Read Microsoft Word - predni strani.doc text version

UNIVERZITET ,,SV. KIRIL I METODIJ" ­ SKOPJE

Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

Za izdava~ot: prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij" - Skopje

UNIVERZITET ,,SV. KIRIL I METODIJ" ­ SKOPJE

Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

NAU^NA KONFERENCIJA LITERATURA

(Ohrid, 25. VIII - 26. VIII 2008)

Skopje 2009

CIP - ,,. ", 811.163.3.(062) 821.163.3.(062) 930.85(497.7)(062) , (XLI; 2008; ) XLI , : (, 11.VIII-28.VIII 2008). - : ,,. ", , , 2009. - 291 .: .; 24 ISBN 978-9989-43-266-8 ) - ) - ) - - COBISS.MK-ID 78866954

5

KO^O RACIN KAKO POET I PUBLICIST

6

7

Ivan Dorovski

KOSTA RACIN NA ^E[KI I NA SLOVA^KI JAZIK

Pred s¢ bi sakal da im se zablagodaram na organizatorite na godina{nite Racinovi sredbi {to mi go dodelija Po~esnoto Racinovo priznanie. Taa nagrada za mene zna~i mnogu, bidej}i e tesno povrzana so imeto na osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska literatura. Racinovite Beli mugri, {to pred tri meseca gi izdadov vo prevod na ~e{ki jazik i za koi ponatamu }e ka`am ne{to popodrobno, toa se za mene odi, elegii i lamenti, ta`ni pesni ne samo za makedonskiot argat, rabotnik, tutunobera~, ohti~ar, pe~albar, kopa~ i kopa~ka, tuku za rabotniot narod vo celiot svet. Racinovite pesni mi se bliski, bidej}i i jas se izu~iv bravar i vr{ev argatska rabota. Vo izlagaweto so koe }e nastapam na konferencijata za makedonskiot jazik, {to }e se odr`i tuka kon krajot na avgust, }e dadam edna popodrobna periodizacija na ~e{ko-slova~ko-jugoslovenskite kulturni odnosi za koi tuka nema da zboruvam. Vo ovoj referat }e se osvrnam na taa problematika samo mnogu beglo i samo vo vrska so recepcijata na tvore{tvoto na Kosta Racin vo ~e{kata i vo slova~kata sociokulturna sredina. Pritoa mislam deka recepcijata na Racinovoto delo, kako i voop{to probivot na makedonskata literatura i kultura vo ~e{kata i vo slova~kata kulturna sredina treba da se tolkuva ne parcijalno, tuku vo eden po{irok vremenski, politi~ki i kulturen kontekst. Periodot me|u dvete svetski vojni e zna~aen ne samo za ~e{koslova~ko-jugoslovenskite kulturni odnosi, tuku i za probivot i poznavaweto na makedonskata narodna pesna i na makedonska stvarnost za koja dotoga{ ne se zboruva{e. Pra{kiot Karlov univerzitet stana eden od najuglednite slavisti~ki centri, kako so svojata nau~no-istra`uva~ka programa, taka i personalno, organizaciski i institucionalno. Istorija na slovenskite literaturi od 1908 godina tuka predava{e Jan Mahal (Jan Máchal, 1855-1939), avtor na tritomniot sinteti~en trud Slovenski literaturi (Slovanské literatury, 1922, 1935, 1929). Vo nego toj pi{uva op{irno i za kirilometodievskiot period i go prezentira svoeto mislewe deka slovenskite literaturi pretstavuvaat edno celo. U~enik na Jan Mahal, na etnografot i folklorist Ir`i Polivka (Jií Polívka, 1858-1933) i na etnografot Vaclav Tile (Václav Tille, 1867-1937) be{e literaturniot istori~ar i metodolog Frank Volman (Frank Wollman, 1888-1969). Od 1925 g. toj be{e profesor na Univerzitetot ,,Komenski" vo Bratislava i od 1928 godina profesor na Masariko-

8 viot univerzitet vo Brno. So svoite trudovi Srpsko-hrvatska dramatika (Srbochorvatské drama,1924), Bugarska dramatika (Bulharské drama, 1928), Slovenska dramatika (Slovinské drama,1925) i so sintezata Dramatika na slovenskiot jug (Dramatika slovanského jihu, 1930) i so trudot Literaturata na Slovenite (Slovesnost Slovan, 1928) toj pridonese za razvitokot na zaemnite kulturni odnosi i za poznavaweto na kulturata na Ju`nite Sloveni. Likovniot umetnik, etnomuzikolog, folklorist i patopisec Ludvik Kuba (1863-1956), za kogo }e stane u{te zbor vo vrska so pesnite na Kosta Racin, patuval me|u 1885 i 1929 godina niz slovenskite zemji so cel da se zapoznae so nivnoto bogato narodno tvore{tvo. Tragawe po slovenskata pesna (Cesty za slovanskou písní), taka se vikaa negovite patuvawa niz slovenskite zemji. Vo nivniot vtor tom nasloven Slovenski jug (Slovanský jih, 1935), toj saka{e da gi zapoznae interesentite so bogatstvoto na slovenskoto narodno tvore{tvo i da im ponudi izvor za izu~uvawe na istorijata na me|usebnite kulturni vrski na slovenskite narodi. Pred toa toj izdade vo samostojni knigi Makedonski pesni (Písn makedonské, 1928), Pesni od stara Srbija (Písn ze starého Srbska, 1928) i Bugarski pesni (Písn bulharské, 1929). L. Kuba u{te vo 1895 godina imal namera da ja poseti Makedonija i tamu da zapi{uva narodni pesni, no nemal sredstva. Podocna Prvata svetska vojna mu onevozmo`i da ja poseti Makedonija. Dotoga{ toj ima{e zapi{ano pove}e od 2800 melodii i pesni po~nuvaj}i od Karantanija pa s¢ do Bugarija. L. Kuba uspea nekolku pati da ja poseti Makedonija vo 1925 i vo 1927 godina. Pri svoeto prvo patuvawe toj se interesira{e za zapadnata polovina na najju`nite Sloveni. Zatoa toj brza{e, kako {to samiot pi{uva, da go poseti ubaviot predel na Ohridskoto Ezero. I mo`ebi slu~ajno, prvata pesna {to ja slu{na Kuba vo Ohrid, be{e pesnata Goro, goro, visoka si, koja se pee i vo ^ehija so ista melodija i tekstot li~i na prevod od ~e{ki jazik. Vo 1930 godina L. Kuba vo makedonski original i vo ~e{ki prevod na Jan Hudec (1856-1940), so sopstveni noti ja izdade prekrasnata makedonska narodna pesna Marika na stol sede{e (Maricka na zidli usedla). Edna godina porano toj napi{a deka pesnite na Ju`nite Sloveni se bogato more, vo koe ne vi treba skafander za da barate vrednosti vo dnoto. Vo toa more dovolno e so zatvoreni o~i da ja pru`ite rakata kade bilo i vedna{ imate polna dlanka lasturi, koi se edna poubava od druga i imaat boi na bo`ila~ki biseri. Pred pove}e od dvaeset i pet godini Bla`e Ristovski vo svojata impozantna monografija za Kosta Racin, polna so fakti i dokazi, uka`a na edna frapantna identi~nost na nekolku stihovi od Racinovata pesna Lenka so edna narodna pesna od rodopskoto selo ^epino {to ja objavi L. Kuba vo 1929 godina samo vo prevod na ~e{ki jazik. Poslednite pet stiha se slednite:

9 A kdyz panenky míjely, písnicky smutné zpívaly: Sbohem, vy tkané výbavy, rozetkané ­ nedotkané! Proto mi listí opadlo... Ne e tuka ednakva samo ritmi~kata struktura i osnovnata intonacija, pi{uva Bla`e Ristovski, tuku za nas se posebno zna~ajni poslednite tri stiha {to vo mnogu pogledi se identi~ni so Racinovite. Te{ko mo`eme da pretpostavime deka K. Racin mo`el da gi poznava zapisite na L. Kuba izdadeni vo Praga, iako i toa ne e isklu~eno. Spored mene, Racin mo`el ilegalno da patuva za Drezden i Hamburg preku Avstrija i ^ehoslovakija. Duri i mo`el tuka da prestojuva ilegalno. Poverojatna mi izgleda mojata pretpostavka deka i K. Racin i L. Kuba mo`ele da ja poznavaat statijata na Konstantin Jire~ek Poma{ki pesni od ^epino, objavena vo bugarskoto Periodi~esko spisanie (1884). Od zapisite vo negoviot notes znaeme deka Racin ja poznaval Jire~ekovata Istorija na Bugarija vo prevod na bugarski. Svoite patopisi i studii (taka gi ozna~i avtorot) L. Kuba gi izdade pod naslov ^etivo za Makedonija (Ctení o Makedonii, 1932) i ^etivo za stara Srbija (Ctení o starém Srbsku, 1932). Tie, me|u drugoto, zaedno so negovite ^etivo za Dalmacija (Ctení o Dalmácii, 1936) i ^etivo za Bosna i Hercegovina (Ctení o Bosn a Hercegovin, 1937), polni so prekrasni sliki, crte`i, skici i pesni i zaedno so drugite negovi zapisi na narodni pesni i melodii go doka`uvaat negoviot iskren odnos kon Ju`nite Sloveni. Vo me|uvoeniot period vo ~ehoslova~kite politi~ki i kulturni krugovi dosta se zboruva{e i pi{uva{e za Makedonija, {to L. Kuba ja ozna~il za mal Balkan, pred s¢ vo vrska so VMRO i so jugoslovenskobugarskite odnosi, za ~ija normalizacija ~ehoslova~kata nadvore{na politika aktivno se interesira{e. Spored toga{niot ~ehoslova~ki minister za nadvore{ni raboti d-r Edvard Bene{, vo jugoslovensko-bugarskiot odnos stanuva{e zbor za borba za teritorii, za definitivno nacionalno formirawe na makedonskoto naselenie, so eden zbor borba za Makedonija. Knigata ^etivo za Makedonija od L. Kuba predizvika politi~ka vozbuda. Nakratko: avtorot mnogu dobro sfatil, deka ne mo`e da napi{e ne{to bez soglasnost na belgradskiot re`im. Toa zna~i, deka treba prvo vo Belgrad da pra{ame, dali mo`eme vrbata da ja nare~eme vrba ili nekako inaku, i kolku dolgo vreme, mu napi{a L. Kuba na svojot prijatel, pisatelot Jir`i Mahen (Jií Mahen, 1882-1939), revnosen qubitel na Ju`nite Sloveni. Na krajot jugoslovenskata vlada mu zabrani na L. Kuba da stapi na jugoslovenska teritorija. Patopisot na L. Kuba ^etivo za Makedonija pretstavuva{e vo me|uvoeniot period apogej na poznavaweto na Makedonija vo ^ehoslovakija.

