~enici. Na terenot na Makedonija vo Ohridskiot centar se mno`ele prepisite, prevodite, prerabotkite na zna~ajnite srednovekovni tekstovi od site kni`evni

249 rodovi. Pod vlijanie na op{tohristijanskite vizantiski hagiografii }e nastanat lokalnite makedonski hagiografii. Od XIV i XV vek kulturno-kni`evniot pat na Makedonija se odviva vo novi pravci i situacii {to gi nametna turskoto vladeewe na Balkanot so za~uvano celokupno bogatstvo. Popularnosta na hagiografiite se gleda vo dlabokite tragi vo makedonskoto narodno tvore{tvo i denes.Golema popularnost imale i apokrifnite sostavi, srednovekovnite romani i raskazi nai{le na pogodna po~va za priem i razvoj. Kni`evnata istorija bele`i normalno paralelen razvoj na specifi~nite srednovekovni kni`evni tvorbi i od prevodna i od originalna priroda. Osobeno vnimanie zaslu`uvaat ranite prevodi od gr~ki na staroslovenski jazik koi bile podloga za novi prepisi, obrabotki, prevodi vo drugi sredini. Ohridskata arhiepiskopija od nejzinoto sozdavawe vo X vek do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 godina odigrala grandiozna uloga vo neguvawe na makedonskoto narodno ~uvstvo, bit i kulturniot i prosvetno kni`evniot raste`. Kon krajot na XIV vek Makedonija e pod tursko vladeewe {to doveduva do zna~itelna stagnacija no sepak kulturniot kontinuitet skromno se odr`uva vo manastirskite i crkovnite centri. So ~esti po`ari, ru{ewe, grabe`i se gubelo za~uvanoto rakopisno nasledstvo koe denes go ima vo mnogu evropski crkovni centri i muzei i biblioteki i arhivi nasproti rasko{nite zamoci i kralski dvorovi na Zapad, ovde, na ovie prostori vo ovie crkvi i manastiri }e se odr`uva pod svetlinata na sve}ata pismeniot, kni`evniot i kulturniot kontinuitet. Panonskite legendi se vistinski primeri za kni`evni hagiografii spored manirot na op{to hristijanskite vizantiski hagiografii i primer za sozdavawe za slovenskite lokalni hagiografii. Brojni se nivnite prepisi, prevodi i obrabotki. Na svetite Kiril i Metodij, Kliment i Naum Ohridski im bile posveteni i slu`bi. Staroslovenskiot jazik pokraj latinskiot i gr~kiot bil ~etvrtiot oformen literaturen jazik vo Evropa (gotskiot vo IV vek, anglosaksonskiot vo VII -IX vek, starogermanskiot vo VIII i staroslovenskiot vo IX vek). Istoto e i so prevodot na Biblijata od Metodija, od koj postar prevod e samo gr~kiot, latinskiot i gotskiot. Metodij gi prevel i Kirilovite kni`evni sostavi. Me|u

250 prvite kni`evni tekstovi bile crkovnite ­ bibliskite kako prevodi od gr~ki na staroslovenski jazik. @anrovski, bibliskite tekstovi se javuvale kako: starozavetni, evangelija, apostoli, psaltiri, parimejnici a me|u liturgiskite ­ mineite (mese~ni i prazni~ni), triodnite, srednovekovni tekstovi, prolozite ili sinaksarite, oktoisite, slu`bite bile dosta omileni i primenuvani vo na{ata sredina. Sveti Kliment Ohridski gi postavi temelite na Ohridskiot kni`even centar i Makedonskata pravoslavna crkva. Karakteristi~ni se negovite pohvalni i pou~itelni slova. Osobeno se istaknuva negovata Pohvala na Kiril filozof kade {to do izraz doa|a negovata poetska darba. Kako prodol`uva~i na tradicijata i kni`evnite rodovi nao|ame vo likovite na Konstantin Bregalni~ki, Crnorizec Hrabar, Prezviter Kozma. I kaj nas e poznata op{tohristijanskata za Sveti Aleksej, poznat vo mnogu redakcii i verzii ili drugite hagiografii na Sveta Marija Egipetska, Sveti \or|i Kapadokiski, Sveti Dimitrija, Sveti Nikola, Sveti Pavle, Sveti Petar i drugi. Srednovekovna Makedonija bila va`en krstopat me|u Istok i Zapad na ~ij{to teren se sozdavale rani prevodi i obrabotki na zna~ajni vizantiski dela. Vo na{ata sredina mnogu bile prisutni i apokrifnite sostavi koi bile prevedeni od gr~kata kni`evnost. Najkarakteristi~en ciklus so ovie tekstovi se nao|a vo poznatiot Tikve{ki zbornik. Verzii od srednovekovnite romani i raskazi kaj nas doa|ale od Istok, osobeno preku gr~kata kni`evnost a bile prisutni i verzii od Zapad. Kultot za Bogorodica e zabele`an vo mnogu raskazi a na Zapad bile brojnite Bogorodi~ini mirakuli. Koga stanuva zbor za srednovekovnite kni`evni `anrovi neodminlivi se karakteristi~nite verzii na Razumnikot. Toa se tekstovi vo vid na pra{awa i odgovori vrz sodr`ini od Biblijata. Paralelno se javuva i Fiziologot eden vid na enciklopediska srednovekovna zoologija. I drugi srednovekovni istoriski `anrovi se prisutni kako prevodi od drugi sredini ili kako originalni kako: letopisi, hroniki, hronografii, hronolo{ki tablici-istorikii, rodoslovi i dr. Od istoriskite spisi nao|ame primeri na pismovnici, pisma, poslanija, ili epistolii, pravni gramoti ,zapisi, patopisi odnosno

251 patopisni bele{ki. XIII ­ot vek bil eden od najzna~ajnite periodi na starata makedonska kni`evnost. Osobeno bil poznat Lesnovskiot manastir so negovata dejnost, kade {to rabotele pove}e tvorci, pi{uva~i i preveduva~i. I vo XV i XVI vek i pokraj te{kite op{testveni okolnosti i turskoto ropstvo starata makedonska pismena tradicija prodol`uva i natamu so brojni kni`evni dejci vo Kratovskiot i Slep~enskiot kni`even centar i drugi.

Literatura: 1. 2. 3. 4. Paul Zumthor,Histoire littéraire de la France médiavale,VI ­XIVe siècles,Paris 1954 \orgi,Pop-Atanasov, Re~nik vo starata makedonska literatura, Makedonska kniga, Skopje 1989 Robert Bossuat,Le Moyen Age,Paris,1955 Jean Charles Payen Le Moyen Age T. / Des origines à 1300,T.II, 13001480 Littérature française .Collection dirigée par Claude Pichois,Paris,1970,1971 Dobrila Miloska,Srednovekovni kni`evni tvorci, Menora, Skopje, 2001

5.

252

253

MAKEDONSKIOT ROMAN KON KRAJOT NA XX VEK

254

255

(1998) . ­ . , ,, " ( 2002: 69) 135, 136, (1992) . . , , è : , , () () ( 1990) . , ,, " (- 1997) . è (, , , ) .

: (1966), (1969), (1979), (1981). 136 . (1957), , , , (1964).

135

256 : . . , ( ) ­ . , . . . ( , , , 1988, . 78): ,, . , , ; ."... ,, " (. 85) , () . ; - ( ) , , , ,, " . * : , , ,

257 ( 2000: 64). oj, . , . ot e , .. , ­ , . ,, " (1997: 293). , (: 130). , . . , . , , - , (: 135). , ­ . , , . , , . ( ), , , è : , , , , .

258 (, , ), . , ( , ) ­ . 137 ­ . 138 , sposob . ( ) , , i . . ( 19 ), (7 ). oddel , . , , 1951 1952 . , : , . : ?

. 71 (. 602-603). 138 : 1948. 1952. . , , ­ .

137

259 , : (: 1, 3, 6, 7, 8, 10, 11, 13, 16, 19, 22, 23, 24, 26 ); (: 5, 9, 14, 17, 20, 25). , , ( . : , ). . 26, , . . , ­ . , ( : 2, 4, 12, 15, 18, 21 27), ­ , ( ), (), () . , : ,, ", ­ . ( ) ( ) ­ . () ( ) , , , . ,

260 (370), ­ : ,, , ." (370): ,,, ? , è . , , . . , . !..." ** , , è (-), () () 139, ( , , , ), () ,

. () ( ).

139

261 . , (, , , , , ) - . ( ) , ( è) , ( ). ( ) '' , . , ' '. .140 , . () () , . / . *** , , . ;

: . , . .

140

262 . , : , ­ . . ­ ­ .. , , , . : è , ­ ; : ,, !..." : I, II. : , 1987 ( , , , ). . : , 1988. . : , 1988 ( , , ) . : , 1992. . : , 1998.

263

1987: . : , II, : . . 221-235. Marko JUVAN 1990: Teorije medbesedilnosti. Primerjalna knjizevnost, 1. . 27-45. . 1995: . : : . - 1997: : . : : ,, ". 1997: . . : . . 273-315. 2000: . . : . . 60-72. 2002: ( ,,"). . : . . 69-74.

264

265

: . : , , , , , , , , , , , . 1. . , . , 1945. . , , , . () , , . , . , , , .

266 , ( 1952. ), ( , , , ). , XIX XX , ( ). XX . 1903. , . , . . , 50- 60- XX , `` ``. , , . , , . , , , , 60- . ( , , ), , , , , , ,

267 , , , , , , , . 1960. , 1957. . (1962). (1966), (1969), (1975), (1979, (1981) . '' ''. , , , , . 141, , . , , , . 2. , . , - . ­ ,

1935. , . , . 11 1946. , . .

141

268 ,, , , , ."142 , ,, ", .143 XVIII XIX , ,, , , ( ), , . , , ."144 , . , - mimesisa ( ,," mimesis-a, , ), ( '''' ­ ­ - ).145

, ­ , , , , , 2-3, , 1991-1992, . 74. 143 Cvetan Todorov, Uvod u fantasticnu knjiizevnost, Pecat,, Beograd, 1987, str. 29. 144 , 18. 19. ( ), : , , , 1990, . 5. 145 , , , , 1988, . 52.

142

269 : 1. ; 2. . , , , , , (, ) - ( , ), . , , , , , , . : , , alias , , , , , , . , . , , . 3. . - ( , , ) . , . , , , . , . , ,

270 . ,, ", ,, " , , , . , (. ) . . . . . . - . , . , . . , , . , , : '' , , , .''146

146

, , / , , 1995, . 100.

271 , , , : ,, , , . , . , ."147 , . . (point of view) . . . , , , , , . 4. , , . . , : 1. ; 2. ; 3. ; 4. . , :

147

Tasko Georgievski, Ravna zemlja, Veselin Maslesa,, Sarajevo, 1985, str. 165166. Preveo Borislav Pavlovski.

272 1. ; 2. ; 3. ; 4. ; 5. ; 6. ; 7. ; 8. ; 9. ; 10. ; 11. . , , , , , , , , , , .148 . . , , . , , : '' , !'' . , , , . , , . . . , . , . .

148

Cvetan Todorov, navedeno delo, str. 51.

273 . , , . , . , - , . , , , . . , , . , , . , . , . .149 , , . '''' '''' . , , , . , , , . , . , '''' '' '', , , .

149

, , , , 1999.

274 -, . , , . , . '' , , . , ? , ! , , !''150 : , . . . , , . , . , . '' ''. , , ''''. '''' . , . : ''! . ! , ! , , ,

150

, , . 23.

275 . , , , , , , , , , , , , , , . .''151 . . , . . . . ­ , .152 - , , . : ( , , , , ) ( , , , ). , . ( , ), ( ). . , , . . . ,

151 152

, . 56. , , , / , 1991.

276 , . -. , . . . , , : ''... ... , , , , , , , , , ... ... , , , ! --, , , !''153 . . '''' , . '''' . . , : . , , . '''' . , . , , . , .

153

, , .73.

277 - . . . , . , : '' , . , , ! , , , ..., ... ... ... ! , , , , . , , . , , ! . , ? . , , , ... ... ! , , , , , , ... ... ... ! . , , , , , ! , , , .''154 , , , , : ,,... , , . !"155 . , , ,

154 155

, , . 97. , . 97.

278 , . , , , . . ­ (, , ...), : , , .156 . . , , , . ­ . . , , . . , . - , . . , . , : ,,!

156

, , . 161.

279 , , !"157 . , . , , ­ . . , , , . , . , , , . ­ , : ,,... , , ! , , , , , , , , , !"158 . , , . 1001 . . . , .

157 158

, , . 216. , . 274.

280

. : , -, . , . . , , .

281

Sne`ana S. BA^AREVI] (, , , , - ) Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi @ivka ^inga dov do dvostepene semanti~ke interpretacije: locirawa odre|ene celine u okviru prikazanog sveta dela i prepoznavawa {ifrovane oznake u toj celini. . . rojekat romana zasnovan na psiholo{kim pitawima odnosa ~oveka i sredine u kojem vladaju simboli~ne odredbe. Te`ina simboli~ne kreacije razre{ena je tuma~ewem magije slike. qu~ni simbolizacije: , , , , . Interpretacija je slu`ila kao spona izme|u simbola i ostvarewa.

Kqu~ne re~i: simbol, , , ,

, , . , , , .

282 159 , . , . , , . , . . imboli160 nalae u stilu, prioru i atmosferi romana, qu~n proces simbolizacije: , , , , , ~ije univerzalno zna~ewe zadr`ava osnovnu funkciju i bogati se antropolo{kim kontekstom u motivaciji prostora, vremena i likova. : - - . Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi dov do dvostepene semanti~ke interpretacije: locirawa odre|ene celine u okviru prikazanog sveta dela i prepoznavawa {ifrovane oznake u toj celini. rojekat romana zasnovan na psiholokim pitawima odnosa ~oveka i sredine u kojem vladaju simboli~ne odredbe. . .

(1966) - . . 26 . , . , , . 160 ( ) , . '', , '' . , . . ( , '''', , 2001,772.)

159

283 161, . : '', ! , , ; . , . , , : '' !'' 162 . , , . , , . , , , , . , . : '' , , , . , , . -, , , , .''163

. , , , . . . . 162 . , ,'' '', , 1973, 23. 163 . , , '' '',, 1973, 52.

161

284 , . , . , . ; , . . , : '' , !''164 *** '' ...''165 , : '' ' , .''166 , , , . : '' , . , . , . , , ,

. , , , , 1878, 52. 165 . . , III, , 1977, 31. 166 . . , II, , 1977, 55.

164

285 , , .''167 , , , . , , . . . . , , : '', , , ! , ( , ), , , , , , . ...''168 , , . ( ) : 1. , 2. , 3. , 4. . , , . .

167 168

. , , '' '',, 1973, 82. ,14.

286 : '' , - , , , ! - - , , , . , , !''169 , , 170 . 171: . , , . . , . , . Ako nasta u vreme kad se intezivno prou~ava priroda jezi~kih znakova i mewa pogled na prirodu kwi`evnih tekstova, odgovor na pitawa sa kojima smo se suo~ili. Prou~avaoci prirode jezi~kih znakova su posebnu pa`wu posvetili odnosu izme|u jezi~kih znakova i onoga {to se wima ozna~ava, jer je to put da se objasni na~in na koji dva

. , , '' '',, 1973, 155. . .. ( , '''', , 2001,779.) 171 . . . , . . , . ( : . , , '''', , 1993,40.)

170 169

287 zasebna sistema fenomena stupaju u slo`eni odnos. Jasno je da ~italac mora probija kroz mre`u . Ta~nije, tuma~e}i , on neprestano izlazi iz wih i vra}a unutra, ali tako da ni u jednom trenutku ne zaboravi celovitost teksta. Jer, nije va`no ono na {ta nas upu}uje, ve} i na~in prizvanog ~itao~evog prisustva u i to kako on doprinosi izgra|ivawu weog smisla. Sli~ne na u : , . Samo pa`qivo ~itawe i analiza s otkriva skrivenije smislove koji se ne mogu direktno izvesti, jer umetni~ka tvorevina je govor u kojem je va`an deo zna~ewa pre}utan. Konkretno pona{awe unutar jezi~kog poqa pokazuje da je semanti~ko zna~ewe udaqeno od logi~kog jezi~kog pona{awa kakvo nalazimo u svakodnevnom govoru. '' '', '' , ''. , , , '' - ''. .

, , , , , '''', , 1979. 2. , , , '' '', , 1988. 3. , , , , , 1988. 4. , , , '' ''/'''', , 1991. 5., , , , , 1989. 5. Jaus, . ., Estetika recepcije,Beograd, 1975. 6. , , '''', . 1973. 7. , , , , '''', 1998. 8. , , , ''/, , 1986. 9. 10. , , ,1968. 10. Ma, A, M, , , , , 1997. 1.

288

11. , , , , , 1993. 12. , , , , 2000. 13. , , , 1989. 14. , , , 2001. 15. , , , '''', , 1982. 16. , , , , 1980. 17. , , , ; , 1973. 18. , , , ,1986. 19. Chevalier Jean/Gheerbrant, Alain, Rjecnik simbola, Nakladni zavod Matice hrvatske, Zagreb, 1983. : 1. , .2, , , 1974. 2. : , . 119, , , 2003. 3. , .21,.7, ,1998.

(, , , , - ) Recepcija simbola u romanu rebrni snegovi @ivka ^inga dov do dvostepene semanti~ke interpretacije: locirawa odre|ene celine u okviru prikazanog sveta dela i prepoznavawa {ifrovane oznake u toj celini. . . rojekat romana zasnovan na psiholokim pitawima odnosa ~oveka i sredine u kojem vladaju simboli~ne odredbe. Te`ina simboli~ne kreacije razre{ena je tuma~ewem magije slike. qu~ni simbolizacije: , , , , . Interpretacija je slu`ila kao spona izme|u simbola i ostvarewa.

Kqu~ne re~i: simbol, , , ,

, ,

289

Slavica SRBINOVSKA ROMANITE NA SLOBODAN MICKOVI] VO MAKEDONSKATA LITERATURA NA KRAJOT OD XX VEK ...@ivotot e edna neprekinata minlivost, ne{to {to postojano e minatost, ne{to {to `ivee od toa {to samoto sebesi se poni{tuva i se grize, ne{to {to samoto na sebesi si protivre~i.( ...) Samo so pomo{ na mo}ta minatoto da se upotrebi vo korist na `ivotot i od ona {to e kone~no odnovo da se sozdava istorija, ~ovekot stanuva ~ovek... ...^ovekot mora da ima mo} i povremeno da ja primenuva, da go kr{i i da go rastura minatoto za da mo`e da `ivee: taa mo} ja postignuva so toa {to istorijata ja stava pred sud, ja podlo`uva na ma~no ispituvawe i kone~no ja osuduva, me|utoa sekoe minato zaslu`uva da bide osudenoza{to toa e taka so ~ove~kite ne{ta ... Fridrih Ni~e Poa|aj}i od ovie razmisluvawa izvle~eni od studijata na Fridrih Ni~e pod naslov Za korista i {tetata na istorijata za `ivotot, jas se nadovrzuvam na predmetot na preokupacija, diskusiite za krajot na 20 vek, zna~i se nadovrzuvam na ona {to e ve}e istorija i so toa zavr{enost, a niz taa bliska kone~nost se fokusiram vrz `anrot roman. Spored Geteovite opredelbi, dadeni vo predgovorot napi{an od avtorot na citiranata studija, najzna~ajno e da se poso~i zna~eweto na fenomenot vreme, a delata od minatoto koi se sè u{te aktivni, posebno onie od sferata na umetnosta, ne se opredeleni samo kako pojavi so sopstvena

290 pou~na ramka, bidej}i, tie se vo taa smisla odbivni i mo{ne stereotipni, komentira Gete, pobitno e ovie minati i stari ne{ta svojata vistinska funkcija da ja dobijat i vo vremeto koe na niv se se}ava, odnosno da ne bidat odredeni samo kako ne{ta koi nastanale vo minatoto. Vistinskite dela ne mo`at bidat zna~ajni samo kako istorija, tie zna~at ne{to ako mo`at vo idninata na sekoja nova sega{nost da pretstavuvaat pottik i nejzino opravduvawe .1 Kone~no, raspravata za literaturata od edna zavr{ena stoletna etapa, vramena vo period ozna~en kako kraj na 20-tiot vek, vo sega{nosta, po~etokot na 21 vek, podrazbira soo~uvawe na razli~ni vremenski ritmi, prviot na istorijata i vtoriot na sega{nosta, prviot na krajot na 20 vek, vtoriot na prvite godini od po~etokot na 21 vek. Distancata e mnogu mala, me|utoa vrskata proektirana kako odnos na dve sosema sprotivni vremenski to~ki, onaa na kraj na eden vek i drugata na po~etok na drug vek, uka`uva na daleku pozna~ajni ne{ta; tie se odnesuvaat na su{tinskata korelacija pome|u istorijata, ona {to zavr{ilo i ne postoi i sega{nosta, a toa zna~i `ivotot. Vo duhot na vremeto, a toa se prvite godini od poslednata decenija na 20 vek, zna~i devedesettite godini, osobeno zna~ajna stanuva relacijata istorija-sega{nost. Vo toj vremenski interval, se ~ini, deka, najkonkretno se soo~uvaat ovie dve dimenzii na postoewe vo koe tranzicijata go odreduva i go karakterizira ru{eweto na eden i vospostavuvaweto na nov politi~ki poredok. Toa e tranzicija od edna istoriska, zavr{ena faza na postoewe vo sosema nova i sè u{te neizdiferencirana faza vo sozdavawe. Tokmu ovoj kontekst go isfrla zasilenoto pokrevawe na memorijata na nacijata za trajnite vrednosti izrazeni niz principot vistina. Tokmu tie, kako vpro~em i celata stvarnost koja tranzitira, dlaboko se preispituvaat vo kontekstot na ona {to zavr{ilo i se destruiraat vo kontekstot na ona {to zapo~nuva, odnosno tie povtorno se konstruiraat ili se rekonstruiraat, postojano se vo vitelot na nivnoto vospostavuvawe ili nivnoto poni{tuvawe vo pluralniot svet na razli~no

Fridrih Ni~e, O koristi i {teti istorije za `ivot, Svetovi, Novi Sad, 2001, 5.

1

291 opredeleni politi~ki grupacii od koi sekoja nastojuva da gi zaposedne i da gi promovira kako na~ela zadadeni od vistinskata gledna to~ka. So ogled na toa, vistinata e dadena vo nejzinata pluralnost i kontinuirana izomorfnost vo odnos na stvarnosta. Vo stvarnosta so dominanten avtoritet iska`uvaweto na zna~ewata pod zakrila na mo}ta ja prenebreguva pluralnosta od jazici i vizii, tie egzistiraat vo prevodot na zna~ewata opfateni odnovo vo eden avtoritaren iskaz. Vo momentot na ru{ewe na avtoritarnata mo} najprvo se isfrla na preden plan raznoli~nosta od jazici, kulturni vrednosti i nivnoto nadreduvawe vo fazata na prevrednuvaweto ili nivnoto podreduvawe. Tokmu vo situacijata na zasilena proliferacija na perspektivi za toa {to e vistinito, romanot, sosem opravdano, so sopstvenata polifoni~na, dijalogi~na priroda dozvoluva kontinuirana refleksija po odnos na stvarnosta, onaa istoriskata kako i onaa sega{nata vo mo}niot paralelizam od vremenski tekovi koi mo`e da gi vospostavuva pod zakonot na fikcijata i nejzinite imperativi. Na strukturalen plan, toj niz takvata refleksija postepeno ja potisnuva prikaznata, za da mu se predade na zavodlivoto preispituvawe na raska`uvaweto vo negovata sopstvena imanencija. Poa|aj}i od takvi pretpostavki go poso~uvam tvore{tvoto na Slobodan Mickovi} vo koe niz hermenevti~ki, interpretaciski uvid i so voo~uvawe na isklu~ivosta na negovoto zna~ewe za razvojot na makedonskiot romanot kako vid, }e mo`e da se uka`e na edna posebna linija vo koja dominira ovaa refleksivna dimenzija vrzana za sovremenoto preregistrirawe i prevrednuvawe na kriteriumite za vistina, stvarnost, fikcija, moral. Potvrduvweto na taa refleksivna dimenzija doa|a do izraz vo onaa produkcija koja dominantno se opredeluva za dijalogot pome|u istorijata i sega{nosta. Takva e specifi~nata linija na korelacii koja Mickovi} ja razviva vo odnos so dale~noto minato, ona vrzano za periodite pred doseluvawe na Slovenite ili voop{to pred po~etokot na hristijanstvoto (romanot Aleksandar i smrtta izdaden na krajot od 20-tiot vek/1992) ili ona povrzano so podocne`niot period od istorijata odredena

292 kako istorija na dominacija na Otomanskata Imperija (na primer Marko Krale, od po~etokot na 21-ot vek). So takvata koncepciska postavenost na linijata tekst-kontekst vo koj relacijata istorija ­ sega{nost stanuva opredeluva~ka, i ~itatelot go razviva svojot reflektira~ki, prevrednuva~ki odnos kon specifi~nostite na istoriskite fenomeni i nivnoto zna~ewe koe go dobivaat vo sega{nosta vo koja toj `ivee. Od tamu proizleguva strukturata koja su{tinski go odreduva ponatamo{niot tek na razvoj na makedonskiot roman, imeno vo romanite na Mickovi} `ivee raska`uvaweto koe stanuva dominanta opredelena so svojata postojana otvorenost, razigrana dvosmislenost i slo`ena naplastenost so naglaseni pretenzii da zavr{i, odnosno da bide zapi{ano. So prisustvoto na dimenzijata na postojano treperewe na naracijata vo smisla na `ivot odreden so preispituvawa, ostanuva postojana fiksiranosta na fokusot za naratorot postaven vo edno damne{no, istoriski zavr{eno verme za koe samo ~itatelot }e bide vo sostojba da gi razviva sopstvenite sovremeni refleksii: ... Komu sega da mu se obra}am. Ovie trabi papirus ve}e nikomu ne mu pripa|aat. Gi pro~ituvam, prvpat sega vo ovie dena, otkako razbrav za tvojata smrt. Mi se ~ini kako da gi pi{uvala tu|a raka, kako da sum gi zaboravil zborovite {to sum gi pi{uval samiot. Po~nav da pi{uvam pred edna godina. Pi{uvav vo ovaa izminata godina {to gi deli va{ite smrtti, tvojata i na Aleksandar. I sega gledam deka trebalo da pi{uvam poinaku i podrugo. Treba sega da dopolnam i da pojasnam. Da si pojasnam sebesi pred sè. Zo{to toga{, prvite denovi, sedev kaj Ramez vo malata sala na teatarot i go sledev sekoe negovo dvi`ewe so koe go par~osuva{e teloto na Aleksandar. Sedev zdrven i vko~anet, i mi se ~ine{e deka kako {to se kasapi toa telo taka se raspa|a i carstvoto. Mislev, ~inam sega, deka toa be{e ona najva`noto {to sum sakal tolku detalno i to~no da mu go prika`am na u~itelot. A sega sfa}am oti toa ne bilo najva`noto. Ona {to me stapisuvalo, {to me obzemalo e ne{to {to sega doprva go sogleduvam. Koga Aleksandar go podgotvuvaa za va`niot prestoj me|u bogovite sè pove}e go

293 snemuvalo onoj Aleksandar {to go znaev, {to mi be{e poznat i go prestoruvaa vo nekoe nepoznato, tu|o bitie. A me snemuva{e i mene i `ivotot {to go znaev. Sè se menuva{e ­ i lu|eto, i navikite, i vremiwata. Toa go razbiram duri sega i gledam deka seto toa se slu~uvalo okolu mene, a jas sum bil vo sredinata na tie promeni. Jas." (266-267) ,,Ako sum ispolnet so stesnetost i strav pred lu|eto, tuka me|u ~etirive yida, so belinata na papirusov pred mene imam hrabrost da bidam onakov kakov {to nikoj ne me znae. Site moi besni izblici (...) bea samo probivi na mojata zamol~ana strast za mo} i vlast {to so godini mi preminuvala kako `olta bolest od Aleksandar."(269) Zna~itelnoto nadreduvawe na naracijata, nasproti prikaznata, upatuva na preispituvaweto na site mo`nosti za zavr{uvawe na mislata, za utvrduvawe na vistinata i za nejzino zapi{uvawe, nejzino zaokru`uvawe. Nadredenoto raska`uvawe dozvoluva dominacija na otvorenosta i nezavr{enosta, odnosno dozvoluva identifikacija na naracijata so potragata. Dvosmislenosta i subjektivnosta, nemo}ta da se zavr{i, vo romanite na koi uka`uvam, se objasnuva i so edna daleku posu{tinskata dimenzija na otvoren dijalog so site formi na zakosteneta pojmovna fiksacija koi vo svojata kone~nost gi poni{tuvaat site drugi pateki na poinakvo sogleduvawe na pojavite, kako onie vo minatoto, taka i ovie vo sega{nosta. Romanot koj mu dava prednost na naratorot koj gi problematizira site pretenzii da se fiksira vistinata za istoriskite slu~uvawa i istovremeno istata da se dovede vo pra{awe, kaj Mickovi} se pretvora vo konstantna refleksija za toa {to e vistina i vo naglasuvawe na fenomenot na dekonstruirawe i postojanata revizija na ona {to bilo. Vo taa smisla, romanite, Aleksandar i smrtta i Marko Krale, prviot od krajot na 20-tiot vek i vtoriot od po~etokot na 21 vek, gi izdeluvam kako fenomeni koi samo go naglasuvaat pluralnoto egzistirawe na individuumot koj sopstvenoto identifikuvawe i soznanija za vistinata ne mo`e da gi zaokru`i vo edna kone~na realnost od osobenosti dodeka opstojuva vo sega{nosta na

294 ona {to go `ivee. Edinstveno ~inot na pismena fiksacija ja dozvoluva poslednata mo`nost za zapirawe na beskone~nata potraga vo pluralnoto tkivo od vistini za toa {to e stvarnosta i vistinata. Toa se romani vo koi raska`uva~ite ja prosleduvaat niz individualna, pristrasna vizura sopstvenata prikazna, me|utoa so pretenzii da interveniraat vo nea i so mo} vo istata da uka`uvaat na nejzinoto relativizirawe kako vistinita prikazna, iako kone~nata cel na sekoj od raska`uva~ite (Arhidej vo Aleksandar i smrtta, ili Dobromir Kalen, Krstan Krul, Gavril Kana ili Vasilij vo Marko Krale) niz samata prikazna koja nastojuvale da ja zatvorat so pismoto, ostanuva da opstojuva kako nezavr{eno raska`uvawe so naglaseni dvosmislenosti i potreba od perspektivata na Drugiot vo odnos na kogo ja gradat vistinata na svojot pismen zapis ili svoeto raska`uvawe. Eve kako funkcionira pristranata i preispituva~ka svest na Arhidej vo Aleksandar i smrtta: ,,Site tie tituli bea prazni, bez nikakvo zna~ewe. Gi dobivav samo za da mu odobruvam na Aleksandar... Mnogumina me smetaa za mudar i itar. No jas dobro znaev deka ne sum nitu ednoto, nitu drugoto. No ne sakav nikoj da zabele`i deka ne sum, u{te pomalku deka znam oti ne sum. Toa be{e edna od izmamite vrz koi se krepe{e mojot `ivot vo senkata na Aleksandar. O, ne mi e mene uteha, no zaradi vistinata }e napi{am: i mnogumina drugi, bezbrojni `ivoti minale taka prazno, so la`en blesok, za mali ili pogolemi uslugi {to mu gi napravile na mo}niot car, ili za ustite polni pofalbi za negovite dela ili za vernosta {to mu ja iska`uvale. "(276) Ili raska`uvaweto na Vasilij vo romanot Marko Krale: ,,Ako Gavril Kana ne razbral, jas razbrav, jas gre{niot Vasilij, sve{tenik, sluga bo`ji. Kako duovnik i vo manastir Treskavec, a sega vo crkvata Sveti Nikola (...) bev ispovednik na Volka{in kralot i na Marko Krale, jas ete, razbrav {to bidnalo." (75)

295 Romanite na Mickovi} podednakvo go otvoraat problemot na identifikacija. Tie niz neposrednite i, re~isi, prirodni sostojbi na refleksija za ona {to se pottiknuvaat na situacii na raska`uvawe vo forma na postojana revizija na ona {to bilo. Na toj na~in ovoj romanesknen opus ja osloboduva strukturata od strogo vrzanata relacija prikazna i raska`uvawe po linearen tek, so pravilni fle{bekovi i pottiknuva razvoj na roman koj se ostvaruva na ramni{te na naracijata i so neposredna vrzanost za likot na naratorot. Tuka raska`uvaweto `ivee niz samorefleksiite na jas po odnos na ona {to edinstveno go pravi, a toa e raska`uvaweto i zapi{uvaweto, pri {to toa ,,jas" se razobli~uva vo pluralnosta na sopstveniot podvi`en i balansira~ki individuum markantno postaven do mo}ta (Aleksandar, Krale Marko) i predaden na sopstvenite moralni i psiholo{ki preispituvawa vo pozicijata nasproti avtoritetot i nasproti kolektivot. So toa ovoj romanesken opus, na radikalen na~in, go problematizira soodnosot pome|u jas i drugosta. Vo niv, individuumot, izveden kako samostoen psihi~ki sistem uporno stoi nasproti kolektivitetot, iako i samiot e nu`no obele`an kako individuum edinstveno preku kolektivitetot i vo zavisnost od nego. Naratorot vo ovie romani dobiva sosema slobodna pozicija na posmatra~ so individualni specifiki, pozicija koja podocna }e bide pove}estrano iskoristuvana od drugi romansieri vo makedonskata kni`evna tradicija, imeno toa e narator koj pred sè se vrzuva za sopstvenite umstveni fantazii fokusirani vrz ~inot na raska`uvawe. Toa se naratori koi vo sopstvenata reflektira~ka situacija ru{at sekoj vid na stereotip vo pogled na recepcijata na minatoto. Tuka se pravi fikcionalno dozvolena proliferacija od perspektivi na reflektirawe po odnos na figurite na Aleksandar Makedonski ili Marko Krale vo nivniot originalen vid na pretstavuvawe. So takviot pristap sekoj vid na tipolo{ko pretstavuvawe se rastura pred raska`uvaweto koe se realizira so izbor na specifi~na perspektiva na narator/lik koj vo imaginarnata ramka na romanot se pribli`uva do odredenata istoriska figura na Aleksandar ili Marko Krale, sosema li~no i individualno. Taka se favorizira romanesknata verzija

296 koja primarno go pottiknuva interesiraweto na ~itatelot vrzano za samiot fenomen naracija, a paralelno so toa i za subjektiviziraniot vid izvedbi na vistinata niz li~na perspektiva na do`ivuvawa na avtoritetot vo stvarnosta. Pi{uvaweto i pismoto vo svojstvo na avantura niz vremeto koja dozvoluva da se voobli~i sopstveniot odnos kon stvarnosta, vo romanite na Mickovi} stanuva i svoevidno poso~uvawe na transformaciite od psiholo{ki vid. Imeno, tuka naratorot ja vodi sopstvenata bitka za osvojuvawe na podra~jeto na nesvesnoto, na smetka na svesno prifatenite i nametnatite istoriski paradigmi. Istovremeno, ovoj romanesknen opus poso~uva edna dimenzija na nezapirlivo, oslobodeno dejstvuvawe na ramni{teto na raska`uvaweto koe ne mo`e da izneveri po odnos na individualniot iskaz za pojmovno sovladuvawe na stvarnosta i vospostavuvawe na vistinata. I pokraj sè, naratorot vo ovoj fikcionalen univerzum sekoga{ osvetluva edna tegobna nemo} na krajot od site napori preku koi posakuva sopstvenata vistina da ja zavr{i so nejzinoto kolektivno i univerzalizira prifa}awe: ,,Ona {to go znam me frla vo te`ok o~aj, a ona {to ne go znam, od ona {to se slu~uva zad mene ili {to go gledam, a ne go vi|avam i ne go razbiram, sigurno bi padnal vo beznade`na nepodvi`nost. No, ve}e sum nepodvi`en..."(Aleksandar i smrtta, 300-301) Toa se svetovi vo koi se poentira na tegobnosta vo sovladuvawe na iskustvoto koe odnovo ne zadovoluva so sopstveniot rezultat, odnosno iako vo nego e prisutna perspektiva na eden svedok koj sosem subjektivno i vo soglasnost so sopstvenite pristrasni i individualni, privatni i intimni orientacii prezentira eden zavr{en svet, paralelno so nego se impliciraat site sprotivstaveni perspektivi koi ,,jas" polnopravno gi registrira vo romanot: ,,I celiot ovoj moj vtor `ivot mi pomina kako eden dolg svetol den vo koj naedna{ sum se razbudil, novoroden kako ve}e vozrasen i sloboden ~ovek. Osloboden od minatoto, od se}avawata i ropstvoto, od poslu{nosta, od omrazata. Osloboden od sebesi. I sega vo osumdeset i pettata godina, me stemnuva vo toj ist den koga povtorno ja zemam pisalkata samo za da ka`am deka deka seto ona {to sum go pi{uval, {to sum go pravel i sum go

297 `iveel pred ovoj dolg pedeset godi{en den, za mene ne bilo, ne postoelo, deka go pre~krtuvam toa so edna dolga crta niz sredinata na pi{anoto vo site vrzopi papirus." (Aleksandar i smrtta, 324) Ili vo romanot Marko Krale vo koj naratorot Vasilij dobiva mo} za seznae~ki prodor vo mislite na likot Marko Krale: ,,Znaev i od porano deka toa }e se slu~i, zo{to go znaev, vo du{ata go znaev, Marko. Znaev deka e, iako navidum tvrd i temerut, vo du{ata ~ovekoqubec, pa i so`aliv. I zatoa, vo ova te{ko vreme, Marko Krale mene me sedna do sebe, me zede prv do sebe, a site druzi gi otstrani. (...) Marko vleze vo crkvata. Vo pripratata gorea dve sve}i..."I jas sum i nejas', pomisli Marko. Vedna{ mu iskrsna porazuva~kata misla deka, ako e taka, toga{ toj i ne znae koj e.(75)" Ovie romani dejstvuvaat tokmu vo pravec na kristalizirawe na odredeni momenti od istoriografijata koi se selektirani od avtorot. Istite, iako izvle~eni od istoriografski zapisi i povtorno obraboteni so subjektivno organizirawe na minatoto vo eden roman za romanot, vo naracija za naracijata, odnosno kako individualna proekcija na istoriografskiot diskurs, davaat naglaseno subjektivno dimenzionirawe na soznanieto za minatoto. So ovie romani se vospostavuva izvesna simultanost vo odnos na vremenskite tekovi na sega{nosta i minatoto, posebno vo ramkite na kontekstot koj ja negira sega{nosta ili ja destruira sega{nosta na smetka na izbrani fragmenti od istorijata. Linda Ha~on govori deka odnosot kon minatoto ~esto se manifestira preku nostalgija, preku potrebata za egzil od sega{nosta i za vpu{tawe vo imaginacijata za zavr{eno minato koe se vospostavuva simultano so sega{nosta.2 Pa, spored toa i spored ona {to Xejms Filips go objasnuva, ova ne e produkcija koja go problematizira ,,Odiseevoto nostalgi~no dvi`ewe vo prostorot kon

Linda Hutcheon, ,,Irony, Nostalgia and Postmodern", Methods for the Study of Literature as Culture Memory:Text, Studies in Contemporary Literature, Serries ed. C.C.Barfoot and Theo D'Haen, Leiden 16-22 August, Amsterdam/Atlanta, 1997, 189-207.