10 Ne sakam pove}e da dol`am, bidej}i za Ludvik Kuba i za negoviot odnos kon slovenskiot Balkan imam poop{irno pi{uvano pred pove}e od deset godini. Sepak, maksimum pretstavuva impozantniot zbornik Ju`nomakedonski raskazi (Jihomakedonské povídky, 1932), najsolidno podgotvenata i izdadena kniga na makedonskata raska`uva~ka proza, kako {to zabele`a Tome Sazdov. Od ostavninata na Stefan Verkovi}, re~isi po dvaeset godini, izdadoa usilen trud ruskiot paleoslavist i lingvist Petr A. Lavrov (1856-1929) i ~e{kiot folklorist, etnograf i slavist Jir`i Polivka (1858-1933). Ne e bez interes deka toj impozanten i nesekojdneven zbornik go izdade ^e{kata akademija na naukite i umetnostite vo Praga, koja za P. A. Lavrov, spored negovite zborovi, vedna{ stana centar na slovenskite istra`uvawa. Za pogore re~enoto zboruvam, bidej}i smetam deka seto toa do izvesen stepen ja podgotvi po~vata za probiv na makedonskata literatura vo toga{na ^ehoslovakija i vo povoeniot period. Da se vratime sega kon konkretnata tema za recepcijata na deloto na Kosta Racin vo ~e{kata i vo slova~kata sredina. Vedna{ po osloboduvaweto na ^ehoslovakija vo 1945 godina, vo ~e{kiot dneven i periodi~en pe~at bile vo prvite denovi, sedmici, meseci i godini objavuvani mnogu informacii, statii, reporta`i i poop{irni tekstovi za borbata na jugoslovenskite narodi vo minatoto i za vreme na vojnata, za oddelnite nacionalni literaturi i za nivnite usilbi da ja obnovat svojata zemja, za nacionalnata problematika, za ~ehoslova~ko-jugoslovenskite zaemni kulturni vrski i za mnogu drugi pra{awa. Vo po~etokot na mart 1946 godina nedelnikot Slobodna zemja (Svobodná zem), {to izleguva{e vo gradot Olomouc, objavi statija pod naslov Voskresnuvawe na Makedonija kon nacionalen `ivot. Avtorot dava mnogu dostoverni informacii za Makedonija, za t.n. makedonsko pra{awe, za makedonskata kultura i umetnost. Toj so patos i radost izvikuva: ^udesno e da gleda{ kako pred tvoite o~i vostanuva eden narod i negoviot jazik - neli samo pred neceli osum godini be{e izdadena prvata kniga na makedonski jazik. Taa prva kniga na makedonski jazik {to izleze od pe~at pred neceli osum godini be{e Racinovata zbirka Beli mugri (1939), iako vo napisot ne se naveduva imeto na nejziniot avtor. Imeto na Kosta Racin se pojavi vo polovinata na oktomvri 1946 godina vo istiot nedelnik vo eden napis, vo koj me|u drugoto avtorot L. Smekal pi{uva{e: Zaedno so golemoto dvi`enie za osloboduvawe na Makedonija vo ovaa vojna (t. e. vo Vtorata svetska vojna ­ bel. moja ID) izrasnaa i nekolku dobri poeti, kako na primer Ko~o Solev-Racin, koj zagina vo partizanskite borbi (zbirka Beli mugri), Kole Nedelkovski (zbirkite Mskavici i Pe{ po svetot) i tvorecot na modernata gramatika Bla`e Koneski, od najmladite, pak, talentiraniot Gogo Ivanovski.

11 Avtorot na statijata navel i ~etiri Racinovi stihovi od poslednata strofa na vtorata pesna od ciklusot Elegija za Tebe {to Gogo Ivanovski gi navel kako moto kon svojata pesna Na mojot narod. Vo prevod na L. Smekal tie Racinovi stihovi izgledaat vaka: Zoro krásná a rumná, Zoro krásná, sestro sladká. Vzejdes-li ty nkdy, zoro, nad Otcinou ­ mou Otcinou. Preveduva~ot gi prevel samo prvite tri stiha od poslednata strofa i posledniot stih. Site osum stiha vo moj prevod se slednite: Zoro zlatá a rumná! Zoro, sestro milovaná! Ty vycházís nkde v dáli zdali jednou vysvitnes téz jasn bíle, mile oslniv nad údolím, nad pohoím, nad poli a nad ekami, nad tou moji domovinou? Zna~i deka prv koj vo povoeniot period go vovel vo ~e{kata kulturna sredina grn~arskiot rabotnik od Veles be{e L. Smekal, preveduva~ na pesni i proza, na primer, od Vladimir Nazor (1876-1949), Dejan Medakovi}, Svetislav Mandi} (roden vo 1921g.), Erih Ko{ (roden vo 1913 g.) i dr., i propagator na literaturite na Ju`nite Sloveni. Povtorno se pojavi Racinov tekst na ~e{ki vo 1967 godina vo edno reprezentativno izdanie Oktomvri 1917-1967 (íjen 1917-1967). Toa be{e prevod od srpskohrvatski jazik na pesnata Ognomet. Ja prevel Ludjek Kubi{ta (Ludk Kubista, roden 1927 g.). Kon krajot na juni 1978 g. objaviv vo sabotniot prilog na dnevnikot Rovnost statija za modernata makedonska poezija, vo koja za Kosta Racin pi{uvav kako za makedonski Majakovski, kako za poet na socijalniot realizam i na proleterska poezija. Vo edna panorama {to ja objaviv vo istiot vesnik eden mesec podocna, so pesni se zastapeni Slavko Janevski, Aco [opov, Ante Popovski i Kosta Racin so dve pesni: Tutunobera~ite i Lenka. Racinovata pesna Ognomet se pojavi vo prevod na slova~ki jazik prv pat vo 1977 godina vo renomiranata Revija za svetska literatura vo prevod na Franti{ek Lipka. Po povod sedumdesetgodi{ninata od ra|aweto na poetot objaviv vo po~etokot na dekemvri 1978 godina vo vesnikot Rovnost op{irna statija pod naslov Poet na revolucijata Kosta Racin i prevod na pesnata Ognomet. Uka`av, me|u drugoto, na nekoi interesni tipolo{ki paraleli. ^e{kiot proleterski poet Jir`i Volker, na primer, i Kos-

12 ta Racin imaa identi~no ili mnogu blisko sfa}awe na literaturata i umetnosta. Mo`eme da otkrieme paralela pome|u Racinovite Denovi i Volkerovata Balada za sonot, pome|u Mari~ka Magdonova na Petr Bezru~ i Racinovata Lenka. Mislam deka pogorenavedenata statija dostojno £ go pretstavi Racin na ~e{kata kulturna sredina. Vo ramkite na zaemni gostuvawa na slova~kata Nova scena i Makedonskiot naroden teatar, makedonskite kolegi donesoa vo 1978 godina dvojazi~no, makedonsko-slova~ko izdanie Beli mugri-Biele svitania. So toa izdanie, za `al, toga{ se zapozna samo tesen krug u~esnici na taa kulturna manifestacija. No sepak najdostojno i najop{irno Kosta Racin be{e pretstaven vo slova~kata kulturna sredina podocna so eden op{iren izbor od negovata poezija pod naslov Beli mugri (Biele úsvity, 1990) koj{to sodr`i dvanaeset pesni od Beli mugri i drugi trinaeset Racinovi pesni, t.e. re~isi kompletno izdanie na Racinovata poezija, so isklu~ok na rakopisnata zbirka Antologija bola. Pesnite gi prevel Vilijam Mar~ok vo jazi~na sorabotka so Jan Jankovi~. Najrenomiraniot i najplodniot slova~ki preveduva~ od jugoslovenskite nacionalni literaturi Jan Jankovi~ (Ján Jankovic, 1943) vo op{irniot pogovor dade ne samo karakteristika na razvitokot na makedonskata literatura, tuku visoko go oceni i celokupnoto delo na makedonskiot poet. Kosta Racin e zastapen vo ~e{kata antologija Sinoto nebo nad Ohrid (Modré nebe nad Ochridem, 1995) so prikaz za nego i so {est negovi pesni. Vo mojata monografija od literaturno-istoriski i teoretski studii Balkanot i Mediteranot (Balkán a Mediterán. Literárn historické a teoretické studie, 1997) e objavena i studijata Jir`i Volker na slovenskiot jug i Kosta Racin kaj nas (Jií Wolker na slovanském jihu a Kosta Racin u nás) vo koja gi analiziram nivnite pogledi i mislewa za toa kakva bi trebalo da bide socijalnata literatura, komu bi trebalo da mu slu`i taa, ja sporeduvam nivnata ekspresionisti~ka i proleterska poezija vo eden po{irok ~ehoslova~ki i jugoslovenski literaturen i op{tokulturen kontekst. [est desetletija od pojavata na imeto na Kosta Racin vo ^ehoslovakija ~e{kite ~itateli imaa mo`nost godinava (2008) vo moj prevod da se zapoznaat so negovata osnovopolo`ni~ka zbirka Beli mugri (Bílé cervánky, Brno 2008) vo koja gi vklu~iv i pesnite Ognomet i Do eden rabotnik, bidej}i smetam deka dobro go karakteriziraat Racinovoto celokupno delo. Pesnite gi preveduvav dosta dolgo vreme, pravev po nekolku verzii, razni varijanti. No gi preveduvav so qubov, so po~it kon Kosta Racin, so pietet kon negovata poezija. Bidej}i vo nea ima srce i du{a, ne apstraktno srce i apstraktna du{a sfa}ana samo ~isto filozofski, tuku `ivo srce {irini {iroko i `iva du{a, vo srceto i vo du{ata e negovata tatkovina za koja se bori.

13 I ako ne umram doma tuku kaj{to stii pi{tat v borba iskri kaj {to l´{tat ­ blaze, re~i na du{ata ­ ima zo{to du{a da e ! Vo Racinovata poezija e minatoto i sega{ninata, pulsot na vremeto, verbata vo ~ovekot tvorec-demijurg. Kosta Racin znae{e kade e du{ata na prostiot ~ovek, na negovata zemja i ne sonuva{e za nea kako Xoto (Giotto). Golemiot ~e{ki poet Jaroslav Vrhlicki (Jaroslav Vrchlický) napi{a pesna Xoto i du{ata, spored koja slikarot razmisluval i sonuval kako da ja naslika ~ove~kata du{a. Iako taa tri pati mu se pojavila na son prvo kako srame`livo devoj~e, povtorno kako malo detence i potoa kako samata du{a, toj ne stanal, sonuval i duri te{ko zaspal. I koga utroto se razbudil, ~uvstvuval vo svojata du{a praznina. Zaboravil deka razmisluval i sonuval da ja naslika du{ata i povtorno sakal da ja slika. No popusto ~ekal dolgi no}i. Nikoj ne dojde, ne se pojavi i ne ~ukna na vrata. Xoto se isto{ti od taga. Vo Racinovite pesni e negovata `ivotna i poetska sudbina, vo negovite pesni ima za mene `ivi argati, trgovci, slatkari i ortomari, maloprodava~i na tutun, ~evlari, ima bolka, tragika, osama, dramati~nost. Vo negovite pesni e narodot a narodot e tesno povrzan so narodnata pesna. Vo Racinovoto celokupno delo e di{eweto, duhot i du{ata na Makedonecot. Negovite stihovi kako da se izleani od makedonskata zemja, od nejzinite ta`ni i bolni zvuci tolku imeno se ~uvstvuva vo niv nejzinata maka, nejziniot zdiv, nejziniot glas, nejziniot zbor, nejzinata solena pot ­ precizno, to~no napi{a pred dva i pol meseci akademik Georgi Stardelov. Vo svojata op{irna vovedna studija kon prviot ~e{ki prevod na Beli mugri dadov eden svoj pogled na Racina i na negovoto tvore{tvo vo eden po{irok balkanski kontekst. Literaturnoto tvore{tvo na Kosta Racin jas go tolkuvam vo ramkite na ju`noslovenskata i evropskata moderna. Moite pogledi se malku porazli~ni i podrugi od mislewata, na primer, na nekoi makedonski poznava~i na Racinovoto delo. Jas vo svoeto izlagawe pred s¢ poa|am od toa deka Racin e mnogodomen avtor i deka negovata celokupna tvorba e op{tojugoslovenska, hrvatska i srpska, i istovremeno e, pred s¢ i makedonska. Istovremeno tvrdam deka vo slu~ajot na makedonskiot literaturen i op{tokulturen razvitok i literaturniot i op{tokulturen razvitok na drugite balkanski slovenski i neslovenski nacionalni literaturi ne mo`eme (kako {to toa ~esto go pravat nekoi makedonski i stranski literaturni istori~ari) da zboruvame za diskontinuitet. Dragi moi, spored mene diskontinuitet ne postoi. Niti vo istoriskiot, niti vo literaturniot i niti vo kulturniot razvitok. Pod vlijanie na razni op{testveni, politi~ki, nacionalni i drugi faktori mo`e literaturniot razvitok da se zabavuva, da se potisnuva, da se zadu{uva, da se priko~uva, da se zadr`uva. Toj mo`e za daden istoriski mig, razvojna etapa, za daden period