2

298 doma", toa e situacija na ,,nostalgi~no i bolno Prustovo tragawe po zagubenoto vreme, ona koe e kone~no, zavr{eno vreme, me|utoa koe opstojuva beskrajno daleku."3 Mo`nosta za negovoto vra}awe ja vospostavuva vakviot vid na romaneskna praktika koja niz imaginarnata vizija na naratorot go oblikuva raska`uvaweto vo romanot od krajot na dvaesettiot vek za preku raska`uvaweto da izvede sovr{ena proekcija na paradigmata za krajot na edna politi~ka struktura i nejzinata zamena so nova koja e vo faza na sozdavawe, a {to vo konkretniov slu~aj podrazbira raska`uvawe za krajot na vladeeweto na Aleksandar Makedonski ili za vremeto na vladeewe vo vazalnata (kolonijalnata) pozicija i krajot na vladeeweto na Marko Krale. Sekako, vo takvata produkcija prosvetluva izrazitiot moment na ru{ewe na ednodimenzionalnosta na vistinata, potoa ru{eweto na vrednosnite orientacii i kone~no otvorawe na slikata na svetot vo koj perspektivite se vo sudir, imeno individualnata i onaa univerzalnata se razminuvaat. Zatoa so romanite na Mickovi} se problematizira dominantnata ideolo{ka matrica od krajot na vekot bazirana vrz idealizirawe na selektiranite nastani od minatoto, onie za Aleksandar Veliki, a vo po~etokot na 21 vek i onie za Marko Krale. Preku dvete istoriski figuri se vospostavuva paralelizam od ~itawa na iskustvoto, ona vo koe monolitnata figura na eden avtoritet pa|a i sè se rastura i ona vo koe opstojuva stvarnosta na `iveewe vo vazalen, kolonijalen odnos so site psiholo{ki premre`iwa na figurata koja se nosi so funkcijata na vazal, samiot Marko Krale. I tokmu vo romaneskniot prostor na koj poso~uvam se pravi osloboduvawe od site nametnuvawa na stereotipot na odrednoto znaewe i se pravi mesto za razli~nosta i za drugosta vo soo~uvaweto so minatoto, a preku nego i so sega{nosta. Toa e romanesknen svet vo koj i samiot reflektira~ki subjekt na otvorenata naracija stanuva predmet na refleksija vo glavata na ~itatelot koj pravi nova reprodukcija na prezentiranoto bidej}i ishodot na sekoja prezentacija kaj Mickovi} zavr{uva so edna izrazita dvosmislenost na soznanijata od potragata po

James Phillips, ,,Distance, Absence and Nostalgia," Don Ihde and Hugh J. Silverman, eds., Descriptions, (Albany:SUNYP, 1985), 65.

3

299 vistinata. Toa e predizvik na naracijata koja se tematizira vo romanot i se pretvora vo provokativen prostor za nova naracija na idniot interpretator vo lanecot na interpretativni zavrtki.4 Romanite naglaseno pretendiraat da ja izvedat i da jaosmislat celinata na `ivotot koja stanala maksimalno problemati~na, samo {to ishodot na takvite osmisluvawa sekoga{ opstanuva na linijata koja vodi od tekstot do ~itatelot. A celinata koja na formalen plan se oblikuvala vo roman ostanuva da opstojuva na pragot na site idni preispituvawa na ~itatelot. Zatoa romanite na Mickovi} se izdeluvaat so onoj vozbudliv identifikaciski moment na preispituvawe na sega{nosta preku minatoto, odnosno so simultanosta na soo~uvaweto na toa minato so sega{nosta, so {to zapo~nuva potragata koja vodi nadvor od stesnetiot prostor na sekojdnevjeto. Naratorite kaj Mickovi} vleguvaat vo krugot na onoj poznat dijalo{ki napliv od mo`ni prevrednuvawa na nekoga{niot `ivot, odnosno na `ivotot od koj se otsustvuva za da se raska`uva i za da se pi{uva za nego. So nivnata interpretaciska pozicija tie se postojano vo eden prividen `ivot, ,,`ivot vo senka" i `ivot sveden na ,,pasivnata" sostojba na narator na prikaznata za ,,tu|ite `ivoti" koja nastanuva so nu`noto hermenevti~ko rastojanie od tie `ivoti. So toa romanot ja naglasuva mo}ta na naracijata da relativizira ili da gi poni{tuva avtoriranite pozicii koi nasilno se borat za sopstvenoto odr`uvawe. Niz sopstvenata `anrovska identifikacija so dijalogi~nosta, ironijata i negacijata na avtoritetot, ovie romani go isklu~uvaat podelenoto tretirawe samo na tekstovite na romanite ili samo na kontekstite, tie go poka`uvaat izvonrednoto zna~ewe na pragmati~nata dimenzija kako i na isklu~itelnoto zna~ewe na prepletot od perspektivi i dijalogot na tekstovi, a vo taa smisla posebno me|utekstovnata relacija koja se realizira na linijata istoriografija - roman. Samiot tekst, negovata vnatre{na kompozicija, kaj Mickovi} stanuva vid na

Se pravi aluzija na studijata na [o{ana Felman, ,,Okretaj interpretativnog zavrtwa," prev. Branko Kova~evi}, Polja, XXXIV, XXXV, XXXVI (1988/1989), br.357,359-360,361.

4

300 sprotivstavuvawe na edna dolga tradicija na raska`uvawa koi vo makedonskata kultura se glavno realisti~ki fokusirani, za vo sopstvenata avtoreferencijalnost, negovata forma od romaneskni realizacii da dostigne to~ka na splotenost na vnatre{noto, dlabinskoto i povr{inskoto, na prikaznata i nejzinata naracija, i za da gi soedini i dvete, nadvore{noto i vnatre{noto, tekstot i kontekstot. Kone~no, ovie romani go pottiknuvaat razmisluvaweto za toa deka ne stanuva zbor samo za romaneskna produkcija na krajot od vekot vo koja doa|a do varijacii vo strukturata na vnatre{nite odnosi, tuku za izraziti transformacii vo socijalniot sistem koi pottiknuvaat imaginarni strategii na pomesteno ~itawe na stvarnosta zarobena vo politi~kiot diskurs na sekojdnevjeto. Od tamu toj naglasen preplet na istoriografskiot, politi~kiot i kni`evniot diskurs so refleksivni naplastuvawa na dve afektivni dimenzii koi podednakvo egzistiraat vo makedonskata literatura od krajot na vekot i prodol`itelno se razvivaat vo po~etokot od 21 vek: nostalgijata kon minatoto i izrazito ironi~nata komponenta nastanata kako rezultat na do`ivuvawe na ras~ekorot od zna~ewa proizlezeni od soodnosot na minatoto i sega{nosta vo tekstot na romanot. I tuka se ogleda razmisluvaweto na Hejden Vajt za ironijata kako transideolo{ki fenomen, za toa kolku taa soodvetstvuva na su{tinata na romanot koj se slu~uva, pred sè, kako ironija i negacija so mo`nost da gi vklu~i site perspektivi i da go otvori poleto na svojot prostor za proliferacijata od razli~nite ubeduvawa. 5 So sopstvenata romaneskna produkcija, Mickovi} upatuva na edna nadliterarna dimenzija na poimawe na stvarnosta. Toj go problematizira slo`eniot fenomen na raznovidnost na `ivotot sogledan niz mno{tvoto od aspekti od koi nitu eden ne e e celokupen i ne pretstavuva ispolnetost. Diferenciranoto postoewe na posebnite podra~ja vo zaednicata edinstveno mo`e se nadgraduva so celinata koja se obezbeduva samo so formata roman.

Hayden White,,,The Value of Narrativity in the Representation of Reality", Narratology:An Introduction, ed. Susana Onega and Jos# Angel Garcia Landa, Longman,London and New york, 1996, 273.

5

301 Mickovi} vo taa smisla pottiknuva ~itawe niz pluralnost od sistemski referenci sozdavaj}i od ~itatelot figura na romansier. Tekstot i strukturata koja se nudi so ovie romani sekoga{ iznuduva lanec od interpretativni ~itawa i novi, odnosno prodol`eni re/produkcii. Paralelno so toa, Mickovi} gi soedinuva, vo izvonredna verzija, ~itatelot koj u`iva i interpretatorot koj stanuva mo}en so sopstvenata intelektualna pozadina od znaewa. Romanot na Mickovi} otkriva kako samiot `anr se oddale~uva od verzijata na romani koi se odnesuvaat kon stvarnosta, bidej}i za nego ne e tolku zna~ajna stvarnosta kako podra~je na naracija, tuku nasproti nea onoj bolen ras~ekor koj se sozdava pome|u pretstavenata stvarnost i stvarnosta, a toa zna~i pretstavenata vistina i vistinata: ,,Vo tie tri dena gi prepro~ituvav moite papirusi. Be{e toa prikazna {to ja napi{al nekoj Arhidej Potivov, zbuneto i vxa{eno ~ove~e, zagubeno vo svojata beda i nesre}a. So taga se prise}avav na nekoi od onie no}i koga sum zapi{uval nekoi delovi. Me rasta`i pak najmnogu vesta za smrtta na Aristotel. Pomisliv po tolku godini kako na svetlo mesto vo mojot `ivot... Star~e kako ja krepi{ starosta - mi re~e (crnobradiot ma`), (...) zatoa {to starosta sigurno (e) so modrini i mornici koga vo mladosta si imal tolku beden i gnasen `ivot kakov {to si opi{al. -...Sum go zaboravil. - Ne - (...) si go sokril od sebesi. Vistinata ja otkriva{e negoviot vtren~en i v`aren pogled. Taka mi se otkri deka i ovie pedeset godini koi gi smetav i im se raduvav kako na svetol den , mi pominaa vo senka, vo senkata na Aleksandar. I eve gi pi{uvam ovie zborovi na noviot jazik na pergament. Za da traat. Da trae taa vistina, taa prokoba na mojot mal, gnasen `ivot {to sum go pro`iveal pokraj Aleksandar, koj toj mi go sozdal i mi go vodel. Eve duri gi ~ekam niv, go pi{uvam ova gorko priznanie deka nema samozala`uvawe, nema begawe, nitu spas. I vo vtoriot moj `ivot, jas bev rob. Bev senka na Aleksandar. Mu go sokriv grobot, no doa|aa do mene glasovi deka mu bil napraven vo Memfis veli~enstven pogreb, deka e pogreban vo Aleksandrija...A od ovoj ~ovek

302 prv pat go slu{nav zborot koj }e me sledi i po smrtta... Toj go nare~e, toj nego go nare~e Aleksandar Veliki. (324,325,326) Toa e `anrovska nasoka koja vo makedonskata literatura upatuva na osvestuvaweto na postapkite vo pravec na istaknuvawe na nivnata sopstvena mo} niz koja ona {to bilo neosvesteno, ili sosema nevidlivo stanuva vidlivo, ona {to ostanalo neobele`ano ili pak e napraveno nesogledlivo stanuva o~igledno. I sekako, moralnata dimenzija koja sosema aktivno vklu~ena vo ovie tekovi na raska`uvaweto poso~uva kolku e podlo`en subjektot na manipulacija pri sekoj obid da mu pristapi na jazikot i da sozdade sopstvena diskurzivna verzija na vistinata za slu~uvawata. Posebno, koga se raboti za istoriski slu~uvawa i pozicijata na avtoritetite, a pokraj niv i prikaznite na obi~nite lu|e vo tie istoriski slu~uvawa (Aleksandar Veliki, Marko Krale) .So sopstvenite romani, Mickovi} povlekuva granica vo odnos na postavuvaweto na novi nasoki vo romanesknata produkcija, posebno vo odnos na onaa koja stoi zad nego, za vo slo`eniot polikontekstualen svet da poso~i na mno{tvoto od sistemi na iska`uvawe so dinamika na postojani prevrednuvawa, politi~ki, istoriski, socijalni, kni`evni. Paralelno so razvienata napnatost pome|u naratorot i negovata sopstvena naracija, prisutno e i soznanieto deka prikaznata treba da se zaokru`i, me|utoa so nejzinoto zaokru`uvawe ne e prisutno i zadovolstvoto od ona {to e ostvareno. Krajot na prikaznata go donesuva soznanieto za toa deka sekoj obid za vostanovuvawe na vistinata sekoga{ propa|a, a preku nego pretenzijata da se zatvori prikaznata ostanuva neispolneta, toa e sekoga{ prikazna koja nasproti formalnata celokupnost pretstavuva dokaz za su{tinskoto izneveruvawe na univerzalnoto kon koe se te`nee. Mickovi} go intenzivira problemot na oformuvaweto na prikaznata i tuka go locira svojot interes onaka kako {to se otvora prostor i za ~itatelskoto interesirawe za edna verzija na oformenata raska`ana celina, a so nea i za ponudenata perspektiva. Osobeno e zna~aen ~inot na narativizacija koga dale~ni periodi od

303 vreme go posreduvaat kulturniot kontekst na slu~uvawa vo romanesknata prikazna, kako {to e toa slu~ajot so romanot Aleksandar i smrtta i kulturniot kontekst vo koj ovoj nov roman ja dobiva svojata stvarnost, krajot na 20tiot vek. Romanite na Mickovi} go postavuvaat pra{aweto na kristalizacija na problemite koga nastanite se raska`uvaat i koga im se dava zna~ewe, nasproti prirodniot impuls za raska`uvawe na koj upatuva{e Rolan Bart. Kone~no, toj go postavuva pra{aweto za toa kako se oblikuva edno ~ove~ko iskustvo i kako mu se dava zna~ewe, odnosno kako zna~eweto koe dobilo svoja istoriografska vrednost niz raska`uvaweto se preveduva vo roman vo koj formata na zna~eweto e izdignata na ramni{te na eti~ki i human proekt i e postavena nad ramni{teto na ~isto kulturolo{ki problem. Romanot, kone~no, taka gi sovladuva razlikite na kulturolo{kite konteksti i dobiva svoja osobenost kako vid na pretstavuvawe na zna~eweto, a ne zna~ewe na poedine~en nastan. Romanite na Mickovi} se pojavuvaat vo odreden period i so sopstvenoto postoewe go otvoraat problemot na zna~eweto koe so naracijata preminuva od domenot na istoriografijata vo sferata na fikcijata za pritoa da ja prenese transkulturnata poraka za prirodata na podelenata realnost vo koja univerzalnoto e sekoga{ odredeno od samiot subjekt i negovata perspektiva na interpretacija i manipulacija. Poso~enite romani govorat za prisustvo na narativen kapacitet vo makedonskata literatura, a so toa i za prisustvo na mno{tvo od zna~ewa vo dijalogot vospostaven so minatoto. Niz takvata romaneskna praktika e prezentirana konkurencijata od zna~ewa sozdadeni niz razli~ni vremenski ritmi na kulturata na ovoj prostor. Preku ovoj vid narativi, sega{nosta koja sekoga{ docni, se polni so smisla. Toa se romani koi se izdignuvaat nad kontradiktornosta na narativite za pojavite za da uka`at tokmu na vistinata za takvata kontradiktornost. Strukturata na romanite naglaseno go kristalizira fenomenot na ras~ekor pome|u prikaznata i raska`uvaweto, potoa ja otkriva tendencijata za regresivna

304 svrtenost kon dale~nite prikazni, onie od istoriografijata, za da istite postaveni vo romanot se razvivaat preku raska`uvaweto koe ja dvi`i prikaznata po nejziniot zaokru`uva~ki tek. Tuka razlikata pome|u prikaznata i raska`uvaweto se identifikuva kako razlika na dva vremenski ritma, minato i idnina. Soglasno so tragite koi gi ostava stvarnosta i nastanot vo nea sledi pretstavuvaweto koe vo romanite na Mickovi} ja otkriva celata kompenzaciska priroda na raska`uvaweto. Toa raska`uvawe, pak, te`nee da zaokru`i celina. Vo su{tina stanuva zbor za pretstavuva~kata osobenost niz koja povratno, me|utoa so naglaseno imaginativen karakter, se vospostavuva odnos kon nekoga{nite nastani koi go dobivaat svoeto simultano, diskurzivno opstojuvawe vo eden sosema nov kontekst vo koj tie se ~itaat sosema poinaku. Subjektot na znaewe dobiva prednost nad subjektot na dejstvuvawe, pa od perspektivata na subjektot na znaewe, postapkite na subjektot na dejstvuvawe se poka`uvaat kako problemati~ni, ~esto, tie se sogledani kako zabluda koja se nadminuva so novi otkrivawa koi se vospostavuvaat niz postapnosta na avtorefleksiite na naratorot/lik za napi{anoto. Taka, narator ja oblikuva klu~nata drama bazirana vrz problemot pi{uvawe i raska`uvawe. So toa, romanot sosema direktno go postavuva problemot na stvarnosta na diskursot zavisna od odredeni subjektivni predispozicii, a teloto i formata na tekstot se dovedeni vo odnos so kontekstot na tranzicija, podednakvo biten za vremeto po smrtta na eden vladetel, po smenata na edna ideologija so nova, po ru{eweto na eden sistemski poredok od ubeduvawa i ocrtuvawe na patekite na tranzitirawe kon noviot poredok od krajot na vekot. So ovaa praktika se poka`uva na~inot na koj problemati~no funkcionira celiot mehanizam na sozdavawe i recepcija, naratorot, kako {to se potvrduva e nu`no vrzan za sopstvenata ideolo{ka matrica na poimawe na stvarnosta, isto kako {to i ~itatelot e zavisen od istata pozadina {to e u{te edna potvrda za toa na koj na~in ~ovekot mo`e da se odnesuva i da ja vostanovuva vistinata, da go interpretira minatoto i da se iska`uva po odnos na negovoto zna~ewe. Toa e

305 klu~nata dimenzija koja ovie romani so metaistoriografska kodiranost ja isfrlaat na prv plan. So naglasena svrtenost kon diskursot na istoriografijata, Mickovi} go bara izlezot koj niz romaneskniot svet vodi do vostanovuvaweto na odredena smisla. Zatoa prifa}aweto na ovie romani kako produkt na odreden op{testven kontekst vo koj se ru{i edna politi~ka stvarnost i se preminuva kon druga, istovremeno podrazbira prifa}awe na odnosot kon minatoto niz sega{nosta vo koja se osvestuva soznanieto deka sekoja prifatena zakonitost vo odnos na minatoto pretstavuva samo edna verzija na vistinata koja e proizvod na diskriminacija na nekoi drugi soznanija i vistini. Toa e ~in na vospostavuvawe korespondencija so sostojbite koi od sopstvenata poedine~nost vo istoriografijata ja dobivaat svoja posebnost vo fikcijata, imeno poka`uvaat sostojbi na kraj na edna epoha i premin kon neizdiferencirana nova faza od razvojot, sostojbi na mo} i nemo}, na vazalno, kolonijalno egzistirawe i na nezavisno mo}no nadreduvawe... Mickovi} voveduva edna izvonredno zna~ajna dimenzija na soo~uvawe so zavr{enite i minati fazi od postoeweto na nekoga{nite svetovi i poredoci na makedonskata kulturna scena preku sopstvenata romaneskna produkcija, pritoa nadminuvaj}i ja do`ivuva~kata relacija so tie svetovi na ramni{te na prikazna, i, preferiraj}i edna sovremena post-sostojba na moralna i ~ove~ka, dlaboko intimna drama razviena vo odnos so naratorot/lik koj preku sopstvenata naracija go postavuva moralniot problem na iska`uvawe za odreden svet i poredok i za sopstvenoto mesto vo nego. Soglasno so Vajtovata dilema za toa, dali mo`eme da raska`uvame bez da moralizirame, kaj Mickovi} se vozdiga psiholo{kata drama na naratorite koi odat nasproti neproyirnata slika na stvarnosta. Kone~no svetot na tranzicii e neverojatno podatliv so svojata pluralnost od mo`nosti, samo {to toj istiot postoi kako svet ili kosmos edinstveno toga{ koga e raska`an, odnosno niz toj narativen diskurs stanuva realnost so sopstveno zna~ewe. Jazot koj postoi pome|u posakuvanoto i zakonot, pome|u individulnoto i op{toto poso~uva na realnosta koja traga

306 po perspektivi niz koi mo`e da bide narativizirana i so toa pretstavena.6 Krajot na 20 vek e edna takva realnost. Naracijata preku istoriografijata i romanot sozdava preplet od ni{ki koi go otkrivaat razvojot koj se ostvaruva niz lucidni otvorawa na prazninite, procepite, povremeno, transformiraj}i se vo napor za preispituvawe na nekoja poinakva prikazna za istoriskiot nastan, a posebno za ~ovekot postaven vo istoriskite okolnosti na koi uporno nastojuva da im dade zna~ewe preku sopstvenata naracija za niv. Vo svetot na beznade`no sudrenite interesi, romanot na Mickovi} od krajot na vekot, kako i onoj od po~etokot na dvaeset i prviot vek, Aleksandar i smrtta i Marko Krale, ostanuva da dejstvuva kako inventivno i smislotvorno pole na koe so sopstvenata ideolo{ka naso~enost ~ovekot mo`e da mu se sprotivstavi na univerzalnoto i da go vospostavi posebniot perspektiven model vo prilog na samiot sebesi i sopstvenata individualnost. Najgolemo vlo`uvawe se postignuva vo domenot na ~itatelskata interpretacija na pojavite. Preku ovie romani, ~itatelot se osvestuva za ona {to e nadmo}na raznovidnost na `ivotot nasproti stereotipnata zakotvenost vo normata ili proizvedenata i nametnatata vistina. Tokmu taa mno{tvenost od perspektivi koja o`ivuva vo romanite na Mickovi} stanuva potencijalno mo}na, podrazbira izobilstvo i zna~i beskone~nost vo ozna~uva~kite mo`nosti sekoga{ otvoreni za ~itatelite i za konsumentite na istoriografskite fakti pretstaveni niz naracijata na romanot, niz prizmata na privatniot svet na poedinecot i so toa su{testveno pomesteni od cvrstata to~ka na normata so koja se odr`uva istoriografijata na sekoja oddelna kulturna zaednica. Me|utoa, poradi toa mo`ebi, daleku poprovokativni i poslo`eni, posebno vo vremeto so osvesteno soznanie za zasekoga{ urnatata za{tita od avtoritetot.

6

Ibid., 276.

307

- , , . , . ( , ) . ,," ,,proizvolnost" , , . . , . , ,, ". ,," . , , , , . , ,, " ,

308 . , ( ) , , . , , , , . , , ,, "172, . . . ,, - 173 - ". , . , ,, "174, . , - . , .

Etika II, , 43 Kordi, Radoman. Autobiografsko pripovedanje, Narodna knjiga, Beograd, 2000, str. 10. 174 De Man, Pol. Autobiografija kao raz-oblicenje,Knjizevna kritika br.2, 1988, str. 121, Rad, Beograd.

173

172

309 ( , , , , , .) . ,, " . , . , , , , . . è ,, . , ...,,175. , . , , , . - , . , , , , . ,

175

, , , , 2 002 , . 226.

310 . , , , . , . , Maksimilian Lucas, John Colerus, Margaret Gullan ­Whur, Stiven Nadler, Gilles Deleuze, - . , ­ a ,, ", ,, "176 ,, , ". , , , , , ."177 . , .

176 177

, . 16. , . 39.

311 . , , . . . , . , , , . , . . , , . . . , , , , o . , , . , . -

312 ,, ? ", . , . , . , ,, ", , , .

313

Nata{a AVRAMOVSKA ISTORIOGRAFSKI QUBOPIS (makedonskiot `enski roman vo op~ekoruvaweto na vekovite) Sintagmata ,,op~ekoruvawe na vekovite" vo kontekstot na romanite na Olivera Nikolova ja ozna~uva tematizacijata na istoriskoto postoewe na `enskiot subjekt vo Makedonija od krajot na 19 vek (vo romanot Kuklite na Rosica), kako i vo zaemnoto ogleduvawe na Makedonkata od po~etokot na 20 vek vo liceto na onaa od krajot na vekot vo romanot Adamovoto rebro. Nekomu mo`ebi }e mu se ~ini teoriski iznasilena kontekstualizacijata na dvata romani na Olivera Nikolova, Adamovoto rebro (2000) i Kuklite na Rosica (2003) vo edinstvenata zna~enska ramka na prosleduvawe na istoriskoto traewe na Makedonkata od krajot na 19 vek do denes. Iako navidum sosem razli~ni, sepak, ovie dva romana zaemno se ogleduvaat na sli~en na~in kako {to se ogleduva raska`uva~kata vo prvo lice na romanot Adamovoto rebro vo fiktivniot lik na romanot {to samata go sozdava: advokatkata pisatelka koja `ivee na zaodot na 20 vek, nasprema neostvarenata vo qubovta Tinka od Kumanovo koja `ivee vo prvite decenii na 20 vek. So svojata struktura na roman vo roman, Adamovoto rebro na Olivera Nikolova avtoreferencijalno se oglasuva i vo odnos na sopstvenata literarna (`anrovska) su{nost, no i vo odnos na svojata su{nost na `ensko pismo.178 Imeno, zapra{ana za temata na nejziniot roman, sovremenata

Smetam deka tokmu prenebregnuvaweto na bitno avtoreferencijalnata romaneskna struktura e pri~inata {to vo recepcijata na Jasna Koteska ovoj roman na Nikolova e ozna~en kako quboven herz roman (J. Kotevska: Makedonsko `ensko pismo, 2002/2003:195-206, Makedonska kniga, Skopje).

178

314 Makedonka, advokatka so uspe{na kariera i majka na dva vonbra~ni sina, odgovara: ,,Sakam da pi{uvam za qubovta,,, rekov. ,,Ete, nekoi velat deka e toa `enska tema. A sepak, u{te sum nere{itelna. Moite junaci postojano ja baraat onamu kade {to ja nema. @iva tragedija. Sè nekoi ta`ni akordi, gospod da ~uva!,, frcnav podbivno so jazikot. (2000:165) Ovaa sovremena Makedonka, koja se javuva kako subjekt na prvoto ramni{te na iska`uvaweto vo romaneskata struktura i kako implicitna avtorka na vramenoto raska`uvawe za neostvarenata qubov na Tinka, vo prika`anata stvarnost na ramkovnoto raska`uvawe, spored nejzinite zborovi, dejstvuva motivirana od dve ne{ta: ,,da donese doma pari pove}e otkolku da imala pokraj sebe ma`" i da se realizira kako tvorec ­ ,,nebare pisatelot bil samiot gospod bog {to povtorno ja sozdaval zemjava" (:6). Pritoa, taa e fascinirana od sposobnosta na nekoi ,drugi lu|e", pred sè `eni (,,se razbira", veli) da se ,,izdignat" i ,,oddale~at" od sekojdnevnata stvarnost za koja{to pretpolaga deka gi zadu{uva kako i nea samata. Vo vakvoto motivirawe na nejzinoto dejstvuvawe prepoznatliv e nejziniot natprevar so ma`ot i na planot na zarabotuvaweto i na poleto na vozvisot na duhot nasproti sopstvenata vkorenatost vo primordijalniot lik na rodilka i samohrana vospituva~ka. Temata na borbata na polovite ovde u{te na samiot po~etok $ e pridru`ena na temata na qubovta, ta i natamu, vo faltite na avtoreferencijalnata romaneskna struktura tie vozdejstveno se razvivaat. Vo ovoj zna~enski kontekst e ostvarena i ramkovnata romaneskna metafora pozajmena od svetot na prirodata: imeno borbata na belata i na crnata vo{ka vo ovo{tarnikot na D. Pritoa, i vo vramenata romaneskna prikazna, dvata sopru`ni~ki odnosi vo `ivotot na Tinka svojot razvoj i presvrti gi do`ivuvaat spored principot na ,,spoenite sadovi,,: koga edniot sopru`nik pa|a so duhot, drugiot se isprava mo}en i surov nad nego.