14 ili oddelen nastan da izbere drug na~in kako da pre`ivee, kako da ne prestane, metafori~ki re~eno, nacionalnoto di{ewe. Makedonskoto nacionalno srce nikoga{ ne prestana da ~uka, iako mnogu pati mo`elo taka da izgleda. So sli~na metafora }e prodol`am i }e ka`am deka ako vo vekovniot makedonski literaturen razvitok nacionalnoto di{ewe ~estopati ne se projavi, ne se poka`a, toa nikako ne zna~i, deka nacionalnata zaednica prestana da di{e i deka nejzinoto srce prestana da bie. Ne, ne. Makedonskoto srce prodol`i da bie vo desetki crkovni tekstovi, vo liturgiite, vo ikonite i freskite, vo mnogubrojnite narodni pesni, prikazni, izreki, pogovorki, mitovi, legendi, obi~ai, vo narodnite nosii, vezovi, vo najrazli~nite ornamenti i vo drugi izrazi na narodnata materijalna i duhovna kultura. Vo niv `ivee{e, di{e{e jazikot i duhot na nacionalnata zaednica. I site dobro znaeme deka dodeka `ivee jazikot, `ivee i narodot, `ivee negovata kultura. I dodeka `ivee narodot, `ivee i seto toa {to go predaval od pokolenie vo pokolenie. I {to se zapazi vo mnogubrojni zbornici so narodnopoetski tekstovi. Tie bile i denes se nedeliv sostaven del na nacionalnata literatura i kultura. Zboruvame za kulturni tradicii, za koi imame ubav i to~en slovenski zbor predanie. Zatoa, me|u drugoto, jas ne go prifa}am tvrdeweto na nekoi racinolozi deka vo razvitokot na makedonskata literatura postoel literaturen ili kulturen vakuum, ne ja akceptiram niti teorijata za t.n. literaturna, kulturna ili duri nacionalna zaostanatost. Na krajot, bi sakal da gi parafraziram zborovite na poznatiot filozof Edmund Huserl, rodum od ubaviot ~e{ki grad Prostejov. Spored nego, site onie {to gi po~ituvavme so qubov, a Racin e eden od niv, ne umiraat. Tie ne razvivaat pove}e nikakva dejnost, ni{to ne pravat, no sepak postojano razgovaraat so nas, vodat so nas dijalog, ni postavuvaat pra{awa i o~ekuvaat na{ odgovor. I sepak: Sekoga{ koga }e se setime na niv, sekoga{ ~uvstvuvame deka tie stojat pred nas ispraveni, n¢ gledaat v o~i, n¢ miluvaat vo du{ata, deka tie so nas so~uvstvuvaat, deka dobro n¢ razbiraat, deka go odobruvaat ili go odbivaat seto toa {to go pravime. Zdru`enieto na prijateli na Ju`nite Sloveni go izdade ~e{kiot izbor od poezijata na Kosta Racin Bílé cervánky (2008) po povod stogodi{ninata od negovoto ra|awe i {eeset i pettata godi{nina od negovata smrt. Prviot ~e{ki prevod na Racinovite Beli mugri sakame da go pretstavime na 14 Me|unaroden slavisti~ki kongres {to }e se odr`i za prv pat vo istorijata na Makedonija vo Ohrid, od 10 do 16 septemvri 2008 godina. I na samiot kraj, kako post skriptum i kako kuriozitet: Prvoto slova~ko izdanie na Racinovite Beli mugri go ilustrira soprugata na preveduva~ot Nadja Rapensbergerova (Naa Rappensbergerová), prvoto izdanie na Beli mugri vo prevod na ~e{ki jazik go ilustrira soprugata na preveduva~ot, t.e. mojata sopruga Dagmar Dorovska, koja e tuka prisutna.

15

Vera Stoj~evska-Anti}

IS^ITUVAWATA NA BOGOMILSKOTO U^EWE

Bogomilstvoto kako dualisti~ko dvi`ewe se pojavi vo Makedonija vo H vek i mnogu brgu se pro{irilo od Makedonija vo site sosedni zemji. Toa ja zafa}a cela Bugarija, se pro{iruva vo Srbija, vo Bosna zafa}a dlaboki koreni, i go prodol`uva patot vo Evropa. Izvorite za istorijata na bogomilskata eres vo Makedonija op{irno ja dokumentiraat nea preku slovenski, gr~ki i latinski tekstovi.1 D. Dragojlovi} i Vera S. Anti}, vo knigata {to ja izdade MANU vo 1978 godina, po povod Me|unarodniot simpozium za bogomilstvoto: ,,Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra|a", gi razgleduvaat starite i novopriop{tenite izvori, grupirani vo dva dela: 1. Bogomilska i psevdobogomilska gra|a, i 2. Antibogomilska. Vo prvata grupa ima malubrojni izvori, koi se podeleni vo tri poglavja: originalna bogomilska kni`evnost, crkovno nasledstvo vo bogomilskata kni`evnost i psevdobogomilska kni`evnost.2 Antibogomilskata gra|a, obemna i pobogata, e pretstavena po `anrovski izvori na tri jazika: ima slovenska, gr~ka i latinska izvorna gra|a. Ovie izvori se odnesuvaat na pravoslavniot Istok, no ja zasegnuvaat i Bosna, kade {to bogomilstvoto na{lo pogodna po~va. Vo slu~ajov sakame da go istakneme prviot istoriografski trud za bogomilstvoto {to se pojavil pred krajot na NOB vo Makedonija, nasloven ,,Bogomilite", so is~ituvawe od Kosta Racin.3 Inaku, silniot odraz na bogomilstvoto vo Makedonija e registriran i preku makedonskite narodni umotvorbi, kako i preku umetni~kite sovremeni tvorbi od Boris Vi{inski za popot Bogomil, ponoviot trud na Dragi Mihajlovski4 i drugi.

Najop{iren osvrt vrz bogomilstvoto, so op{irna literatura, dava knigata na Dragoqub Dragojlovi}: ,,Bogomilstvo na Balkanu i u Maloj Aziji", prviot tom od ~etiritomnoto izdanie na Balkanolo{kiot institut vo SANU, Beograd 1974; vo koi se sobrani dolgogodi{nite istra`uvawa na avtorot vrz ereti~kite dvi`ewa. 2 Dragoqub Dragojlovi} i Vera Anti}, Bogomilstvoto vo srednovekovnata izvorna gra|a, MANU, Skopje 1978. 3 Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, prevod od srpski na makedonski jazik - J. D. Kostovski, Skopje 1948. 4 Dragi Mihajlovski, Prorokot od Diskantrija, ,,Kaprikornus", Skopje 2007.

1

16 Prv osvrt vrz Racinoviot prozen trud napravi Bla`e Koneski, koj zagatna i objasni zna~ajni pra{awa povrzani so nego.5 Koneski vedna{ pojasnuva: Malku vreme po izleguvaweto na ,,Beli mugri", esenta 1939 godina, po~na da se {iri od raka na raka edna, umno`ena na {apirograf, statija pod naslov ,,Bogomilite". Toj mal istoriski trud, kako {to se uzna vedna{, e od istiot ~ovek {to gi napi{a i Belite mugri°od Kosta Racin. Na`alost, dosega ne e najden ni eden od egzemplarite na makedonski jazik, {to se rasprostranuvaa vo 1939 godina. So toa, dokolku doprva ne bi se na{ol nekoj, gubime edna od na{ite prvi prozni raboti, {to bi ni otkrila najmnogu za odnosot na Racin vo dadeniot moment sprema na{iot literaturen jazik. No treba da bideme zadovolni deka sepak Bogomilite° na Racina ne se is~eznati za na{ata istorija. Vo arhivata na poetot se najde prepis od niv ­ iako ne na makedonski, ami na srpski jazik, prigotven za pe~at sigurno vo nekoe od toga{nite napredni spisanija...6 Me|utoa, vo 1950 godina profesorot Georgi [optrajanov go pronajde i go objavi makedonskiot tekst na ,,Bogomilite", vo spisanieto ,,Makedonski jazik".7 Istiot tekst go preizdade A. Spasov.8 Vo 1963 godina kon ovie pra{awa se navra}a i Hristo Andonov­ Poljanski, so statijata Za ,,Dragovitskite bogomili" na Kosta Racin.9 So ogled na va`nosta na ova dvi`ewe zarodeno vo Makedonija, pionerskata uloga mu pripa|a na Kosta Racin. Toj vo edno krajno nemirno vreme vo na{ata zemja samostojno i proniklivo gi dade va`nite tolkuvawa. Vo slu~ajov morame da ja imame predvid aktuelnata situacija, koga nastanal trudot. Toa e vremeto koga se formira i raste revolucionernoto dvi`ewe organizirano od Komunisti~kata partija na Jugoslavija. Vo Makedonija izbuvnaa demonstracii i {trajkovi, vreme koga se zacvrstuva i izdignuva nacionalnata makedonska istorija, kultura. Poznavaweto na istorijata se nametnuvalo kako neophodnost. Racin projavil buden interes na{ata istorija, a se interesiral {iroko i za drugi nau~ni disciplin. Pokraj poezijata i prozata, toj ja konsultiral istorijata na filozofijata. Gi sovladal jazicite: ruski, francuski, ~e{ki, srpki, hrvatski, germanski. Za negoviot {irok interes

5 Bla`e Koneski - predgovor kon ,,Bogomilite" od Kosta Racin : Kosta Racin - Dragovitskite bogomili, Skopje 1948, 3-7. Statijata e objavena i vo spisanieto ,,Nov den", 1948, br. 6, 34-39. 6 Bla`e Koneski, Dragovitskite bogomili, 3. 7 Georgi [optrajanov, Makedonskiot tekst na ,,Bogomilite" od Kosta Racin, Makedonski jazik, g.1, br.8,9-10, 1950, 182-190, 228-231, g. 2., br.1,2, 3-4, 1951, 17-21, 38-42, 77-83. 8 A. Spasov, Ko~o Racin: Stihovi i proza, Skopje 1962, 1 izdanie 1952, 170-185. 9 Hristo Andonov-Poljanski, Za ,,Dragovitskite bogomili" na Kosta Racin, Kniga za Racin (1943-1963), ,,Ko~o Racin" , Skopje 1963, 109-116.