315 Za odnosot kon qubovta, pak, sovremenata Makedonka, avtorka na vramenata romaneskna prikazna, u{te na samiot po~etok na romanot, veli: Toa treba{e da bide qubovna prikazna za nekakva Tinka od po~etokot na vekov, a qubovta kako pojava kaj mene predizvikuva{e naj~esto kontradiktorni ~uvstva koi vo pogolem del klonea kon podbiv. Taka rabotata mi se zako~i. Podbivot ne e produktiven, negovata priroda e stati~na. Mnogumina verojatno iskusile. (:2000: 8) Potragata na sovremenata makedonska pisatelka po sopstvenoto avtorsko pismo, taka, u{te na samiot po~etok e postavena kako aktivno preispituvawe na nejzinata pozicija vo odnos na qubovta. Prikaznata za prikaznata za nesre}nite qubovni izbori na Tinka od po~etokot na 20 vek se odviva sukcesivno so razotkrivaweto na site ,,ogradi" {to sovremenata i emincipirana pravni~ka/pisatelka gi ima postaveno pome|u sebe i drugiot ­ na zaodot od istoto stoletie. Kone~no, ona {to navistina bespo{tedno se preispituva e emancipiranata pozicija na pisatelkata, nejzinata sloboda od pripa|awe, od zavisnost, od patetika, pri {to nejzinata pisatelska ume{nost na v`ivuvawe vo fiktivnite likovi i storii mo{ne ve{to se izedna~uva so nejzinata `ivotna ume{nost na prezemawe razli~ni ulogi vo sopstveniot `ivot. Prelevaweto na podatocite od stvarnosta i fikcijata na sovremenata pisatelka se ~ini, no samo navidum, deka e vo funkcija na razotkrivawe na procesot na pisatelskoto sozdavawe. Toa ednakvo e vo funkcija na razotkrivawe na fikcionalizacijata na stvarnosta na sovremenata pisatelka i na nejzinoto begstvo vo razni ulogi. Na primer, izmislenata prikazna za zlatnoto sinxir~e, {to sovremenata advokatka i pisatelka $ ja servira kako intimna ispoved na svojata daktilografka, }e se preseli kako mra~na i sudbinska tajna na qubovnoto nedorazbirawe vo ko{marnite se}avawa na od nea sozdadeniot lik Tinka, no ottamu, ne pomalku ko{marno }e se pojavi kako temno seni{te i vo stvarnosta na pisatelkata na pragot na novata qubovna vrska so nejziniot partner D. od advokatskata kancelarija. Novoto lice na qubovta }e ja presretne so liceto na

316 nejziniot sopstven prezir kon stvarnosta na intimniot spomen ili, pak, na negovata ispoved. Brojni se primerite na zaemnata razmena na situacii i detali pome|u ramni{tata na romanesknata stvarnost (ramkovnata naracija) i romanesknata fikcija (vramenata naracija). Ona {to, me|utoa, popre~uva ovie dve ramni{ta da se vliznat vo odnosot na ogledalna proekcija, zna~i ona {to ja obezbeduva asimetrijata na avtoreferencijata, e tokmu istoriografskata perspektiva ­ konkretniot istoriski kontekst vo koj se ispi{uva sudbinata na Tinka. Op{testveniot/kulturen mig vo makedonskite gradovi (Veles, Kumanovo, Kriva Palanka, Prilep) vo prvite dve decenii na 20 vek, {to e vonredno plasti~no doloven vo vrameniot tekst na romanot, gi razotkriva qubovnite i sopru`ni~ki premre`iwa na Tinka od Kumanovo vo kontekstot na nivnata specifi~na op{testvena kodiranost. Likovite na vrameniot tekst, Tinka, nejzinata nesudena qubov Vojdan, {to }e ja otkrie ve}e ma`ena za ugledniot vele{kiot aza Nikola Stojmenov, kako i nejziniot vtor soprug, Gligor Poto~ki od Kumanovo, vo svoite izbori se prika`ani so ogled na mo`nostite {to im gi dopu{ta sociokulturniot mig, a i so ogled na sudbinskite presvrti {to gi nosi nespokojnoto vreme na zaodot na Turskata Imperija, a potoa i na Balkanskite vojni, kako i na Prvata svetska vojna. ^inam deka ova e prv roman vo makedonskata literatura koj, osvetluvaj}i go istoriskiot kontekst na po~etokot na 20 vek, progovoruva i gi preispituva alternativite na makedonskata `ena vo nejzinata kopne`liva su{nost. Se razbira deka ova preispituvawe na kodot na qubovnosta vo makedonskata zaednica od po~etokot na minatiot vek e ostvarena vo otkrivaweto na zaemnoto qubovno ili sopru`ni~ko vozdejstvo pome|u ma`ot i `enata, no centralnata perspektiva vo ovoj roman, vo odnos na koja se osvetluvaat i perspektivite na trojcata ma`i {to }e go ~inat nejziniot `ivot ­ e `enskata perspektiva na Tinka. Vo ovaa prigoda samo zagatnuvaj}i ja sopostavenosta na ma{ko-`enskite odnosi vo prika`aniot svet na romanot, odnovo }e potsetam na soodnosot na ramkovniot i vrameniot romanesken tekst (avtoreferencijalniot aspekt na romanot), kako i na istoriskata perspektiva kako vtemeluva~ka za introaktivniot odnos

317 {to se vospostavuva me|u sto`ernite `enski likovi na romanot Adamovoto rebro: pisatelkata i Tinka, od nea sozdadeniot lik od po~etokot na vekot. Vo asimetrijata na introekcijata, bez ogled {to Tinka e sozdadena od fragmenti na ~uenoto i videnoto {to ja ~inat stvarnosta na sovremenata pisatelka, istoriskata distanca pome|u bespra{alniot kontekst na sovremenosta i po~etokot na 20 vek ­ gi izostruva razlikite na sociokulturnoto vtemeluvawe na obata `enski lika, a nivnata qubovnost ja dobiva svojata eksplikacija vrz fonot na op{testveniot kontekst vo ramkite na daden istoriski mig. Duri vo odnosot kon Tinkiniot quboven `ivot koj, sozdavaj}i go, voedno i go pro`ivuva, sovremenata pisatelka uspeva, ednostavno re~eno, da ja nadmine svojata pozicija na slobodna od qubov i da ja osvesti svojata sloboda na izbor na qubovta. Verojatno tokmu soo~uvaweto so kone~nosta na Tinkinoto zaemno proma{uvawe so Vojdana ja prinuduva da go sogleda i sopstvenoto postoewe vo kontinuitetot na vremeto. Istoriskiot tek na vremeto vo ovoj roman, spoznaen vo intuicijata na tvore~kiot ~in na advokatkata-pisatelka, e zna~aen aspekt na promisluvaweto na su{nosta na `enskata qubovnost. Drugiot aspekt e svetot na prirodata, so koj{to se splotuva advokatkata-pisatelka vo svojata tvore~ka osama vo rodnata ku}a na kolegata D. vo Novo Selo. Ovoj aspekt, me|utoa, vo ovaa prigoda svesno go prenebregnuvam, sakaj}i da upatam na genezata na sledniot, najnoviot, roman na Nikolova: Kuklite na Rosica. Po pro~itot na Kuklite na Rosica, so nejasna intuicija mu se navrativ na ~itaweto na romanot Adamovoto rebro, nebare tamu treba da go baram klu~ot, vo razmislite za qubovta, a vo potraga po totalizira~kiot romanesken plan na eden navidum hronolo{ki i {iroko rasposlan pregled na emigranskiot `ivot na Makedoncite vo Sofija. I navistina, go pronajdov vo sukcesijata na dve odlomki od razgovorite na sovremenata advokatka-pisatelka so svojot porane{en qubovnik S. i so pisatelot B. Vo edna prilika na intimna ispoved S. }e zaklu~i: Bilo vojna i lu|eto se mrazele me|u sebe, se pla{ele edni od drugi i se kodo{ele, zatvoreni vo sebe a zatvoreni i pred drugi, i vo takvi okolnosti me|useb-

318 noto predavawe na dvajca izgledalo sosem poinaku, nebare za{titeno so znak na bo`ja naklonost... i najgnasnite oblici na seksot zali~uvaat na tor`estva koi vo borbata za `ivot triumfiraat protiv zloto, a vo ime na `ivotot. Mo`ebi edinstveno taka i treba da se gleda na tie ne{ta (2000:86). Inspirirana od ovaa misla, vo svojot podocne`en razgovor so pisatelot B., pisatelkata mu odgovora: ,,Pomestete, ako sakate, nekoja od najgrdite qubovni storii vo vreme na kakva bilo opasnost, vojna li, pogrom, ili duri i elementarna nepogoda, i }e vidite na {to }e vi zali~i taa. Dekorot e mnogu biten. Duri i ako e la`na, takvata qubov }e ima blesok na voznesenie. Ako pak ja gubite ­ o, taa toga{ dostojno $ parira i na Isusovata samo`rtva". (2000:91) Kuklite na Rosica se svoeviden istoriski roman vo koj se tematizirani makedonskite sostojbi vo poslednite dve decenii od 19 vek od perspektivata na nemata Rosa, odnosno Rosica. Poslednava formulacija ja poso~uva dominantnata raska`uva~ka perspektiva, dodeka izmenata na objektivniot raska`uva~ki plan (re~nikot na kalendarskite godini: 1879, 1889, 1899) i subjektivniot plan na raska`uvaweto (vrameniot tekst pod kalendarski ozna~enata godina), bi mo`ela da bide predmet na edno podetalno prosleduvawe na strukturata na raska`uvaweto vo romanot.179 Hronolo{ki, vo zasebni poglavja tematizirani se redum godinite: 1879, 1889 i 1899. Dejstvoto na romanot se odviva glavno vo Sofija, a zapo~nuva so patuvaweto na Rosa vo pridru`ba na Andon kon Sofija, upatena tamu za pomo{ni~ka vo ku}ata na nekoga{niot Ohridski arhiepiskop Natanail Ku~evi{ki, od strana na negovata majka, starata Bojki}eva. @ivotnoto premre`e na Rosa, raka na srce, zapo~nuva porano, so sramnuvaweto na nejzinoto rodno selo Bu~in od strana na Turcite, i so nejzinata li~na i semejna tragedija. Sestra $ e zaklana od Turcite,

Izmenata na objektivniot i subjektivniot plan na raska`uvaweto e dinamizirana i vo ramkite na podvedeniot tekst pod re~nikot na kalendarskata godina. Prosleduvaweto na ovoj problem se uslo`nuva dopolnitelno i so vidlivoto prisustvo na obemna arhivska, avtobiografska i istoriografska gra|a, {to, dopolnitelno e fikcionalizirana vo kontekstot na romanesknata struktura.

179

319 taa samata ostanuva `iva, so osakateno telo i du{a, so prese~en jazik, prvin `ivee vo ku}ata na svojata kuma vo Prilep, potoa vo Ku~evi{te, za najposle da bide ispratena daleku od doma, vo tu|ata sofiska sredina, vo koja za potkrepa go ima samo likot na svojot pridru`nik Andon, {titenik i veren pridru`nik na stariot Ohridski Arhiepiskop, Natanail, i samiot so potkastren polet po neuspehot na Kresnenskoto vostanie. Vo likot na Rosica mnogukratno e markirana dezorientiranosta na makedonskiot emigranski subjekt vo lavirintot na urbanata sofiska sredina. Nejzinoto oskvernaveno i osakateno telo na `ena dopolnitelno ja markira nejzinata `enska ,,dezorientiranost,, vo svetot na ideolo{kite zna~ewa. Vo skromniot dom na Natanail, vo sofiskata naselba Ja~bunar, naselena od Makedonci, vo zapletkanite odnosi na zaemna nedoverba pome|u dvajcata pomo{nici na Natanail, Andon (Makedonec) i Milan (Bugarin), kako i vo odnos na sosetkata Kristina, Bugarka so makedonsko poteklo, Rosica (taka od Rosa ja ima{e prekrsteno Andon), zapo~nuva da go otkriva lavirintot na op{testvenata sofiska scena vo koja opstojuvaat Makedoncite, od razli~ni pri~ini prebegani na oslobodenata od Turcite bugarska teritorija. Nejzinata nemost se poka`uva kako dobar sojuznik koj $ dava izvesen imunitet i mo`nost da bide prenebregliv svedok na mnogu sredbi i razgovori: vo domot na ve}e snemo`eniot Natanail Ku~evi{ki po neuspehot na Kresnenskoto vostanie, kako i vo Ra{idovata meana Ciganski car, svrtali{teto na makedonskata emigracija vo Sofija (vo koja ednakvo zao|aat makedonskite sobira~i na narodni umotvorbi, kako i mladite socijalisti od dru`inata na Glavinov). Me|utoa, slikata na nemosta na Rosica ima vsu{nost podlabok ideolo{ki kontekst vo prezentacijata na socijalniot status na `enata, {to ovde samo bi go nazna~ila. Po sovetot na Andon (na kogo }e se potpre vo svojata ranlivost, i poradi toa {to toj i bez zborovi uspeva da gi slu{ne nejzinite misli), taa dolgo }e tai deka umee da se slu`i so pismoto. Taa mo}, kako da $ ka`uva{e Andon, bi mo`ela da ja ~ini opasna vo o~ite na lu|eto. ]e se poka`e, vsu{nost, deka so taa mo} taa }e stane ­ bez da saka i bez da znae ­ opasna za

320 lu|eto od nejzinata blizina. Vo la`noto ~uvstvo deka ovladeala so manipulativnata mo} na pismoto, a so namera da go spasi od zalo`ni{tvo sira~eto Raj~o, za kogo taa i Ra{id se gri`at po smrtta na negovata majka, Rosica }e ispi{e i }e dostavi nekolku izmisleni imiwa na donatori na vostanieto, a vo ime na Ra{id ­ {to ovoj }e go plati so glavata. Na Rosica $ ostanuva natamu da `ivee so tragi~noto ~uvstvo na vina, ovojpat nao|aj}i zakrila vo domot na Pop Spirkovi, ugledno makedonsko semejstvo vo Sofija. Svoite misli i do`ivuvawa, me|utoa, Rosica ve}e odamna ima nau~eno da gi izrazuva so praveweto kukli. Kuklite na Rosica se nejzinata intima, nejziniot razgovor so sopstvenite misli, ~in vo koj gi rastajnuva svoite do`ivelici pri sredbite so tie lu|e. (Na sli~en na~in, vo tvore~kiot proces na pi{uvaweto za qubovta i advokatkata-pisatelka go rastajnuva svojot odnos kon qubovta.) Me|utoa, i vo svojot ,,tajnopis" (kuklite), Rosica }e bide izmanipulirana vo svojata bezrezervna predadenost na qubovta kon Andon. Noviot `ivot {to go nosi vo sebe (rezultat na edinstven mig na navrapito i brutalno pot~inuvawe na nejzinoto telo na maticata na erotskata strast), }e $ ja pot~ini voljata i }e $ go zamati pogledot ustremen kopne`livo kon zaedni~kata idnina so Andon. Ona {to, pritoa, Rosica ne go gleda, e vrskata pome|u Andon i matnite nastani na grabnuvaweto na Raj~o, ubistvoto na Ra{id, na~inot na koj taa e iskoristena kako kodo{ za sredbite na Makedoncite vo Sofija, patekite na nivnoto dvi`ewe, ja previduva i lagata so koja Andon }e ja upati vo ]ustendil, vo periodot koga tamu me|u ranetite se nao|a i Goce Del~ev, pa taa kone~no, presre}na {to povtorno e vo Sofija, go voveduva Andon vo ku}ata vo koja ilegalno prestojuva Goce (po vrie`ot na negovata konfrontacija so glavu{ite na Centralniot Komitet). Na zaminuvawe, prese~ena vo poletta na sre}nata zamisla deka tokmu taa i nejzinata kukla go vodat Andona do prepoznavawe na likot na Goce me|u sobranite na tavanot, ima samo u{te tolku vreme da sfati {to zna~i sovpa|aweto na ovoj mig so migot koga zad nejzinite ple}i siot Ja~bunar se stresuva ,,kako lu{pa od jajce,,: ,,Gredite skrckaa vrz male~koto tavansko sobi~e, crvojadinata bra{nesto se issipa vrz glavite, nekakvo

321 tropawe po skalite, tr~awe, grubo otvorawe na vratata, re~isi kr{ewe, vikawe {to se oddale~uva{e i se vra}a{e, odyvonuva{e do nepodnosliva bolka. Taa po~na da tr~a, da bega, da is~eznuva, Bogorodice, Bogorodice, no po nea tr~aa i ja kasaa o~ite na Vasil, na Pavle, na Goce, ja kasaa vo tilot, vo ple}ite, po nozete, i ti li, Rosice, zar i ti, Rosice, zar i ti, i o~ite prskaa nebare sr~i, draskaa, se~ea, paraa od nea, Bogorodice, o Bogorodice...,, (2003:323) Po ovaa slu~ka Rosa is~eznuva. Slednata prolet, koga }e okopnat snegovite, selanite }e ja pronajdat zdrvena, so poduen mev i ispru`eni noze, kraj edna buka na krajgrani~niot pojas. Vo nejzinite pazuvi selanite }e pronajdat ubava kukla na koja e zaka~eno liv~e ispi{ano so edinstven zbor: Rosa. Toa e prvata `enska kukla {to ja ima napraveno Rosa, prvata kukla {to ja ima potpi{ano, otfrlaj}i go po pove}e od dvaeset godini imeto Rosica, {to pred stasuvaweto vo Sofija $ go dade Andon. Na pragot na smrtta, so silata na odrekuvaweto od prangite na slepata predadenost vo qubovta, Rosica povtorno go pronao|a svojot identitet i umira ozna~uvaj}i go ­ so ideolo{kiot ispis na pismoto i so ,,tajnopisot" na praveweto kukla ­ upatena nazad, doma. Izoden e dolg pat na istorisko biduvawe na Makedonkata koe go deli ovoj ispis na Rosica od onoj na sovremenata pisatelka od romanot Adamovoto rebro. No edna od osnovnite tezi na ovoj pro~it se sostoi tokmu vo utvrduvaweto deka romanite na Olivera Nikolova, vsu{nost, ja ispi{uvaat linijata na toj izoden pat pome|u Rosa ­ onemena, izgubena vo lavirintot na urbaniot sofiski prostor, porazena robinka na qubovta, prela`ana i navedena na sebeneprepoznavawe, potoa, Tinka -{koluvana vo Solun za u~itelka (koja, me|utoa, po ma`a~kata }e gi zapusti knigite) i sovremenata advokatka so dve vonbra~ni deca ­ koja vo ispisot na qubovta traga po avtenti~niot izraz na sopstvenata qubovna su{nost. Ona {to pritoa Olivera Nikolova go ispi{uva vo svoite romani e vsu{nost kolektivnata `enska memorija na iskusuvawe na qubovta i na nejziniot ispis. Ideolo{kata vkrstenost na pismoto i istorijata/istoriografijata e zna~enskoto prese~i{te nad koe-

322 {to Olivera Nikolova ja raspreduva `enskata istoriografska povest. Teloto, tekstot i traumata180 ­ se trite zna~enski jadra, {to go definiraat totalizira~kiot romanesken plan vo diegetskiot univerzum na Nikolova. Ottuka proizleguva i negoviot bitno avtoreferencijalen aspekt. Imeno, romanite na Nikolova ­ i pri nivniot istoriografski ispis - se voedno i pogled kon `enskoto pismo, negova avtotematizacija. Me|utoa, utvrduvaweto na avtoreferencijalnite aspekti na romaneskniot svet na ovaa avtorka doprva otvora prostor za is~ituvawe na vkrstenosta na nivnite aspekti na istoriografskoto i qubopisot.

180

Pod istiot naslov godinava e publikuvana knigata na Andrea Zlatar, vo koja se zanimava so `enskata proza vo hrvatskata kni`evnost (Andrea Zlatar: Tijelo, tekst, trauma, Ljevak, Zagreb, 2004).

323

- - , , . , : - , , , ; - ; - . , , . ( / )

324 . , , . , , , , , . , : . : . , ­ , . , , ; - . (1996) (2000) - osobenostite , è . , . - () , .

325 , (, 1990: 18). 181 , , , , , (1980). , , ,," , ( ; , .. - , ; ; -; - , ; ). , -, -, - (, 1982: 2-16 ). , : , , , / (, 1989: 157). ( .. ) ( ) ( ). " " (, 1989: 158). " " , (Psevdocitatite i mistifikaciite se poso~eni kako osnovni formi na postmodernisti~kata intertekstualnost i od strana na Pavao Pavli~i} vo Moderna i postmoderna intertekstualnost, vo Umjetnost rijeci, Zagreb, 1989, br.2-3 str.36

181

326 ) , , , . - , , . , . ,, " (1982: 26) , . ,,", , , , , , ., " " (, 1983: 15). - , , , , . , , . " , " (,1991:407). , , : - , -, -, / . ,, , è -

327 , " (, 1986: 25). , , : ( , , , , ), ( ), ( ) . ( ) , . , , , , . ,, , , , " (: 1988: 11). ,, , " (, 1988:125). - ,, " ,," ,," , . , , - , . , , - : , . - ,," ,

328 : , , , () , , ( ). , ,, " ( , , ) : ,, , , " (1987: 28). , , (1989: 37). , ,, / , , , , .. " (, 1987: 27). , - . , , : , , , ; , , - . , , , , , . , ,

329 , (1990: 118-119). , è , (1989: 286). ,, . ; . . . è . , , ."182 , , , . ( ) . , , , , , ,,", ,, " (, 1989: 157). , --. , - , , / / . , ,,-" 182

Uro{evi}. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. str.157

330 , , , : , , ,, " (, 1989: 42). , , : ,, " (1988: 14), ,, " ,, " (1991: 401). , (, 1985: 182). , - . déjà, , , ,, " , , , é , . , , , ,, , " (,1985: 182) , , , . , , : ,, - " (, 1986: 25).

331 , : : ,, . ."183 , , . , , , , . () . ( ) , . ,, " (, 1993: 137), , , , , , , - , -, -. : - - . , , - /. , , . ,,

183

Uro{evi}. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. str.135

332 , , " (, 1993: 120). - , . , ,, , " (, 1991: 169) , , , , . , , , , , , , (, 1989: 34). , , : , , . , , , , . , ,, " ( ) , / ,, " (, 1991: 169). / / ,, ". ,, è ,

333 ... , , " (, 1991: 184). , , . , , , / , " , " (1998:53). , .. - , , , , . , , : , ( , / ), , ,, " (,1998: 52). , , , . , , , /, , - , . - ,, " - , : ( ) ( ), ­ -

334 . , , , ,, - ."184 , ( -), , ,," , , . , , , è . , , , , : ,, " (1986: 1109). . , , ( ): ,, , , - , . . , , , ?!" 185

184 185

Andonovski. Papokot na svetot. str. 319 Andonovski. Papokot na svetot. str. 321

335

,, , . , è" (, 1998: 70). , . " , , , . , . , , , " (, 1989: 41). , , : 1. : " , " (, 1990: 210), , , : -, /. , () / () (), , , , , , , .

336 , , , (1989: 286-287). ,," -, ,," , ... china boxes. : , , ( ,," ,," ), , ; , . , ,, , , , - , , " (, 1989: 157). ,, , , "186, . , , ,,perpetuum mobile", : , , , è , , , (, 1996: 119). 2. , - . -

186

Uro{evi}, Vlada. Dvorskiot poet vo aparat za letawe. Skopje, Kultura, 1996, str.106

337 - , . , . , é ( , , ). , , , ,, , " (1988: 195) , . ,, . XX - , , " (, 2000: 182). (, , , ). , , , . 3. , , (, 1990: 43-51) . , , , . , (), - - (-

338 ). ,, ", , .

1. 2. 3. 4. 5. 6.

Allen, Graham, Intertextuality, The New Critical Idiom. London and New York, Routledge, 2000 Barth, John, "Knjizevnost iscrpljenja," Knjizevna smotra, Zagreb, 1980, br. 37, . 98-103 Barthes, Roland, "Teorija o tekstu", Republika, Zagreb,1986, br.910,.1098-1120 Genette,Gérard, "Cinq types de transtextualité, dont l'hypertextualité", Palimpsestes. La littérature au second degré, Paris, Seuil, 1982, . 7-19 Eco, Umberto,"Napomene uz Ime ruze", Delo, Beograd, 1985, br. 3/4, . 167-185 , ," ", , 1986, . 26, .13-28 Zmegac, Viktor, Povijesna poetika romana, Zagreb, GZH, 1991 Jerkov, Aleksandar, Od modernizma do Jedinstvo/Gornji Milanovac:Decje novine, 1991 postmoderne, Pristina:

7. 8. 9. 10.

Currie, Mark, "Theoretical fiction", Postmodern Narrative Theory, St. Martin's Press, New York, 1998, . 51-71 McHale, Brian, "Postmodernisticka proza", Delo, Beograd, 1989, br. 4-5 . 275-294

339 11.

Nemec, Kresimir, "Autoreferencijalnost i romanenskna samosvijest", Intertekstualnost & autoreferencijalnost, ur. Dubravka Orai-Toli i Viktor Zmegac, Zagreb, Zavod za znanost o knjizevnosti Filozofskoga fakulteta Sveucilista u Zagrebu, 1993, . 115-125 Orai-Toli Dubravka, "Citatnost u avangardi i postmoderni", Umjetnost rijeci, Zagreb, 1989, br. 2-3, . 149-163 _________________, Teorija citatnosti, Zagreb, GZH, 1990 _________________, Paradigme dvadesetog stoljeca, Zagreb, Zavod za znanost o knjizevnosti Filozofskoga fakulteta Sveucilista u Zagrebu, 1996 , , , , , 1983 Pavlici, Pavao, "Moderna i postmoderna intertekstualnost", Umjetnost rijeci, Zagreb,1989, br.2-3, . 3-50 Popovic, Anton, "Opozicija prototekst-metatekst", Delo, Beograd, 1982, br. 2, . 22-40 Slabinac,Gordana,"Metatekstualne funkcije ironije i groteske u avangardi", Republika, Zagreb, 1990, br. 9-10, .115-126 Solar, Milivoj, "Obnova i kritika mitske svijesti o jeziku u romanu postmodernizma", Postmoderna-nova epoha ili zabluda, ur. Ivan Kuvaci/Gvozden Flego, Zagreb, Naprijed, 1988, . 9-16 Hassan, Ihab, "Pluralizam u postmodernisitckoj perspektivi", Quorum, Zagreb 1987, br. 3-4, . 23-41 Hutcheon, Linda, A Poetics of Postmodernism, London and New York, Routledge, 1988

12.

13. 14. 15. 16. 17.

18. 19.

340

341

Qubinka DONEVA DIV(-iot) ZANES NA ATANAS VANGELOV Vo knigata Zabraneto ~itawe, Dubravka Ugre{i}, veli: ,,Kako pisatel, kopneam po svojot ~itatel". ,,Kako ~itatel kopneam po svojot pisatel". I sekoj ~itatel kopnee po svojot pisatel. Vo odredena faza od svojot ~itatelski vek, se sre}avaat ~itatelot i pisatelot. Verojatno tokmu vo ovaa ~itatelska faza, ne slu~ajno i jas se sretnav so mojot pisatel. I po pro~ituvaweto na negovata kniga kaj mene ve}e ni{to ne e isto vo odnos na ~itaweto. Od sè ona {to me razdvi`i od ovaa kniga toa i }e se vidi. Istata Dubravka Ugre{i}, pak vo istata kniga, veli: ,,Kakva pravda, koga lo{ite knigi sè pove}e se ,,naduvuvaat", a dobrite se premol~uvaat?" Od izleguvaweto na Div zanes (2002), barem jas ne sum sretnala nekoja kritika, osvrt ili ne{to sli~no za Div zanes na Atanas Vangelov. Jas, Qubinka Doneva, makedonski ~itatel na makedonska kniga, go dobiv Div zanes i bezmerno mu se raduvam. Kako dete na novo xixe! Vsu{nost, mojata radost e eden zanes. Predizvikan od tvore~kiot zanes na Atanas Vangelov vo taa kniga. A i tvoreweto e zanes kako {to zanesot e sostojba na tvorewe. ,,Zanesot dodava, ne mo`e da bide zanes ako ne dodava. Mo`e da se na narekuva toa iluzija, vera, ideja ili cel. Jas }e ja nare~am (taa sila) sosem prosto: div zanes, bez koj ne bi mo`el ~ovek. Toj se razlikuva po sila, no ne i po narav". Zanesot e ~uvstvo. A na ~uvstvata im se veruva. Tie se potvrda na iskrenost. Div zanes e najprecizniot naslov za sè ona {to e smesteno na 400 stranici me|u dvete korici. A dobriot naslov e ,,Kako dobra {ifra: zaveduva, ne naveduva". No toa ne e zaveduvawe na pogre{en pat, tuku tokmu zaveduvawe. Da se vturne ~itatelot so siot zanes, div mo`ebi, vo is~ituvaweto na osoznavaweto na eden drug (mo`ebi) poinakov svet, no i na

342 samiot sebe. Zanesot kako sostojba na duhot ili mo`ebi i na du{ata, na srceto, e sostojba koja nadvor ,,bara bina i publika". Kakva, zavisi od naravata i obemot. Knigava e sostavena od edinaeset lirsko-filosovski naslovi, od koi deset se so po dva naslova, a samo eden so tri. Toj naslov neslu~ajno e Svedenija. Dodatok. Vsu{nost, ova obemno delo e toa, Svedenija. Vo niv avtorot }e nè stavi vo dilema dali e to~no toa {to go ka`uva deka: ,,Ima pove}e sklonost kon ubavinata, a pomalku kon to~nosta". Sepak, se ~uvstvuva edna mazna izbalansiranost i na dvete. Div zanes na Atanas Vangelov e kniga {to prvin se ~ita so eden zanes, lakomo. Toj zanes ve nosi vo vtoro ~itawe so osobeno dlaboka qubopitnost, `elba, strast i kopne` po razgatki. Bidej}i ~uvstvuvate deka imate pred sebe eden rasko{en vrutok od znaewe {to }e vi ja osve`i `edta za nadgradba na sopstvenoto znaewe za sebe, od eden drug agol. Toa znaewe, toj izblik na kusata re~enica, ra|a zavidlivost. Kreativna. Pottiknuva~ka. Knigata ve vle~e, ve nosi so svojata dlaboka motiviranost niz gustata, stegnata kompozicija, nadovrzuvaj}i gi sosema spontano i najprirodno ne{tata edno vo drugo i edno so drugo. Ja potvrduva narodnata ,,zborovite se kako cre{i, fati{ edna, se zaka~uvaat mnogu". Vo zborovite na ovaa kniga ,,nema, '|urluk'". No, verba volant, skripta manet (zborovite letaat, zapi{anoto ostanuva). Zapi{anoto vo taa kniga e mnogu ne{ta zapi{ani od i za `ivotot. Za celiot makedonski 20 vek, no i so seriozno zavleguvawe (so posebno odbrani nau~ni metodi, prakti~no primeneti) vo drugi vremiwa (od antika, sreden vek, prosvetitelstvo, romantizam) i vo drugi (evropski) prostori (Rusija, Francija, Germanija). I toa ne {to bilo i kade bilo, tuku tokmu tamu i tokmu sè nu`no i va`no. Ova e kniga koja ve tera da `iveete so nea, da $ se navra}ate, da istra`uvate, za{to istra`uvaweto e o~igledno, a ,,o~iglednoto e mo{ne ostroumno, napraveno nevidlivo". Se odnesuva i na minatoto, i na sega{nosta, a spored ona me|u redovite i na idninata. Na{a. Za da se ,,pro~ita" DZ na Atanas Vangelov, potrebno e i mnogu predznaewe. Ova e kniga za seriozni (pro-) ~it (-uv) a~i. Po pro~ituvaweto znaete mnogu pove}e. Imate ~uvstvo deka mnogu temni zavesi vi se trgnale od pred o~i i vozdivnuvate od bolka za{to

343 ,,znaeweto boli", za{to ,,bla`eni se samo bednite po duh". Ona {to go ka`uva, go ka`uva preku sliki na situacii i lu|e, lu|e vo situacii. A ,,sekoja niza konkretni sliki, bara svoja generalizacija". Ova {to go ka`uva avtorot i go primenuva. Od niza konkretni sliki, pravi generalizacija na istoto. Za site konkretni sliki i za seto generalizirawe avtorot ima i znaewe i argument. I znaewe ­ argument. Govori odmereno, razborito, ne napa|a, ne fali. Analizira. Iskreno. Za{to ,,iskrenosta splotuva" i taa mu e najva`na. A sekoj od nas ima svoj iskren pogled. Iako ,,sekoj pogled iskrivuva", ovaa kniga ni sozdava iluzija, n# uveruva deka vo nea avtorot go gleda svetot objektivno, takov kakov {to e, trezveno, nepristrasno. Vsu{nost, toj napravil sè da mu veruvame. Atanas Vangelov go pi{uva Div zanes mesto nas koi se pla{ime ~ovekot {to go nosime vo sebe da go oslobodime, da gledame od visoko za{to ,,da e malce ~ovek na rid ka~en, poj}e gleda od tie pod ridot". Prikaznata po~nuva so ka`uvaweto na Argir von Doiran (nare~en Girca) za negovata prva sredba so kniga na stihovi i fotografija od bugarskiot poet Geo Milev, poliglot i iden doktor po filolo{ki nauki, prijatel na Teodos Antigon von Doiran. Dvajcata prijateli se dve li~nosti so ,,predikat" (kako {to veli Girca). Toj predikat ne e slu~aen, tuku debelo zaslu`en, dobien vo Romanija. Vo fusnota, avtorot govori za zaslu`ni Makedonci po evropskite zemji, potkrepuvaj}i go toa so nau~nite istra`uvawa na golemiot istori~ar A. Matkovski. Dokaz deka nam, drugite, ni delele priznanija koga doa|a situacija da ni delat milost, a ,,svirepost i onaka si imame" me|u sebe. Ona von Doiran e va`no. Za{to i ,,prezimeto e ona koe pobrzo ka`uva za kogo stanuva zbor, otkolku li~noto ime". Teodos von Doiran e sin na Antigon von Doiran. Teodos ja otvora svojata `iva kniga na svetot. Toj e ~ovek koj ima sekakvi knigi: za ognot, za karpite, za divinata, za drvjata, ,... , , . , ,, ". ,, , ". , , ,, .

344 . ". . . , . è. , () , . ?! ,, ". . ,, ". (, , ). , . n , . , . . . . ( ) an . , , . , , , . a . , , , , , , . . ( ) . , , , . . . ,, , . , ,, ". . , , , ,, ". ,

345 , . , , , , . - , . ,, " vr . . , . . G . , , , ( ) è , 20 . ( ) , , , . ,, ". , . . . 20 , , è ( ) . ,, () () , . (). (), ". o . , , , . . .

346 , , , . ,, ". ,, ". , , . . ,, . () , . ()!" . j . ,, ". ,, ". , . :"... ". , . . o . , ,,() ". . , , . ,, " . . . : ,, . , ". . , , , , , , , . : ,, è. a von Doiran, . . ."

347 a . . () , . . è . è . , , è , , , . , . ,, ( ) ". , , . wa, , . . , . ( ) , , , , , . , , è, . 20 , , . . . : ,, . , . ? v. , ". . ,, ". , , ,,", ,, ". ,, , ". , . , . ,, : , , ". .

348 , ' , , , . ,," , g , . ,, ". è . , , , , . 20 , . . . . , , , a. ( ). , , ,, è". . , vo . , . (, , ) , , . . , , , , , , . , ,, , ", musca invectiva, musca domestica ,," (, .. , , , , , . .), : ,, ,,"- . , . ". , . . , . ,, ." ,, . . , .

349 ". , , , . , . , , , ,, " , , . . . è , ( ) , .. ,, ", . . , , , , . . , , . : ,, , ". ,, ." . , , , : ,, , . . . ". : ,, , ". , , , , , 20 , . . 50- 20 . , () , () . , . , ,, ". . ,, . ". ,, ". .

350 ,, ". , . , , . , ,, ". , ,, ". ,, , ". . , : ,, () , e , ". op{t . , , , , : , , ( )... , , , , . è è è è. ... , .. . , , ,, , ?!" . , , , . , , (, a ) r f . , : ,,... è , ", ,, ". . , ,, ". , . . . , - . , . ve , ,, " ... , . . , ,

351 , . , , è , , . 20 ( ) . ,, , ". , , 20 , . ,, , . . , ", . . . , . , , . , (, ) . , , , , . . : ,, . . , in grosso modo ( , )". , ,, ", . . . ,, , . . ". , . , , . ( ), ( ) - , . () ,

352 , . ( ), ( ). , - . - . . . , . ,, ". : ,, ", . : ,, , ". ,, ". . von Doiran, ( ) , ,, ." . ( a 20 ) , , . . , . è, , , , , . . ,, " . ; ( ); , ; ; ; . c è. , , , , . , , : ,,è , . , ". , , , . , : , . , ( ). ,,

353 ". , , . , , , , kolku , , . par exelence, è , , , , , , . ,, , . ". () ,, ". . -. , , . (, ) . ( ) () , , , r| , -, , , , , ... . , ,, ", () , (, ) do è . , -. , è , , . , , . . è. . . ,, , è ". ,, ". . . . . , . , ( )

354 ,," . . . i ,, ... . .", ." (60- ) , . . , . . ( ) (), (,, , , ."). 70- . , : ,, , , 70- ( ) ... . ". . . , , . , . , . , , ( ) , , , . , . ( ), , . ( , ). : ,, ? . . , . , ". , , . , . . ,

355 , . , , . , , . , . . ( ) . . . . , , , . , , , ,, " . ,, ". , . . , ( ). , , , , . , , . ,, ", ,, ". ( , , ). , , ; , , , . . , , - - .

356 . zanes na Atanas () 20. , . von Doiran. -, , ." ". na francuskiot, bugarskiot, è d , . , . , , . , . , () , . , t () " ".

357

PROPU[TENI REFERATI OD XXX NAU^NA KONFERENCIJA

358

359

Biljana MALENKO JAZI^NIOT IZRAZ VO TEKSTOVITE NA DIM^E MALENKO Na 2 avgust 1944 g. na I zasedanie na ASNOM e re{eno makedonskiot jazik da bide slu`ben vo makedonskata dr`ava. Vo vrska so ovoj datum direktno se povrzani u{te drugi dva datuma: atumot na donesuvaweto na re{enieto na Narodnata vlada na Federalna Makedonija za makedonskata azbuka - 5 maj 1945 g., kako i datumot na donesuvaweto na rezolucijata za oformuvawe na pravopisot na makedonskiot literaturen jazik - 2 juni 1945 god., Da se donesat dve vakvi zna~ajni, a mo`ebi i najzna~ajni odluki za makedonskiot narod, sigurno ne bilo ni ednostavno ni lesno. No, kolku bilo te{ko da se oformat ovie dva dokumenta, mo`ebi e u{te pote{ko da im se dade `ivot. Odedna{ sè ona {to be{e zapi{ano vo ovie dokumenti treba{e da se poka`e i doka`e vo praktikata, vo sekojdnevniot `ivot na Makedonecot. Treba{e da se sogleda {to e storeno, kolku e storeno, dali e dobro ili lo{o, {to treba ponatamu da se napravi. Vo toj moment site bea u~enici, site moraa da ja sfatat te`inata na zada~ata koja im be{e dodelena i koja moraa da ja ostvarat. Imaj}i ja predvid novosozdadenata situacija - pod itno treba{e da se oformi kadar koj }e mo`e da ja ostvaruva nastavata na makedonski jazik, no ednovremeno toj ist kadar i samiot da bide sposoben da obu~uva, pedago{ki i obrazovno da vospituva i da u~i novi generacii u~enici. ,,Ovaa imperativna potreba gi sobra onie lu|e {to dotoga{ se zanimaa so pra{awata na svojot jazik, kako i onie {to prakti~ki rabotea so jazikot, ta taka ­ filo-

360 lozi, pisateli i `urnalisti u{te od noemvri 1944 godina po~naa da diskutiraat po pra{awata na na{iot literaturen jazik"187 - pi{uva Krum To{ev. Ovde sakam pred s# da se zadr`am na sostojbata na u~itelite, kako {to be{e Dim~e Malenko, koi trgnuvaj}i od svojot sopstven jazi~en izraz, pred s# doma{niot, dijalektot, koi za kuso vreme trebaa da ja izvr{uvaat u~itelskata dol`nost, no ednovremeno go ~uvstvuvaa svoeto jazi~no nepoznavawe, no ja ~uvstvuvaa i potrebata da se sozdava literatura, koja tolku im be{e potrebna na site. Dim~e Malenko, roden ohri|anec, spa|a tokmu vo ovaa prva povoena generacija na{i prvi u~iteli i pisateli. Toj saka{e da dade i svoj pridones vo razvitokot na makedonskiot literaturen jazik, no i vo sozdavaweto na originalna makedonska literatura (Zbirkata pesni MA^NICI ja sozdava{e vo periodot od 1939-1944), PARKOT NA JONOVCI (1973), OHRIDSKA NARODNA PESNA I PRIKAZNA, kako {to samiot veli Kako nastanale nekoi ohridski lirski narodni pesni, romanot SLOBODOQUBNI ^OVEKOQUPCI, kako i romanot VOZNEMIREN VODOSVOD, kako i mnogu drugi statii objavuvani vo toga{nite spisanija za jazik i literatura). Denes }e razgledame dva negovi originalni teksta pesnata ,,Portret" i raskazot ,,Likvidatorka", koi gi dobiv od negovoto semejstvo, a za koi nemam informacija dali se objaveni, kako i prvite prilozi {to se objaveni vo prvite broevi na spisanijata Makedonski jazik i Literaturen zbor (1952-1957). Prviot tekst e pesnata ,,Portret". Taa e posvetena na Andon Dukov, ma{inopis, 48 stiha, i e napi{ana vedna{ po smrtta na Andon Dukov. Pesnata ,,Portret" ima i podnaslov, staven vo zagradi - na hudo`nikot Andona Duketo, i najverojatno e pi{uvana na ma{ina so bugarska azbuka, odnosno otsustvuvaat bukvite j, x i } (boii, tvoiot, kald`ia, vard`ia, ~u`d`a, od`areni, ke). Ovaa pesna sodr`i 48 stiha.

Krum To{ev, Pet godini razvitok na na{iot literaturen jazik, MJ, god.I, broj 5, Skopje 1959, s.107

187

361 [to se odnesuva do glasovnite promeni mo`e da go zabele`ime slednovo: 1. kako i za drugite zapadni govori, taka i za ohridskiot, karakteristi~na e upotrebata na fonemata /v/. Vo ovoj tekst sre}avame primeri kade {to taa se gubi: vo intervokalna pozicija (~oek, otpoj}e, ostai, Tatkojnata), od mno`inskata nastavka -ovi (sinoj, studoj, snegoj, kaloj, do`d`oj); no se javuva kako /f/ mesto /h/ vo formite za mno`inskite formi na minatite opredeleni vremiwa vte (rekofte, befte), a se javuva i vo glagolskite obrazuvawa na -v-, odnosno formata za sega{no vreme vo 1 l.ed. glasi kadrosvam (eden primer). 2. fonemata /j/ od grupata -ija isto taka se gubi, pa ima: Albania, kald`ia, Makedonia, agonia, vard`ia; no e sekundarno dobiena (od vokalnite grupi ee, ae vo glagolskite formi za sega{no vreme vo 1 l. mno`ina) vo primerite sejme, razvejme, pejme, znajme. 3. prisustvo na konsonantska grupa sm: pesma; 4. {to se odnesuva do edna~eweto po zvu~nost, postoi dvojstvo: redki, predsmrtni, no i potsinati, kako i pri edna~eweto na krajot od zborot: predlogot od > ot: ,,ot `iva boja, ot taze po taze vo vazna", no i prgav, ubav, zdrav; 5. gubeweto na nekoi glasovi, pa i slogovi, kako {to e kaj zamenkite za{ i {o, i kaj svrznici: otu, ot,, ko, zato. Od pravopisen aspekt pointeresno e slednovo: 1. komparativnata forma ja pi{uva oddelno od pridavkata (po-aren, po-ubav, po slab), odnosno prilogot (po taze). 2. isto taka, za poetska tvorba e neobi~no da se upotrebuva skratenica i toa na samiot po~etok - Ne sum spec. po boii i po ~etki. 3. {to se odnesuva do upotrebata na golemata bukva, osven vo situaciite kade {to e normalno da se napi{e, taa e i namenski upotrebena - za personificirawe na apstraktni poimi, kako {to se Tatkojnata, Zemja Makedonska. Interesno e i zapi{uvaweto na imeto na cve}eto Kara-Ormansko o~e - slo`enka so crti~ka i dvata sostavni dela se napi{ani so golemi bukvi.

362 Od morfolo{ki aspekt go zabele`avme slednovo: 1. kako dijalektna crta na ohridskiot govor se javuva nastavkata -t, vo 3 l. ed. sega{no vreme, pa ottuka: ~init, umirat, esapit, `ivit. 2. zastapeni se i ~lenskite morfemi -ot i -ov: tvojot portret, pesmava moja, `ivotive, smrta. 3. li~nata zamenka za direkten predmet za `enski rod glasi e mesto ja: E ostaj Tatkojnata, slobodna }e e naprajme, {o e esapit dar; a za ma{ki rod i mesto gi `ivotive }e i dajme. 4. zaradi poetsko-stilski potrebi, upotrebeni se i slednive mno`inski formi: smrti, rani i krvi. Od leksi~ki aspekt, pointeresni leksemi se: imenkite ramnenstvo, domen, deviz, obnoska; pridavkite pobedno, skapnat (zn. umoren) `ar, ma~ni~ki i glagolot klicame. Raskazot ,,Likvidatorka", vo rakopis, sodr`i 12 stranici. Ne mo`eme to~no da go opredelime periodot koga e napi{ana, bidej}i nema datum, no spored sodr`inata, kako i spored jazi~nite osobenosti, smetame deka e napi{ana vo prvite povoeni godini (1945-50). Ovoj tekst e malku podolg od prethodniot, a ovde }e pretstavime samo nekoi pozabele`itelni crti. Tie se: a) od fonolo{ki aspekt: 1. odnosot me|u fonemite k-}: 2. /}/ e napi{ana pred /e/, samoglaskata od pred red, pa ima }ecot, de}emvri, Ma}edonka, no ima i keif - so /k/; dodeka vo nastavkata za glagolskiot prilog -j}i ima dvojstvo, pa se sre}ava i kako -j}i i kako -jki: nasleduvajki, povrzuvajki, sovetuvajki, pra{ajki, ostavajki, maznej}i, zaboravaj}i, doveduvaj}i, slu`ej}i, pove}e. 3. fonemata /v/ se sre}ava vo: ~avki, bav~ul~iwa, mov~iwa, mevlem, pamvuk, borevme, kako /f/ vo nif. 4. {to se odnesuva do fonemata /l/ taa se javuva vo primerite lubi-lubat, dodeka, vo eden mal del od tekstot {to e napi{an na ma{ina za pi{uvawe, kako qubi. Palatalnoto l se pi{uva so /q/ vo: iqadagodi{niot i voqa. 5. fonemata /y/ se sre}ava vo: yid~iwa, solyi, a vo imeto na edna detska igra ima xizdija.

363 6. isto taka, interesno e {to mno`inskata nastavka za imenki od sreden rod glasi -iwa: bav~ul~iwa, mov~iwa. 7. fonemata /j/: vo inicijalna pozicija pred /e/ ja ima vo imeto na edna detska igra jesir, dodeka vokalnite grupi, vo koi vtor element e samoglaskata /a/ se javuvaat bez /j/, no i so /j/, pa ima: kriea, sekoa, izu~ia, ~ia, zaboravia, i postojani, ovija `eni, nekoja, ~ujat. Samo vo primerot pretprijatije, vo finalna pozicija, ima /j/ pred samoglaskata /e/. 8. zamenata na z-`: |e`viwa, mazot, kaza (m. ka`a). 9. za razlika od prviot tekst, vo ovoj {to e napi{an so raka, ja ima grafemata /|/: |e`viwa, tu|i, ma|ija. 10. /g/ m. /h/: geroinava. 11. /~/ m. /c/: ~erpea, a vo ovoj primer 12. mesto vokalno r /er/. 13. postoi dvojstvo, odnosno primer vo koj otsustvuva fonemata /h/: iqadagodi{niot, no i so nejzino prisustvo - hiqada devet stotini ~etirieset osmadeveta. 14. se gubi /v/ vo konsonantskata grupa /vn/, pa ima: natre{no. 15. edna~ewe po zvu~nost, isto taka nedosledno se zabele`uva, pa imame primeri od dvete situacii, so bele`ano i so nezabele`ano edna~ewe po zvu~nost: odkoga, sladka, yid~iwa, plo{tad~e, proizvodstvo, no i: raskaleni uli~ki, otselilo, otpuska, otpobrgu, natfrluval. 16. {to se odnesuva do udvoenite samoglaski, osobeno vo mno`inskite formi na sega{noto vreme, re~isi redovno tie se uprostuvaat, t.e. ima samo edna samoglaska: posetuvat, pre`ivele, se rasprsnuvat, opismenuvaat, da igrat, `ivat, se sakat, da ~itat, a se ~uva vo leksemata saat; dvojstvo ima kaj pokaznata zamenka za `enski rod: ova svoja rabota, i ovaa godina. Vo eden primer, pak, samiot avtor si dodal u{te edno /a/: pa ima slikat (koreg. u{te edno a); 17. interesno e {to vo ovoj tekst intervokalnoto /v/ vo nastavkata /-uva/ skoro redovno se bele`i, pa imame: ka~erisuva, zboruvav, pristapuva{e, opismenuva, popravuval, vo leksemata {iva~ka, a se gubi od mno`inskata nastavka -ovi: sanoite, zboroi, kako i od

364 glagolot pravi -praele, prae{e; /v/ ne preminuva vo /f/ vo mno`inskite formi na minatite opredelni vremiwa, pa ima: opismenavme, borevme. 18. konsonantskata grupa /p~-/ se javuva bez inicijalnoto /p/: ~enka; b) od morfolo{ki aspekt: 1. mo{ne `iva e upotrebata na trojniot ~len, pa ottuka ima: prvion, vtorion, tretion, negoviot, pomaliot, pomalive, pogolemkive, na{iov raskaz, na{ava stvarnost, snaive; 2. upotrebata na -t (3l.ed. sega{no vreme): ne fatit, vlezit, kulanderisat, kandisat, no vo eden primer samiot si go precrtal ova /t/, da gi slikat (koreg. bez t); 3. isto taka, mo{ne `iva e i upotrebata na zbirnata mno`ina, pa ima: vra}eto, rodniwe, ma{iwe, o~iwe. 4. akuzativnata forma na zamenkata za `enski rod glasi e (sega da e pra{a{), a m. dativnata od tie, ja upotrebuva mu: na ma`ite v ku}i mu se razotvora{e muabet, na site mu gi znae damarite. 5. dominira i-glagolskata grupa (odnosno glagolite od e-grupa > vo i-grupa): }e dojdi{, nej}i, da ne mo`i, }e zemi{, grabni{, znait, mo`i{, nekoj drva sadil; 6. turskata nastavka /-lak/ se javuva kako /-lok/: java{lok. 7. `iva e i nastavkata /-nie/: osnovanie, uva`enie, posti`enija, zadocnenie; 8. interesni se i pridavskite obrazuvawa od imenkite Voska (mesnost vo Ohrid) - voskanskiot, korzo korzovskite {eta~i; 9. u{te pointerseni se feminitivite: terzica, pobednica, koleginica. v) od leksi~ki aspekt: 1. mo`eme slobodno da ka`eme deka pokraj narodnite i dijalektnite leksemi (golem broj leksemi od turskiot jazik, kako {to se ~oxuci, kumiwa, jesir, binek, selamet, sefteto, izmet, kajmakli kafe, minsofa), zabele`itelna e leksikata na novoto vreme, pa zatoa ima: koga sonceto i pravi primopredaja na mese~inata, raspredelenieto, agitacija, kontrola, kursistki, dover-

365 ba, otpuska, uva`enieto, {e}ernata da`ba, aktivistka, reonski afe`iwa, dekura`iranost, postojanstvoto. 2. interesni se i pridavskite obrazuvawa: zdogovorno mesto, strelesti o~i, kravaj~esto vo liceto, kuklesti o~i, pospretnati, bajamesti o~i, kalemlija nos. [to se odnesuva do pravopisot vo vtoriot tekst mo`eme da ka`eme deka za razlika od prviot, komparativnite i superlativnite formi se pi{uvaat zaedno (najstariot, najgolemiot, pomaliot, najubava, najblizok, pomalive, pogolemkive, poarno), negacijata, pak, oddelno od glagolskite formi (da ne mo`i da dojdi), a sleano so glagolskata pridavka i gl. imenka (neopravdani, neopfanata, neidewe). Interesno e {to e pravilno upotrebena golemata bukva: Ohrid, Gorna ~ar{ija, Stru{ki pat, U~kale, samuilova doba, Tur~inki, Albanki, Komisijata za borba protiv nepismenost, Mesokastransko maalo, Nova godina, kako i pi{uvaweto na broevite (nad trieset i sedum, sto i sedumdeset i ~etiri, {eeset i pet, {eeset i dve, sto i dvaeset knigi, dvegodina~e, osven ~etirieset i pet godi{na `ena,). Kratkata zamenska forma /ti/ zaedno e napi{ana vo primerot kaj svekrvati, a oddelno vo primerot mnuka ti. Ovde sakavme da pretstavime samo del od jazi~niot izraz na Dim~e Malenko. Za nas be{e interesno da razgledame originalni tekstovi vrz koi postoi samo avtorska intervencija, pa zatoa i na kraj od tekstot avtorot, koj sigurno go podgotvuval za pe~atewe, napi{al Se molite za odgovor vo vrska so nedostatocite. So ovaa molba mo`ebi mislel i na tekstualni i na jazi~ni nedostatoci. Od iznesenovo mo`eme da go konstatirame slednovo: imaj}i go predvid periodot koga se sozdadeni ovie tekstovi, stanuva zbor za eden izgraden jazi~en izraz, vo koj se prisutni elementi na sopstveniot govor, no i elementi svesno vgradeni za pribli`uvawe kon centralnite govori, streme` koj vo toj moment mo`el da se postigne so visokorazviena jazi~na svest. Vo periodot {to sleduva, po osloboduvaweto i po donesuvaweto na normativite za upotrebata na makedonskiot jazik, Dim~e Malenko poka`uva osobena gri`a za razvitokot na jazikot, za negovata pravilna upotreba, kako

366 i za razvitokot na nastavata po literatura. Toa se gleda pred s# od negovite statii i sitni prilozi objaveni vo prvite broevi na spisanijata za jazik i za literatura Literaturen zbor i Makedonski jazik, (1952-1957), poto~no, toa mo`e da se vidi i od samite naslovi na negovite prilozi - za jazikot: Gre{ki vo pismenite zada~i, U~eni~kiot jazik slabo leksi~ki raste, Jazikot vo kolekcijata {to sodr`i 12 najubavi i najpoznati bajki, Re~enici so izostaven prirok i dr., a od literaturata - za nego se interesni narodnite pesni, poto~no ohridskite, kako {to se na primer: Edna lirska pesna od intimniot `ivot vo Ohrid, Kako nastanala pesnata Fan~e ojde vo Kali{~a, Ra{anec vo narodnata pesna, Pesna za dertot na Osman-beg. Vo ovie svoi prvi raboti za jazikot toj uka`uva glavno na: gramati~kite i leksi~kite nedostatoci (na li~nata zamenka za 3 lice, akuz. ja-e; ispu{tawe na nekoi glasovi vo zborovite - {to e karakteristi~no za sekojdnevniot razgovoren jazik, kako i upotrebata na stari formi: me`xa, ve`xa, vre}~a i dr.; kako {to samiot veli za,,proiznesuvaweto na nekoi glagolski formi"; odnosot na fonemite v - f: kave-kafe, vavrika-fabrika i dr.; nepi{uvaweto na -t na krajot na zborot kaj apstraktnite imenki od `enski rod: boles, rados; vo upotrebata na brojot kaj zamenkite: koj=koi, svojte=svoite). Svoite zabele{ki toj gi klasificira spored dijalektnata osnova, poto~no, gre{ki vo ohridskiot, stru{kiot, resenskiot itn. Koga se raboti za leksi~kite nedostatoci na u~enicite, Dim~e Malenko uka`uva na upotrebata na srbizmite (doprinos, zapeta, hvala, pojam), na neupotrebata na makedonskite zborovi koi{to s# u{te ne za`iveale vo jazikot na u~enicite (nastan, su{nost, su{testvo, potoa, sosed, obleka, sprotivnost i dr.; a i na neupotrebata na terminologijata od strana na u~itelite (kako {to se naporednik, utoka itn.). Dim~e Malenko, isto taka, uka`uva i na golemata potreba od Golemiot re~nik koj }e im pomogne na u~itelite i na u~enicite ,,za obogatuvawe na na{iot literaturen jazik", ,,no dotoga{, sekako ne treba da se stoi

367 so skrsteni race, ami so site sili treba da se raboti na li~no usvojuvawe na re~ni~koto blago, {to pridonesuva za zgolemuvawe na jazi~nata kultura na u~enikot"188. Vo prviot broj na spisanijata LZb Dim~e Malenko, zadr`uvaj}i se na re~enicite so izostaven prirok, uka`uva na problemite {to gi imaat u~itelite, odnosno kako {to veli toj ,,ima momenti koga nie predava~ite, se nao|ame vo nezgodna polo`ba, nemame za o{to da se fatime, i nie toga{ se fa}ame za slamka. Zatoa, ose}avaj}i ja sami te{kotijata, se slu`ime ili so zemeni nazaem primeri od tu|ite jazici, ako mo`eme da gi adaptirame (..), ili so ona {to }e ni dojde prvo do raka"189. Dim~e Malenko kako prakti~ar, isto taka, uka`uva na problemite i potrebite {to gi imale toga{nite u~iteli, dava svoj pridones i vo odnos na metodikata za izveduvawe na nastavata po predmetot maj~in jazik, Dim~e Malenko spa|a vo onaa prva generacija u~iteli i pisateli, kako {to veli Krum To{ev ,,Osloboduvaj}i se malku po malku od formite i izraznite sredstva na na{ata narodna poezija i zemaj}i go od nea ona {to e vo nea najceno - objektivnosta, vistinitosta, klasi~nata prostota i so~niot jazik, taa pobara novi poetski sredstva, novi jazi~ni kombinacii"190.

Dim~e Malenko, U~eni~kiot jazik slabo leksi~ki raste, MJ, god IV, br. 4, Skopje 1953, s.94 189 Dim~e Malenko, Re~enici so izostaven prirok, Literaturen zbor, god. I, broj 1, Skopje 1954 s. 48. 190 Krum To{ev, Pet godini razvitok na na{iot literaturen jazik, MJ, god. I, br. 5, Skopje 1950, s. 108;

188

368

369

Dragi STEFANIJA 60 GODINI PRAVOPISEN @IVOT 1. Pred 60 godini i nekoj den makedonskiot parlament ASNOM, iscimen vo borbata za sloboda na Makedonija go donese re{enieto deka ,,vo makedonskata dr`ava kako slu`ben jazik se zavedue makedonskiot naroden jazik". Vo eden tekst od Bla`e Koneski ,,Kako rabotevme na azbukata i pravopisot" objaven vo ,,Nova Makedonija" vo avgust 1974 (datumot ne go znam bidej}i imam samo ise~ok od vesnikot bez zapisi za datumot) }e pro~itame: ,,...Kako neodlo`ena zada~a po toa se postavuva{e da se izvr{i kodifikacija na na{iot literaturen jazik. Mnogumina so pogolema ili pomala podgotovka za taa rabota, no so podednakvo blagoroden entuzijazam, bea poka`ale gotovnost da pridonesat za ustanovuvaweto na negoviot definitiven oblik. Ne treba da se zaboravi deka vo te{kite uslovi na fa{isti~kite zatvori na{i politi~ki zatvorenici `ivo go diskutirale toa pra{awe i sozdale proekti za makedonskata azbuka i pravopis." Za potoa da prodol`i deka vo septemvri 1944 godini rabotel vo redakcijata na vesnikot ,,Mlad borec" vo selo Vranovci, Vele{ko, kade {to bil smesten Glavniot {tab na makedonskata vojska. Se spomnuva na u{te eden va`en podatok: ,,Se se}avam deka toga{ ve}e ima{e eden tekst so naslov Vremeni pravila za makedonskiot jazik. Ne znam dali se ima so~uvano od nego nekoj egzemplar. Toa pretstavuva{e nedovolno izdr`an obid, no poslu`i kako dobar povod za diskusiite po jazikot {to se odr`a vo Vranovci, ako se se}avam dobro, vo oktomvri 1944 godina... Nave~er, pri svetlost od petrolejska lamba, sednati pove}eto na rogozina nazemi, so redok `ar se raspravavme za toa kakva treba da bide

370 na{ata azbuka i kako da se ustanovi makedonskiot literaturen jazik." ]e bide interesno, na 60-godi{ninata od izleguvaweto na prviot makedonski pravopis, dogodina, nekoj od kolegite da se vpu{ti po arhivite i da gi najde, da gi donese i da gi razgleda tie Vremeni pravila... Belkim ne ja do`iveale sudbinata na starite kiriloklimentovi tekstovi od 9-ot vek? 2. Ama ova sevo ne go velam tuku-taka. Pri~ini za toa ima pove}e. Vo ovaa statija na pokojniot akademik Bla`e Koneski ima interesni podatoci za toa kako se do{lo do idejata za normite na literaturniot jazik i makedonskiot pravopis, za diskusiite, slogite i neslogite na ~esto menuvanata pravopisna komisija, no edinstveniot koncenzus za prifa}awe na centralnite govori kako osnova za kni`evniot jazik. Iako ~udno izgleda toa {to mnogu~lenata i mnogumenuvana pravopisna komisija ne go po~ituvala doslovno misleweto na Misirkov deka konturite na makedonskata jazi~na norma ne se samo na linijata i od okolinite na Veles, Prilep, Bitola, tuku prodol`uvaat do Ohrid. A to~no toa e poznato deka toj makedonski kulturen svetilnik e centar na edna mileniumska pismena tradicija od Kliment i Naum, do genijalnosta na Prli~ev i podvigot na stru`anite Dimitar i Konstantin i folklornite nepovtorlivosti na Kuzman [apkarev. Pa duri i prviot, ako e navistina prv makedonski otpe~aten tekst, Daniiloviot ~etirijazi~nik nosi ohridski beleg. Vo toj govor i folklornite i kni`evnite zapisi ottamu, }e sretneme mnogu kultivirana i rafinirana re~enica, koja{to ja nema vo drugite kraevi, nitu vo centralnite i so toa, mo`ebi, bi se postignal pogolem i poizgraden jazi~en stil {to nosi mileniumski tragi. Da ka`am, ova se samo razmisluvawa kako }e be{e, ako be{e poinaku. A i taka iskustvoto so makedonskiot literaturen jazik zacrtan od pravopisnata komisija ja izdr`a probata na vremeto i toj go poka`a svoeto opravduvawe. Za toa golema blagodarnost na taa pravopisna komisija. A takvo bilo i misleweto na mnogu ~lenovi od pravopisnata komisija, i ne samo od nea, tuku i od javnosta makedonska. Me\utoa,

371 golemi i raznoglasni bile diskusiite za azbukata. Za toa akademik Bla`e Koneski }e napi{e: ,,Mo`am da ka`am deka poostri kontraverzi ima{e vo odnos na sostavot na azbukata, a pomalku vo odnos na mnogu posu{testveno pra{awe za samite formi, za sistemot na literaturniot jazik..." I tuka mo`eme da postavime pove}e pra{awa: dali ovaa i vakva azbuka gi so~uva po~etnite formi na raznovidni fonemi koi{to bea i denes se prisutni vo jazikot? Dali trite pravopisi vo poslednive {est decenii gi zadr`aa site morfolo{ki predlozi? Dali pravopisnite normi gi po~ituvaa site pravopisni i pravogovorni normi vo podra~jeto na leksikata, posebno pri koristeweto na narodniot zbor od site dijalekti? 3. Odgovorot na ovie pra{awa ne e ni lesen, ni ednozna~en, nitu pak samo pozitiven, kako {to ne e nitu samo negativen. Zo{to? Po pra{aweto za azbukata, dali e dobra ili lo{a, profesorot Krum To{ev u{te toga{ na pravopisnata komisija }e re~e deka mo`ebi dene{nata azbuka ne e sovr{ena, ama po 20-30 godini }e dojdat lu\e koi{to }e popravat toa {to ne ~ini. Da dodademe deka nitu edno pismo, duri i ideografskoto ne e idealno i 100% ne go ozna~uva izgovorot na zborot. Na{ata azbuka generalno go opravda svoeto postoewe, so koe e napi{ana ogromna literatura, silna nauka, pismo {to se upotrebuva na mnogu u~ili{ta i univerziteti vo Makedonija i nadvor od nea. Toa e neosporen fakt {to raduva i osmeluva. No dali navistina so na{eto pismo mo`eme da gi odrazime site fonemski varijacii, koi{to realno postojat vo makedonskiot jazik. Mislam deka ne! 4. Ne znam kolkupati go postavuvam pra{aweto javno i na pove}e sobiri deka vo dene{niot jazik zaradi na{ata inertnost go zagubivme mekoto l, za{to toa i pred tvrdite vokali (u, a, o) se izgovara tvrdo kako i pred mekite samo-

372 glaski i i e. Mislam deka glavnata pri~ina za toa e nekriti~noto primawe i primena na q (kako i na w) so koe ozna~uvavme, kako {to ozna~uvame i denes dvaesetina zborovi, glavno so koren qub...(qubov, qubopiten, qubezen itn.) i izmislivme u{te sostav lj (rolja, volja, Biljana), a nema{e ni{to da fali ako pi{uvavme isto i ljubov, ljubopoten, ljubezen, kako i rolja, volja . Toga{ ne }e mo`evme da go zatvrdime mekoto l! [teta! Epasbir.. Im se veruva{e na pravopisnite pravila deka pred i i e, l se izgovara meko. Da napomnam duri i nekoi profesori na samata makedonistika go zatvrdnuvaat mekoto l pred vokalite od preden red! I da prodol`am. Imam ise~ok od Jazi~noto kat~e na blagorodniot makedonist Blagoja Korubin od ne znam koja godina objaveno vo Nova Makedonija pod ime LE, LI, QA, QO, QU(za mekoto l vo razni pozicii), vo koj, kako odgovor na nekoj gospodin Drobicki, objasnuva... ,,Te{kotijata vo nau~uvaweto na toa si ima..., podlaboki pri~ini, od koi nekoi se sodr`ani vo samata jazi~na stvarnost, a nekoi i vo samoto re{enie za bukveniot znak Q. Istiot ovoj znak go ima i vo srpskata azbuka, kako {to znaeme, ta lu|eto naviknati da se slu`at so taa azbuka, a i so toj jazik, mu ja dadoa istata vrednost nemu i vo makedonskiot jazik. A ja nema toj taa vrednost vo nego, t. e. glasot {to go ozna~uva taa bukva vo makedonskiot jazik nema ednakov izgovor so toj glas vo srphrv. jazik. Tuka e osnovnoto nedorazbirawe" (podvlekol D.S)..., a potoa prodol`uva: ,,Za da go objasnime toa, nie ovoj pat pribegnuvame kon onaa malku neobi~na tehnika {to ja istaknuvame vo naslovot: LE, LI, QA, QO, QU. Kon ovoj red mo`eme da gi dodademe u{te i: LJA, LJU, LJE. Vo site ovie slogovi go imame mekoto l, so ednakov izgovor (ili skoro so ednakov). Toa zna~i deka kako }e go izgovorime L vo LE, taka }e go izgovorime i vo QA, QO itn. Na primer: leb, lice, Qame, Qoko, Qube, - vo site ovie zborovi po~etniot glas L ima ist izgovor, iako e vo poslednite tri obele`an so drug znak. Isto taka e so glasot L i vo ovie zborovi: pile, mali, beqa, Koqo, pequ{ - - vo site niv toj ima ist izgovor, iako obele`an vo poslednite tri so druga bukva. Zna~i mo`eme da izvle~eme eden vakov zaklu~ok:

373 L pred E, I se izgovara kako Q pred A, O, U; ili obratno Q pred A, O, U se izgovara isto kako L pred E, I." Dragi moj Korubine, velam kako {to bi rekol na{iot narod: utre sabajle, ili malo morgen, kako {to re~e nekoj pred godini. I ti, kako i jas bevme ubedeni deka so taa bukva, i ne samo so taa, re{enieto ni e utnato, ama ti bara{ kvaziobjasnuvawe, a jas re{enie: da se isfrli nepotrebnoto Q i da se zameni so LJ! Za{to bele`eweto na ista glasovna vrednost so dva raznovidni znaci go naru{uva elementarniot fonetski princip na makedonskiot pravopis: pi{uvaj kako {to slu{a{ i ~itaj kako {to e napi{ano, najvredniot princip na staroindiskata lingvisti~ka {kola: sandhi. Ne smeeme edno da pi{uvame, drugo da izgovarame. Osven toa, jazik koj{to ima malku ili voop{to nema dvojni znaci e poprecizen, porazbirliv i podolgotraen. Takva e na{ata namera za ovoj problem. 5. I taka po red nekriti~ki, sudej}i po sè, politi~ki go primivme i w, iako po site lingvisti~ki zakoni fonem ne mo`e da bide ako go nema vo site pozicii. A vo makedonskiot jazik go nema vo startna pozicija (osven vo tu|i zborovi), pa i vo finalna (i povtorno vo tu|i zborovi). I taka, mesto W da se vovede sostavot NJ i nikomu ni{to nema da mu fali. Nitu da se somneva i se pla{i kako jas. Koga rabotev na makedonski re~nici, posebno na frekventen, otkako se publikuva ,,Maliot makedonsko-slovene~ki re~nik", i koga gi prebroiv bukvite utvrdiv deka makedonskata azbuka ima 30. Si pomisliv, so strav, sum ispu{til serija zborovi na w. Ama se ute{iv koga vidov deka nitu tritomniot makedonski re~nik nema nitu eden zbor {to po~nuva so w. Da napomnam deka i vo Hrvatska se razmisluva za namaluvawe na brojot na abecednite znaci kako {to se dubletite LJ, NJ. 6. So pani~en strav mnogumina povikani i nepovikani jazi~ni dobrodeteli se zgrozuvaa od pomislata za

374 voveduvawe na > (golemiot er, jor) vo na{ata azbuka, smetaj}i go do den-dene{en za bugarski znak. Zarem vo samite tipi~no srpski ligaturi: q i w ne postoi er, navistina sokrien maliot <, ama er, kako znak za omeknuvawe. A od toj debel ili tenok ER se pla{ea pred s# politi~arite i politiziranite ~lenovi na pravopisnata komisija za da ne se pribli`uvame kon bugarskoto pismo, a se pribli`ivme kon srpskoto, primaj}i go dvapati skrieniot znak za mekost, maliot er - < ( l+<=l<, n+<=n<, mesto da go upotrebuvame golemiot er ->, kako Rusite, Ukraincite, Belorusite, pa i Bugarite. Ne razbiram do den-dene{en zo{to na jazikot mu se odzema eden op{toupotrebliv, univerzalen znak, kako xoker vo kartite, kako proteza vo ortopedijata ili stomatologijata, znak {to mo`e da odigra nekakva uloga za popolnuvawe praznina, omeknuvawe, poluvokal, zatemnet, reduciran vokal. Za{to i tamu kade {to stavame visoka zapirka za ozna~uvawe na vokalnoto r = ,r, mnogu e te{ko i nelogi~no zapirka da ozna~uva bukva, odnosno glas. U{te pogolem otpor kon toj op{toslovenski znak ili znaci vnesoa na{ite dijalektolozi, koi{to izmisluvaa nekakvi umlajtunzi, vokali so po edna, dve-tri to~ki gore, za da ja poka`at redukcijata na vokalnosta, kako da se notni zapisi, a ne izgovor. ^uda bo`ji! Zarem tvorcite na glagolicata i kirilicata bea glupi i }e go upotrebea nepotrebniot tovar na tie najprecizni op{toslovenski pisma, kakvi {to gi nemaat drugite jazici, so koi{to mo`e{e najprecizno da se pi{uva i den-denes na site slovenski jazici. Od druga strana, ne prifa}aj}i go erot, koj{to sekako }e go smetavme pove}e za ~ist vokal, a ne poluvokal, a u{te pomalku za konsonant, }e ja zgolemevme muzikalnosta na jazikot. Kako? Vaka. So namaluvaweto na odnosot na konsonantite sprema vokalite, }e se pribli`uvavme kon idealniot zakon za otvorenite slogovi (konsonant + vokal, vokal + konsonant), iako ne }e go postignevme nitu staroslovenskiot ili latinskiot prosek od pribli`no 50 vokali: 50 konsonanti. Ama jazikot }e ni be{e pomelozvu~en, iako i sega{niov ne ni e lo{, ako

375 gi isklu~ime gr~eweto so vokalnoto r kako vo ,r`, ,r\a, , r`i ili akaweto vo vetar, Petar, tapan, Jano (J,no ­ kvart vo Ohrid), saklet, alal (kaj nas turcizam izveden od starohebrejskoto aleluja), gre{kite so nastavkata ­ lak: pijalok mesto pijalak, sefalok mesto sefalak itn. Nesomneno e ve}e docna da se bara doslednost i vo zamenata na nazalot Î (on) kako {to e redot so A, ama ne nasekade, za{to gi dobivme ve}e zatvrdenite formi so u: krug, mudrost, oru`je, otsustvo, otsuten, sudbina. Kaj mnozina, duri i visokobrazovani lu\e im doa\a da go izgovarat ili da go napi{at so A na mestoto od U! Iako e nadvor od ovoj kontekst, odamna ~uvstvuvav otpor okolu imeto na carot na `ivotnite: lavot!. Po site principi stariot jat ili dvojnoto e, e zameneto e. Ovde zamenata e so a! I od ubavoto lev ni ispadna lav. Ne li~i kni`evniot ruski car ­ Tolstoj da go nare~eme Lav Tolstoj. Ne odi, grdo e. Toj si e Lev Tolstoj. 7. Eden od principite vrz koj se grade{e i denes raste leksikata na makedonskiot jazik be{e oti }e se zemat zborovi ne samo od centralnite govori otkade {to e osnovata na normiraniot jazik, tuku od celata jazi~na teritorija. Iako vo osnova ovoj princip e zapazen, sepak mnogu zborovi od perifernite makedonski dijalekti se ispu{teni, preskoknati i zameneti so nekakvi kalki od tu|i zaemki ili se direktno tu|i. Se spomnuvam na eden zbor, a toj vo literaturniot jazik glasi ~amec, a vo mojot kraj glasi kaj~e. Ako go upotrebev potcrtaniov, nekoi lektori mi go popravaa, iako i edniot i drugiot se pozajmeni od turskiot jazik. Vo Struga i okolnite krajbre`ni sela za ~amec se upotrebuva ~udesniot zbor ~un, ~un~e (dem., a vo Ohrid i Ohridsko toa golemo kaj~e {to slu`i za lovewe ribi i transport na stoka i lu|e, ve}e is~eznat od upotreba i mo`e da se vidi samo vo muzej, kako suvenir ili na fotografija), e nasleden i transformiran od staroslovenskiot jazik. A nie, ete, go pozajmivme od Srbite toj turcizam. Neli Skopje e poblizu do Srbija, a stru{ko-ohridskiot leksem e daleku?! A da ne zboruvame za zborovi nadvor od dr`avnite granici na Makedonija, vo egejskiot,

376 pirinskiot ili albanskiot makedonski etnos. Se pla{evme kako bo`em, pla}ame carina i toa za na{i, makedonski proizvodi na duhot! Mo`at da se nabrojat i stotici propu{teni zborovi od vakov tip. Za toa ne treba da se bara samo kaj na{ite prvi leksikografi. Tie napravija kolku {to mo`ea. A mo`ea i pove}e. Nejse. I vaka ne e lo{o. Ama, sekako vina treba da se bara i kaj na{ite dijalektolozi, koi{to pove}e se zanimavaa so strukturata na govorite, a pomalku so nivnata leksika, {to mo`e{e da se vklopi vo makedonskiot leksi~ki fond. Mi se ~ini deka edna od zada~ite na idnite dijalektolozi e da bele`at i zborovi, smesteni kako re~nik, so tolkuvawa na zna~eweto na zborovite. Toa bi bila i zada~a na pomladite makedonisti da go zbogatuvaat makedonskiot re~nik od celata jazi~na teritorija. A ne treba da se zanemari i leksi~kiot fond na narodnoto tvore{tvo. Dopi{ano: Mo`ebi i ovie pravopisni problemi }e ni gi re{at Amerikancite, nametnuvaj}i ni ja ,,dobrovolno"latinicata, koja }e ja prifatime ,,dobrovolno" kako Ohridskiot dogovor!