17 kon bogatata literatura govori statijata na Haralampie Polenakovi} za lektirata na Kosta Racin.10 Samoto ~itawe na Racina e mnogu interesno, za {to posebno analiti~ki pi{uvaat Bla`e Koneski,11 Georgi Stalev12 i drugi. Ottuka e va`en istoriskiot i op{testven mig koga Racin gi sostavuval zaklu~ocite za bogomilite. Sfatlivo e deka negovata poezija e socijalna. Kako mo`el da ne gi dolovi Racin ostricite na socijalnata beda {to vladeela vo Makedonija? Toga{, treba li da za~uduva faktot {to bogomilskata ideja za socijalna ednakvost me|u lu|eto go opsednala borecot za takva pravda? Razbirlivo, su{tinite na bogomilstvoto Racin ne mo`el da ne gi obvie vo sopstvenata poeti~nost. Taka na primer, toj poetski apostrofira: ,,I odea taka - od selo na selo, od grad na grad, od mesto na mesto, nosej}i go bogomilskiot zbor. Odea po svetot niz dolgata, temna, srednovekovna no}, nosej}i fakeli. Ognovi. Svetlina vo no}ta." A no}ta be{e dolga, no}ta opsipuva{e so mrak, i se fa}a{e kako siwak za du{ite, za sovestite i srcata. No} {to ne se pale{e, i od koja{to be{e dale~na zorata... No} kako testo gusta, te{ka i krvava. No} na popot Bogomil. Na Hus. I na Tomas Mincer.13 Stanuva o~evidno kolku ~ital Racin, se samoobrazoval i vi{neel. Odnosot kon klasata {to vladeela so nama~eniot narod kaj nego e jasna, kako i kaj bogomilite: ,,Kolku gi mrazea gospodarite, boljarite, vlastelata i popovite! Za niv imaa samo najdlabok prezir, za nivnata rasipanost samo najoster zbor. Za nivnite nedela samo najte{ka optu`ba. I koga vo tekot na propovedta, oduhotvoreni, poneseni od vnatre{nata sila na vistinata, }e svetnea so o~ite so ogan {to izgoruva, so ogan {to mrazi, {to optu`uva i pali - }e blesnea vo tie o~i i odblesoci od dale~ni po`ari i ognovi {to niz vekovi gorat i koi{to lu~onoscite, kako i tie {to bea, gi predavaat na istorijata od koleno na koleno... [to be{e oginot na koj{to gi gorea gospodarite! Odea na loma~ite gordo, so dignati ~ela, za{to znaeja i go u~ea toa - deka toj {to }e umre taka, nikoga{ ne umira..."14 Racin, vo svojot iskren zanes na borec za socijalna i nacionalna pravda, za sloboden i slobodoumen civilizatorski razvoj, iako ~estopati so zasilen eufori~en i romanti~en patos, gi dolovuva najsu{tinskite postulati i zaklu~oci na bogomilskoto dualisti~ko, versko i

10 Haralampie Polenakovi}, Dve bele{ki za lektirata na Kosta Racin, Nov den, Skopje 1949, V, 8-9, 432-442. 11 Bla`e Koneski, Kako rabotel Kosta Racin nad ,,Belite mugri", Kniga za Racin, ,,Ko~o Racin", Skopje 1963, 133-150. 12 Georgi Stalev, Edno mo`no ~itawe na Racinovite ,,Beli mugri", Matica akedonska, Skopje 1984. 13 Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, 15. 14 Kosta Racin, Dragovitskite bogomili, 14.

18 ereti~ko dvi`ewe, vkoreneto i tradicionalno zabele`ano vo makedonskiot narod. Pokraj ovie osobenosti ne smee da se previdi narodniot karakter na bogomilstvoto, {to nesomneno e za~uvan kako tradicija i denes vo narodot vo Makedonija. Napredniot karakter na bogomilstvoto ne zaostanuva i vo gradeweto na makedonskata dr`ava na carot Samuil vo 10 vek. Osvrnuvaj}i se na toa vreme, D. Dragojlovi} vo svoja posebna studija istaknuva: ,,Bogomilskata osloboditelna eshatologija go dobila svoeto zna~ewe duri vo vostanieto na makedonskite Sloveni vo vremeto na carot Samuil."15 Vo obemniot tom za bogomilstvoto objasnuva: ,,No, edno e sigurno, bogomilstvoto se pojavuva i zazema prostor vo kriti~kite istoriski momenti ili kako versko-politi~ko dvi`ewe za osloboduvawe od strana na verskata i politi~kata dominacija, koga dr`avnata samostojnost bila izgubena, ili kako narodno dvi`ewe, koga li~nata i dr`avnata bezbednost vnatre ili odnadvor im bila zagrozena."16 Vo prilog na dopolnuvawata na vakvite stavovi na Racin e i studijata na D. Ta{kovski.17 Vo 2007 godina se pojavi izdanieto na mitropolit Metodij Zlatanov so naslov: ,,Racin i bogomilite".18 Vo nego naiduvame na dvojno is~ituvawe, na Racinovoto is~ituvawe na bogomilite, i avtorskoto od mitropolit Zlatanov. Vo odnos na Racin Zlatanov gi razotkriva suptilnite ekspresionisti~ki porivi na Racin, vo koi ne e dominanten isklu~iviot istoricizam, tuku e toa tvorba so specifi~ni belezi na istorija, umetnost, individualen stil, sogleduvawe na sopstvenata sovremenost so dominacija na socijalniot element. Nesogleduvaweto na modernite ekspresionisti~ki to~ki se dol`i na celta: ,,Racinovata poezija da se stavi vo ideolo{ki (politi~ki) kontekst, {to e i ne samo poeti~ka, tuku i ontolo{ka protivre~nost vo odnos na modernizmot."19 Vo sekoj slu~aj, umetnosta na Racin ni slu~ajno nema da se stavi vo ramkite na Gebelsovata misla: ,,Politikata e najvozvi{enata umetnost i nie, koi ja sozdavame novata germanska politika, sebesi se smetame za umetnici."20 Zlatanov ja sogleduva Racinovata umetnost so vozvi{ena doza na po~it na mislovnata korespondencija so kone~noto osloboduvawe na ~ovekot, osloboduvawe na ~ovekot od nepravdata, zloto, so ten15 16

D. Dragojlovi}, Ulogata na komitopulite, 102. D. Dragojlovi, Bogomilstvo na Balkanu, 2.. 17 D. Ta{kovski, Narodnoosloboditelniot karakter na bogomilskoto dvi`ewe vo Makedonija, Bogomilskoto dvi`ewe, Skopje 1970, 109-125. Vo ovoj slu~aj pridavaweto na re~isi revolucioneren osloboditelen karakter na bogomilskoto dvi`ewe se objasnuva so vistinskite smeli pobudi i barawa na bogomilite, i toa vo uslovite na 10 vek, koga crkvata ja imala dominantnata feudalna uloga vo dr`avata. Od ovoj aspekt treba da se sfa}a i negovata ,,revolucionernost". 18 Metodij Zlatanov, ,,Racin i bogomilite", Tri, Skopje 1007. 19 Metodij Zlatanov, 19. ibid. 20 Metodij Zlatanov, 19. ibid.

19 dencijata na baraweto na [iler ­ ,,celovit ~ovek". Vo sogleduvaweto na umetnikot kako demijurg, Zlatanov se pribli`uva do sfa}aweto na Rembo: ,,Da se bide moderen i da se izmeni `ivotot." Zlatanov vo svetogledot na Racin kon bogomilite bezrezervno otkriva paralelizam so panslovenizmot. So negovoto istaknuvawe se namaluva religiozno-filozofskata su{tina, a }e nadvladee socijalnata, op{testveno-politi~kata nasoka. Na takov na~in }e se istakne borbata na selanite so feudalniot sistem, borbata na avtohtonoto dualisti~ko veruvawe, protiv ,,imperijalisti~kiot duh na vizantiskoto hristijanstvo, so {to se istaknuva avtohtonosta na bogomilskoto u~ewe. Zatoa i umetnosta na Hristo Botev, Avgust Cesarec, Miroslav Krle`a, ja sogleduva kako narodna - bogomilska."21 Zlatanov go istaknuva dezavuiraweto na suptilnite semanti~ki kvalifikacii na kulturolo{kite segmenti i entiteti: folklor-populizam-paganstvo-magija-ezoteri~nost-eretizam-apokrif, se sozdavale proizvolni zaklu~oci, koi multiplicirale neusoglasenosti vo naukata. Toj gi sogleduva istite izvornici na kanonskata i na apokrifnata literatura. Za razlika od kanonskite tekstovi, apokrifite se kontaminirale so eresi, so {to stanuvaat antiteza na kanonskite. No, tie sepak se zasnovale na bibliska osnova, so {to, pak, od druga strana, ne se izoliran fenomen. Tie, sepak, imaat i zaedni~ka funkcija. Spored Zlatanov, apokrifite se javuvaat vo uloga na kvazikanonski predanija i ne sekoga{ se antikanonski. Druga osobenost na bogomilite e sogleduvaweto vo odnos na nivnata avtohtonost, bogomilstvoto e ,,prva reformacija koja mu prethodi na prosvetitelstvoto".22 I spored Ivo Pilar ,,bogomilstvoto ja izvr{ilo prvata reformacija na hristijanstvoto vo Evropa." A logi~no e deka e nevozmo`no da ne se sogleda vlijanieto na budizmot, koj preku manihejstvoto stignalo i do bogomilite. Ottuka, vo razni istoriski navrati se istaknuva pravoslavnosta na srednovekovnata bosanska crkva, (Vaso Glu{ac), nasproti sprotivnoto mislewe na Frawo Ra~ki. Razbirlivo e {to se javuva nekakva razlika vo ideologijata na prvobitnoto bogomilstvo vo Makedonija i bosanskoto, osobeno so bosanskata islamizacija. Sekako, vlijanieto na manihejstvoto ostavilo tragi vrz bogomilskata ideologija. Eden nov aspekt na vrskite na bogomilstvoto so drugi u~ewa e vrskata so danovizmot, kako edno novo is~ituvawe na bogomilskata istorija. Danovizmot i denes postoi vo Bugarija kako religiozna zaednica, a osnovopolo`nik e Petar Danov (Bejnsa Duno). Nivnata doktrina se bazira vrz u~eweto za trite koreni - klon, kalem, obrazec, od bogomilstvoto, kako predvesnik na guruto Petar Danov i negovoto ,,Belo brat21 22

30. ibid. Metodij Zlatanov, 115.

20 stvo". Spored Danov, trite koreni se trite fazi vo sozdavaweto na hristijanskata kultura. I danovistite se sogleduvaat vo kontekstot na hristijanstvoto. Go otfrlaat bogomilskiot pesimizam preku kultot na Zoroastra kon sonceto i veruvaat vo reinkarnacija. Tretiot koren se javuva vo Indija, Egipet, Sirija, Mala Azija, Bugarija i od nego se izrodile: maniheite, pavli}anite, masalijanite, gnosticite, koi imale vlijanie vrz oformuvaweto na bogomilstvoto. I Racin, spored levoorientiranite politi~ki i socijalni idei, bogomilstvoto go stava vo kontekst na istorijata na progresivnite antieksploatatorski idei, koi zapo~nuvaat vo antikata so vostanija na robovite i preku selskite buni i vo feudalizmot go otvoraat patot na rabotni~koto progresivno dvi`ewe vo vremeto na modernizmot. I kako {to Danov go kontekstualizira bogomilstvoto so apstrakcija na ontolo{kiot korpus, taka postapuva Racin vo sopstvenoto kontekstualizirawe. Racin saka da go svede bogomilskiot dualizam kon matricata na dijalekti~kiot marksisti~ki materijalizam, kako negovo kredo. Bogomilskiot dualizam, kako {to i ponapred spomenavme vo vrska so Koneski, Racin go bara vo sprotivnostite na klasite i op{testveniot sistem. Zatoa i crkvata }e ja gleda kako praven i politi~ki mehanizam na vladetelskiot feudalizam. Zatoa i zborot ,,du{i" Racin }e go zamenuva so ,,sovest", ili ,,iskra Bo`ja" so ,,carstvo na svetlinata". Zlatanov vo tekstot na Racin ja razotkriva filozofskata orientacija na vremeto, potoa Racinovata moderna orientacija kon ekspresionizmot za {to ne slu~ajno kako `anr na tekstot go prifa}a esejot. Oscilira marksisti~kiot {ablon do o~evidnite lirski vibracii, so emotiven polne`. Slabo prou~enata kanonska i bibliska literatura vodi kon pouprosteniot {ablon i zaklu~uva deka ,,Racin ne zboruva za bogomilite, tuku preku bogomilite zboruva za sebe." Trite negovi varijanti od tekstot ,,gravitiraat kon umetni~ka (ekspresionisti~ka) proza." No, priodot na Racin kon bogomilite ne mu odzema sekakva istori~nost, pokraj ekspresionisti~kiot priod. Vsu{nost, toa e negovo is~ituvawe, kako {to pretstavuva u{te eden nov priod i is~ituvaweto vo magisterskiot trud na Zlatanov. Najnov prilog kon is~ituvaweto na Racin i bogomilite se pojavi na simpoziumot organiziran na ,,Racinovite sredbi", na 10 juni 2008 godina, pro~itan od prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, so naslov ,,Kulturolo{ka meditacija vo tri navra}awa".23 Avtorkata gi zema predvid trite varijanti od esejot na Kosta Racin za bogomilite, kako kulturolo{ka meditacija. I ^epi{evska, vrz osnova na hipertekstualnoto is~ituvawe se zadr`uva na ekspresionisti~koto is~ituvawe i ja potencira poetikata na ekspresionizmot, {to go potvrduva prethodnoto izlagawe.