377

Du{ko BOGDANOVSKI NASPOREDNATA UPOTREBA NA TERMINITE LITERATURA I KNI@EVNOST I NA NIVNITE FORMI VO PRAKTIKATA Nezapirliviot òd na tvore~kiot duh na poleto na literaturata voop{to postignuva zabele`itelni uspesi na doma{no, regionalno i me|unarodno ramni{te, pri {to toj stanuva sè po~esto prepoznatliv za qubitelite na ubaviot zbor. So toj ~in na tvorewe se zbogatuva i leksi~kiot fond na jazikot, a so toa i terminolo{kata opredelenost, uto~netost, definiranost na zborovite, nazivite i sl. Na toj pat na bogatstvo na formi i na izrazni sredstva vo praktikata se sre}avaat i termini so isto ili so re~isi isto zna~ewe, koi nasporedno se upotrebuvaat. Takov e slu~ajot so terminite literatura i kni`evnost i nivnite formi, koi }e bidat predmet na natamo{noto moe izlagawe. Za da se elaborira poop{irno ovaa materija, potrebno be{e da gi evidentirame mo`nite formi sodr`ani vo oddelni leksikoni, re~nici, knigi, napisi i sl. i da ponudime izvesni re{enija za nivnata upotreba vo sekojdnevnata praktika. I Vo prodol`enie }e gi evidentiram mo`nite formi na ovie dva termina. Imeno, vo Leksikonot na stranski zborovi i izrazi od Milan Vujaklija (Leksikon stranih re~i i izraza, Prosveta, Beograd) se notirani slednive formi: literatura (lat. Litteratura) kni`evnost, pismenost uop{te; naro~ito: lepa kni`evnost, pesni{tvo; stru~na literatura ona koja obuhvata samo pojedine struke (na pr:

378 tehni~ka, medicinska, muzi~ka, vojna, filozovska, pedago{ka literatura). literaran (lat. Litterarius) koji se odnosi na kwige, koji je u vezi sa kwigama, koji spada u pismenost; kwi`evan, koji ima kwi`evne vrednosti, koji je od zna~aja po kwi`evnost; literarna istorija istorija pismenosti i kwi`evnih dela jednog naroda. literat (lat. Litterator) onaj koj se bavi kwi`evno{¾u, koji poznaje kwi`evnost, kwi`evnik. Re~isi so isto zna~ewe tie se evidentirani i vo Golemiot re~nik na stranski zborovi od Bratoqub Klai} (Veliki rje~nik stranih rije~i, Zora, Zagreb, 1974): litera (lat. Littera) slovo; literarno ­ doslovno, bukvalno. literatura (lat. Litteratura) pismo; napi{an tekst) 1. u {irokom smislu rije~i knji`evnost, t.j. sva pisana i {tampana djela (znanstvena, umjetni~ka, filozofska i sl.) pojedinog naroda, neke epohe ili ~itavog ~ovje~anstva; 2. u svakom smislu - umjetni~ki proizvodi izra`eni rije~ima, t.j umetni~ka literatura, beletristika; 3. sva dijela, sva knji`evna gra|a o nekom predmetu, pitanju; literatan-rnarno-knji`evni, koji se odnosi na knji`evnost itn. Vo Re~nikot na ruskiot jazik od S. I. O`egov (Slovar russkogo zka ,,Sovetska nciklopedi", Moskva ­ 1973) ne e evidentiran terminot kni`evnost i negovite formi tuku samo literator ­ pisatel, publicist; literatura, literaturni zk i sl. Terminot kni`evnost ne e odbele`an i vo Bugarskosrpskohrvatskiot re~nik, od Marin Mladenov (Nolit, Beograd, 1967), no samo: kni`even prid. kni`evni ~ ezik kni`evni jezik ­ kni`evno nasledstvo kni`evno nasle|e, dodeka za drugiot termin se notirani slednive formi: literator m. literatorka `. stru~wak za kwi`evnost, kriti~ar ili istori~ar kwi`evnosti. literatura `. kwi`evnost, literatura, beletristika ­ hudo`estvena, politi~eska, nau~na, {und kwi`evnost ­ teorija na literaturata teorija kwi`evnosti itn. literaturen prid. kwi`evni ­ literaturno spisanie kwi`evni ~asopis. Vo Bugarsko-makedonskiot re~nik, od M. Mladenov, D. Crvenkovski, B. Blagoevski (Prosvetno delo ­ Skopje,

379 Nolit ­ Beograd, 1968), isto taka, ne e notiran terminot kni`evnost, no samo: kni`oven prid. literaturen - ~ ezik literaturen jazik ­ kni`evno nasledstvo literaturno nasledstvo; na~itan. Drugiot termin e odbele`an so slednive formi: literaturen prid. literaturen ­ literaturna istorija, literaturna istorija ­ literaturna kritika ­ literaturna kritika ­ literaturno te~enie literaturen pravec itn. Odnosnite termini vo Srpskohrvatsko­makedonskiot re~nik od \. Milo{ev ­ B. Grui}, M. ]orvezirovski ­ B. Blagoevski ­ A. Xukeski (Prosvetno delo ­ Skopje, Obod ­ Cetiwe, 1964) se odbele`ani na sledniov na~in: knji`evan a. literaturen, kni`even (knji`evna nagrada, nagrada za literatura ­ knji`evnik pisatel, kni`evnik ­ knji`evnost, literatura, kni`evnost (istorija knji`evnosti, istorija na literaturata, na kni`evnosta). literarni a. literaturen, literaren (literarni istori~ar literaturen istori~ar ­ literarni kriti~ar literaturen kriti~ar) ­ literatura f. literatura. Re~nikot na makedonskiot jazik (tom. I, Skopje, 1961) upatuva na koristewe samo na terminot literatura i na negovite formi: kni`even­vna adj v. literaturen kni`evnost f v. literatura literaren-rna adj literarni, knji`evni literat i literator m. Literat, knji`evnik literatura f literatura 1. knji`evnost 2. bibliografija o odre|enom predmetu literaturen ­ rna adj knji`evni, literaturen jazik knji`evni jezik. So Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (Prosvetno delo, Skopje, 1986) ovie dva termina i nivnite formi semanti~ki se ramnosilni, {to zna~i se odbele`ani dvata vo nivnite formi. kni`even, kni`evniot, kni`evnost, kni`evnosta. literat i literator, literatura, literaturen, literaturniot.

380

II Sostavuva~ite na re~nikot na makedonskiot jazik (Todor Dimitrovski, Blagoja Korubin, Trajko Stamatoski) i negoviot redaktor ­ po~ituvaniot profesor Bla`e Koneski ostanaa dosledni na upotrebata na terminot literatura i na negovite formi vo nivnata pove}edeceniska lingvisti~ka dejnost. - Vo knigite ,,Jazikot na{ dene{en" (I-VI) na sega pokojniot Blagoja Korubin se sodr`ani slednive nazivi na oddelni poglavja: Makedonskiot literaturen jazik i negovata norma, Literaturnite jazici deneska i gri`ata za niv, Za stihijata i svesta vo razvitokot na literaturniot jazik, Prakti~nata problematika na makedonskiot literaturen jazik (kniga I, Na{a kniga, Skopje, 1969 godina), Litaraturniot jazik kako nacionalna norma, Izgradenosta, stabilizacijata i {irokoto usvojuvawe na normite na makedonskiot literaturen jazik (kniga II ,,Literaturen zbor", Skopje ­ 1976); Za literaturnojazi~nata norma vrz primerot na makedonskiot literaturen jazik (kniga III ,,Studentski zbor" ­ Skopje, 1980) itn. - Vo referatot na po~ituvaniot lingvist Trajko Stamatoski, podnesen na XXXV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 5 avgust 2002 godina), pod naslov ,,LINGVISTI^KOTO DELO NA BLA@E KONESKI" se sre}avaat izvonredni podatoci od terminolo{ki aspekt, t.e. ostanuva dosleden i den denes na upotrebata na terminot literatura. Eve nekolku navodi od referatot: - ,,... So kakvo samo ~uvstvo za perspektiva se izdigna vo ovoj dokument narodniot makedonski jazik do statusot na literaturen jazik". - ,,... Se pretstavi prv pat javno pred po{irokata kulturna javnost so predavaweto na Narodniot univerzitet (26 maj 1945) Makedonskata literatura i makedonskiot literaturen jazik i ostavi nepodelen vpe~atok na seriozen prou~uva~ i mislitel? " - ,,... Sledniot golem trud na Koneski e Gramatika na makedonskiot literaturen jazik vo dva dela ..."

381 - ,, ... Koneski ja napi{a kni{kata Makedonskiot jazik vo razvojot na slovenskite literaturni jazici (1968, 35 str.). Osnovnata ideja na ovoj tekst e da go poka`e patot na nastanuvaweto na makedonskiot literaturen jazik ..." itn. III Pisatelskata asocijacija na kulturni dejci sè po~esto gi upotrebuva i obata termina i nivnite formi, vo zavisnost od svojot subjektiven odnos kon niv. Taka, na XXXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 13-14 avgust 2001 godina), podneseni se referati za Zbornikot na Miladinovci so slednive naslovi: - ,,Zbornikot na bra}ata Miladinovci i srednovekovnata makedonska kni`evnost"; i - ,,Zbornikot na makedonski narodni umotvorbi na bra}ata Miladinovci ­ kniga nad knigite vo makedonskata literatura", ili - ,,Dimitar Mitrev i kni`evnata kritika"; - ,,Mestoto na Dimitar Mitrev vo makedonskata kultura i literatura"; - ,,Nacionalnata boja vo literaturnata kritika na Dimitar Mitrev". ^esti se slu~aite koga ist avtor gi upotrebuva nasporedno vo ist tekst, a ponekoga{ i vo ista re~enica, {to e neprirodno i nedozvolivo. Primeri (istata kniga): - ,,Dodeka italijanskata literatura mu pripa|a na krugot na ,,golemite" evropski kni`evnosti... makedonskata literatura, zaedno so sosednite balkanski i ju`noslovenski literaturi..., se odlikuva so svojata, atipi~nost i izdelenost tokmu vo odnos na evropskiot normativen kod"; - ,,So svoeto strasno istra`uvawe na literaturniot fenomen ..., Dimitar Mitrev ne be{e samo osnova~ na makedonskata kritika... tuku i eden od najvidnite pretstavnici na kni`evnata kriti~ka misla vo SFRJ ...". Kako odgovor od oddelni pisateli na odnosnoto pra{awe slede{e nivnoto mislewe deka terminot kni`evnost e so po{iroko zna~ewe od terminot

382 literatura; deka srednovekovnite dela ne pretstavuvaat literatura vo vistinskata smisla na zborot, a za nivnata neposredna upotreba vo ist tekst na re~enica e poradi izbegnuvawe na nivnoto povtoruvawe (taftologija) vo re~enicata, iako za toa se izmisleni zamenkite. IV Na krajot, a vrz osnova na pogore iznesenovo, da konstatirame slednovo: - za stru~nite oblasti: tehni~ka, medicinska, muzi~ka, voena, filozofska i sl. se koristi terminot literatura (stru~na, medicinska, filozofska itn.); - za naveduvaweto na koristenite dela, knigi i sl. za opredelen referat, u~ebnik i sl. se koristi terminot literatura (na pr: konsultirana literatura, koristena literatura, literatura i sl.); - pri pi{uvaweto na dela od najrazli~en vid bi bilo upatno da bide zastapen samo eden termin vo ist tekst po izbor na avtorot, bidej}i toa go dozvoluva pravopisniot re~nik, no ne i nivna nasporedna upotreba vo ist tekst. Vo naukata za jazikot se veli deka ,,postojat oddelni dubletni formi, kako na primer: polza ­ korist, zdobiva ­ steknuva i dr., no deka treba da se izbegnuva nivnata nasporedna upotreba vo ist tekst". Bi bilo korisno da se razvie i soodvetna diskusija okolu navodite i nivnata elaboracija vo ovoj referat, so {to bi se pridoneslo za natamo{nata rabota na jazi~nite redaktori i na preveduva~ite na dela od stranski jazici.

Literatura: Milan Vujaklija Leksikon stranih re~i i izraza, Prosveta ­ Beograd Bratolub Klai~ Veliki rje~nik stranih rije~i, Zora - Zagreb, 1974; S. I. O`egov Slovar russkogo zka; Marin Mladenov Bugarsko-srpskohrvatski re~nik, Nolit ­ Beograd, 1967; M. Mladenov, D. Crvenkovski, B. Blagoevski Bugarsko-makedonski re~nik, Prosvetno delo ­ Skopje, Nolit ­ Beograd, 1968; \. Milo{ev, B. Grui}, M. ]orvezirovski Srpskohrvatsko-makedonski re~nik, Prosvetno delo - Skopje, Obod - Cetiwe, 1964;

383

B. Blagoevski, A. A~eski Re~nik na makedonskiot jazik, tom I, Skopje, 1961; Pravopis na makedonskiot literaturen jazik, Prosvetno delo, Skopje, 1986; G. Korubin Jazikot na{ dene{en, kniga I, II i III, XXXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 13-14 avgust 2001 godina.

384

385

Georgi STALEV ISTORISKIOT ILINDEN VO MAKEDONSKATA LITERATURA Do neodamna se smeta{e deka po naslovenoto pra{awe makedonskata individualna kni`evnost e daleku poskromna po estetski kvalitet i po kvantitet od realizaciite vo na{ata narodna poezija. No, za kratko vreme sostojbite se podizmenija, a statistikata poka`a i na dimenziite na taa promena. ]e padne v o~i deka vo ova usno izlagawe nema da stane zbor za nekoi duri i najzna~ajni avtori i dela, a toa se dol`i na me|usebniot dogovor so nekoi od u~esnicite na godina{nava nau~na konferencija koi poopstojno }e go iznesat svoeto viduvawe, da re~eme, za delata na V. ^ernodrinski, N. Kirov­Majski, \or|i Abaxiev i drugi. No, me|u prvite, sepak }e mora da bide spomenat tokmu Nikola Kirov­Majski so negovite dve pesni od periodot 1902­1904 i so Manifestot na Kru{evskata Republika od avgust 1903 g. Pesnite se ,,Vojvoda Vele Markov" i ,,Pitu Guli" i dvete napi{ani na makedonski naroden jazik i vo duhot na narodnata poezija: prvata vo osumslo`nici (osmerci) od vidot (5+3), vtorata od drugata varijanta (4+4), konkretno: Zagrme nebo/zasvetka, (5+3) Zafu~i te{ka/ planina...(5+3) Odnosno Mlad junak si/ kow izvede, (4+4) Napoi go/ s rujno vino...(4+4) Ne navleguvaj}i vo estetskite vrednosti na ovie ( i vakvi) negovi stihotvorbi (a gi ima, no na drugi motivi i pove}e), sepak treba da se odbele`i versifikatorskoto umeewe na nivniot avtor i ~istotata na jazikot na koj se ispeani i taka prifateni od narodot kako svoi, narodni pesni! Samo po sebe se razbira deka tokmu tie i takvi,

386 toga{, ispeani od u~esnik vo vostanieto, bile obnarodeni i {ireni mnogu brzo. Za spomenatiot Manifest, istorijata se ima iska`ano vo vrska so negovite celi i sodr`ini, iako ostana nebulozata dali imeno toj tekst, podocna inkorporiran vo dramata ,,Ilinden" (za koja deneska ovde stanuva zbor) e onoj, originalniot, pro~itan na denot na proglasuvaweto na Kru{evskata republika kako proglas i povik za borba protiv zaedni~kiot neprijatel {to go ~uvstvuvale hristijanite, no i del od siroma{noto muslimansko naselenie vo Makedonija. Na vakov na~in reagiral i Marko Cepenkov: ,,Redeweto na dedo Marko Cepenkov", ,,Majka Makedonija gi sovetuva svoite ~eda da vostanat protiv tiranijata na Turcite", ,,Makedonsko ta`ejwe", ,,Proklamacija na Georgi vojvoda za vostanie", ,,Mir~e Vojvoda", ,,Gligor Vojvoda" i drugi ~ie{to dejstvo za sudbonosnite predilindenski i ilindenski denovi navistina ne ni e poznato, no ostanale pesnive kako svedo{tvo, objaveni vo pe~atot vo Bugarija od 1905 i 1906 god. Iako so tematika ne tolku direktno povrzana so Vostanieto, kon stihotvorbive bi mo`elo da se priklu~i i negovata drama ,,Crne Vojvoda" koja, kako {to e poznato, bila napi{ana porano i bez nekoja osobena vrska so Makedonska krvava svadba od V. ^ernodrinski, osven i pak nezavisno od nea vo izborot na temata. Site ovie Cepenkovi tekstovi se napi{ani na makedonski naroden jazik, {to ne zna~i deka ne pi{uval i na bugarski. Za sodr`inata, temite i motivite na vakvata poezija re~ito govorat samite naslovi na so~inenijava. Od toj period neizostaveno treba da se spomenat i poetite ­ borci Atanas Razdolov (1872­1931), Lazar Pop ­ Trajkov (1878­1903), Arsenij Jovkov (1884­1924). Site trojca pi{uvale na bugarski jazik.Site trojca mislele so makedonska glava, no vo ovaa smisla Razdolov bil so mnogu ~ista makedonska nacionalna svest, iska`uvajki go toa vo sekoj mo`en moment. Toj i ne mo`el da pi{uva na drug jazik od pri~ina kako i drugi sofiski kru`o~nici N. Vapcarov, S. Matrakalev (@arov), A. Popov i drugite, so isklu~ok na Venko Markovski i Kole Nedelkovski, a tie pri~ini bile: nepostoewe na makedonski literaturen jazik, {kolovka vo tu|i u~ili{ta, osobeno pak, bliskosta na isto~nomakedonskite govori do bugarskiot, taka {to i

387 nemal nekoja posebna potreba (da se potsetime na misla od Misirkov!) od poznavaweto na nekoj od ,,pocentralnite" makedonski nare~ja! U{te vo 1898 god. ja objavil stihozbirkata ,,Svoboda ili Smrt" {iroko prifatena od u~esnicite vo podgotovkite za vostanie. Razdolov mu bil mnogu blizok sorabotnik na Goce Del~ev: od kurirska vrska so drugite revolucionerni punktovi i raznesuva~ na oru`je do li~en pridru`nik, a i nemu i za `ivot i po smrtta na legendarnava li~nost mu povetil nekolku svoi stihotvorbi. Zaedno so oru`jeto poetot gi delel i svoite pesni ( po spomenatata zbirka, vo Jambol ja otpe~atil i vtorata svoja pozna~ajna kni{ka poezija ,,Buntovni pesni na revolucioner ­ emigrant" 1905 god. No nekoi od stihotvorbite se pe~ateni i kako letoci na samo dve stranici!). Objavuval i bro{uri vo koi nedvosmisleno, duri i izri~no pi{uval za samobitnosta na makedonskoto ime i na makedonskiot narod. Samiot Goce Del~ev gi prifatil negovite kni{ki so golema simpatija. (Me|utoa A. Razdolov skr{en od tragedijata na Makedonija i od semejnite nesre}i se samoubil vrz grobot na svojata sopruga!) Lazar Pop­Trajkov e avtor na poemata ,,Lokvata" i ,,Vinari" a toa e i edinstvenata negova so~uvana, podocna za prvpat objavena kni`evna tvorba. Vo naslovot se poso~eni dvete lokacii vo Makedonija na koi{to se odvivala borbata na 31 maj 1903 god., a vo koja u~estvuval i poetot: toga{ zaginale trinaesetminata komiti ­ ~etata na Di~o Antonov Popovski ­ a ovoj nivni vojvoda se samoubil za da ne im padne `iv vo racete na du{manite, no izgleda i deka ne mo`el da ja izdr`i zagubata na drugarite. Dvaeset dena podocna Lazar Pop­Trajkov uspeal da ja zavr{i poemava vo mestoto Berik, kaj svoeto rodno selo, kaj Kondovi livadi (kako {to e zapi{ano vo izdanieto na Kosturskoto blagotvoritelno bratstvo od Sofija od 1940 godina, {to be{e se so~uvalo vo bibliotekata na Stale Popov). Taa sodr`i 252 stiha organizirani vo 63 katreni, glavno rimuvani ABAB i, vo osnovata deseterci. Podelena e vo tematska smisla na dva dela: vo prviot e otslikana samata borba, a vtoriot pretstavuva navidum digresija od glavnata tema so poetova osuda na ramnodu{nosta na Evropa sprema makedonskiot stradalni~ki narod i so negovata uverenost deka borbite }e prodol`at so u{te pogolema `e{tina do is-

388 polnuvawe na ona hamletovsko ,,da se bide ili ne" . Lazar Pop­Trajkov ne e iskusen stihotvorec( ni oddaleku kako Arsenij Jovkov), no uspeal da sozdade o`iveana freska na nastanot {to samiot i fizi~ki i duhovno dlaboko go do`iveal. (Da se potsetime deka vo edna od slednite vakvi borbi poetot bil pote{ko ranet, no odbil da go ispratat na operacija vo Sofija, ostavajki pismeno svedo{tvo: ,,Ne! Mene me ~eka pat: }e se vratam tamu od kade {to trgnav, }e odam da go vidam u`asot vo Kostursko". ]e se vratam pri svoite. Mu se doveril na svojot dol`nik, Kote od Rula, istiot onoj Kote Ristov kogo {to Lazar dvapati go spasuval od sudot na VMRO. Toj, pak, za da se potvrdi kojznae po koj pat ,,makedonskiot sindrom", se razbira ne za posleden pat! Mu ja presekol glavata na nemo}niot ~ovek i mu ja predal za grst zlatnici na gr~kiot mitropolit Germanos Karavangelis, a bogoqubecov ja fotografiral mrtvata glava na mladiot ~ovek i toj fotos i deneska slu`i kako dokaz za ~ovekovoto ot~ovekuvawe! Lazar Pop­Trajkov, bezdrugo, so~inil i drugi tvorbi. No u{te samo edna se so~uvala vo se}avaweto na narodot( pesna za seloto D`mbeni) koja{to ovde onde mo`e da se ~ue kako narodna pesna. Taka `iveat i nekolku fragmenti od poemata, ,,sosema pomakedon~eni". Deneska postojat tri celosni prepevi na ova delo na sovremen makedonski (kni`even) jazik: od Ta{ko Sarov, Bla`e Koneski i Stojan Risteski ­ {to samoto od sebe svedo~i za negoviot dene{en predizvikuva~ki status. Arsenij Jovkov e u~esnik vo vostanieto, na svojata edvaj 19­godi{na vozrast. Gi pre`iveal site toga{ni sudiri, pa i trite posledovatelni vojni kako bugarski vojnik. Poezija zapo~nal da pi{uva na samiot premin od eden vek vo drug, a vo 1905 god. ja objavil svojata prva stihozbirka ,,Prokletina", vsu{nost, poema , a potoa i u{te najmalku ~etiri kni{ki: ,,Komitski son", "Razdelba" i drugi. Na bugarski jazik preveduval i dela od svetskata klasika (i toa pogolemi poetski tvorbi kako, na primer ^ajld Harold!. Bil mo{ne soliden poznava~ i na poslo`enata versifikacija. Dobar del od negovata poezija e svrten kon ilindenskite nastani, a celosno i romanot vo stihovi Ilinden koj dosega e objavuvan samo vo pokratki fragmenti, a manuskriptot deneska se ~uva vo fondot

389 na MANU. Toj ve}e poslu`il za nekolku pove}e fragmentarni elaboracii, a prv kaj nas, po 1924 god., osvrt napravi kni`evniot kriti~ar Dimitar Mitrev. Uvidot vo ova poetsko delo poka`a deka toa ima nad 2000 stiha organizirani vo katreni, klasi~ni rimuvani, so prete`no dvanaesetere~kiot trohej vo nivnata struktura. Fabulata mu e razviena, so isprepletenite sudbini na junacite, dodeka na fonot postojano se nao|a inspirativniot duh na Marko Krale. Deloto ne e publikuvano vo celina i ne e prevedeno (prepeano) na makedonski jazik. Blagodarejki na pedantnite nau~ni istra`uvawa na Gane Todorovski, Bla`e Ristovski, Vasil Tocinovski, Stojan Risteski i drugi na{ata javnost se zdobi so novi soznanija za tvorci i nivni tvorbi povrzani so na{ava tema, no ograni~enovo vreme ne ni dozvoluva pogolem komoditet so koj{to bi se polzuvale vo slu~aj na idno pretstavuvawe vo posebni zbornici (koi i po sferi bi bile impozantni!) Ilinden e odrazen i kaj re~isi site na{i sofiski kru`o~nici: kaj nekogo naivisti~ki, kaj nekogo zanaetski rutinirano, no samo kaj N. Vapcarov suptilno, mislovno, ma{ki dostoinstveno, anga`irano i kriti~ki. Dodeka pove}eto od niv, glavno asocijativno go spomenuvaat vostani~kiot Ilinden i negovite korifei, izrazuvaj}i ja svojata apstraktna odu{evenost od nivnata borba i od nivnite revolucionerni likovi, Venko Markovski vo pove}e navrati poetski (se poka`a i dramatur{ki) se navrati na ovaa golema tema vo prvite dve svoi stihozbirki (,,Narodni bigori" i ,,Oginot") i dvete objaveni vo Sofija, 1938 god. Pove}e kvaziromanti~no, apostrofiraj}i nekoi od poznatite istoriski li~nosti, nekoi svoi izmisleni junaci pa duri i devojki na koi ropstvoto im do{lo preku glava, pa povikuvaat:...trgni, da trgneme,/site pu{ki da zememe /vremeto do{lo, ne ~eka ...Taka reagira i vojvodata, taka isto i sinot vo razgovorot so majkata koj ne gi slu{a nejzinite prepla{eni soveti i, se razbira, naramuva pu{ka, zaminuvaj}i so komitskata dru`ina u tie gori zeleni. Poambicozni mu se poemite ,,Goce" (1939) i ,,Ilinden" (1940), a takva treba{e da bide i istonaslovenata drama ,,Goce" (1951), napi{ana vo jamb stihovi. Prvoposo~enava poema e sostavena od 16 kratki peewa so

390 prete`no katrenski strofi (12 pesni), so metri~ka struktura na stihovite poznata od narodnata poezija, so ugleduvawe (do pozajmuvawa) na drugi nejzini izrazni sredstva. Vo ovaa tvorba celata sodr`ina mo`e da se svede pod sintezata na psiho­fizi~kite osobenosti na glavniot junak Goce Del~ev od pettata strofa na prvata pesna: ,,Po srce majka nadminal, po tvrdos tatka dostasal, oko mu iskri tre{nici, vera mu merka ne meri" Se raboti za edna zadocneto romanti~arska poema sozdadena vo antiromanti~no vreme. Toa {to mo`e da ja podopravda, sepak, e nastojuvaweto na poetot da go sledi (vo ona vreme) sovetskiot socrelisti~ki trend, pottiknat neposredno od Todor Pavlov koj toga{ imal pozitiven stav po odnos na makedonskoto pra{awe, a krevaj}i go na piedestal Venka Markovski so cela kniga {to ja posvetil na negovite dve prvi stihozbirki... Za poemata ,,Ilinden" ovde }e zboruva popodrobno drug u~esnik na Sobirov ( se nadevam so pomoderen pristap od na{ava uprostena informacija). Na{ op{t vpe~atok za toj tekst bil i ostanuva deka se raboti za stihuvan proglas, za stihuvano rezime na istoriskiot nastan, a versifikaciska osobenost mu e t.n. skalest (iskr{en) stih {to go upotrebi prv V. Majakovski, a po nego crnogorskiot poet R. Zogovi} i N. J. Vapcarov... Dramata ,,Goce" spored koja e komponirana i prvata makedonska opera od Kiril Makedonski) be{e povod za definitivna detronizacija na V. Markovski od poetskiot vrv. Obemnata postpremierna kritika na Dimitar Mitrev be{e pove}e ideolo{ki akcentirana, no vo nea ima{e i pogled vrz nekoi estetski neotpornosti na deloto ({to od dene{na gledna to~ka kojznae dali bi bile zemeni predvid). Vo sekoj slu~aj ova delo mo`e da se podvede pod znakot bitovo istoriska drama {to od na{ata me|uvoena dramska kni`evnost se razlikuva po stihuvanata forma i so potenciraweto na istoriskata rolja na Goce Del~ev. Patem da obele`ime deka V. Markovski vo istoimenata poema i vo ova dramsko delo za prvpat vo makedonskata literatura od individualen karakter go o`ivuva likot na najaktivniot deec na prvata VMRO. I, pak patem re~eno: ako nekoj saka{e navistina da go rehabilitira ovoj poet,

391 mo`e{e onie 70.000 germanski marki i ne tolku da gi vlo`i vo restartirawe tokmu na dramata Goce, a ne vo grubo­ideolo{kiot proekt, tekstot na Srbinovski. So pregolema uverenost mo`e da se ka`e deka pretstavite }e te~ea i deneska, i ne tolku poradi V. Markovski, kolku poradi potrebata na {irokiot makedonski auditorium svoj da go gleda svoeto: dokaz ni se ,,Begalka" , ,,Svadba" od V. Iqoski, ,,Solunskite patrdii" na M. Popovski. Nikola J. Vapcarov be{e, bez somnevawe, najsilnata tvore~ka li~nost me|u dosega spomenatite avtori. Do v~era bugarskata politika i politiziranata kni`evna kritika manipuliraa okolu negovata nacionalna pripadnost, slu`ej}i se so falsifikati i besmisleni tolkuvawa na negovata poezija i pokraj tolku jasnite negovi opredelbi. Vo posledno vreme tamo{nata nauka sfati deka e apsurdno da se krie toa {to ne mo`e da se skrie i prizna deka poetot i krugot okolu nego vo Sofija bile so ~isto makedonsko nacionalno soznanie (Todor Balkanski), me|utoa prefrluvaj}i ja topkata na drug teren: deka N. Vapcarov, sledovatelno i A. @arov , A. Popov i drugite kru`o~nici bile predavnici na svojot bugarski narod ... Na{iot narod pak veli "Mrtva usta da se nasmee!..." Vo poezijata na N. Vapcarov ~esto se sre}avaat apostrofirawa na ilindenski istorisko­toponimski priznaci vo funkcija na potsiluvawe na makedonskoto nacionalno ~uvstvo kaj poetot, a vo pesnata ,,Ilindenska" toj `estoko gi obvinuva vinovnicite za predvreme krenatoto vostanie {to se pretvori vo makedonska narodna tragedija: "Vinata ne be{e na{a : taa kaj drug se krie" veli gnevniot poet, uka`uvaj}i na faktot deka tokmu grdite sili so svoeto licemerie gi predizvikaa toj masakr: tie zaslu`uvaat:" grst kal po suratot", no se poka`a deka narodot obi~en so svojata krv vnese ( so toj Ilinden) sopstvena sodr`ina vo svojata istorija. Utre{nite makedonski revolucioneri }e se identifikuvaat so legendarniot Pitu Guli , so juna~niot Nikola Karev: i bi taka kako {to veli biblijata se prisetuvame da re~eme, na Kuzman Josifovski Pitu, na Borka Taleski, Mir~e Acev, Cvetan Dimov... U{te vo toa vreme, vo vremeto na bujatata sila na fa{izmot, N. Vapcarov za svojata tatkovina

392 Makedonija gromoglasno izvika deka: ,,Slobodata ja sakame i bez protektorati!" i za taa sloboda, za ~ove~kite pravdini zagina edna godina pred Ko~o Racin. Edna prezentacija na tema Ilinden i makedonskata literatura ima{e na vremeto Dimitar Mitrev so svoj tekst i mal izbor panorama od sme{ani vidovi i rodovi. No toga{ na{ata kni`evnost be{e skudna i relativno lesno mo`e{e da se podgotvi takva kni{ka. Deneska toa e daleku pote{ko bez specijalen proekt, dokolku ne bi sme se zadovolile so improvizacija ili so tekstovi {to ni se pri raka. Izvesen napor ima vlo`eno Tamara Arsovska so nejzinata kniga ,,Ilindenski raskazi" izdanie na Kultura od Skopje, 2001god. Vo nea se zastapeni tekstovi od: Atanas Razdolov (Stojan Vojvoda), Stojan Hristov (O~ite na mojot dedo, Kambana), \or|i Abaxiev (Tabakerata , Sablerskite fabrikanti, Dvajcata drugari, Kako Vele go spasi Goceta Del~ev, Gospodin Modijano, Poslednata sredba, ­ za koi ve}e be{e spomenato po ne{to), Angel @arov (Vo crkvata), Ivan To~ko (Na Me~kin Kamen), Radoslav Petkovski (Ra{anec), Slavko Janevski (Prikaski za kowot {to qubel vino, Cer, Smrt), Jordan Leov (Dlaboka rana), Jovan Bo{kovski ( Vreme za odmazda, Vreme za pro{ka ), Aco Filip ( Zakopani zvezdi , Sedum presudi), Meto Jovanovski (Zadgrobniot `ivot na Srmena Srmobo`eva), Gligor Popovski (Drvarite), Simon Drakul (Smrtta na konzulot)... Patema da spomeneme deka ovoj avtor na Ilindenskata epopeja $ posveti nekolkutomen roman, ... ili smrt, {to ostana, taka da se ka`e, neelaboriran od strana na na{ata kritika. Takva elaboracija ovde, i sega, bi bila pove}e od nevozmo`na. No, kritikata mu go dol`i toa na ve}e po~inatiot avtor! , Cane Andreevski (Ostanuvame na No`ot), Kata Misirkova Rumenova (Predzornina na Ilinden), Vidoe Podgorec (Pirinski car), Trajan Petrovski (Saga za Dejan­vojvoda, Pobratimite ^aulevi), Kiro Donev (Nedopirliviot od Kozica, Zlostorstvoto vo Drenovskata Klisura), Atanas Vangelov (Senkata na Petar Manxukov), Velko Nedelkovski (Solunskite atentatori, Borjan, visok kako bor) i Krste ^a~anski (Oko). Raskazite na \or|i Abaxiev ve}e bea predmet na dene{noto vnimanie. Tekstovite, vo celina pogledano, se od avtori {to

393 pripa|aat na pove}e generacii. Kaj pove}eto od niv razlikite vo pristapot ne se golemi, so isklu~ok na primerite kaj Slavko Janevski, Atanas Vangelov, Krste ^a~anski i Trajan Petrovski. Vremeto na sozdavaweto na raskazot za Kowot {to vino piel se sovpa|a so svrtuvaweto na S. Janevski kon kukulinskata tema i kon kukulinskiot iskaz (no vo nekoja vidlivo poblaga forma): tekstot na A. Vangelov e tipi~en esej pod prevezot na postmodernisti~kiot manir; kaj K. ^a~anski samo vremeto e identifikuvano kako ilindensko dodeka motivot e vonvremenski ili e`evremenski, univerzalen: sudeweto na `enite ­ besnici, zgarjasani po ma` vo otsustvo na nivnite stopani pe~albari a vo vreme predvostani~ko; prilozite na Trajan Petrovski, isto taka vo dosluh so najnovite nastojuvawa, ja poka`uvaat tendencijata ­ redeweto na informacii da prerasne vo pretpostaven raskaz itn. [to se odnesuva do sovremenata makedonska poezija, bi mo`elo da se re~e deka nema na{ poet koj ne mu posvetil stihovi na legendarniot Ilinden: od Bla`e Koneski so negovite deneska ne mnogu po~ituvani Ilindenski melodii i (uslovno) Devstvenici, preku sarkasti~noto viduvawe na no`ot i bratoubistvenite katilstva od Kainavelija, i Evangelieto spored Itar Pejo i ne samo do M. Renxov, ^. Jakimovski, T. ^alovski, R. Ja~ev, J. Koteski... Vo ovaa smisla nezaobikolen e Ante Popovski, letopisecot na zemjava makedonska i mnogu drugi. Za razlika od sostojbite vo raskazot, vo poezijava s# e vo znakot na onie transpozicii od nekoga{noto kon novoto, i ne tolku vo smisla so duhot na dedovcite vo nas kolku so asocijaciite od istorijata kon (vo) sega{nosta.

394

395

Goran MAKSIMOVI]

MAKEDONIJA U PUTNI^KIM ZAPISIMA SPIRE KALIKA U ogledu je analiziran putopisni postupak Spire Kalika u kwizi Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). Ukazano je na tri dominantna narativna obiqe`ja wegove proze: putni~ke biqe{ke u formi izvje{taja o sedmodnevnoj turneji Beogradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu u qeto 1894. godine, monolo{ke lirske digresije i meditacije, podstaknute prirodnim qepotama i gra|evinama, koje je pisac posmatrao prilikom putovawa, putopisne opservacije o qudima, podnebqima i gradovima, istorijske reminiscenije, predawa o mjestima, dokumentovane studije o stanovni{tvu, koje su propra}ene i fotografijama prirodnih qepota i znamenitih gra|evina. Kqu~ne rije~i: Beogradsko peva~ko dru{tvo, "putni~ke bele{ke", putopis, naracija, monolog, deskripcija, Makedonija, Vardar, Solun, Skopqe, Vrawe. *** Obnovqena interesovawa srpskih putopisaca za prostore Makedonije naro~ito postaju intenzivna poslije Srpsko-turskih ratova 1875-77. godine i Berlinskog kongresa odr`anog sredinom naredne 1878. godine. Poslije oslobo|ewa od Turaka i prisajediwewa srpskoj matici Ju`nog Pomoravqa i velikih gradova Ju`ne Srbije, kao {to su Ni{, Leskovac i Vrawe, na Makedoniju se i na Povardarje, kao i na Kosovo i ~itavu Staru Srbiju, u tada{wem nacionalnom i patriotskom zanosu gledalo kao na dijelove porobqenog i neoslobo|enog Srpstva. Zahva-

396 quju}i tome ovi prostori su postali pravi izazov za putovawa i putni~ke zapise srpskih pisaca i wihova svjedo~ewa o zemqi, qudima, podnebqu i jeziku, sve do po~etka Balkanskih ratova 1912. godine. Tri takva putopisa izdvajamo kao veoma zna~ajna i dragocjena za oblikovawe umjetni~ke, putopisne slike makedonskog podnebqa: kwigu Stojana Novakovi}a S Morave na Vardar (1886), Branislava Nu{i}a Kraj obala Ohridskog jezera (1894) i Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom (1894). O kwizi Spire Kalika govori}emo podrobnije u na{em radu. Sve {to danas mo`emo re}i o u~enom Dubrov~aninu Spiri Kaliku nalazi se na po`utjelim i pra{wavim stranicama kwiga i ~asopisa HIH vijeka, a zapretano je dubokim zaboravom i nemarom savremenog doba prema znamenitim i vrijednim qudima iz na{e pro{losti. Rodio se u srpskoj gra|anskoj porodici u Dubrovniku sredinom 1858. godine. U rodnom gradu je zavr{io osnovnu {kolu i gimnaziju, a od 1876. godine studirao je klasi~nu filologiju u Be~u (1876-78) i Gracu (1878-79). Po zavr{etku studija radio je najprije kao u~iteq u Gra|anskoj {koli u Dubrovniku (1879-82), da bi iza toga pre{ao u Srbiju i slu`bovao kao nastavnik gimnazije u Ni{u (1882-89), gdje je zajedno sa Stevanom Sremcem i @ivanom @ivanovi}em prosvetno i kulturno uzdizao ovaj tek oslobo|eni grad. Od naro~itog zna~aja bila je wegova uloga u osnivawu Narodnog pozori{ta u Ni{u 1887. godine. Srpsko dr`avqanstvo, Spira Kalik je dobio 1887. godine. Potom je radio kao profesor gimnazije u Kragujevcu (1889-90) i Kru{evcu (1891-92), da bi od 1892. godine, istovremeno kad i Stevan Sremac iz Ni{a, pre{ao u Beograd i postao profesor Prve beogradske gimnazije, sve do oboqewa od {izofrenije i prerane smrti u du{evnoj bolnici u Trstu 1909. godine. Za Kalika slobodno mo`emo re}i da je bio poliglota i odli~an znalac jezika, jer je govorio gr~ki, latinski, wema~ki, francuski i italijanski, a prevodio je s latinskog i italijanskog jezika. Zahvaquju}i tome, honorarno je predavao francuski jezik u Vojnoj akademiji u Beogradu (1895-1909), a preveo je i tri znamenite i rado ~itane kwige onoga vremena, jednu istoriografsku

397 raspravu, jedan uxbenik i jedno prozno beletristi~ko ostvarewe. Sa latinskog: @ivot slavnih vojskovo|a od Kornelija Nepota (Beograd, 1897), te sa italijanskog jezika: Srpsku sintaksu Petra Budmana (Ni{, 1887, Beograd, 1892, 1897, 1901) i Srce od Edmonda de Ami~isa (Beograd, 1895, 1901, 1911, 1922). Pored svega toga, izgleda da je posebna i najve}a strast Spire Kalika bila muzika i horsko pjevawe. Odmah po dolasku u Beograd ukqu~uje se u rad Beogradskog peva~kog dru{tva, ~iji je tada poznati dirigent bio Stevan Stojanovi} Mokrawac. Bio je najprije wegov potpredsednik (1893-96), a iza toga i predsednik (1897-1909). Naro~ito su bila poznata dva gostovawa toga dru{tva: jedno na proslavu godi{wice Ivana Gunduli}a u Dubrovniku 1893. godine, a drugo u Solun i Skopqe 1894. godine. Upravo sa tog drugog putovawa i nastale su "putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, objavqene iste godine u Beogradu, u "[tampariji Petra K. Tanaskovi}a do Delijske ~esme". U polemi~kom predgovoru, kojim nas Kalik uvodi u "putni~ke bele{ke" od Beograda do Soluna i Skopqa, iskazana je osnovna namjera pi{~eva da u kwizi uka`e na umjetni~ku i nacionalnu misiju Beogradskog peva~kog dru{tva, te da odgovori na besmislene palana~ke predrasude o wegovom radu i prezriva ismijavawa i tobo`we sa`aqewe, kojima su ~esto bili izlo`eni ~lanovi hora. Spira Kalik posve}uje kwigu `enskim ~lanicama Beogradskog peva~kog dru{tva koje "retkom istrajno{}u i neobi~nom revno{}u pripoma`u napretku dru{tva i izvo|ewu wegovih rodoqubivih zamisli".191 Iza toga ukazuje na aktivnosti dru{tva i dugoro~ne ciqeve. Vjerno svojoj programskoj devizi "Pesmom za Srpstvo" ovo dru{tvo je za nekoliko godina pre{lo unakrst cijelu Srbiju "{ire}i srpske pesme i izvode}i ih u divnim i harmoni~nim kompozicijama na{ih najomiqenijih umetnika: Mokrawca, Marinkovi}a, Topalovi}a, Jenka, Havlasa

191

Spira Kalik, Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, Putni~ke bele{ke, [tamparija Petra K.

Tanaskovi}a do Delijske ~esme, Beograd, 1894, str. 4. (Svi kasniji navodi uzeti su iz istog izdawa. Broj u zagradi nakon citiranog teksta ozna~ava preuzetu stranu).

398 itd."(V). Docnije je pronijelo iste pjesme u srpske krajeve izvan Srbije: u Mitrovicu i Novi Sad, u Dubrovnik, na Cetiwe, u Solun i Skopqe. Da bi se, ohrabreno tim uspje{nim gostovawima, odva`ilo i na pohode u Pe{tu i Be~ "da tamo pred obrazovanom publikom dveju velikih svetskih metropola iznese srpske kompozicije i poka`e, da Srbija i u toj grani umetnosti zauzima znatno mesto"(VI). Spira Kalik ne `eli daqe da ulazi u raspravu (jer to nije ciq wegove kwige), o palana~kom mentalitetu, o pogubnom "crvu razdora", koji podgriza sve srpske ustanove i kao demon ometa Srpstvo da "smelo i re{itelno kora~a" putem umjetni~kog napretka, "koji svi kulturni narodi po{tuju i s najve}om zainteresovano{}u prate i potpoma`u"(VI). To je osnovni razlog {to u najve}im varo{ima u unutra{wosti ne opstaju pjeva~ke dru`ine, "te se usled toga po na{im selima ne ~uju lepo otpevane srpske pesme, ni po na{im crkvama skladno crkveno pevawe, koje zagreva du{u pobo`no{}u i privla~i pobo`ni svet Bogu na molitvu"(VII). [ta je tome krivo pita se autor "putni~kih bele`aka" da me|u na{om inteligencijom "ima vi{e qudi od ra~una, nego qudi od srca?" I {ta je to {to ih tjera da u "sujetnom precewivawu svoga znawa i zanimawa potcewuju znawe i zanimawe drugih?"(VII) Izbjegavaju}i daqu polemiku o navedenom problemu, Kalik mogu}i odgovor nudi u obliku pitawa: "Da ne le`i tome uzrok u na{em pravcu obrazovawa i nastave?"(VII). Mada naznaka iz podnaslova kwige Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, da se radi o "putni~kim bele{kama", ukazuje na autorovu kwi`evnu nepretencioznost i skromnost, jasno je da se radi o uspje{no osmi{qenom putopisu, u kojem su zanimqivo opisani doga|aji sa pjeva~ke turneje Beogradskog peva~kog dru{tva, zatim prostori Ju`ne Srbije, Makedonije i Povardarja, te naro~ito znamenitosti i qudi dva velika grada ovoga podnebqa Soluna i Skopqa. Otuda je u kwi`evnom, putopisnom kazivawu Spire Kalika, mogu}e izdvojiti sqede}e narativne postupke: prikazivawe sedmodnevnog putovawa i turneje Beogradskog peva~kog dru{tva u Solunu i Skopqu, {to je i bila po~etna namjera

399 i ciq ove kwige, meditativne digresije u formi unutra{weg monologa o prirodi, o gra|evinama, o istoriji, koje su slike s putovawa budile u pi{~evoj ma{ti i svijesti, opis podnebqa i qudi sa uspje{nim opservacijama prirode, sa legendama o mjestima, sa panoramskim prikazima gradova, sa dokumentovanim popisima wihovih `iteqa, sa fotografijama znamenitih gra|evina i prirodnih qepota. U okviru prvog narativnog segmenta, posve}enog prikazu sedmodnevnog putovawa Beogradskog peva~kog dru{tva u Solun i Skopqe u qeto 1894. godine, dolazi do izra`aja Kalikova umje{nost vo|ewa dinami~ne naracije i sa`ete a efikasne opservacije horskih nastupa pjeva~kog dru{tva u Solunu, Skopqu i Vrawu, a zatim i prikaza prostora i qudi na `eqezni~kom putu od Beograda do Vrawa i Skopqa, zatin dolinom Vardara preko Velesa i Demir kapije, do Soluna, a potom i povratak od Soluna do Skopqa i Vrawa, preko Leskovca i Ni{a do Beograda. Kalik, pri tome, naro~ito usmjerava pa`wu na prikaz qudi, koji su ih do~ekivali, pratili i ugo{}avali na tome putovawu. Poput srpskog konzula u Skopqu Todora Stankovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, zatim srpskih industrijalaca iz Soluna, bra}e Alatini, srpskog konzula u Solunu, Vasiqevi}a, trgovca Antonija Jak{u, solunskog srpskog u~iteqa Vuka Ivani}a i sli~no. Putovawe vozom kroz prostore neoslobo|enog Srpstva, kako se tada u jo{ uvijek `ivom patriotskom zanosu poslije 1878. godine govorilo za Makedoniju, podsti~e autora "putni~kih bele{ki" na raznovrsne reminiscencije o istoriji, o savremenim danima i sudbini srpskog naroda u Povardarju, o pogubnom politi~kom stran~arewu u Srbiji i nedovoqnoj prosvetnoj brizi za podizawe srpskih {kola na prostorima tada{we Turske. U tim putopisnim segmentima dominira izlagawe u formi unutra{weg monologa, a dijelovi u kojima Kalik u vedroj no}i meditira o nebu i zvijezdama, o moru u Egejskom zalivu u Solunu i sli~no, prerastaju u lirsku prozu i uspje{nu poetizaciju prostora, koji upu}uju na nesumwivi a potisnuti pi{~ev pjesni~ki talenat. Tre}i narativni postupak, u kojem su izlo`ene putopisne opservacije Ju`ne Srbije sa Vrawem, Makedo-

400 nije sa Skopqem i egejskog Povardarja sa Solunom, sa izlagawem legendi o pojedinim lokalitetima (kao {to je predawe o Mominom kamenu u Grdeli~koj klisuri, koje Kalik kazuje znati`eqnim saputnicama iz pjeva~kog dru{tva), sa odli~nim opisima vardarske kotline, me|u kojima dominira prikaz Velesa i Demir kapije, sa panoramskim opisima Soluna, a potom i Skopqa, {to je propra}eno i odabranim fotografijama koje zna~ajno oboga}uju putopisni do`ivqaj (Demir kapija na Vardaru, Trijumfalne kapije u Solunu, solunska ~ar{ija), sa nenametqivim podacima o broju stanovnika, nacionalnom sastavu, {kolama i zanimawu naroda, najbli`i je putopisnom postupku u u`em smislu i najizrazitije pokazuje pi{~ev kwi`evni talenat. Putovawe vozom budi u piscu "putni~kih bele`aka" razli~ite uspomene i razmi{qawa. Podsje}a ga na predjele Dalmacije, u kojoj je pjeva~ko dru{tvo prethodne godine boravilo, a ozvezdano nebo koje posmatra sa prozora kupea podsti~e u wemu pjesni~ku egzaltaciju i nacionalni zanos: "Oh! lepo li si, srpsko nebo, bilo da si nad Srbijom, bilo da si nad Dalmacijom ili Ma}edonijom, bilo da si nad Bosnom, bilo da te sunce obasjava, bilo da te mesec rasvetquje, ti si doista bo`anstveno delo!"(3-4). Patriotska osje}awa, nacionalna i kulturna misija Beogradskog peva~kog dru{tva u neoslobo|enim srpskim krajevima, neminovno name}u razmi{qawa i o srpskoj neslozi, o partijskim razmiricama i netrpeqivosti, koja daje neprijateqima snage da nas savladaju i potiskuju i tamo gdje su neuporedivo slabiji od srpskog naroda. Spira Kalik se zato u svojim putni~kim meditacijama i pita za{to cio srpski narod nije opijen ovom vrstom `arkog rodoqubqa koje krasi ~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, a Srbiju vidi kao lu~u Srpstva, "koja mora da bdi, da se ne utuli plam rodoqubqa u srcima neoslobo|ene bra}e tvoje, ti si Vestalka Srpstva, i kao {to je Vestalkama smrt pretila, ako se vatra ugasi, tako smrt i tebi preti, ako srpska srca prestanu biti za tobom"(5). Iz takvog uzvi{enog raspolo`ewa pisca "bele`aka" je razbudio dolazak u Ni{ i prvo razo~arawe. Na @eqezni~koj stanici, u gradu gdje je godinama radio kao profesor gimnazije, putnike su do~ekali ~lanovi Jevrejskog peva~kog dru{tva, ali nikoga nije bilo iz ni{kog

401 pjeva~kog dru{tva Branko. Spiru Kalika to zbuwuje i u nevjerici se prisje}a kako su ih na veli~anstven na~in u toku pro{logodi{weg putovawa u Dubrovnik, du` pruge od Zemuna do Rijeke, do~ekivala pjeva~ka dru{tva da im sa svojim zastavama i pjesmama po`ele sre}an put, a ovdje u Srbiji vladala je apatija i nezainteresovanost. Nastavak putovawa i prolazak kroz predjele "romanti~ne Grdeli~ke klisure", susret sa "Mominim kamenom", kao veli~anstvenim spomenikom prirode, koji podsje}a pisca i na predawe o postanku toga lokaliteta koje je ~itao u Mili}evi}evoj Kraqevini Srbiji, a zatim i lijep do~ek u Vrawu i ugovarawe horskog nastupa u ovome gradu, poslije povratka iz Soluna i Skopqa, znatno popravqaju prethodne sumorne utiske putnika koje su ponijeli iz Ni{a. Poslije uspje{no prebro|enih nesporazuma sa turskim carinicima na granici u Zibev~u, zbog nepovjerewa i podozrewa prema notnim kwigama koje je pjeva~ko dru{tvo nosilo, ili prema kwigama koje su radi zabave nosili pojedini putnici (Kalik pomiwe pjesme Milutina Ili}a koje su bile u lijepom povezu i time dodatno podstakle sumwu carinika), ulazak u Makedoniju i prvo veliko naseqe Kumanovo, putopisac sa`eto opisuje u formi izvje{taja o broju stanovnika, nacionalnoj i vjerskoj zastupqenosti, te stawu srpskih osnovnih {kola, {to jasno upu}uje da se prethodno dobro informisao i pripremio neophodnu gra|u za pisawe "putni~kih bele`aka". Mada je u Skopqu do~ek Beogradskog peva~kog dru{tva bio izuzetno prisan, zahvaquju}i trudu generalnog srpskog konzula Todora Stankovi}a i vicekonzula Milojka Veselinovi}a, Kalik hotimi~no odla`e op{irnije pisawe o ovome gradu za kasnije, kad se poslije povratka iz Soluna budu smjestili u wemu i odr`ali ugovoreni koncert. Daqe putni~ke zapise i pa`wu pisac posve}uje Vardaru, kao najve}oj prirodnoj znamenitosti Makedonije i najqep{oj rijeci Balkanskog poluostrva: "Jedan moj drug uporedio je Vardar sa `enom, primetiv{i da je }udqiv kao i `ena, sad miran i tih, sad opet bujan i silovit, ali uvek lep i ponosit"(19). Za najqep{u varo{ na pruzi Skopqe Solun, putopisac progla{ava Veles, a po{to se ukratko osvrnuo na wegovo vizantijsko porijeklo (zvao se nekada Vilasora),

402 detaqno opisuje divni polo`aj, kakav se rijetko vi|a: "Le`i na stranama dva velika gola brda, kroz koje proti~e Vardar i deli varo{ na dva dela, spojena me|u sobom mostovima. Ku}e dopiru do polovine ovih golih brda i sve su sazidane u turskom stilu i ve}im delom i{arane. Voz prolazi sredinom varo{i kroz same ulice, stanica je udaqena od Velesa jedno po ~asa"(20). Na `eqezni~koj stanici u Velesu, kroz razgovor sa dje~akom od kojeg je kupio testiju vode, Kalik se suo~ava sa posqedicama tada nagla{ene i uporne velikobugarske propagande u Makedoniji, koja je vr{ena kroz dobro organizovanu mre`u bugarskih {kola. Kad je zapitao dje~aka da li je Srbin, ovaj mu je odgovorio da je Bugarin. Na dodatno pi{~evo pitawe, otkuda to, kad govori srpski kao i on, odgovorio mu je: "Takoj mi kazaja u~itel, da sum Blgarin, a tatko mi ka`e da sum Srbin, kak i on"(21). Prirodne qepote u dolini Vardara potpuno su okupile pa`wu putnika, da bi poslije nekoliko ~asova putovawa nai{li na jo{ ve}u prirodnu znamenitost, na "veli~anstvenu Demir-kapiju", ~iji prosjek od stijena, koje su se savile nad Vardarom u obliku "vrata", podsje}a pisca na Si}eva~ku klisuru i na \erdap. Izlazak iz klisure ukazuje i na klimatske blagodeti ju`ne Makedonije, na mediteransko rastiwe, na smokve, na brojna stabla dudova koji se weguju radi svilarstva i sli~no. Dolazak u Solun, u prijepodnevnim ~asovima, poslije 25 sati napornog qetweg putovawa, oraspolo`io je ~lanove Beogradskog peva~kog dru{tva, kako zbog lijepog do~eka koji su im priredili otpravnik srpskog konzulata Vasiqevi}, a zatim i bogati srpski trgovci iz ovog grada (me|u kojima pisac naro~ito izdvaja ~etvoricu bra}e Alatini koji su bili vlasnici pivare i fabrike leda u Solunu), tako i zbog udobnog smje{taja u hotelu "Imperijal", koji se nalazio na najqep{em mjestu u gradu "na samoj obali morskoj sa divnim izgledom na Solunski zaliv i na Olimp, koji le`i na zapadu pomenutog zaliva"(28). Susret Dubrov~anina Spire Kalika sa morem budi u wemu uzvi{ene emocije, uspomene i odu{evqewe, a zatim ga inspiri{e da oslika povr{inu zaliva u poslijepono}nim ~asovima: "Popeh se u sobu i otvorih prozor, da se nadi{em ~istoga morskoga vazduha, pre nego {to legnem. Mojim o~ima pru`i se impozantan prizor. Ki{a be{e

403 prestala a mese~ina rasterav{i oblake sija{e nad tihom povr{inom morskom i obasjava{e svojim srebrnim zracima {iroki Solunski zaliv. Mrtva ti{ina vlada{e u prostoru, nikakvoga glasa sem potmuloga zujawa zrikavaca i no}noga daha; nad uspavanom prirodom spustilo se bilo neko tajanstveno veli~anstvo. A more nikada mi se nije ono u~inilo veli~anstvenije od te ve~eri, ne znam da li je to bilo usled moga dobrog du{evnoga raspolo`ewa ili usled toga, {to ga davno nisam gledao, pa sada sam tim ve}ma u`ivao, kao {to ~ovek u`iva, kada se posle dugoga rastanka na|e opet sa svojim starim dobrim prijateqem. Sada se ono odmara{e lavovskim odmorom; ni jedan vetri} nije uznemiravao wegovu plavu povr{inu, nije se ~uo ni jedan val, da se razbija o okolno stewe; izgleda{e kao ogledalo, u koje nebeski svod s u`ivawem ogleda svoju lepotu"(3233). Sutra{wi dan pisac i ~lanovi pjeva~kog dru{tva iskoristili su za upoznavawe znamenitosti Soluna. Najprije posje}uju Srpski konzulat, na kraju Marine, u najqep{em dijelu Solunskog zaliva, a zatim su obi{li tursku ~ar{iju na ~ijem su se po~etku i kraju nalazile dobro o~uvane anti~ke trijumfalne kapije. Ona na jugozapadnoj strani je pripadala caru Hadrijanu, a ona na sjeveroisto~noj strani, ili na Vardar-kapiji, bila je djelo dvojice konzula, Oktavijana i Antonija. Crkva Svetog \or|a, koja je bila sazidana za vrijeme cara Konstantina, a arhitektonski znamenita zbog svog okrugloga oblika, bila je pretvorena u xamiju. Isto tako su bile pretvorene u xamije i starodrevne crkve Svete Paraskeve, crkva Dvanaest apostola i crkva Svetog Dimitrija, koje poti~u iz devetog vijeka. Posebnu qepotu Soluna ~inila je morska obala ili kej, poznata pod imenom Marina, koja se prote`e sve do dijela varo{i Paradiza ili Kalamarije, gdje su se nalazile najqep{e bogata{ke ku}e i vile u Solunu. Kalik pa`qivo opisuje i divne kafane u tome dijelu grada, me|u kojima je bila najqep{a Alhambra, a zatim i zgradu Pozori{ta u kojoj je bilo predvi|eno odr`avawe koncerta Beogradskog peva~kog dru{tva, te Kanli-kulu koju su sazidali \enovqani za odbranu od napada s mora, a Turci je poslije okrenuli u tamnicu. Prvoga dana boravka ~lanovi pjeva~kog

404 dru{tva su bili u gostima i kod bra}e Alatini, bogatih Srba iz Soluna i posjednika fabrike piva i leda. Sutra{wi dan, u nedjequ, Spira Kalik je iskoristio da u dru{tvu dama osmotri grad s mora. Iznajmio je jevrejske veslare i tek kad su se odvojili od obale i sa pu~ine sagledali Solun, mogli su shvatiti svu qepotu ovoga velikog lu~kog pristani{ta i trgova~kog centra na egejskoj obali. Grad je imao amfiteatralan oblik, a naro~ito su ga krasili starodrevni bijeli bedemi, te vizantijska tvr|ava opasana debelim dvostrukim bedemima i sa~iwena iz sedam omawih kula, zbog ~ega su je kasnije Turci i nazvali Jediluke. Kalik koristi ovaj panoramski opis grada i za navo|ewe podataka o ekonomskoj snazi i usponu Soluna, o ukupnom broju stanovnika, o nacionalnom sastavu. Pri tome se naro~ito osvr}e na brojnost Jevreja, te na wihovu potur~enu sektu Dunme, koja datira od 1667. godine, a osniva~ joj je bio u~eni rabin Sabatej Levi iz Jedrena. Privr`enici sekte Dunme imali su skoro sav Solun u svojim rukama, jer su bili povla{}eni od turskih vlasti, bili su najobrazovaniji i najbogatiji, a predsednik op{tine je redovno biran iz wihovih redova. Iza toga, Kalik sa beogradskim damama posje}uje Srpsku {kolu, koja se nalazila u Paradizu, te kroz razgovor sa u~iteqem Vukom Ivani}em upoznaje broj i {kolska dostignu}a srpskih |aka, ali i brigu {to srpske vlasti iz Beograda nisu preduzimale odlu~nije akcije za osnivawe srpskih gimnazija na ovim prostorima, u kojima bi se upisivali |aci po zavr{etku ove i osnovnih {kola u Bitoqu i Skopqu. "Nije lepo, gospodine, da Bugari, koji Makedoncima name}u svoju narodnost, imaju u Solunu vi{u gimnaziju i vi{u `ensku {kolu, u Bitoqu vi{u gimnaziju, u Skopqu ni`u a po ostalim ma}edonskim varo{ima svuda po neku sredwu {kolu, a da mi sem nekoliko osnovnih {kola ne otvaramo nigde ni jedan sredwi zavod. Na taj na~in nije ni ~udo, {to se malo pomalo od nas otu|uje ma}edonska mlade`, ma da ona, u prkos svima bugarskim i gr~kim spletkama i ujdurmama, jo{ dobro ~uva svoje srpsko ime i svoju srpsku slavu"(46). Sam solunski koncert Beogradskog peva~kog dru{tva, Kalik opisuje podrobno. Izvje{tava nas o brojnosti publike i znati`eqi s kojom je i{~ekivala nastup ugledne

405 srpske pjeva~ke dru`ine, o wenim reakcijama i odu{evqewu, o pjesmama koje su izvo|ene na koncertu (dominirale su Mokraw~eve Rukoveti, ali i Topalovi}eva pjesma Oj, oblaci, Mendelsonova U {umi, te po jedna prigodna turska i bugarska pjesma, da bi koncert bio okon~an vijencem primorskih napjeva). No} poslije koncerta, pjeva~ko dru{tvo je provelo u prijatnoj ve~eri i razgovoru sa solunskim doma}inima, tako da se slavqe produ`ilo sve do zore. Iza toga im je preostalo samo da se brzo spreme i ukrcaju na voz za Skopqe. Rastanak na `eqezni~koj stanici je bio dirqiv, doma}ini su zamolili beogradske goste da im jo{ jednom do|u u Solun, a oni su im u znak zahvalnosti na gostoprimstvu, na opro{taju otpjevali pjesmu Oj, u gori beli dvori. Boravak u Skopqu bio je mnogo kra}i, tako da putopisac brzo i sa`eto opisuje prijem i pripreme za koncert, ~iji je raspored pjesama uglavnom bio sli~an kao i u Solunu. Osvr}e se na odu{evqewe brojne publike dok su slu{ali srpske pjesme, na poja~ane patriotske emocije i sli~no. Sutra{we predivno jutro u Skopqu, Kalik koristi za razgledawe i upoznavawe grada, a naporedo s tim ukratko se osvr}e i na wegovu istoriju od vremena kad je car Du{an Silni bio okruwen u wemu carskom krunom, preko austrijskih zaposjedawa grada 1682. godine i nepotrebnog spaqivawa i uni{tavawa wegove drevne arhitekture, sve do savremenih dana i trgova~kog zna~aja koji je imao u turskoj imperiji. Naro~ito uspje{no Kalik opisuje panoramu Skopqa, koju je na dvije nejednake polovine presjecao mo}ni Vardar, a na desnoj obali krasio masiv Vodna, sa bogatim vinogradima. Iza toga, ~lanove pjeva~kog dru{tva je sa odu{evqewem podstaknutim uspje{nim koncertom iz prethodne ve~eri do~ekao ruski konzul u Skopqu Lisijevi}, a potom su posjetili znameniti skopski Bezistan, smje{ten na lijevoj obali Vardara. Trgova~ka gu`va i mije{awe razli~itih jezika i nesvjesno podsje}aju pisca na stihove iz Danteovog Pakla, a takvo {arenilo stvari, qudi i atmosfere te{ko je bilo vidjeti ili prona}i na nekom drugom mjestu, a jo{ te`e iskazati i opisati: "Sve to stoji onako bez reda i sisteme: svakovrsno jelo sirovo, pe~eno, kuvano, pokraj kazana, kova~kih sprava, ~uvenih skopqanskih britava, manifakturalnih proizvoda, stra-

406 noga i doma}ega platna, gotovoga odela seoskoga i varo{koga, lonaca i kalupxija, koji na svojim kalupima doteruju u pre|a{wi pravilan oblik fesove prolaze}ega sveta za jedan metalik. Sve je to pome{ano vrevom, lupom zanata, gurawem, vikom trgovaca, koji nude svoj espap na svima mogu}im jezicima..."(64). U povratku, Kalik naro~ito pa`qivo opisuje veliki kameni most na Vardaru, koji je sagra|en od bijelih blokova: "Most je ovaj prave rimske konstrukcije, visok, sagra|en na svodove, me|u kojima je sredwi najvi{i, tako da se preseca na dve padine, jedna se pu{ta levoj a druga desnoj obali. Kaldrmisan je i ogra|en kamenitom ogradom, metar visokom, a na sredini ima ~etvrtast balkon"(67). Interesantno je napomenuti, da pisac, koji je, ina~e, skolon istorijskim komentarima, ne pomiwe kad je sagra|en most, niti ko je wegov zadu`binar. Umjesto toga, nudi nam jedno imresivno pore|ewe. Dok su zastali jedan ~as na balkonu mosta i gledali u "~arobni Vardar", putopisca takva slika podsje}a na Mostar i sli~an do`ivqaj koji je osjetio dok je gledao u Neretvu sa Staroga mosta. Jedinu razliku ~inile su okolne brojne vodova|e na Vardaru, koje su slu`ile za navodwavawe skopskih ba{ti i vrtova. Nakon odlaska iz Skopqa, pisac "putni~kih bele`aka" primjewuje tehniku putopisnog izvje{taja. Ukratko opisuje dolazak u Vrawe, saop{tava nam da je koncert u ovome gradu protekao uspje{no i pored umora pjeva~a od napornog puta, ali da su bili neprijatno iznena|eni malobrojno{}u publike. Tek po{to je sutradan krenuo u obilazak Vrawa, Kalik sa vi{e znati`eqe opisuje panoramu grada, planinske masive i okolne bogate vinograde, a od gra|evina izdvaja znamenitu Krstatu xamiju, sazidanu na mjestu nekada{we crkve Svete Petke i "nazvanu krstatom, {to u strelici, koja je na vrhu munareta, ima krsti}"(75), te veliku i prostranu vrawansku crkvu koja je krasila ovaj grad. Po{to je u Vrawskoj Bawi bila smje{tena `eqezni~ka stanica, beogradska pjeva~ka dru`ina dolazi na ko~ijama u ovo bogato naseqe. Kalik to koristi da odu{evqeno opi{e predivni krajolik i iskreno za`ali {to niko od bogatih Srba nije pregao da ovdje podigne moderna i ure|ena kupatila, parkove i {etali{ta, koji bi u takvom

407 prirodnom ambijentu bili neuporedivo qep{i od glasovitih evropskih bawa. "Putni~ke bele{ke" Spire Kalika Iz Beograda u Solun i Skopqe s Beogradskim peva~kim dru{tvom, zavr{avaju se sli~no kako su i zapo~ete, pohvalom pregala{tvu `enskih ~lanica hora i afirmisawem umjetni~ke, ali i nacionalne i patriotske misije dru{tva, koje je osnovano 1853. godine na podsticaj mladog Milana Milovuka, koji je do{ao u Beograd iz Pe{te, a sna`an zamah u radu dobilo deset godina kasnije sa dolaskom velikog muzi~kog pedagoga Kornelija Stankovi}a u Beograd, da bi u posqedwoj deceniji XIX vijeka, predvo|eno genijalnim Mokrawcem, do`ivjelo najve}i ugled i slavu. Neposredni pregalac, u~esnik i svjedok tih aktivnosti bio je i sam Spira Kalik. Otuda su stranice Kalikove kwige jedna od autenti~nih potvrda neoborive istine o umjetni~kom i nacionalnom zna~aju, te o razvoju horskog pjevawa u Srbiji. Kwi`evne ambicije Spire Kalika su bile mnogo skromnije od postignutog krajweg umjetni~kog rezultata. Kad se iz dana{we nepristrasne pozicije stavi u drugi plan sve ono {to je u wegovoj putopisnoj kwizi nasqe|e vremena (polemika sa nedobronamjernim kriti~arima Beogradskog peva~kog dru{tva, uzvi{eni patriotski i nacionalni zanos), pred nama iskrsavaju izvrsne putopisne slike i utisci o Ju`noj Srbiji, o Makedoniji i Povardarju, o Solunu i Egejskom zalivu. Kalik je po{ao od namjere da napi{e "putni~ke bele{ke" o muzi~koj turneji pjeva~ke dru`ine iz Beograda u Solunu i Skopqu, te da razbije zlobne predrasude koje su u prestonici optere}enoj palana~kim predrasudama pratile rad ovog dru{tva, a na kraju je stvorio iznad svega umjetni~ko djelo, kwigu koja ide u red lijepih srpskih putopisa s kraja XIX vijeka.

408

409

Radomir V. IVANOVI\

VELIKI POREDAK PESNIKOVOG BI\A Psihologija stvarawa i filozofija egzistencije u amanetnoj kwizi poezije Anta Popovskog (Sveta pesma) Georgi Stardelovu "Umetnost je tamna `eqa svih stvari; sve one hoÊe da budu slike na{ih tajni". Rilke Uvod U prvih desetak zbirki poezije, objavqivanih u periodu od ~etiri decenije (1955-1995), renomirani makedonski pesnik Ante Popovski (1931-2003) prevashodno traga za antropolo{kim odgonetkama stvarawa i egzistencije, dajuÊi prednost regionalnom nad univerzalnim.192

192

Prvim pesmama Popovski se javqa jo{ kao sredwo{kolac. U kwi`evni `ivot stupa po~etkom pedesetih godina. Do kraja pro{log veka objavio je zbirke pesama: "Odblesoci" (1955), "Vardar" (1958), "Nepokor" (1964), "Kamena" (1972), "Tajnopis" (1975), "Qubopis" (1980), "Sina pesna" (1984), "Nenaslovena" (1988) i "Providenija" (1995). TakoÚe je objavio i kwigu sredwevekovnih zapisa - "Glas od damninata" (1985) i zanimqivo koncipiranu esejisti~ku kwigu "Okoto, svetlinite" (1996). Interesovawe savremenika za poeziju ovog pesnika pokazuju brojni i znala~ki koncipirani izbori iz wegove poezije: "Makovi" (1966,1969), "Triptihon" (1966), "Koren edinak" (1979,1985), "Rodopis" (1983), "Neobjatija" (1981), "Pesni" (1988), osobito "Izbrana dela " u

410 Analiti~ari koi su se seriozno bavili ovim segmentom makedonske poezije (Dimitar Mitrev, Dimitar Solev, Miodrag Drugovac, Georgi Stardelov, Atanas Vangelov, Slobodan Mickovi}, Sreten Perovi}, Rade Siljan, Sande Stoj~evski, Aleksandar Petrov i mnogi drugi) jednoglasno su zakqu~ili da postoje tri faze stvarala~ke metamorfoze ovog pesnika. MeÚutim, posmatrano sa stanovi{ta psihologije i filozofije stvarawa, mo`e se zakqu~iti da se radi o celovitom poetskom korpusu, mozai~no sastavqenom. Celovitost korpusa se naro~ito isti~e ukoliko iz wegovog kreativnog i intelektualnog obiqa izdvojimo mali broj relativnih ideografskih ili simboli~kih ~vori{ta u kojima se bez te{koÊa mogu ubicirati osnove pesnikove paradigmatike i sintagmatike, na~in wegovog pevawa i mi{qewa, odnosno bitne premise intencionalnog i lingvisti~kog luka. Svestan ~iwenice da je neizqe~ivo oboleo, udovoqavajuÊi stvarala~kom nagonu i preostalim vremenom intenziviranoj ambicioznosti, Popovski je pola decenije (od zbirke "Providenija", 1995, do kraja 20 veka) posveÊ en ostvarivawu amanetnog projekta lirsko- epskog speva "Sveta pesma" (2001). U taj projekat on je ulo`io maksimum fizi~ke, kreativne, intelektualne i intuitivtri toma, koje je priredio Slobodan MickoviÊ: "Poezija" (1990), "Okovano vreme" (1991) i "Me|u `ivotot i znacite" (1991), kao i "Drvo {to krvavi" (1991) i autorski izbor "Ti{ina" (1994) - na makedonskom jeziku. Dvadesetak izbora poezije Popovskog izdato je na stranim jezicima: na srpskohrvatskom - "Samuil" (1963), "Tiho leto" (1973), "Pesme Pesni", dvojezi~no izdawe (1977), "Ogwena" (1978) i "Pesme" (1989); na italijanskom (1972); na albanskom (1975,2000); slovena~kom (1976); rumunskom (1981); gr~kom (1983); turskom (1991,1996); engleskom (1994,1996); poqskom (1998) i francuskom jeziku (2000). Osim toga,wegove pesme i ciklusi pesama objavqivani su jo{ i na nema~kom, {panskom, kineskom, hindu, bugarskom, maÚarskom i drugim jezicima, kao i u nizu antologija, od kojih izdvajamo "Antologiju svetske poezije" (Atina, 1982), koju je priredila Rita Bumi Papa.