23

Referatot be{e pro~itan na 10 juni 2008 godina, na jubilejnite ,,Racinovi sredbi" vo Veles.

21

Ru`ica Jan~uleva

ZA PREPEVITE NA PESNITE OD KO^O RACIN NA RUSKI JAZIK

U{te koga Aleksandar Sergeevi~ Pu{kin go preveduval svojot roman Evgenij Onegin, zabele`al deka ,,bukvalniot prevod e isto taka {teten kako i proizvolniot prevod". Spored Valter Benjamin, bukvalniot prevod ne mo`e re~isi nikoga{ celosno da ja reproducira smislata {to ja ima vo originalot. ,,Zna~i, {to se slu~uva fakti~ki so originalot pri procesot na preveduvawe. [to, vsu{nost pravi preveduva~ot i {to postignuva? Mo`ebi polesno }e se dojde{e do odgovor dokolku be{e vozmo`no, dokolku barem na eden preveduva~ na svetot mu uspee{e od prevodot da se vrati vo originalot. No, jasno e deka e toa nevozmo`no. Prevodot e samo na~in da se ~ita originalot za da se otkrijat vrodenite slabosti vo nego.°1 ^e{kiot prou~uva~ Jir`i Levi zabele`uva deka ona so {to treba da se zanimava teorijata na preveduvaweto e tokmu stilot na originalniot avtor i za~uvuvaweto i prenesuvaweto na negovata ,,literarnost" so stilski elementi od drugiot jazik. Vo naukata za preveduvaweto se istaknuva deka ne se preveduva zna~eweto, tuku smislata na eden tekst. Ako se preveduva smislata, toga{ se preveduva stilot, a stilot po definicija e hermenevtika, a ne kod. Patot kon nekoja sovr{ena ekvivalentnost e onevozmo`en od sovremenite neologizmi, od arhaizmite, li~nite imiwa i od dijalektizmite. Zatoa e potrebno praveweto na preveduva~ka strategija, t.e. na ,,matrica na prevodlivost" (termin na Dragi Mihajlovski), koja }e gi iznajde site otstapki, neologizmi, arhaizmi, t.e. site elementi vo jazikot na originalot {to go pravat deloto umetni~ko. Noviot tekst (prevodot) treba da prozvu~i kako originalot. Preveduva~ot mora da gi zabele`i site inverzii, kovanici, arhaizmi i gramati~ki otstapuvawa na fonolo{ko ramni{te. Na semanti~koto ramni{te se baraat logi~nite otstapki i metafori~ki kombinacii. Spored Dragi Mihajlovski, ne postoi to~en ili dobar prevod, tuku pred s¢ - mo`en prevod.°2 Ekspresivnosta i emocionalnosta na Racinoviot stih proizleguvaat pred s¢ od dlabokata vrska na poetot so tradicijata, so tradicio1

Mihalovski, Dragi. ,,Pod Vavilon" - zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd. ,,Kaprikornus", 2007, 55. 2 Mihalovski, Dragi. ,,Pod Vavilon" - zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd. ,,Kaprikornus", 2007, 55.

22 nalniot oralen poetski jazik. Poznato e deka jazikot na pesnite na Ko~o Racin e dale~en od literaturnite normi i e avtorska stilizacija na narodno-razgovornata re~. Preveduva~ot ima pred s¢ ne narodno-razgovorna re~, tuku poetska avtorska stilizacija. 12-te pesni na zbornikot ,,Beli mugri" se protkaeni so narodna melodija, no so sloboden stih. ,,Vo Makedonija, - pi{uval Racin - postoi ne{to za {to mo`e beskone~no da se zboruva i da se pi{uva so radost i naslada. Toa e makedonskata narodna pesna. Taa vedna{ dopira do srceto zatoa {to izvira od srceto. Nie peeme, koga se raduvame i koga taguvame. Pesnata na Makedonija ­ toa e nejzinata molitva, ogledalo na du{ata i nejzinoto olesnuvawe". Mitot, skaznata i obi~aite formiraat edinstven strukturnosemanti~ki kompleks koj eksplicitno `ivee vo folklorot i implicitno vo literaturata. Spored D. N. Medri{ ,,Folklorot i literaturata se dva potsistema, delovi na eden metasistem. Folklorot i literaturata se prepletuvaat tolku tesno {to zboruvaat na eden jazik ­ jazik na kulturata".3 Elementite na tradicionalnata kultura vo tvore{tvoto na Racin pridonesuvaat za podobro razbirawe na nepovtorlivosta na negovata tvore~ka postapka i sogleduvawe na negovoto osobeno mesto vo literaturata na po~etokot na HH vek. Voobi~aeno e prifatena ocenata vo literaturnata nauka deka formata na Racinovite pesni e tradicionalna, a sodr`inata moderna. Vo istra`uvaweto ,,Funkcijata na kli{eto vo Racinovite Beli mugri" Iskra Nikolovska potsetuva deka tri zasebni, utvrdeni sistemi se merodavni pri oblikuvaweto na zbirkata ,,Beli mugri": usnata literatura, zapadnoevropskiot ekspresionizam i socijalnata literatura. Iskra Nikolovska zaklu~uva deka Racin preku svoite metafori~ki modeli gi promenil kli{iranite poetski postapki na socijalnata literatura. Naj~esto pra{awe pri prevodot od eden jazik na drug e: mo`e li da se prevedat na drug jazik emocionalniot polne` i ekspresijata? Za postignuvawe na adekvatnosta i ekvivalentnosta osobeno e va`en izborot na preveduva~kata strategija i upotrebata na prevodnite transformacii pri sozdavaweto na vtoriot tekst orientiran na primatelot - nositelot na drug jazik i druga kultura. Preveduva~ot raboti isklu~ivo so tekst, ja bara ,,literarnosta" i se trudi da ja prefrli vo druga jazi~na sredina. Po iznao|aweto na estetskite vrednosti vo edno literaturno delo se baraat onie aspekti na tekstot koi ja sozdavaat umetnosta. Prvata zbirka na makedonski jazik za stradalnicata Makedonija, ,,Beli mugri", nosi vo sebe dlaboka simbolika i dlaboka emocija. Emocionalnata energija bliknuva preku upotrebata na poznatite epiteti: sonce svetlo, gora zelena, voda studena. Vo poetskiot diskurs na Kosta

3

Medri[, D.N. Literatura i fol\klorna/ tradici/. Voprosy po]tiki, Saratov, 1980.

23 Racin epitetot e edna od najfrekventnite figurativni edinici, zatoa golem del od prou~uva~ite na Racinovoto delo se zapiraat tokmu na upotrebata na funkcijata na epitetot vo ,,Beli mugri", na epitetot kako sredstvo za obnova na zborot. Dlabokata simbolika na pesnite na Racin izvira od tradicionalnata kultura celosno, koja trae vo narodnoto soznanie so godini i ne ja gubi aktuelnosta i denes. Spored J. Lotman ,,simbol mo`e da stane koj bilo predmet ili pojava, no vo toj slu~aj kon nivnoto direktno zna~ewe se dodavaat tradicionalnite simboli~ni zna~ewa za kulturata koi dozvoluvaat poznavawe i dekodirawe na toj predmet ili pojava kako simbol, raskrivawe na sodr`inata vo nego, sistem na pravila na tekstovite i si`eata. Simbolot mo`e da ima mnogu zna~ewa, no toa mno`estvo na zna~ewa ima granici.°4 Edinstvenata simbolika na celata zbirka ,,Beli mugri" e ispolneta so pogolem broj oddelni simboli. Simbolot kaj Racin e arhetipski, no vo isto vreme i vo korelacija so opredeleni determinanti na socijalnata literatura: sinxir `elezen, zname alovo, alki kovani. Simbolite, alegoriite i politi~kata leksika ja sozdavaat ekspresijata na vnatre{niot ritam. Racin e borec, agitator i liri~ar vo isto vreme. Prepevot na grupata ruski preveduva~i objaven vo 1982 vo Moskva ne ja dolovuva taa avtorska ekspresija. Vo 1982 g. vo izdatelstvo na ,,Hudo`estvenaja literatura", vo Moskva e objavena zbirkata na Ko~o Racin ,,Beli mugri"/ ,,Vatromet" (Belye zori ­ Fejerverk): Perevod s makedonskogo i serbskohorvatskogo. Preveduva~i na ,,Belite mugri" se pove}e avtori: N. Glazkov, M. Zenkevi~, V. Kor~agin, N. Vanhanen, V. Suhanov. Vo 1997 g. vo serijata: Makedonska/ po]zi/, (sostavuva~i: Gane Todorovski i Anatolij Parpara) vo Moskva e objaven prepevot na ,,Beli mugri" povtorno od pove}e avtori: N. Glazkov, M. Zenkevi~, V. Kor~agin. 6-te pesni pod naslov ,,Elegija za tebe" gi imaat prevedeno Taisija Popspirova i Valentina Pavlovska. Prepevot na makedonskite avtori go postignuva ekspresivniot efekt so sintaksi~ka stilizacija, za~esteni povtoruvawa i upotreba na specifi~ni razgovorni vovedni zborovi. Tie svojstva na razgovornata sintaksa proizleguvaat od spontaniot ekspresiven karakter na razgovornata re~ i nao|aat soodveten ekvivalent vo ruskiot prepev. Adekvatniot prepev ja oformuva op{tata stilska oboenost na tekstot. Ruskiot prepev na pesnite na Racin od avtorite N. Glazkov, V. Suhanov, M. Zenkevi~, N. Vanhanen ima neutralen karakter, iako e sosema o~igledno deka e neophodna preveduva~ka transformacija za da se kompenzira nemo`nosta na to~niot prevod na osobenostite na origina4

Lotman, W.M. Izbrannye stat\i v 3 t., t.1. Tallin, 1992.

24 lot. Problemati~nite zoni se jazi~nite sredstva {to gi koristi preveduva~ot a se rezultat i na delumno nepoznavawe na leksikata. Zatoa prepevot ima mnogubrojni leksi~ki otstapuvawa kako na primer: gradi e prevedeno kako grad (,,Pe~al"), maka e prevedeno kako trud (,,Selska maka"). Poznato e deka estetskata privle~nost na edno poetsko delo ne ja pravat gramatikalnosta i logi~nosta, tuku naprotiv otstapkite, t.e. s¢ {to e agramatikalno i alogi~no, s¢ {to go pravi tekstot poseben. Racin se opredeluva za sugestija i asocijacija i metafori~ni kontrasti kako na primer: srce ­ porta najvisoka, silno svetnal den, kilim senki {iroki. Agramatikalnosta i alogi~nosta vo sozdavaweto na poetskata ekspresija kaj Racin ja nao|ame vo izrazeno dijalo{kiot karakter na poetskiot izraz, kako i vo povtoruvawata kako biten kompozicisko-intonaciski princip.