411 ne energije, u potrazi za najbitnijim ontolo{kim zagonetkama stvarawa i egzistencije, dajuÊi prednost univerzalnom nad regionalnim. VeÊ sama promena "ta~ka gledi{ta" ukazuje na ~iwenicu da se pesnik ovoga puta ne zadovoqava uobi~ajenim, poetskim opisom egzistencije, nego da svim tvora~kim potencijalom nastoji, uz primeru anti~kih principa (entelehije i sinergije), da se domogne - esencije, kako poetske tako i egzistencijalne.193 Sli~na nastojawa, ali izra`ena u znatno mawoj meri, pokazana su u amanetnim kwigama poezije Aca [opova "Drvo na ridot" (1983) i Bla`a Konevskog "Crn oven" (1993). MeÚutim, one se po silini tvora~kog zamaha i elementarnosti kreativne i intelektualne energije, u vrednosnom smislu, ne mogu vaqano meriti sa amanetnom kwigom Popovskog "Sveta pesma" (2001), po~ev{i jo{ od intencionalne faze, od etimona - "Dolina na jadrite yvezdi", sastavqenog od preko hiqada stihova. Na teleolo{kom planu posmatrano, promena "ta~ke gledi{ta" A. Popovskog u drugom poetskom korpusu, koji ~ini "Sveta pesma", ogleda se u tome {to je prvi devet zbirki pesama posve¢eno poetemama, kojima je primaran Orfi~ki mit, dok je "Sveta pesma", kao drugi poetski korpus, in extenso posve¢ena mitemama i filozofemama, kojima su primereni Antejski i Prometejski mit. Istini za voqu, potrebno je re¢i da pesnik u eksplicitnim izjavama (esejima, pogovorima zbirkama ili kwizi eseistike "Okoto, svetlinite", 1996), nije dvojio mit od poezije.194

193

U kratkom ali sadr`inskom predgovoru "Za mojata Sveta pesna" (str. 5-6) Popovski najprije tvrdi: "[to ima povozvi{eno i psveto od toa svojot razum i svojata du{a da gi opita{ vo jazikot na svojot narod?", potom svedo~i o sopstvenom "sakralnom po{tovawu jezika", da bi na kraju, obavestio ~itaoca o gigantskoj zamisli - spevu koji ¢e, prema pi{~evom predviawu, sadr`ati 40 pevawa (oko 22 000 stihova). U prvom tomu te zamisli - Svetoj pesmi (Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2001) objavqena su prva 22 pevawa (9085 stihova, na 490 stranica zborni~kog formata). U inicijalnoj fazi radni naslov speva bio je - "Dolina na jadrite yvezdi", koji je docnije zamewen mnogo primerenijim i indikativnijim - "Sveta pesna". 194 U predgovoru zbirci "Qubopis" (1980) Popovski najpre pi{e: "Denes tragite na pepelta vodat to~no vo toj predel vo koj lesno se raspoznavaat zapretanite (ne izgasnatite!) ogni{ta na prvata sredba

412 TakoÚe je primetno da se autor poetikom, autopoetikom i metapoetikom deklari{e kao pristalica eliotovski shva¢enog zakona filijacije, odnosno kao privr`enik zakona logogonije (stvarawa sveta pomo¢u re~i), jer po wegovom najdubqem uverewu "zborovite najdaleku dosegnuvaat". Amanetnom kwigom poezije Popovski je izrazio sopstveno, "dlaboko metafizi~ko nespokojstvo", s obzirom na to da je u woj ispevao himnu @ivotu i himnu Smrti istovremeno (kao dva ravnopravna entiteta). U okvirima tradicionalno shva¢ene literaturologije sve tri vrste intencija Popovskog (intentio operis, intentio auctoris i intentio lectoris ) mogle bi se svesti u jedinstvenu, bahtinovsku shva¢enu kategoriju -hronotop (spoj hronosa i toposa),195

so vidlivoto", a na drugom mestu rezolutno zapisuje: "a poezijata i mitit e edno isto". Popovski je u tre¢oj, najzrelijoj fazi stvarala~ke metamorfoze (koja obuhvata zbirke pesama: "Sina pesna" - 1984, "Nenaslovena" - 1988, i "Providenija" - 1995 ), po~eo da tuma~i arhetip, odnosno arhetipsko mi{qewe - kao "ma|epsano dejstvo", tako da je sasvim u pravu esteti~ar i literaturolog Georgi Stardelov kada u najobuhvatnijoj monografiji o Popovskom do danas ( "Veli~anija", \ur|a, Skopje, 2000, str. 280 ) izdatoj kao sedmi tom wegovih "Izbranih dela", tim povodom tvrdi da je arhetip "apsolutna materija na pozijata". 195 U obimnoj raspravi "Form vremeni i hronotopa v romane. O~erki po istori~eskoY potike", objavqenoj u kwizi M. M. Bahtina "Vopros literatur i stetiki (IssledovaniÔ raznh let)", "Hudo`estvenna® literatura" - ( Moskva, 1975, str.234 -407), autor kategoriju hronotop, koja postoji i u drugim oblastima duhovnih delatnosti, u okviru literaturologije defini{e na slede°i na~in:"SuÈestvennu¥ vzaimosvÔz vremennh i prostranstvennh otno{eniY, hudo`estvenno osvoennh v literature, m budem nazvatÝ hronotopom (~to zna~it v doslovnom perevóde "vremÔprostranstvo"). Termin hronotop upotrebÔetsÔ v matemati~eskom estestvoznanii i bl vveden i oboslovan na po~ve teorii otnositelÝnosti (ÏYn{teYna). Dl® nas ne va`en tot specialÝnìY smìsl, kotorìY on imeet v teorii otnositelÝnosti, mì perenesem ego sÓda - v literaturovedenie - po~ti kak metaforu (po~ti no ne sovsem); nam va`no vra~enie v nem nerazrvnosti prostranstva i vremeni (vrem® kak ~etvrtoe izmerenie prostranstva). Hronotop m ponimaem kak formalÝno - sodr`atelÝnuÓ kategoriÓ literaturi (m ne kasaems® zdesÝ hronotopa v druguh sferah kulÝtur)", str. 234 - 235.

413 kao oznake interakcije poetike vremena (a) i poetike prostora (b). Otuda je sasvim u pravu Georgi Stardelov kada u monografiji "Veli~anija"(2001) tvrdi: "Za Ante Popovski, imeno, poezijata ne e samo vremenska, tuku isto tolku i prostorna umetnost". ImajuÊi na umu samo pesnikov, do danas nedovoqno analizovani, sadr`ajno i formalno bogati amanetni spev "Sveta pesma", ~ini nam se da je za vaqano, a to zna~i i interdisciplinarno i multidisciplinarno (uz primenu postulata relacijske teorije) tuma~ewe i razumevawe svih sadr`anih, sugerisanih i skrivenih, paradigmatskih i sintagmatskih odnosa bilo veoma va`no analizovati: najpre odnos literarnog (a) i ideolo{kog diskursa u spevu (b); zatim odnos dve vrste refleksivnosti: lirske (a) i filozofske (b); kao i dve, po na{em mi{qewu najbitnije oblasti duhovne delatnosti, koje uveliko {ire i pesnikovo i analiti~arevo "poqe duha": psihologiju stvarawa (a) i filozofiju egzistencije (b). Sa stanovi{ta poetike, estetike i filozofije kwi`evnosti nama se ~ini presudnim pesnikov napor (kreativni, intelektualni i intuitivni) da dopre do najdaqih etimona i nedoma{enih smisaonih dubina aksiologije, gnoseologije i ontologije, oblasti kojima se Popovski bavio kao pesnik, a ne kao filozof; oblasti koje on metafori~nim jezikom imenuje kao: "Qubopis", "Providenie" i "Tajnopis". Ukratko re~eno, pesnik je amanetnu kwigu posvetio BiÊu sveta, BiÊu stvarawa i BiÊu stvaraoca, {to bez posrednika ukazuje na ambicioznost ovog, jedinstveno zami{qenog, retko sretanog i na neobi~an na~in realizovanog stvarala~kog projekta, u nacionalnim i nadnacionalnim okvirima

O~evidno, Bahtin stvarala~ki hronotop smatra sugestivnim i produktivnim u oblasti kwi`evnosti i nauke o woj, te mu upravo stoga i posve°uje toliku pa`wu, osobito kada je u pitawu primewena ravan prou~avawa. Zanimqivo je , takoTMe, da je autor najve°i deo rasprave (str. 234-391) napisao 1937-1938 godine, ali da su najnovija analiti~ka iskustva, saop{tena u zavr{nom delu rasprave - "ZaklÓ~itelÝnìe zame~ani®", napisao tek 1973 godine (str. 391 - 407).

414 posmatrano. Re~eno jezikom filozofije i filozofije nauke, radi se o Velikom poretku pesnikovog biÊa.

1. PSIHOLOGIJA STVARAWA Potstaknut koliko potrebama vremena toliko i potrebama izra`avawa vi{estrane i nesumwive darovitosti, A. Popovski je tokom pet decenija neposustalog kwi`evnog rada (1953 - 2001) postao jedan od najistaknutijih makedonskih poligrafa, onih koji kwi`evnu poligrafiju koriste i kao vid ispoqavawa stvarala~kog nagona i kao moguÊnost za saop{tavawe meusobno raznorodnih, `ivotnih i stvarala~kih vizija. Podatak da je sastavio, izabrao i preveo, sam ili u koautorstvu sa drugim autorima, dvadesetak antologija pesni~kih izbora, meu kojima su i kwige: Maka Dizdara, Euenija Montalea, Ivana V. Lali¢a, Agjeja, ^eslava Milo{a, Alihaja, Josifa Brodskog, Jorgosa Seferisa, Janisa Ricosa, Odisejasa Elitisa, kao i posebnih prevoda: Vi{eslave [imborske, Hansa Magnusa Encensbergera, Dereka Volkota, Artura Lundkvista, Tomasa [apkota, Umberta Eka, Nikite Staneska i drugih, - ve¢ sam po sebi ukazuje na potrebu komparativnoesteti~kih istra`ivawa, budu¢i da se , nolens volens , u sredi{tu tako koncipirane analize, koja insistira na pove¢anom stepenu egzaknosti, naÚe odnos produkcijskog i recepcijskog modela, tj. izbor jedne od ~etiri teorije koje se tim odnosom bave.196 Kao {to je poznato , pred analiti~arem su ~etiri moguÊnosti izbora: mimeti~ka teorija (koja prou~ava odnos dela i sveta), potom pragmati~ka teorija (koja prou~ava odnos dela i ~itaoca), odnosno ekspresivna

196

Teorijskim aspektima ove problematike i tematike iscrpno i sistemati~no smo se bavili u ogledu "Estetika i teorija tuma~ewa u delu Umberta Eka (Otvoreno djelo: Granice tuma~ewa)" objavqenom u meÚunarodnom zborniku radova - "Kritika danas" - (Institut za strane jezike, Podgorica, 2004) i studiji "Poetika i noetika Viktora BorisoviÊa [klovskoga u tuma~ewu Vuka FilipoviÊa", objavqenoj u ~asopisu "Ba{tina" (LeposaviÊ, sv.16, 2004, str.13 - 43) i kao separat, te radoznalog ~itaoca upuÊujemo na wih.

415 teorija (koja stavqa akcenat na autora) i na kraju, objektivna torija (koja stavqa akcenat na samo delo). U ovakom koncipiranom radu mi smo se opredelili za objektivnu teoriju, jer je ona ne samo najnu`niji izbor nego je istovremeno i najprimerenija predmetu istra`ivawa, buduÊi da je za iscrpqivawe svih zvu~ewa i zna~ewa "Svete pesme" potrebna ~itava monografija, kako bi se prakti~no ostvarijo Besjerov osnovni zahtev - da se pisawem stigne do vidqivog.197 Popovski je, kako sam eksplicitno ka`e, izazvao jezik na svere{avajuÊi dvoboj. On je nastojao da amanetnom kwigom nadma{i sopstveni tvora~ki potencijal, da znatno nadopuni i bespogovorno obogati kako konkretnu tako i virtuelnu energiju poetskog jezika, da NOVOM KWIGOM NAPI[E Kwigu sveta, Kwigu - svepesmu, koja bi zamenila sve ostale kwige, odnosno da stvori Svetu kwigu (TreÊi zavet), kojom bi se mogao naslutiti ako ne i odgonetnuti sav postojeÊi, vidqivi i nevidqivi, racionalni i iracionalni svet, svi wegovi fenomeni i noumeni. Embrion takvog estetskog, filozofskog i kreativnog opredeqewa nagovestio je Popovski svojevremeno kratkom i efektnom pesmom "Kobna": "Vreme se otvara i po~iwe u meni da govori PrevodeÊi me u nebo, u tu`nu ispovest U molitvu posle koje u pustiwi pada ki{a. Vreme se otvara i prastarim jezikom odgoneta O`iqak po o`iqak ranu za ranom zapis du{e I zato {to je zemqa zamirisala na mene".

197

O poeziji A.Popopovskog pisali smo do sada u dva maha, sa razli~itih analiti~kih aspekata: najpre u ogledu "Osobeni poetski svet", objavqenom u kwizi "Makedonski pisci i dela"(Narodna kwiga, Beograd, 1979, str. 59 - 75), a potom u ogledu "Lirski paralelizmi u poeziji Du{ana KostiÊa i Anta Popovskog", posledwi put izdatom u kwizi "Du{an KostiÊ "("Pegaz" - "Zmaj", Bijelo Poqe, Novi Sad, 2003, str. 175 - 191), koja pretstavqa sedmi zavr{ni tom na{ih "Izbranih dela" ( u wima su zastupqene jo{ i monografije o Wego{u, Qubi{u, Marku Miqanovu, kraqu Nikoli, R. RatkoviÊu i Mihailu LaliÊu).

416 Na radikalno preina~ewe sopstvene psihologije stvarawa Popovski je, bez ikakve sumwe, bio iniciran izvanrednim Rilkeovim esejem o prirodi umetnosti, te se pouzdano mo`e tvrditi da postoi potpuna saglasnost makedonskog pesnika sa nema~kim, koji tim povodom ispisuje nekoliko desetina re~enica u vidu poeti~ke, esteti~ke i filozofske apoftegme: "Umetnost je tamna `eqa svih stvari; sve one hoÊe da budu slike na{ih tajni. Rado se otresaju svog uvelog smisla da bi ponele neku od na{ih te{kih ~e`wi. One se, dakle, stvari, pojave, tiskaju u na{a uzdrhtala ~ula i `edne su da budu povodi za na{a oseÊawa. One be`e iz konvencije, one hoÊe da budu ono {to mi smatramo da jesu, a ne ono {to stvarno jesu. Zahvalno i predano slu`eÊi, hoÊe da ponesu nova imena kojima ih obdaruje umetnik. One su kao deca koje mole da ih povedemo na put; neÊe sve shvatiti ali hiqade rasutih i slu~ajnih utisaka Êe se jednostavno i lepo nalaziti na wihovom licu. Tako isto stvari `ele da stoje pred priznawima umetnika, kad ih on izabere za povod svoga dela, preÊutkujuÊi i odajuÊi u isto mah tamne ali obrubqene wegovim duhom, kao i mnoga raspevana lica wegove du{e, toje pozvawe koje umetnik razabire, `ewe stvari da budu wegov jezik. On je taj koji Êe ih iz te{kih i besmislenih oblika konvencije uzdiÊi u velike poretke svoga biÊa".198 Osnovna intencija Popovskog u "Svetoj pesmi" dala bi se definirati kao stvarala~ko, natprirodno nastojawe da sve sopstvene i tuÚe konvencije pretvori u nove, smislene i lepotom pro`ete pesni~ke intencije, u skladu sa poznatim AndriÊevim stavom da bi trebalo te`iti daleko i visoko, a da Êe pri tome rezultati doÊi sami po sebi. Popovski je "Svetoj pesmi" podario

Srodno mi{qewe o prirodi umetnosi i prirodi umetnika saop{tio je Boris Pasternak, te se ono u potpunosti mo`e primeniti na stawe u kome se Popovski nalazio pi{uÊi sopstvenu Cantika sacra "Za mene je umetnost obuzetost, umetnik je obuzet ~ovek, dirnut, za~uÚen stvarno{Êu, svakodnevnim postojawem, koje `ivoj, sna`noj recepciji izgleda jo{ vol{ebnije, ba{ zbog posedovawa takvog neulep{anog, prozai~nog elementa". Ina~e je poznato Pasternakovo mi{qewe, saop{teno u romanu "Doktor @ivago", da Jezik i Govor pretstavqaju posledwu oazu smisla i lepote.

198

417 celokupan ulog biÊa, biÊa bez ostatka, kako bi rekli fiozofi egzistencijalisti. Stoga i amanetna kwiga nije ni{ta drugo do li posledwe rvawe Sudbinom, sa neumitnim Fatumom nestajawa, sa uzaludnom Nadom, ^e`wom i Utopijom - da se mo`e izbeÊi neumitno i ostvariti neostvarivo!!! Sam Popovski svoju poetiku naziva "vnatre{nim pismom", pri ~emu prevashodno misli na odvajawe poetskog od nepoetskog, odnosno na zakonitosti endotopije (biti u stvarima) i egzotopije (biti izvan wih). Stvarala~kom destilacijom poetskog fluida svaka re~ uveÊava sopstvenu radijacionu moÊ, svoju ekspresiju i impresiju, postajuÊi semema u smislu o kome pi{e Majkl Rajfater. Novi deskriptivni sistem podrazumeva specifi~no trajawe u vremenu, ka`e on i tim povodom dodaje: "Sekoj zbor e semema, slo`en sistem od me|usebno svrzani semanti~ki svojstva ili semi preku edna nivna nepromenliva sintaksa; tie semi mo`at da se aktualiziraat pod formata na leksi~ki pretstavuvawa (...) Bidej}i aktualizacijata e sekoga{ mo`na, sememata mo`e da se sfati kako po~etok na nekoj iden tekst, a prikaznata kako ekspandirana semema vo koja na prostornite sintagmi im e pridodadena i temporalna dimenzija. Ponatamu, sekoj element od deskriptivniot sistem stoi vo metonimiski odnos so nukleusniot zbor" (1990). Diskusiju o specifi~noj poetskoj temporalnosti u poeziji A. Popovskog zapo~eli smo stoga {to se u "Svetoj pesmi" kao ni u jednoj drugoj kwizi pesama pokazuje pro`imawe razli~itih vrsta vremena (od iskona do kona). Jedno od wih ima prvenstvo. Radi se o bibliski shvaÊenom Pra - vremenu (Uhrzeit), u kome je do{lo do stvarawe sveta, bilo uz pomoÊ logogonije, bilo uz pomoÊ fotogonije, bilo uz pomoÊ teogonije. Na to upuÊuju stihovi poput sledeÊeg: "I samiot se obiduva{e da vleze vo predelite // na iskonite". Kao {to smo veÊ imali prilike da ka`emo, u kwizi "Wego{eva psihologija i filozofija stvarawa"

418 (1997),199 radi se o meÚusobnom odnosu Boga kao Velikog demijurga (deus absconditus) i Pesnika kao Malog demijurga (deus revelatus). U najveÊoj moguÊoj meri wih povezuje samo stvarawe kao vrhunaravni smisao postojawa. Stoga ne ~udi kao {to s pravom tvrdi poznati psiholog Pol Dil u kwigama "Simbolika u gr~koj mitologiji" i "Simbolika u Bibliji" ("Univerzalnost simboli~kog jezika i wegovo psiholo{ko zna~ewe"), to {to poput mnogih prethodnika i Popovskog vi{e interesuje Bog - Stvaralac nego Bog sudija i Bog - otac.200 U uvodnoj - Pesmi I: "Kain i Avel" (stihovima 220 227) Popovski eksplicitno svedo~i o polo`aju Boga kao Velikog demijurga i Adama kao Malog demijurga; odnosno o prvom stvaraocu kao subjektu neograni~enih, a o drugom subjektu kao stvaraocu ograni~enih moÊi. Oni se javqaju kao dva usamqena biÊa, a poznato je da je samoÊa oduvek pretstavqala veliku temu i veliku inspiraciju svake autenti~ne poezije:

199

Najpre smo objavili monografije "Wego{ev poetski govor" ("Dnevnik", Novi Sad, 1991) i "Wego{eva psihologija i filozofija stvarawa" (Gradska biblioteka, Novi Sad, 1997), a potom i kwigu "Wego{eva poetika i estetika" ("Zmaj", Novi Sad, 2002), u koju su inkorporirane obe prethodno objavqene kwige. Najnovije izdawe "Petar Drugi PetroviÊ Wego{", objavqeno kao prvi tom "Izabranih dela" ("Pegaz" - "Orfeus", Bijelo Poqe - Novi Sad, 2003, str. 554) obnovqeno je sledeÊim prilozima: "@rtvovawe i samo`rtvovawe" (str. 385 - 414), "Stradawe i stvarawe kao vertikale humaniteta" (str. 415 - 432) i "Molitva kao zavjetno pismo (Biblijski alegorizam u Wego{evoj meditatvnoj poeziji)", str. 433 - 455. 200 U odeqku "Bog - tajna i ime 'Boga' " Dil pi{e o va`nosti "nadsvesne lingvisti~ke mudrosti" i tom prilikom preporu~uje neke od merila vaqanosti: "Postoji , meÚutim jedino merilo vaqanosti koje izmi~e svim pravilima semantike. Ono se temeqi na jednoj latentnoj mudrosti jezika koja daleko nadma{uje wihovu uobi~ajenu upotrebu. Enigmatski zatvorena u korene pojmova, lingvisti~ka mudrost je jedna psiholo{ka pred - nauka koja - ba{ kao i mitska mudrost - mo`e biti samo nadsvesnog porekla" (str.51). Dil s pravom tvrdi da Jezik velikim delom pripada sferi nadiskustvenog, tako da je on "du`an da imenuje i ono {to je neimenqivo". Uostalom, pi{e nadaqe Dil, i sama leksema ex - sistere doslovno zna~i - biti istisnut iz tajne ili transcendencije.

419

"Stoev jas, Adam, samo so nevinosta moja i so silata na Slovoto vo mene: Slovoto mi be{e svetlina so koja gledav, klu~ so koj gi odgatnuvav site senki osven mojata i senkata na Sozdatelot. Niv mo`e{e da gi odgatne samo Toj za{to jas i bez toa ostanav samo senka na negovite soni{ta."201 Prema o~ekivawu, sve pesnikove simpatije su na strani Adama kao stradalnika, buduÊi da se wegova pobuna ne zavr{ava ni mirewem, ni fatumom `rtvovawa, ni tragawem za posledicama praiskonskog greha. Qudsku stvara~ku energiju, duh koji stvara i du{u koja pati, i daqe karakteri{e neute`iva `eqa za saznawem, koju Popovski metafori~no imenuje kao Drvo `ivota ili Drvo saznawa. No, bez obzira na stvarala~ku moÊ i moÊ usaoseÊavawa, problemi i daqe ostaju delimi~no re{ivi, ali zato aporije ostaju apodikti~ki nere{ive, te nije nikakvo "hibridno ~udo" to {to iza osmi{qenog pitawa uvek ostane vi{e upitnika nego uzvi~nika (odgonetki). Popovski, pre svega ostalog, misli na Drvo saznawa, kada je re~ o biblijskoj ravni tuma~ewa, ali i na Drvo `ivota,

U produ`etku citiranog pasa`a Popovski elaborira mitolo{ku temu o usamqenosti kako makrokosmosa (Boga) tako i mikrokosmosa (Adama), pri ~emu je vi{e nego evidentno da ono {to spaja dva stvarala~ka biÊa (kosmi~ki i planetarno) istovremeno ih i razdvaja.To je jo{ jedan paradoks vi{e u pesnikovom na~inu pevawa i mi{qewa, naj~e{Êe graÚenom na binarnoj logici i neo~ekivanim antinomijama (str. 228 - 238): "Slovoto mene mi be{e edinstvena sloboda no i okrvaven me|nik koj me dele{e od Sozdatelot: vo no}ite, niz zorite, kve~erinite se ni{aa samo na{ite senki, negovata i mojata; i bea staveni dve trpezi negovata i mojata: ednata na nebesata - drugata na zemjata; Sozdatelot na edna trpeza,sam so sebesi, jas na drugata trpeza,u{te posam od sebesi... ".

201

420 kada je re~ o mitolo{koj ravni tuma~ewa. Naime, od davnina je poznato da Drvo u svim mitologijama pretstavqa kosmi~ki model (ono otelotvoruje i ~oveka i sve ~etiri strane sveta); Krst na kome je raspet ~ovek zbog preteranih htewa, vidnih naro~ito u etici i egzistenciji. Ukratko, Drvo je dendromorfno bo`anstvo i u paganstvu i u hri{Êanstvu, te se ono mo`e uzeti kao mesokosmos (biÊe koje povezuje makrokosmos i mikrokosmos). Ranije spomenutoj kategoriji - logogoniji, pesnik sada pripaja i zakonitost - fotogonije (stvarawe sveta pomoÊu svetlosti), tako da mu Slovo / Pismo / Jezik / Govor / Mi{qewe ostaje kao posledwe uto~i{te smisla: "Slovoto mi be{e svetlina so koja gledav klu~ so koj gi odgatnuvav site senki". Svako stvarawe, meÚutim, istovremeno ili naizmeni~no prati i proces pre-sazdavawa, o ~emu svedo~i distih: "Pismoto ostava{e svoi luzni niz vremeto rakata vrz oblicite". Slovo / Logos, zakqu~uje pesnik u izvanredno kreiranoj amanetnoj kwizi, pretsavqa "Most me|u mo`noto i nemo`noto". Radi se o specifi~noj stvarala~koj metamorfozi: oblik prostor vreme, uz ~iju pomoÊ, in ultima linea, najdubqi pesimizam i agnosticizam ("crna Êirilica" i "crni znak na ~elu") bivaju dovedeni u kakvu-takvu ravnote`u sa stoi~kim optimizmom, graÚenim na stvarala~kim moÊima (Slovu / Logosu). Popovski se, o~igledno, opredelio da stvori "moÊnu sintezu". On se slu`i svim dostupnim mu znawima i postupcima modelovawa sveta i sveta umetni~kog dela pri ~emu naj~e{Êe koristi "jezik istine" (episteme), a mnogo reÚe "jezik ubeÚivawa" (doxa). ^este su direktna ili indirektna pozivawa na biblijske gnome ili apoftegme, kao {to je ona o Jeziku ("ne `ivi ~ovjek o samom hqebu, no svakoj rije~i koje iz usta Bo`jih").

421 Osnovu psihologije stvarawa ~ini apsolutno poverewe u `ivotnu i stvarala~ku misiju koju stvarawe obavqa, pri ~emu se delovi binarnih opozicija u na~inu pevawa i mi{qewa A. Popovskog ne daju odvojiti. Wima, naime, vlada princip dijalektike i meÚusobne, prirodne i logi~ke zavisnosti (jedan od primera binarne logike pretstavqa afazija i re- afazija). Granice meÚu polovima binarnih oponenata veoma su fluidne. One ujedno omoguÊuju, u pojavnom i transcendentnom obliku, izvesno preplitatawe pojava i procesa, tuma~ewa sa raznorodnih "ta~aka gledi{ta", u zavisnosti od konteksta u kome se saop{tavaju. Uzmimo kao primer ~esto elaborirano simboli~ko ~vori{te - san: "Znae{e i toj deka ona koe se sonuva e povistinsko od ona {to postoi i deka se {to postoi - postoi samo vo imeto".202 Na taj na~in se odnosi stvarawa i egzistencije (realne i imaginarne) uveliko uslo`wavaju, osobito ukoliko se ~itav stvarala~ki proces pove`e sa poetskom temporalno{Êu, o kojoj zanimqivo pi{e Slobodan TomoviÊ u kwizi "Filozofija vremena"(1997).203

U kojoj meri i u kom smeru se razastiru pojedina simboli~ka ~vori{ta najboqe Êemo pokazati na~inom elaboracije veÊ spomiwanog ~vori{ta - san. U petoj i najobimnijoj pesmi - "Sami sebesi i zemja i krst" navedeno je na desetine vrsta sna: san - pismo, san - molitva, noÊni sni, iznenadni sni, nerazumqivi sni, vetroviti sni, sni koji ulaze, sni koji izlaze, narodni sni, istorijski sni, zli sni, dobri sni, sni mrtvih, sni `ivih, vreme "velikih nesanica" (stradawa), "skr`avi sni", bogati sni, jedri sni, zvu~ni snovi, ukradeni sni i drugi. Po mi{qewu pesnika, va`nijim od jave i sna on smatra kwi`evnu javu i kwi`evni san, jer oni obitavaju u specifi~nom kontekstu, vremenu i prostoru. 203 TomiÊevu kwigu objavili su zajedni~ki cetiwski "Obod" i podgori~ki "Unireks" 1997 godine. Autor tvrdi da je "Vrijeme stalni prelazak iz nebiÊa u biÊe", navodeÊi na desetine tuih definicija (Aristotela, sv. Avgustina, I. Wutna, I. Kanta, [openhauera i drugih). On takoe defini{e desetine razli~itih vrsta vremenitosti: "temporalni minimum", "fizi~ka praznina", "temporalni maksimum", "kauzalitet vremena", "protok energije", "hroni~ko vrijeme", "hronolo{ka menzura", "hronolo{ki sistem", "transcendentalni shemat", "analogno vrijeme" i sli~no. U "Zakqu~ku" kwige (str.109 116) ponudio je 109 modela / podmodela u kojima se promi{qa vreme.

202

422 Posmatrano u tom kontekstu, osnovno stanovi{te Popovskog o odnosu stvarawa i trajawa postaje bliskije i prihvatqivije, osobito u delovima lirsko-epskog speva posveÊenog ovoj tematici i problematici: "za{to tragite na zborovite `iveat podolgo i od du{ata i od racete {to gi napi{ale niv". Ukoliko je ta~na pesnikova konstatacija -da onaj koji je stvorio ne{to, nikada vi{e neÊe biti sam- onda se bez te{koÊa mo`e zakqu~iti da je on pripadnik delatne filozofije ("^ini i biti!"), odnosno da je zagovornik one ideje po kojoj ~iwewe / stvarawe nije samo put osmi{qavawa ovozemaqske i onozemaqske sfere nego istovremeno i put prevladavawa smrti i ni{tavila. Pesnik je, takoÚe, zastupnik ideje po kojoj se svaka energija (a meÚu wima i stvarala~ka) mo`e samo transformisati iz jednog oblika u drugi, ali ne mo`e netragom nestati. Stvarawe Poezije je po wegovom najdubqem uverewu, - "~ovekovata ve~nost". Kao pristalica estetske epifanije (iznenadnih otkriÊa uz pomoÊ "probqeska duha"), osnovnu kosmi~ku, planetarnu i stvarala~ku energiju Popovski nalazi u dijalektici sazdavawa i pre-sazdavawa, {to je najboqe pokazano u Pesmi XII -"Prvin nie odevme po sabjata - a potem sabjata po nas" (str. 265, st. 5034 - 5052). Ne{to daqe (na str. 280) nalazimo sredi{we mesto ne samo ovog pevawa nego i lirsko-epskog speva u celini, u distihu koji pretstavqa mesto sa "izdignutim zna~ewem", upravo stoga {to se mo`e smatrati indikativnim nadtekstom: "telesnata smrtnost koga se presozdava{e vo duhovna besmrtnost". U pitawu su ~etiri ideografska ~vori{ta: energija, materija, duh i du{a, o kojima Êe vi{e re~i biti u nrednom odeqku, posveÊenom istovremeno i filozofiji stvarawa i filozofiji egzistencije. ZahvaqujuÊi stvarawu, ~ovek nije samo "pulvus et umbra" nego je i "sveto i dugove~no

423 pismo", pod shvatqivom pretpostavkom da se radi o autenti~nom umetni~kom delu i autenti~nom umetniku i da je prisno i neotuÚivo usvojena poznata latinska sentenca: "Mors janua Vitae" (Smrt nosi @ivot).