,,Elegii" Koj ni gi skr{i belite krilca krilca na galabi beli? I koj razdvoi, i koj razdvoi, ~ovek od ~ovek so yid? ,,Denovi" Rodi se ~ovek ­ rob bidi, Rodi se ~ovek ­ skot umri. Kto nam kryly[ki podbil golubinye? Kto soseda s sosedom possoril, me`du brat\/mi stenu postroil?

Lwdi, rodiv[is\ rabami, my umiraem skotami. Rodis\ ~elovek ­ rabom bud\ , Rodis\ ~elovek ­ skotom umri.

,,Pe~al" I {iri {irno {iroko celiot svet da zagrne.

{irits/ serdce [irokoe Vse [ire, [ire, [irokogo.

Prepevot treba da iznajde soodveten ekvivalent za otstapkite vo stilot na Racin za da gi ostvari ekspresivnosta i ubavinata na melodijata od stihovite na ,,Beli mugri", kako i da go so~uva edinstvoto na semanti~kite sloevi. Osobeno e ~uvstvitelno prepejuvaweto na epitetite vo Racinovata poezija ~ij repertoar e mnogu {irok i se dvi`i od postojani epiteti modelirani vo usnata tradicija do atributivni opredelbi so metafori~na vrednost, kako na primer: Sonce svetlo (,,Selska maka") ­ Solny[ko prigrelo `arko; Vreme za~udeno (,,Pe~al") - ^tob vrem/ udivilos\; Ko[ula darovna (,,Lenka") ­ Ruba[ka dl/ podarka (Ruba[ka dl/ pridanogo).

25 Vo zaklu~okot potsetuvame na op{tata konstatacija deka literaturniot prevod ne e samo lingvisti~ka operacija, tuku e i interpretacija i analiza. Preveduva~ot ne treba da go imitira originalot, tuku sledej}i go na~inot na namera na originalot da ovozmo`i negovoto eho ubavo da se ~ue niz prevodot. Pri prepevot od makedonski na ruski jazik zabele`uvame seriozni te{kotii poradi nedovolnoto poznavawe na jazikot na originalot. Prepevot na pesnite na Racin treba da go nosi vo sebe Racinoviot protest protiv stradaweto, bolkata za ~ovekot, intimnite tonovi so koi Racin £ se obra}a na Makedonija. Spored Milan \ur~inov, ,,Beli mugri" se edno od retkite poetski ostvaruvawa koe, javuvaj}i se na samiot po~etok od edno novo istorisko vreme, go so~uvalo svojot kreativen sjaj niz vremeto i deceniite {to izminale. Toj kreativen sjaj prodol`uva da trae i vo prepevite. Prepevot na avtorite od makedonskoto jazi~no podra~je vo pogolema mera go postignuva soodvetniot ekvivalent vo odnos na povtoruvawata, ritmikata, kako i vo iznao|aweto na soodvetnite frazeologizmi (Na primer.: Aj pust da e, pust da bi ostanal `ivotot ku~e{ki ­ Bud\ ty prokl/ta `izn\ soba~\/!) . Prepevot na pesnite na Racin na ruski jazik zaslu`uva podlaboka i poseopfatna analiza za da se dopre do mo`nostite na interpretiraweto na bogatata ekspresivnost na ,,Beli mugri".

DENOVI (DNI) Legnale ta nate`nale (N. Glazkov) Bremenem dav/t na ple~i (Popspirova, Pavlovska) T/`elo legli

Nautro radost ponesi nave~er taga donesi (N. Glazkov Radost\ zahvati[\ s sobow, a vozvrati[\s/ s toskow (Popspirova, Pavlovska) Utrom s radost\w idi, ve~erom vernis\ s pe~al\w

Aj, pust da e, pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! (N. Glazkov) }h, `izn\ mo/ soba~\/, / [lw tebe prokl/t\e! (Popspirova, Pavlovska) Bud\ ty prokl/ta, `izn\ soba~\/!

26 Rodi se ~ovek ­ rob bidi rodi se ~ovek ­ skot umri. (N. Glazkov) Lwdi, rodiv[is\ rabami, my umiraem skotami. (Popspirova, Pavlovska) Rodis\ ~elovekom ­ rabom bud\, rodis\ ~elovekom ­ skotom umri.

Za sebe sam 'rgaj si za sebe maki trgaj si ­ ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani, ni`i si sinxir `elezen okolu vratot navezen! (N. Glazkov) Kak vol, rabotaj v pole i vzdragivaj ot boli ­ dnej o`erel\e na vye, kovany kol\ca stal\nye, s ka`dym dnem t/`elee cep\ iz `eleza na [ee! (Popspirova, Pavlovska) Sam li[\ stradaj, sam li[\ muki terpi ­ idut verenicej o`erel\/ dnej, t/nuts/ cep\w kovanoj, s`imaets/ cep\ `elezna/ vokrug [ei vy[itoj.

TUTUNOBERA^ITE (SBORQIKI TABAKA) Na kantar studen so tu~ go merat, a mo`at li da go izmerat, na{iov tutun ­ na{ava maka na{ava solena pot! (M. Zenkevi~) Ego na vesah mogut vzvesit\, no smogut li vzvesit\, kak na[ tabak, i na[u muku, solenyj na[ pot? (Popspirova, Pavlovska) Na vesah holodnyh bronzoj mer/t, A mo`no li izmerit\ Na[ tabak, muki na[i Pot solenyj na[?

.....

Od temni zori na utrini letni Po utrini rosni, po mugrite presni (M. Zenkevi~) S pervogo sveta utrom letnim

....

(Popspirova, Pavlovska) S temnoj zori letnego utra

....

Utrom rosistym, s rassvetom lu~istym

Po rannej rose, po zor/m sve`im

27 LENKA (LENKA) Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! tutuni - `olti otrovi za gradi ­ kitki rozovi. (N.Glazkov) Ne ro`dena byla Lenka dl/ edkoj pyli taba~noj! @eltyj tabak ­ otravitel\ rozovym grud/m ­ pogibel\! (Popspirova, Pavlovska) Ne dl/ tabaka prokl/togo Lenka byla ro`dena! Ne dl/ tabaka ­ otravy `eltoj, dl/ grudej ­ cvetov rozovyh.

,,Zo{to mi, zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovna..." (N. Glazkov) - Ah, po~emu ne uspela Lenka dotkat\ ruba[ku, Tu, ~to byla dl/ podarka? (Popspirova, Pavlovska) ,,Ah, za~em `e, ty, za~em nevy[itoj ostalas\, ruba[ka dl/ pridanogo?..."

TATUN^O (TATUN^O) Ne me kolni, ne me `ali! Ne mi ni`i niza kletvi! (V. Suhanov) Ne `alej men/, ne mu~aj, kl/tv tor`estvennyh ne trebuj! (Popspirova, Pavlovska) Ne kl/ni men/, ne `alej, ne nanizyvaj niti kl/tv!

Ti li be{e {to pee{e: ,,Ajdutin majka ne rani..." (V. Suhanov) Ty li tot, kto pel ~asten\ko ,,Mat\ hajduku ne lele/t\..." (Popspirova, Pavlovska) Ty li byl, tot, ~to pel: ,,Razbojnik mat\ ne kormit..."

28 PE^AL (PE^AL|) Nema li `ivot, nema li qubov za `ivot golema, qubov za `ivot ~ove~na u vija gradi argatski? (N. Glazkov) Dl/ gorodskih podenqikov razve net `izni, razve net lwbvi k `izni velikoj, lwbvi k ~elove~noj `izni? (Popspirova, Pavlovska) Est\ li `izn\, est\ li lwbov\ k `izni bol\[oj ~elove~eskoj v ]tih grud/h batrackih?

Cel svet da zbere, pa da e Za vija gradi male~ko? (N. Glazkov) ~toby ves\ mir sobrat\, ~toby malost\ dostalos\ i gorodu? (Popspirova, Pavlovska) Ves\ mir vmeqaet kotoroe, V ]tih grud/h malen\kih?

SELSKA MAKA (DEREVENSKA? MUKA) Izvor voda izvira{e plodno pole naliva{e ­ plodno pole rod narodi. (M. Zenkevi~) KREST|?NSKIJ TRUD Vody protekli burlivo, horo[o polili nivy podn/las\ p[enica gusto. (Popspirova, Pavlovska) DEREVENSKIE MUKI @ur~it voda rodnikova/ plodonosnye pol/ polivaet ­ bogatyj uro`aj sozrevaet.

29 ELEGIJA ZA TEBE (}LEGI? O TEBE) 1.,,V~era si pojdov, naminav" (N. Vanhanen) V~era po[el ­ napravils/ (Popspirova, Pavlovska) V~era po[el / pobrodit\

2.,,Tamu gore na neboto" (N. Vanhanen) Zan/las\ zar/ vysoko (Popspirova, Pavlovska) Tam naverhu v nebe

3.,,Dva brega ­ dvata strmnini" (N. Vanhanen) Dva berega obryvistyh (Popspirova, Pavlovska) Dva berega ­ dva krutyh

4.,,Skotski e, skotski `ivot argatski" (N. Vanhanen) Oh, ty `izn\ batracka/, skotska/ (Popspirova, Pavlovska) T/`ela, t/`ela, `izn\ batracka/

5.,,Ti da znae{, pametuva{" (N. Vanhanen) Odno zapomni namertvo (Popspirova, Pavlovska) Pomni i znaj 6. ,,Iscedete, ograbete" Iscedete, ograbete pot i trud i mesa goli, usta pusta zatvorete da ne ka`e oti boli. (N. Vanhanen) Esli sv/`ete, zaprete pot, stradan\e, gol\; rot vzyvawqij zatknete ­ pust\ mol~it pro bol\, (Popspirova, Pavlovska) Vysasyvajte trud i pot i kosti golye obsasyvajte rty golodnye zakrojte ~tob terpeli nemo bol\.

Bolka boli ­ bolka gori bolka pe~e, du{a mori. a bolkata koga sveti ­ te{ko, te{ko, te{ko kleti!

30 (N. Vanhanen) Bol\ tomit, du[a bolit, v temnote ognem gorit. Zasveti, du[a, ogni i prokl/tyh prokl/ni! (Popspirova, Pavlovska) Rana bolit, rana ``et, Rana du[u terzaet. A s ranoj `it\, tak t/`elo, t/`elo, oh t/`elo!

Literatura:

Mihalovski, Dragi. ,,Pod Vavilon" ­ zada~ata na preveduva~ot. Vtoro izdanie. Izd.Kaprikornus, 2007, 55. Medri[, D.N. Literatura i fol\klorna/ tradici/. Voprosy po]tiki, Saratov, 1980. Lotman, W.M. Izbrannye stat\i v 3 t., t.1. Tallin, 1992. Nikolovska, Iskra. ,,Funkciite na kli{eto vo Racinovite Beli mugri", Menora, Skopje, Institut za makedonska literatura pri Filolo{kiot fakultet, 1997, 81.

31

Lilianna Miodoska REFLEKSJE TOWARZYSZCE LEKTURZE POLSKIEGO PRZEKLADU UTWORU KOCO RACINA BELI MUGRI

Koco Solev Racin (1908-1943) jest powszechnie uwaany za jednego z prekursorów wspólczesnej literatury macedoskiej. Jej rozwój nastpowal w wyjtkowo niesprzyjajcych uwarunkowaniach spoleczno-politycznych, o których zdecydowaly wydarzenia majce miejsce w pocztkach XX wieku, kiedy to 30 lipca 1913 r. po zakoczeniu drugiej wojny balkaskiej doszlo w Bukareszcie do podpisania traktatu pokojowego, w wyniku którego dokonano podzialu macedoskiego terytorium pomidzy Bulgari, Grecj i Serbi. Fakt ten zostal powtórnie usankcjonowany po zakoczeniu I wojny wiatowej podpisaniem w 1919 r. w Neuilly-sur-Seine traktatem pokojowym z Bulgari. Tym samym w Grecji znalazla si tzw. Macedonia Egejska, w Królestwie SHS, póniejszym Królestwie Jugoslawii ­ Macedonia Wardarska, za w Bulgarii ­ Macedonia Piryska. Niewielk cz terytorium macedoskiego wlczono do utworzonego równie w 1913 r. pastwa albaskiego, którego granice zostaly wytyczone podczas konferencji londyskiej. W tych okolicznociach w Serbii calkowicie zniklo pojcie Macedonii, gdy wcielony w jej granice obszar nazwano poludniow Serbi (Juzna Srbija), w Grecji w adnym razie nie mona si bylo poslugiwa jzykiem macedoskim w miejscach publicznych, poniewa spotykalo si to z natychmiastowymi represjami. Podobnie w Bulgarii, w której i tak uwaano Macedoczyków za Bulgarów. Tak wic prowadzona konsekwentnie polityka asymilacji narodowej, sprowadzajca si do zwalczania macedoskiej odrbnoci etnicznej, jzyka oraz towarzyszce temu due zacofanie gospodarcze, w adnym wypadku nie sprzyjalo rozwojowi kultury. Zapocztkowany w XIX w. proces odrodzenia narodowego, bdcy pocztkiem budowy narodowego etosu, zostal przerwany dalszym rozwojem wydarze politycznych, a zwlaszcza stlumionymi powstaniami preobraeskim i ilindeskim, które na dlugo wstrzymaly zainicjowane przemiany. Mimo szczególnie trudnych realiów ycia spolecznego i politycznego, w okresie midzywojennym w literaturze macedoskiej pojawilo si kilka nazwisk bardzo interesujcych twórców. Nale do nich dramaturdzy: Vasil Iljoski, Anton Panov, Risto Krle oraz wybitni poeci: Kole Nedelkovski, Koco Racin, Venko Markovski. Ich twórczo pisana najczciej w rodzimych dialektach macedoskich sprawila, i powrócil problem macedoskiego jzyka literackiego. Nawizywali oni do pogldów gloszonych przez Misirkowa, domagajc si równoczenie uznania odrbnej macedoskiej narodowoci. Pisarze i poeci odwolywali si w swych dzielach do istniejcej ju tradycji literackiej, zwlaszcza

32 za do twórczoci ludowej, w której upatrywali ródla swej inspiracji, a przede wszystkim czerpali z jzyka, którym zostala ona napisana, co podkrelal sam Racin: Jasno se gleda deka najpravilniot i edinstveniot mo`en pat vo razvitokot na sovremenata kni`evnost na Povardarieto pretstavuva potpiraweto na neiscrpnoto jazi~no i izrazno bogatstvo na makedonskiot folklor ...1 Opublikowany w 1939 r. w Samoborze w Chorwacji niewielki zbiorek poezji pióra K. Racina Beli mugri okazal si prawdziwym wydarzeniem literackim. Z uwagi na sw spoleczn tematyk zostal nazwany ,,czerwonym protestem". Mimo skonfiskowania nakladu, pojedyncze egzeplarze dotarly do Macedoczyków, budzc wród nich prawdziwy entuzjazm. Podobnie zareagowaly na poezj Racina rodowiska literackie, doceniajc walory napisanych wierszy. Dorobek twórczy poety nie jest zbyt imponujcy, o czym ­ ponad wszelk wtpliwo ­ zadecydowala jego przedwczesna mier. Niemniej jednak Beli mugri s uznawane za jego najwybitniejsze osignicie twórcze. Zbiorek przyniósl slaw autorowi równie wród czytelników innych narodowoci, gdy zostal przetlumaczony na wiele jzyków, w tym równie na jzyk polski. 1. Beli mugri K. Racina a polska poezja rewolucyjna Lektura przekladu dziela literackiego sklania odbiorc do odniesienia go ­ jeli takiego mona dokona ­ do utworów rodzimej literatury. Taka wlanie sytuacja dotyczy zbiorku poezji Beli mugri, który w tlumaczeniu Boeny KlogGogolewskiej jako Biale zorze zostal oddany do rk polskiego czytelnika dopiero w 1989 r., a ukazal si w serii wydawniczej Biblioteka jugoslowiaska im. Julija Benesicia. Wprawdzie data prawydania wierszy Racina wie si z jednym z najbardziej tragicznych momentów w historii Polski ­ wybuchem II wojny wiatowej, ale i w naszej literaturze okresu midzywojennego odnotowujemy rozwój liryki rewolucyjnej, której najwybitniejszym przedstawicielem obok R. Stande, W. Wandurskiego, B. Jasiskiego byl Wladyslaw Broniewski. Urodzil si wczeniej od macedoskiego poety, bo w 1897 r., ale to wlanie utwory opublikowane we wspomnianym okresie pozwalaj mówi o nim jako o poecie polskiego ruchu rewolucyjnego. Debiutowal przekladem wiersza Wl. Majakowskiego Poeta-robotnik, za w 1925 r. wspólnie ze wspomnianymi ju poetami wydal ,,biuletyn" poetycki Trzy salwy, uznany za manifest polskiej poezji proletariackiej nie tylko ze wzgldu na temat i postaw ideologiczn, lecz równie dobór rodków wyrazu: Nie o sobie piszemy. Jestemy robotnikami slowa. Musimy wypowiedzie to, czego inni ludzie warsztatu wypowiedzie nie mog. W bezlitosnej walce proletariatu z buruazj stoimy zdecydowanie po lewej stronie barykady. Gniew, wiara w zwycistwo i rado ­ rado walki ­ ka nam pisa. Niech slowa nasze padn jak salwy w ulice ródmiecia, niech odegrzmi echem w

1

Cyt. za: A. Spasov, Studija za Ko~o Racin, Skopje 2003, 15.

33 dzielnicach fabrycznych. Walczymy o nowy lad spoleczny. Walka ta jest najwysz treci naszej twórczoci.2 1.1. Problematyka spoleczna Bialych zórz K. Racina i wybranych utworów Wl. Broniewskiego Twórczo obu poetów zostala nasczona wtkami autobiograficznymi. Racinowi, który przyszedl na wiat w ubogiej rodzinie rzemielniczej, bardzo wczenie przyszlo si konfrontowa z trudami codziennoci. Ju jako trzynastolatek byl zmuszony do porzucenia szkoly. Robil wraz z ojcem garnki i sprzedawal je po trzy dinary. Bardzo wczenie doszedl do wniosku, e ci ludzie, którzy pracuj naprawd ciko, nic z tej harówki nie maj. W kamieniolomach widywal purpurowe z wysilku twarze robotników, zarabiajcych ledwie na suchy chleb z papryk. Zchwycalo go pikno pól makowych, ale nie mógl wyj z podziwu, i najbardziej cierpi ci, co stanowi glówn sil robocz w calej, przynoszcej niebagatelne zyski, produkcji opium. Zaczl docieka przyczyn takiego stanu rzeczy ...3 Wszystko to znalazlo si w jego poezji. Biale zorze zawieraj wprawdzie tylko dwanacie utworów, niemniej jednak w obrbie poruszonej w nich spolecznej problematyki mona wydzieli kilka krgów tematycznych, do których nale wtki zwizane z losem najemnych robotników, zarobkowych emigrantów czy bankructwem rodzimego rzemiosla. W poszczególnych wierszach nasyconych rewolucyjnym duchem walki, przenikaj si one wzajemnie, tworzc obraz cierpie, tsknot i de macedoskiego ludu. Jednake na pierwsze miejsce wysuwa si beznadziejny los najemników eksploatowanych przez monopol tytoniowy, który w zacofanym wówczas kraju dawal im moliwo zatrudnienia. Wtek ten dominuje w najpopularniejszych utworach zbioru, do których nale Tutunobera~ite oraz Lenka. Oba ukazuj los wyzyskiwanych robotników, dla których uprawa i prymitywna obróbka tytoniu stanowily glówne zajcie, sam za los skazanych niejako na zbieranie tytoniu uczynil poeta symbolem narodowego bytu. Mimo i w centrum zainteresowa Racina znajduje si macedoski lud na trudot crn i jego poloenie spoleczne, to w zbiorku poeta pomiecil utwór calkowicie odbiegajcy sw tematyk od dominujcej problematyki. Jest nim Ballada o nieznanym olnierzu, którego losy wiatowej wojny rzucily na nieznan ziemi, gdzie polegl z daleka od swej ojczyzny, bronic cudzych interesów. To z pewnoci jeden z najpikniejszych utworów, który w balladowej scenerii ukazal caly tragizm sytuacji i bezsens wojny. Podobne wtki moemy odnale w twórczoci polskiego poety. Zgodnie z haslami manifestu, Broniewski bohaterem swych wierszy uczynil robotników, a sztandarowym utworem mona uzna zawarte w zbiorze Troska i pie ­ Zaglbie Dbrowskie. Tu slowami poezji oddal tragiczny los górników, którzy pracuj bez wytchnienia dla zaspokojenia wymaga kapitalistów:

2 3

R. Matuszewski, Literatura polska lat 1918-1939, Warszawa 1974, 216. Cyt. za: B. Klog-Gogolewska, Od tlumacza, [w:] K. Racin, Biale zorze¸ Lód 1989, 6.

34 (...) W dól i w gór otchlanie mroku, czarna troska, czarna robota, a na ziemi ­ szeroko, szeroko ­ widma domostw i gruda blota. (...) Zaglbie dobywa wgiel, le go na zachód i wschód i zamienia czarn potg na mór, na ndz, na glód. (...) 4 Sporód wielu utworów o tematyce spolecznej na uwag zasluguje pikny wiersz Ksiyc ulicy Pawiej, opowiadajcy histori ydowskiego mlodzieca ­ krawca, któr mona by bez trudu porówna z biografi samego Racina, z t tylko rónic, e zostala przeniesiona w realia proletariackiej dzielnicy przedwojennej Warszawy. Wiersz to o tyle ciekawy, i tre liryczna zostala wyprowadzona z wtku opisowego, dziki czemu utwór ma dodatkowy walor poznawczy, opowiadajc o warunkach ycia i walki rewolucjonistów w epoce, w której yl i tworzyl poeta. Jednak obok wierszy o tematyce robotniczej znalazly si w twórczoci Broniewskiego utwory nawizujce do przey wojennych. Naleal wszak do pokolenia, które walczc o woln Polsk, poznalo gorzki smak wojny z calym jej tragizmem, bezmiarem grozy i okruciestwa. Swoim uczuciom daje poeta wyraz m. in. w utworze Mlodo: (...) Roztapiala si mlodo brudnym, mokrym niegiem, dlawily dni pochmurne, jak robactwo arly, i ju chlodne byly jesienne noclegi, i z umarlymi bylem sam na pól umarly ... ... Kowalski ­ rozerwany granatem, Ignaczak ­ cztery kule w pachwin, Nowak ­ od szrapnela, Marciniak kula w piersi ... Pamitam, jak patrzal I skamlal umierajc: ,,Wody ... przyjaciele ..." (...) 5 1.2. Symbolika i ekspresja obrazowania Jak powszechnie wiadomo, Racinowi byla doskonale znana literacka twórczo w jzyku macedoskim powstala zarówno w okresie przedilindenskim, jak i w czasach mu wspólczesnych. Równoczesne zafascynowanie folklorem, czemu wielokrotnie dawal wyraz, odzwierciedlilo si w jego liryce, a zwlaszcza w zbiorze Beli mugri. Naley podreli, i stanowil on jednak tylko inspiracj. Racin najintimno se zadlabo~uval vo bitieto na narodnata pesna i znael potoa da gi spoi, da gi postavi i da gi iskoristi nejzinite elementi

4 5

Wl. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 29, 30. Wl. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 6.