2. FILOZOFIJA EGZISTENCIJE Po~etak rasprave o filozofiji stvarawa i filozofiji egzistencije u amanetnoj kwizi "Sveta pesma" (2001) Anta Popovskog posvetili smo odnosu dvaju kulturnih modela. U prvom redu radi se o odnosu Istoka kao "amorfne civilizacije" i Zapada kao "kristalne civilizacije", tj. o odnosu "misti~nog isto~wa~kog univerzalizma", koji je stvaraocu poput Popovskog mnogo bli`i, i "zapadwa~kog graÚanskog idividualizma" koji mu je mnogo daqi; dok se u drugom redu radi o odnosu narativnog (patrijarhalnog) i graÚanskog (skriptivnog) modela kulture. Za nas najinteresantniji proces wihovog meÚusobnog preplitawa u dva kulturna i civilizacijska areala: na Balkanu i u Mediteranu, o ~emu zanimqivo pi{e Fernan Brodel.204 U prvom poetskom korpusu (sastavqenom od devet zbirki poezije) Popovski uveliko koristi tradiciju i jednog i drugog kulturnog modela, uz napomenu da mu je veoma bliska i tradicija folklorne imaginacije, odnosno vizantijska tradicija, otelotvorena u velikom broju sredwevekovnih vrsta i `anrova, koje je negovala i ~ija je dostignuÊa koristio Popovski.205

204

U znamenitoj kwizi "Mediteran i mediteranski svet u doba Filipa Drugog" ("Geopoetika" - CID, Beograd - Podgorica, 2001, u prevodu Vidaka RajkoviÊa i Marine VukiÊeviÊa), ~ije je prvo izdawe objavqeno u Parizu 1949 godine, Fernan Brodel tvrdi da se sve osobine isto~nog i zapadnog kulturnog modela najvidnije manifestiraju u grani~nim podru~jima. Videti takoÚe i zanimqivo koncipiranu kwigu Predraga MatvejeviÊa "Mediteranski brevijar" (Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb, 1987), koje je izdavana vi{e puta i prevedena na italijanski jezik (Milano, 1987). Autor je najavio skoro objavqivawe i "Jadranskog brevijara". 205 Uputno je vidjeti kwige: "Rije~nik biblijske teologije" (Kr{Êanska sada{wost, Zagreb, 1988), koji je uredio Xavier Leon Dufour sa saradwicima, a preveo Mate Kri`man, "Azbu~nik srpskih sredwevekovnih kwi`evnih pojmova" ­orTMa Trifunovi°a ("Nolit",

424 U pitawu je "voqa `anra" koja, kao {to s pravom tvrde S. S. Averincev i K. Giqen, ~esto biva sna`nija od "voqe autora". KoristeÊi moderna dostignuÊa savremene versologije, u kojoj posebno mesto dobija supra-versifikacija, potom genologije, u kojoj posebno mesto dobijaju "samorazumqiva polazi{ta", kao i naratologije, u kojoj posebno mesto dobija odnos lirske i epske naracije, zakqu~ili bismo da amanetni spev "Sveta pesma", kao i svaka druga Kwiga sveta, u nejednakoj meri obuhvata sva tri kwi`evna roda - liriku, epiku i dramu. Pri tome su dominantne prve dve, tako da se spev mo`e definisati kao lirsko-epski, sa ~estom i ritmi~kom smenom lirske i epske naracije. Uz to je veoma va`no naglasiti da obe vrste naracije slu`e istom ciqu ili sistemu ciqeva otkrivawu najdubqeg smisla nastajawa, postojawa i nestajawa, odnosno procesu geneze i palingeneze, tj. otkriÊu elementarnih ontolo{kih zagonetki. Odnos lirske i epske naracije presudan je u svakoj vrsti rasprave o odnosu pesni~ke slike i poetske ideje, koje su u spevu "Sveta pesma" tako meÚusobno isprepletene da bi se u kona~noj kategorizaciji morao odvajati stih po stih, strofa po strofa , strofoid po strofoid i odse~ak poodse~ak. Pre svega ostalog, ovaj spev karakteri{e strofi~na razlistalost. Pesni~ke slike, mahom vizuelne, meditativne i sinesteti~ke, uglavnom su posveÊene lirizaciji speva, ta~nije literarizaciji do`ivqaja pojavnih i latentnih procesa; dok su poetske ideje, meÚu kojima preovladavaju one posveÊene integralnoj slici sveta (a u wenom okviru i integralnoj stvarala~koj viziji), panteizmu i pankalizmu, uglavnom su posveÊene egzistenciji. Prva vrsta refleksije (lirska) upuÊuje na proces estetske epifanije (iznenadnih, ali brilijantnih otkriÊa, koja ~esto pripadaju sferi emocionalisti~kog do`ivqaja sveta), a druga vrsta refleksija (filozofska) upuÊuje na otkrivawe zakonitosti po kojima svet

Beograd, 1990), @. le Gofa "Za druga~iji sredwi vek. Vreme rad i kultura na Zapadu" (1977), Umberta Eka "Umetnost i lepo u estetici sredweg veka" (1992) i Nortropa Fraja "Veliki kod(eks) - Biblija i kwi`evnost" ("Prosveta", Beograd, 1985), sastavqenu iz dva dela: "Poretka re~i" i "Poretka tipova".

425 egzistira, bilo da je re~ o realijama (konkretnom), bilo o idealijama (virtuelnom svetu). Ukratko re~eno, lirske refleksije naj~e{Êe nalazimo u asocijativnim nizovima, koje funkcioni{u po malo poznatim stvarala~kim mehanizmima (buduÊi da jedno inspirativno jezgro raÚa drugo), dok filozofske refleksije naj~e{Êe nalazimo u dogaÚajnim nizovima. Poslu`imo se primerima. U Pesmi VI - "Krstici son~eva svetlina", veÊ na samom po~etku nalazimo izvanredno kreiranu pesni~ku sliku u stihovima 2203 2212: "odminatoto jave: pe{teri vo koi dogovor so Novalis se vkrstuvaa prsti i ptici i se pravea streli. Tie pe{teri bea polni so violetovi dovici na znajni i neznajni, so harfi i kavali, skakulci i bumbari, so palavi reki koi nosea pred sebe i snopja i krstici, i srpja i sorovi, bea polni so deca ka~eni na crveni pastuvi koi bodiwaa nakaj letnite ognovi vo planinata: visoko nad yvezdite - nisko pod soni{tata" a neposredno potom i sugestivno ostvarenu poetsku ideju u stihovima 2213 - 2222 koji neposredno slede iza prethodno navedenog primera: "Se dopirav i sebesi i prodol`uvav da baram za{to drugo ni{to i ne znaev nitu pak nekoj ili ne{to mene me znae{e. Se dopirav i sebesi se ~ip~ev, pla{ej}i se samiot vo sebe i niz sebe da ne se zagubam; nepovratno vo ni{toto i bez sebesi da ne bi da stignam. Kopneev po toj praplamen na site ognovi i po taa prapesna na site pesni koi nikoga{ ve}e nema da se ispeat". U kompozicionoj i konstruktivnoj shemi zavetnog pisma "Sveta pesma" presudan je odnos fragmentacije

426 speva na u`e lirsko-epske celine, kao i odnos integracije u`ih lirsko-epskih celina u veÊe i obuhvatawe, po~ev{i od pesme, preko poeme do speva u u`em smislu i speva u {irem smislu. Iz 22 indikativno naslovqena pevawa mogu se izdvojiti ne samo pojedina~ne poeme nego ~itavi nizovi poema posveÊeni opsesivnoj tematici i motivici (takve su poeme posveÊene Zemqi, Re~i, Kamenu, Ikoni, Kosti, Vremenu, Oblicima, SamoÊi, Mostu, Mitu i mnogim drugim).206 Pri tome vaqa istaÊi vidnu ispoqenu cikli~nost ili mozai~nost konstrukcione i kompozicione sheme, jer je svako od 22 pevawa u spevu komponovano na istovetan na~in: na prvom mestu se nalazi "Prolog", sastavqen od onih stihovanih celina, obele`enih brojevima, u kojima se krije osnovna pesnikova poruka, odnosno zbir paradigmatskih osa koje indiciraju sadr`aj i sugestije pojedinog pevawa, {to istovremeno zna~i i vrednovawe; zatim sledi jedna ili vi{e poema inkorporiranih i pevawe epa in continuo, jer samo tako obuhvatna lirsko-epska forma, poput speva, mo`e pesniku eruptivnog talenta omoguÊiti iskazivawe svih darova od kojih je sastavqen wegov nesumwivi talenat; na kraju, kao treÊi, pe~atom izdvojeni deo dolazi "Epilog", kojim se rezimiraju sadr`aji po pesnikovoj skrivenoj sugestiji, pretstavqaju ujedno i kompozicioni prsten svakog pojedina~nog pevawa.207

Vi{e od svih drugih analiti~ara i kriti~ara Georgi Stardelov u monografiji "Veli~anija" (2000) insistira na epskim komponentama u prvom poetskom korpusu Popovskog. Sopstvenu sklonost ka poemi kao lirsko-epskom `anru pokazao je Popovski nizom veoma uspe{no kreiranih poema, kao {to su: "Samuil", "Vardar", "Karaorman", "Me~kin kamen", "Son~ogledi" i drige. Mada je ovladao i kratkom poetskom formom (osobito u pesmi "Kobna"), sa sigurno{Êu se mo`e tvrditi da poema pretstavqa najprimereniji obrazac za ispoqavawe pesnikove kreativne, intelektualne i intuitivne energije. 207 O zna~ewu procesa uokviravawa, u koji ubrajamo i kompozicioni prsten, veoma zanimqivo pi{e ruski nau~nik Boris A. Uspenski u kwizi "Poetika kompozicije", koja je zajedno sa kwigom "Semiotika ikone" objavqena na srpskohrvatskom jeziku, u prevodu i sa predgovorom Novice PetkoviÊa ("Nolit", Beograd, 1979). Kada je u pitawu epska naracija analiti~aru je od velike pomoÊi trotomna kwiga Pola Rikera "Vreme i pri~a" (Pariz,1983, 1984, 1985), zajedno sa kwigom "Ziva metafora" (Zagreb, 1981). Uputno je videti kwigu E. B. Grin

206

427

Ukoliko je re~ o filozofiji stvarawa, neophodno je egzaktnom analizom ukazati na stvarao~evu "kriti~ku svest", visoko razvijenu, jer on izdvajawem "Prologa" i "Epiloga" kao mesta sa izdignutim zna~ewem, odnosno kao mesta u kojima se nalazi `i`a ideografskog ili simboli~kog ~vori{ta, `eli a posteriori da sumira, oceni i preoceni domete sopstvenog tvora~kog potencijala u odreÚenom lirsko-epskom segmentu speva, u pojedina~nom slu~aju; odnosno domete sopstvenog tvora~kog potencijala u celokupnom spevu; a na indirektan na~in i u oba poetska korpusa koji ~ine wegov opus. Pri tome wegova prikrivena ambicija usmerena je na ocenu i procenu sopstvenog doprinosa kwi`evnom razvoju eufoni~nog makedonskog jezika. Ujedno, pokazuju se i wegove primarne kwi`evne simpatije, od kojih najzna~ajniju pretstavqa delo Bla`a Koneskog.208Pro{irivawe pomenutog konteksta sa makedonske nacionalne okvire mora biti predmet posebnih, specijalisti~ki zasnovanih, komparativnokwi`evnih studija i rasprava.209

"Filozofija ti{ine" (Wujork, 1940), u kojoj su na zanimqiv na~in konfrontirana nau~na saznawa i misti~ka iskustva Istoka i Zapada. 208 Dve ranije izdate monografije o Koneskom , objavqene na srpskohrvatskom i makedonskom jeziku istovremeno - "Poetika Bla`a Koneskog" (Beograd - Qubqana, 1982, i Skopje, 1982) i "Govor pun darova (poezija Bla`a Koneskog)"-(Nik{iÊ, 1988, i Skopje, 1988) inkorporirane su u na{oj najnovijoj kwizi "Mesta i mudrost (Poezija i poetika Bla`a Koneskog)"-"Zmaj" Novi Sad, 2004, str.380. Ranije objavqenim kwigama u najnovijoj su dodati prilozi (studije i ogledi) koji su nastali u meÚuvremenu (1988- 2004). 209 Relativno je veliki broj citata koji je Popovski inkorporirao u poetski spev, smatrajuÊi ga veoma plasti~nim i adaptivnim. Svi citati moraju biti razmatrani sa stanovi{ta rasprave o intertekstualnosti, odnosno teorije citatnosti (obrazac pretstavqa kwiga Dubravke OrajiÊ-ToliÊ "Teorija citatnosti" (Zagreb, 1990), odnosno weno redigovano izdawe na nema~kom jeziku "Das Zitat Literatur und Kunst. Versuch einer Teorie" (Wien, 1996). Osim Biblije, Popovski koristi tekstove ili spomiwe imena sledeÊih stvaralaca ili mislilaca: Homera, [ekspira, Novalisa, [agala, Dimitra Kondovskog, Eriha Frida, Pitagoru, Lajbnica, Pen~eva, Miltona, Ferenca Juhasa, Sen Xon Persa, Borhesa, Oktavija Paza, L. da Vin~ija, Jehudu Amihaja, Arhimeda, Horacija, Euklida, Kandinskog, Teda Hjuza, Platona, upravo nabrojanim redom, a neke ~ak

428

Umesto sredwevekovnih, op{teusvojenih principa, kao {to su tihovawe, molitva i meditacija, Popovski je izabrao: usamqivawe, posveÊivawe i stvarawe, jer mu jedino oni garantuju dosezawe "filozofije vlastitih dubina" (Innerlichkeitsphilosophie). BaveÊi se uskoodreÚenim vremenskim odse~kom (istorijom sveta u vreme Adama i Eve, odnosno Kaina i Avela, vi{e nego istorijom svetih dela), tj. uskoodreÚenim ciqem ili sistemom ciqeva - da na jednom vremenskom odse~ku poka`e univerzalnost svih proteklih civilizacija, koje podjednako tokom istorije prati praiskonski greh (Adam i Eva) i mit o bratoubistvu (Kain i Avel), Popovski je "Svetom pesmom" uspeo da u svet beletristike, literaturologije, komparativistike i kulturologije uvede novu vrstu bibliognostike, {to ilustrirano pokazuje strofa preuzeta iz Pesme XVIII "Kopnee{e sebesi da se vdvoi" (st. 7261 - 7267): "Site bukvi, zaedno, stoeja povisoko od vselenskata svest, sekoja samoglaska, posebno, be{e nadinteligentno su{testvo: niz niv se ostvaruva{e potresniot predizvik na sudbinata: da se voskresne pred da se - umre!" Mawe zainteresovan za probleme teologije i teozofije, a vi{e za probleme egzistencije, mitologije i poetologije, pesnik je u potpunosti usvojio Hegelovo na~elo - "Istorija sveta jeste sud sveta" (Weltgechichte ist Weltgericht), pri ~emu osnovni zadatak Malog demijurga nije da sudi koliko da stvara, tuma~i i obja{wava vidqive i nevidqive procese i pojave. Ukoliko je na{a pretpostavka ta~na, a nadamo se da jeste, tada bi se, uslovno dabome i uz veliki broj dodatnih ograda, moglo zakqu~iti da drugi poetski korpus A. Popovskog ("Sveta pesma") mo`e biti roman u stihovima, ta~nije lirsko- epska drama prepuna

i vi{e puta. Na izvore kori{Êewa ~esto upuÊuje fusnotama. Ponekad se intertekst prepoznaje i bez navoÚewa izvora (na primer, Popovski je sasvim sigurno koristio esej I. AndriÊa o mostovima, na str. 366 speva).

429 dramske tenzije, koja upravo raÚa drama stvarawa i drama `ivqewa. U svetlu endotopije posmatrano, bitnu novinu u stvarala~kom postupku Popovskog ne pretstavqa genolo{ka inovacija koliko eruptivna tvora~ka energija koja ne gubi intenzivnosti ~ak i u slu~ajevima kada je lirskoepska naracija vidno osiroma{ena, kada, zbog ponavqawa izvesnog broja slika i ideja, inspirativne oske postaju o~igledne.210 Koliki je zna~aj Re~i kao kosmi~ke, planetarne, civilizacijske i istorijske energije najre~itije svedo~i Pesma III - "Zborot. Patrijarhot" ili wen najreprezentativniji katren (st.1125 - 1128): "Zborot be{e edinstven patrijarh koj go predvode{e svojot narod i koj mu gi objasnuva{e znacite niz koj mu gi proniknuva vo idninata". Za razliku od Koneskog, na primer, koji sve oblike duhovnih delatnosti smatra ravnopravnim, Popovski o~igledno prednost daje umetni~kom stvarawu, i to bez ikakvih dilema ili polilema. U amanetnoj kwizi "Sveta pesma" pesnik je vi{e pa`we poklawao interiorizaciji nego eksteriorizaciji stvarala~kog, lirskog i epskog subjekta, {to tako e pretstavqa bitnu novinu novoizabranog stvarala~kog

Stroga kwi`evnoestetska klasifikacija izdvojila bi kao najreprezentativnije delove speva: Pesmu I - "Kain i Avel", Pesmu III - "Zborot. Patrijarhot", Pesmu IV - "Vtroeni kameni vrati", Pesmu VI - "Krstici son~eva svetlina", Pesmu VII - "Koskite potpevnuvaat: vrati mi go nere~enoto", Pesmu X - "Vini i damnini", naro~ito Pesmu XI - "Golema preselba na oblicite", koja pretstavqa sam vrh ove literarne graevine, zatim Pesmu XII - "Prvin nie odevme po sabjata - a potem sabjata po nas", Pesmu XVII - "Mostovi, qubovni mapi i znamiwa", Pesmu osamnaestu - "Kopnee{e sebesi da se vdvoi" i Pesmu XXII - "Vreme kako isu{en smil", uz neophodnu napomenu da su pojedina pevawa ujedna~eno ostvarena u svim segmentima, a neka neujedna~eno. Na drugoj, nereprezentativnoj strani nalazi se nevelik broj pevawa, kojima pesnik nije potvrdio ambicioznost stvarala~kog projekta: Pesma II - "Zemjata ne qubi zborovi", Pesma XIV - "Beli vetrovi so crveni grivi" i Pesma XV "Skrij se vo osama".Sva ostala pevawa nalaze se izmeu ove dve grupe, bli`a prvoj nego drugoj grupi pevawa.

210

430 prosedea. Wegov subjekat je - homo viator. On se neuobi~ajenom lako°om kre°e prostorima sopstvene intime, ali u predelima mitologije, istorije, Biblije, samo wemu znanih prostora i vremena. Pri tome wegovu "ta~ku gledi{ta" oboga°uje nesvakida{wa patwa i tragi~no ose°awe `ivota, {to se, izme u ostalog, vidi u trostrukom procesu hibridizacije: 1. hibridizaciji kultura, 2. hibridizaciji jezika i 3. hibridizaciji `anrova, o ~emu je zanimqivo pisao M. M. Bahtin. Po svemu sudeÊi, Popovski je s apsolutnim poverewem prihvatio neke od sugestija ruske formalisti~ke {kole (na ~elu Jakobsonom i [klovskim), osobito kada je re~ o dve premise koje se odnose na stvarala~ki postupak kao glavni subjekt beletristi~kog dela (a) i upotrebu zaumnog jezika (b), o ~emu i sam neposredno svedo~i u Pesmi XI - "Golema preselba na oblicite" (st. 4626 - 4628): "Kako zapo~na taka i ne prestana golemata preselba na oblicite: niz se}avaweto, preku duhot i se do zaumnoto". Kreativno, intelektualno i intuitivno Popovski je duboko svestan zakona dijalekti~nosti u svih sferama materijalne i duhovne kulture. SmatrajuÊi da je svaki oblik veÊ sam po sebi {ifra, on se deklari{e kao pristalice stare latinske sentence po kojoj se ~itav univerzum reprezentativno pretstavqa u najmawem delu. U tu svrhu on stvara ~itav niz binarnih opozicija kao umetni~ku i nau~nu potvrdu navedenih zakonitosti i moguÊnosti otkrivawa novih (slika i oblik; svitak i palimpsest; pokretne i nepokretne forme; ~ast i nagon i sl.). Pri tome glavno ideografsko ~vori{te pretstavqa palimpsest, kao oznaka istorijskih i civilizacijskih naplavina koje moramo otkriti, protuma~iti, klasikovati i dodati im nova, subjektivna tuma~ewa, kao potvrduzakona dijalekti~nosti pevawa (kao "prvog osnova") i mi{qewa (kao"posledweg ra~unawa"), kao {to ka`e M. Hajdeger u kwizi "Pevawe i mi{qewe"(Beograd, 1982). U tom smislu Popovski savremenom i potencijalnom recipijentu nudi takvo obiqe uspelih i neo~ekivanih asocijacija da ih je nemoguÊe savladati ~ak i

431 pri vi{ekratnom ~itawu. U pitawu je veoma slo`en odnos arhiteksta, genoteksta, fenoteksta, teksta, konteksta, metateksta, interteksta, pa i parateksta, da bi smo ovom problemu vaqalo posvetiti obuhvatnu raspravu.211 Osnovna svrha postojawa svih vrsta oblika je - da stvaraju nove oblike, i to je proces koji te~e in continuo i koji slu`i kao krunsko obja{wewe za{to kwige poput "Svete pesme" nisu i ne mogu biti nikada zavr{ene, uprkos postojawu apriorne koncepcije, nastale jo{ u intencijalnoj fazi nastajawa speva. To se najboqe vidi u katrenu Pesme XI "Golema preselba na oblicite" (st. 4414 - 4418): "Skri{um i se otimaa na mislata, ja napu{taa i ja ostavaa sama da osmisluva novi i nepoznati oblici". Po svemu sudeÊi, ne slu`i stvarawe stvaraocu, nego se stvarawe slu`i stvaraocem kao medijumom, na {to je svojevremeno ukazivao jo{ i Koneski, izme u ostalih.

Kategoriju intertekst uvela je u upotrebu Julija Kristeva. O odnosu svih navedenih kategorija uputno je videti kwigu Zorana KonstantinoviÊa "Intertekstualna komparativistika" ("Narodna kwiga", Beograd, 2002). Na srpski jezik je nedavno prevedena kwiga Mike Bal "Naratologija" ("Narodna kwiga ", Beograd, 2000), ~iji je izvorni naslov "Teorija o naratologiji" (1977). Navedeni autori tvrde da intertekst veoma doprinosi podizawu nivoa literarnosti i {irewu zna~ewa "poqa duha", vajtovski shvaÊenog.

211

432

Zakqu~ak Kao retko koja druga kwiga u savremenoj makedonskoj kwi`evnoj produkciji, lirsko - epski spev "Sveta pesma" (2001) Anta Popovskog mo`e da poslu`i istovremeno i kao izazov u tuma~ewu produkcionog modela i kao izazov u tuma~ewu recepcijskog modela, s obzirom na to da se radi o ekovski shvaÊeno otvorenom delu na koje treba primeniti poperovski shvaÊeno objektivno saznawe.212 Prenenesemo li ovaj zahtev iz teorijske u primewenu ravan prou~avawa, uvideÊemo kako se vidno pomeraju i "smireno" ili "~isto kontemplativno" saznawe (koje je svojstveno nauci) i "dinami~no saznawe", koje prati "kretawe saznatog" (koje je svojstveno umetnosti), kako ka`e Dmitrij S. Liha~ov u ogledu "Umetnost i nauka (Misli)". Srodno mi{qewe saop{tio je i Vladan Desnica u teorijskom ogledu "Zapisi o umetnosti (iskustva i refleksije)", ~ime nas upu¢uje na zna~aj autopoeti~kih, eksplicitnih iskaza A. Popovskog, saop{tenih u wegovoj kwizi esejistike "Okoto, Svetlinite" (1996).213

212 BuduÊi da se u sredi{tu rasprave nalazi interakcija produkcionog i recepcijskog modela, potrebno je nanovo reÊi da se sva zvu~ewa i zna~ewa ne mogu apodikti~ki ("iscrpiti bez ostatka"). Na tu okolnost skrenuli smo pa`wu ~itaocu u odelu "Nauka o umjetnost kao oblici modelovawa stvarnosti (prilog filozofiji nauke)", objavqenom u na{oj kwizi "Kwi`evno oblikovawe stvarnosti" - (Institut za srpsku kulturu, LeposaviÊ, 2003, str.173 - 194) kao pogovor, u kome smo posebnu pa`wu posvetili kwigama Umberta Eka "Otvoreno delo" (1962) i Karla R. Popera "Objektivno saznawe" (1979). Osnovni ciq stvaralaca i mislilaca u posledwim decenijama je da smawe jaz izmeÚu pojedinih oblasti duhovnih delatnosti, kao i da provere odr`ivost hipoteza uz pomoÊ sledeÊih principa: potvrÚivawa (confirmation), potkrepqivawa (corroboration) i opovrgavawe (falsifikation). 213 Navedenoj interakciji posvetili smo dovoqno pa`we u monografiji "Po sun~anom satu (Poetika i estetika Vladana Desnice)"(ITP "Zmaj" - Zadu`bina "Petar Ko~iÊ", Novi Sad - Bawa Luka, 2001, str. 312). Vredna pa`wa je kwiga Mirka Zurovca "Umjetnost kao istina i la` biÊa" ("Matica srpska", Novi Sad, 1986), u kojoj autor raspravqa o filozofskim i estetskim sistemima Karla Jaspersa, Martina Hajdegera, @an - Pol Sartra i Moris Merlo - Pontija.

433 TakoÚe je o~ito da amanetnom kwigom Popovskog dominira tragi~na vizija `ivota i da joj je, kao protivte`a, supostavqena "stoi~ka stvarala~ka vizija ". Na taj na~in je bar u izvesnoj meri ubla`en "topos tragi~nosti", bilo da je re~ o ejdetskom (u slikama) bilo o logi~kodiskurzivnom na~inu mi{qewa (u pojmovima). Po na{em mi{qewu, pesni~ka slika slu`i da se parali{e tragikom obojena i razorna poetska ideja, ~esto saop{tena u vidu poetske ili filozofske apokalipse. BuduÊi da se esej javqa kao drugostepena kategorija u na~inu pevawa i mi{qewa A. Popovskog, odmah nakon poezije, to je jasno {to stvaralac i mislilac nastoji da u amanetnoj kwizi smawi jaz ili ukine granicu izme u poetskog i proznog govora. Time tuma~imo ~esto prisutnu visoku retori~nost ili visoku ~ujnost amanetnog ili zavetnog teksta, zatim upotrebu logaedskog stiha i besedovog stila kako ~italac ne bi bio izlagan "mukama vi{eg reda", kao {to ka`e ^eslav Milo{ u programskoj pesmi "Ars poetica": U ogledu "O intertekstualnom pristupu u srpskoj kwi`evnosti (Metod i perspektive)" Zoran KonstantinoviÊ predla`e da se pojam citat zameni pojmom reminiscencija. Novi pojam je, svakako, delotvorniji od prethodnog. On upuÊuje na postupak neposrednog podseÊawa, a istovremeno slu`i i kao sinonim za ozna~avawe novog centra inicijacije zvu~ewa i zna~ewa.214 Autor je doista bio sreÊne ruke, jer se pojam reminiscencija mo`e s podjednakom smisleno{Êu primeniti na prvi i, naro~ito na drugi poetski korpus A. Popovskog. Ona, reminisZurovac tvrdi da nas na svim putevima analiti~kog isleÚivawa umetnosti prate nizovi metafizi~kih pitawa. 214 KonstantinoviÊev ogled "O intertekstualnom pristupu u srpskoj kwi`evnosti (Metod i perspektive)" objavqen je najpre u zborniku radova "Liber amikorum" (Filozofski fakultet - ITP "Zmaj", Novi Sad, 2001, str. 139 - 148). Treba spomenuti i ranije objavqenu KonstantinoviÊevu kwigu "Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti" (Srpska kwi`evna zadruga, Beograd, 1984). Autor ukazuje na meÚusobne razlikepojedinih poddisciplina: op{tu kwi`evnost (litterature generale) i uporednu kwi`evnost (litteratute comparee), kao i na tri vrste komparativnih prou~avawa: 1. prou~avawe genetskih ili kontaktnih veza (imagologija), 2. prou~avawe tipolo{kih analogija i 3. prou~avawe interdisciplinarne povezanosti.

434 cencija u "Svetoj pesmi" najpre pokazuje su{tinski va`ne premise intencionalnog i lingvisti~kog luka (a); potom, uz wenu pomoÊ se lak{e, br`e i sistemati~nije otkrivaju novodosegnuti "dubinski slojevi" amanetnog speva (b); takoÚe se lak{e i br`e mo`e sa~initi katalog poetskih ideja (v); a, na kraju, br`e i lak{e se mogu registrovati relevantna simboli~ka ~vori{ta. Na takvu vrstu intencije upuÊuje Popovski ne samo svakim stihom 22 "Prologa" i 22 "Epiloga nego i onim paradigmatskim osama koje slu`e kao vertikalne ose zna~ewa ili "objediwavajuÊa na~ela", sa shvatqivom i predvidqivom "zaleÚinom tuma~ewa". Tako na primer, veoma su ~esti pasa`i posveÊeni filozofiji prirode (lirsko-epskom panteizmu), kao i procesima estetizacije slike i ideje (poetskom pankalizmu), jer svaka slika ili ideja neposredno zavisi od kwi`evnoestetskih dometa umetnine. Eklatantan primer spoja panteizma i pankalizma nalazimo u Pesmi IV- "Vtroeni kameni vrata" (st. 1275 - 1287): "Sami ~ekorea i tie: go odgatnuvaa {epotot na plodovite duri zreeja, prepoznavaa koja svetlina vo koja doba kon koj koren na cvetovite dote~uva, go raspretuvaa ognot i vo pepelta negova i sebesi se raspoznavaa sred golemata mese~ina zastanata nad gumnoto vo dvorot koga ~ukaa po nebo i veeja yvezdi!" Kao po{tovalac gr~ke, slovenske, afri~ke i azijske mitologije, Popovski iz wih preuzima ~etiri kosmotvorna elementa: zemqu, vatru, vodu i vazduh, ali im potom kao nadredni pripaja i Re~ kao kosmotvorni element. Ona, Re~, Slu`i kao kqu~ ili kao {ifra pomoÊu koje se mogu odgonetnuti "site znajni i tajni pisma pod sonceto...".

435 "Znajni i tajni" znaci nisu samo Re~i nego i pojedine grafeme od kojih su sastavqene, tako da i kroz elemente Re~i / Pisma i kroz samu Re~ / Pismo i kroz wihove spojeve u smislene re~enice, emanira kosmi~ka, planetarna i tvora~ka energija konkretnog i virtuelnog poetskog govora, obogaÊenog novim moguÊnostima, jer kako je tvrdio jo{ Aristotel -moguÊnosti su uvek ne{to vi{e od realnosti. Osim procesa verbalizacije i vizuelizacije teksta, Popovskom je i veoma stalo i do ispoqavawa grafi~ke energije, koja ne prebiva samo u Re~ima / Pismu nego i u elementima, odnosno u prostoru koji razdvaja te elemente. Na to bez posrednika ukazuje pesnik u drugom delu Pesme V - "Sami sebesi i zemja i krst". U predelima BiÊa razaznaju se "vol{ebna pisma", bilo da je re~ o procesu aktualizacije, bilo o procesu problematizacije slike i pisma, uz napomenu da je Popovskom vi{e stalo do problemskog nego do sistemskog.215 Na kraju, nije na odmet ukazati na jo{ jedno kreativno i esteti~ko opredeqewe Popovskog po kome u stvarawu, kao {to je tvrdio jo{ Lav Vigotski, znatnu ulogu imaju racionalni podsticaji i postupci, ali to ne zna~i da su iz wega iskqu~eni i iracionalni. Do ove konstatacije smo do{li nakon vi{ekratnog vraÊawa tzv. "tamnim", nedovoqno jasnim ili "nagorelim mestima" u amanetnoj kwizi "Sveta pesma". Takva mesta pokazuju va`nost zakona opalizacije ili opalescencije koji Êe, moguÊe, potencijalnim korisnicima pru`ati mnogo vi{e

215

Nave{Êemo kao ilustraciju jedan pasa` iz Pesme VI - "Sami sebesi i zemja i krst" (st.1588 - 1598): "Tamu, vo predelot me|u a i o i me|u o i e, vo predelot na Bitie, go razbiraa nejasno zapi{anoto vol{ebno pismo na mladite yvezdi i doa|a do zaklu~ok deka vo toj predel mislata so svetlosni godini tr~a pred vremeto i deka tamu sekoj si ima i svoja svetlina i svoj pat."

436 povoda za hermeneuti~ku ili alternativnu interpretaciju nego {to to pru`a savremenicima (uzmimo samo u obzir dve trijade: Prazbor, Zbor i Nadzbor, u prvom, i Vreme, Ve~nost i Nadvreme, u drugom slu~aju). Zajedno sa Popovskim, hteli bismo na taj na~in da uka`emo na zna~aj zakona aleatornosti ili izbora modela ~itawa kojim bi istovremeno i u podjednakoj meri bili zadovoqni i stvaralac i ~italac. Za preciznu analizu "Svete pesme" analiti~ar mora biti posebno pripremqen, obrazovan, senzibilan i ne sme robovati metodolatriji. Jednom re~ju, on mora biti sa-stvaralac, mora pronaÊi dejstvene i zapretane izvore konkretne i virtuelne energije poetskog govora; mora otkriti pesnikovu "riznicu jezika" ili "depo verbalne energije"; mora ukazati na posebno va`ne oznake poetske verbalizacije, verbalizacije sveta i kwi`evnoestetske domete, a da pri tome ne o{teti Filigransko tkawe slike i ideje, posveÊene @ivotu kao realnosti i Smrti kao pretpostavci, {to u ostalom pokazuju i st. 2772 - 2777 Pesme VII - "Krstici son~eva svetlina": "Zatoa na zborot ako mu go zamaglite zna~eweto od nego }e ostanat samo tragi na izgoreno: mrtva dolina, jaglenosan glas, izvalkana hartija, mrtvaja... Mrtvaja...". Pesnik `ivi re~ima, kako bi rekao Qeskov. Wegovo delo, ukoliko je autenti~no, pretstavqa produ`eni oblik egzistencije, na ~emu pesnik insistira sledeÊom tercinom zavr{ne, Pesme XXII - "Vreme kako isu{en smil" (st. 8548 - 8550): "Im stanuva{e se pojasno deka }e `iveat niz zborot i za{to `ivotot e pokratok od zborot". Amanetnom lwigom ili lucidno spevanim lirskoepskim spevom "Sveta pesma" (Cantica sacra) Ante Popovski

437 je ispunio u velikoj meri svoj pesni~ki zavet i odreÚen deo rilkeovski shvaÊenog zahteva -da svoje re~i "iz te{kih i besmislenih oblika konvencije uzdigne u velike poretke svoga biÊa". "Sveta pesma" je doista autenti~na Kwiga `ivota, Kwiga qubavi i Kwiga mudrosti, moÊnog i neponovqivog, privremenog opro{taja od @ivota. Wome se pesnik samosvesno, definitivno i trijumfalno uputijo stazom trajawa - u Nezaborav.

- Rezime U prvih devet zbirki poezije (1955 - 1995), koje smo nazvali prvim poetskim korpusom Anta Popovskog (1931 2001), pesnik je prevashodno tragao za antropolo{kim zagonetkama stvarawa i egzistencije, dajuÊi prednost regionalnim nad univerzalnim. Amanetnu kwigu "Sveta pesma" (2001), koja pretstavqa lirsko-epski spev, sastavqen od 22 pevawa i blizu desetak hiqada stihova, nazvali smo drugim poetskim korpusom Popovskog. U wemu je pesnik, ula`uÊi maksimum "stvarala~kog biÊa", tragao za ontolo{kim odgonetkama stvarawa i egzistencije, dajuÊi prednost univerzalnom nad regionalnim. Na{ rad smo podelili na pet delova: "Uvod", 1. Psihologija stvarawa", 2. Filozofija egzistencije", "Zakqu~ak" i "Bele{ke". PrimewujuÊi zahteve objektivne teorije, dajuÊi prednost relacijskoj nad supstancijalnom teorijom, pokazali smo neskrivenu pesnikovu ambiciju da napi{e amanetnu ili zavetnu Kwigu sveta, Kwigu svepesmu ili Svetu kwigu, koja bi sadr`ala sve one paradigmatske i sintagmatske ose do kojih je Popovski bilo stalo tokom punih pet decenija stvarawa. Stoga je tri najzna~ajnija ideografska ~vori{ta posvetio: usamqivawu, posveÊivawu i stvarawu, bilo da je re~ o dijahronoj, bilo o sinhronoj ravni tuma~ewa. Lirsko-epskim spevom "Sveta pesma" (Cantica sacra) Popovski je ispunio svoj zavet i ostvario van serijski autenti~no delo u savremenoj makedonskoj poeziji napisav{i Kwigu `ivota, Kwigu qubavi i Kwigu mudrosti istovremeno.

438

439

", , ' !" o . , , , . , a . , , . , , , . , . ? ? To . , , , . ", , ", ", , ", ", , ", " , ", " , &* "... . , , , , , , . , , , . , . , , , . - :

440 " , , , ..." Ha : " , - . ..." . , , . . , , , . o . " , , , , , ..." : " , ? ' ? ' ? '/ , , ." . , o , . , . , , , . , . , , . . . joj . , , : . , . : " , , , , ... " ", , , , , , '; .

441 , . He , , , ." . , , : , , . : , , , , . : ", !" , , . , a , , . , , . , . , . , , , he ce : " , , , !" , , , . . , a , , . To , , . .

442 . - . . , . , . . . , , ; , , , , , , , . : " , , , , , , , , !" ", , , , ! , , , , ..." , , , , : - . , . : . , : "" ; . , . . He , . . , . , , .

443 , . , . , : " , , . , . Boj , , " , , . . o o -. , , " " " " . . -. , - . . . - . , . - . o . , , ? , . . . , : ", , , , , ! , , ''? ' , , , , !"

444 , . . : . , . , , , , . , , , . , " ". , , . " ". - , a . , . -, . " "- , a y . , , . , , , , , . To je . , , . , . he, , , : , , . he , a poca - TO he . : " A , , "

445 . , , , a , . , , , . , , . . , . , , , -, , . .

Information

Microsoft Word - Naucna_Literatura_Print.doc

445 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

234797