35 i tvore~ki da gi transponira vo svojata lirika. Be{e re~eno deka makedonskata narodna lirika vo Racin na{la navistina odli~en tvore~ki medium.6 Efektem bylo powstanie specyficznej i niepowtarzalnej racinowskiej poetyki. Biale zorze urzekaj swoj prostot. Prostota to jednak bardzo kunsztowna. Sam tytul zbiorku jest symboliczny. Lud macedoski po latach wyzysku i cierpienia budzi si do nowego ycia, stajc si dziki wlasnej pracy budowniczym lepszego jutra. Wezwaniem do odrzucenia niewolniczej ciemnoci i do podjcia wysilku tworzenia nowej przyszloci jest ostatni wiersz zbioru - Kopa~ite. Nie jedyny to symbol. Charakterystyczny pod tym wzgldem jest utwór Pe~al, w którym powtarzajcy si w calym zbiorze motyw cikiej doli wyzyskiwanego czlowieka ulega transformacji, stajc si problemem uniwersalnym, sprowadzajcym si do tragedii ludzkiego losu. Tu symbolem, a równoczenie slowem-kluczem, osi kompozycyjn wiersza jest slowo ,,serce", o którym powiadaj, i stalo si zuytym, banalnym, poetyckim rekwizytem.7 W tym momencie ponownie nasuwa si porównanie z wierszami Wl. Broniewskiego, którego charakteryzowala umiejtno nadawania nowych, poetyckich walorów slowom i zwrotom utartym, pozornie ich pozbawionym przez ich odkrywcze i nowe zestawienia, m. in. romantycznych slów, do których nale m. in.: serce, pie, gniew, marzenie ze slowami z jzyka rewolucjonistów lub z jzyka olnierskiego, std zwroty: ogniomistrzu i serc i slów, recydywici marzenia, wiersz mój gniewny ­ bro szybkostrzelna itd. Czste kontrasty polegajce na przejciu od prozaizmów do strof o charakterze czysto lirycznym emanuj dodatkowym wzruszeniem poetyckim. Doskonalym tego przykladem jest fragment wiersza Magnitogorsk albo Rozmowa z Janem: Na podlodze sen nasz nielekki, zup dali, e pies jej nie zje, Jana chroni pancerz dialektyki, Mnie ­ leciutki oblok poezji.8 Racin bardzo czsto zestawia kontrastujce ze sob obrazy, dziki czemu uzyskuje wzmocnienie poetyckiego oddzialywania na odbiorc. Regularnie czyni to z kolorami: czerni i biel, bdcymi równoczenie symbolami obrazowanej rzeczywistoci. Pelni one take rol stalych epitetów, towarzyszc innym, które poeta nieoczekiwanie gromadzi w niektórych wierszach, przykladem Tutunobera~ite: temni zori na utrini letni, ve~eri zimni, licata bledi, utrini rosni, po mugrite presni, poliwata rodni, zelena jad, o~ite matni, krevkite lisja, `oltozlatni itd. Poeta wykorzystuje równie inne kolory, sporód których najczciej pojawia si ólty, bdcy nie

6 7

A. Spasov, Studija za Ko~o Racin, Skopje 2003, 51. Zob. M. Drugovac, Makedonskata literatura od Misirkov do Racin, Skopje 1986, 263. 8 Wl. Broniewski, Poezje, Warszawa 1962, 59.

36 tylko kolorem suchego tytoniu, ale równie odcieniem cery robotników pracujcych przy jego obróbce. W tym miejscu mona odwola si do fragmentu utworu innego polskiego poety Juliana Tuwima pt. Kwiaty polskie, opisujcego robotnicz Lód. Poszczególne kolory slu malowaniu impresjonistycznego obrazu, na którym: (...) ródmiecie ma ziemist cer, W bramie robotnik usiadl stary, Suche kartofle z miski je, A kolor jego óltoszary, Bo glodno, chlodno, brudno, le. (...) Popatrz na usta tej dziewczyny, Podrcznej z magazynu mód: A kolor ich niebieskosiny, Bo smutno, trudno, chlód i glód.(...) W drukarni, znad zecerskiej kaszty, Rumiecem plonie chuda twarz, A kolor jego jest ceglasty ­ I cal ,,Farbenlehre" masz.9 Wracajc do wierszy Racina, obok wspomnianych epitetów mona odnale caly wachlarz rodków artystycznych. Wystpuj w nich porównania, metafory, elipsy. Nagminnie stosowanym zabiegiem stylistycznym s powtórzenia slów oraz calych zespolów slownych, jak równie paralelizmy umoliwiajce zestawienia podobnych konstrukcji skladniowych. Organizuj one warstw brzmieniow utworów, nadajc im spowolniony rytm. Paralelizm szczególnie czsto wystpuje w poezji ludowej, gdzie obok walorów rytmicznych pelni równie funkcj porzdkowania wiata na zasadzie analogii (kontrastu). W obrbie powtórze mona zauway bardzo czsto stosowan anafor ­ powtarzanie slów znajdujcych si na pocztku poszczególnych jednostek syntaktycznych oraz epifor, bdc rzadkim zjawiskiem wynikajcym ze specyficznego uksztaltowania skladniowego zdania, umoliwiajcego powtarzanie tych samych slów czy ich zespolów na kocu zdania, np. w wierszu Denovi: Za sebe samo 'rgaj si / za sebe maki trgaj si ­ (...). Ogromn rol rytmizujc w poezji Racina odgrywa rym. Przewaaj rymy eskie, póltorazgloskowe, cisle, opierajce si na identycznoci rymujcych si czstek. Nierzadkie s jednak rymy przyblione, a wród nich asonanse, np.: (Pe~al) golema ­ ~ove~na: (Selska maka) jadovi ­ narodi czy konsonanse: (Tutunobera~ite) rodni ­ redi, itd. Na ogól wystpuj rymy kocowe, ale pojawiaj si take wewntrzne, np.: (Pro{tavawe) I~ ne me ~ekaj, i~ ne me pekaj. Najczstszym za ukladem rymów s rymy parzyste.

9

J. Tuwim, Kwiaty polskie, Warszawa 1983, 52.

37 2. Polski przeklad i oryginal zbioru wierszy K. Racina Beli mugri Truizmem jest stwierdzenie, i przeklad utworów poetyckich jest jednym z najtrudniejszych, o czym decyduje jzyk poezji. Biale zorze w tlumaczeniu B. Klog-Gogolewskiej daj polskiemu czytelnikowi moliwo zapoznania si z pikn poezj macedoskiego twórcy, której nacechowanie emocjonalne zarówno w zakresie treci, jak i slowa sprawia, i utwory przykuwaj uwag i wyzwalaj wzruszenia poetyckie. Autorka byla zmuszona skonfrontowa si z wieloma wyzwaniami, z których najbardziej istotnym byl problem przekladu z jzyka macedoskiego, nalecego do grupy jzyków analitycznych na jzyk polski, bdcy jzykiem fleksyjnym. Funkcje gramatyczne wyraone z pomoc lunych morfemów w porównaniu z kocówkami fleksyjnymi musz w naturalny sposób naruszy przede wszystkim uklad rymów w jzykach macedoskiego oryginalu i polskiego przekladu. Niemniej jednak tam, gdzie bylo to konieczne, rym zostal zastosowany, co czstokro pocignlo za sob pewne okrelone konsekwencje, sprowadzajce si glównie do rónic leksykalnych. Przykladem Lenka: (...) Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni - `olti otrovi Za gradi ­ kitki rozovi.(...) Nie byla Leka stworzona Do tego glupiego tytoniu! Tytoniu ól jadowita skazila jej pier, nim rozkwitla. (...).

Wie si to równie z nowymi tropami poetyckimi, które pojawily si w zwizku z dokonanymi przeksztalceniami semantycznymi. Jednak najwiksz trudnoci okazala si metryka utworów K. Racina. Wiersze zamieszczone w zbiorze Beli mugri reprezentuj kilka typów. Do macedoskiej poezji ludowej nawizuj 8-zgloskowce typu (5 + 3) z dierez po 5 sylabie (Denovi, Pe~al). Podobny typ reprezentuje wiersz Selska maka, w którym w 8-zgl. (4 + 4) diereza wystpuje po 4 zglosce. Natomiast w utworach Pro{tavawe oraz Elegii za tebe (cz. 4) mamy do czynienia z odmianami wiersza nieregularnego. Tak wic w obrbie niewielkiego zbiorku poezji mona zaobserwowa przyklady ewolucji od klasycznego sylabotonizmu do konstrukcji nieregularnych. W niektórych utworach Racina wystpuje dosy regularny uklad stóp rytmicznych, jednak powtarzaj si one w zestawach mieszanych, rónostopowych, zwanych logaedami. Poeta tworzy je poprzez kombinacj daktyla ­ trocheja ­ daktyla, co w naturalny sposób zwalnia tempo wypowiedzi, zabarwiajc j równoczenie odcieniem powagi i smutku, przykladami: Denovi, Pe~al, Lenka. Polska tlumaczka usilowala sprosta wymogom metrycznym oryginalu. W jej przekladzie utwory macedoskiego poety zachowuj oryginalny uklad wersów i pisane s na ogól 8-zgloskowcem, co ju samo w sobie przedstawialo ogromn trudno. Na uwag zasluguje fakt, i i tu autorka ­ wzorem Racina ­ starala si stosowa uklady stóp metrycznych. Wlaciwoci jzyka polskiego decyduj o tym,

38 i naturalnym ukladem stopowym s rozmaite zestawienia stóp z akcentowan przedostatni sylab, a wic trochejów i amfibrachów. Równie w polszczynie mog wystpi uklady rónostopowe (logaedy). Jednake te pochodzenia rodzimego skladaj si wylcznie ze wspomnianych amfibrachów i trochejów. Ponadto musi by spelniony dodatkowy warunek, i zmiana stopy musi nastpi po redniówce. Nieco inaczej przedstawia si to zagadnienie w przekladach z jzyków obcych. Przykladem fragment wiersza Denovi (Dni): (...) Czy dniami dni te, czy dniami (...), w którym pojawia si uklad: amfibrach ­ trochej ­ amfibrach. By moe bylo to efektem przypadku, gdy w tlumaczeniu dosy czsto pojawia si jamb, bdcy najpopularniejsz ze stóp sprzecznych z charakterem jzyka polskiego (np. Lenka). Jego naturalne wlaciwoci spowodowaly, i jest on nagminnie stosowany w utworach naladujcych pieni, co w przypadku wierszy Racina znajduje pelne uzasadnienie. Wszystko to sprawia, i Biale zorze s prób prawdziwie artystycznego przekladu wierszy macedoskiego poety, oddajc niepowtarzalny urok oryginalu. 3. Uwagi kocowe Pewnym zastrzeeniem, które mona mie w stosunku do przekladu jest brak opatrzenia komentarzem motta wiersza Lenka: ,,Biljana platno bele{e ...", które tylko przetlumaczone na jzyk polski nie wywoluje u czytelnika niezorientowanego w kulturze macedoskiej adnych asocjacji, a wlanie zestawienie z oryginalnym tekstem pieni ludowej zapewnia pelni wrae artystycznych. Jednake przeklad B. Klog-Gogolewskiej zasluguje na due uznanie. Dziki wiernoci tlumaczenia i ogromnej kulturze slowa trafil na polski rynek wydawniczy utwór, o którym piknymi slowami mówil O. Davico: (...) ta poezja wydala mi si objawieniem artystycznym, ale zarazem dzielem jako cile powizanym z pieni ludow, cho przy tym do jednak odleglym od folkloru. Nie byla to poezja ani ludowa, ani wtórna, ona po prostu wyraala w sposób szczególny, bardzo osobisty i indywidualny co z natury rzeczy ponadindywidualnego, a subiektywne widzenie wiata przenikal glboki obiektywizm opisywanych zjawisk. (...) To poezja niezwykle intymna, wysublimowana i jednoczenie mocno nacechowana emocjonalnie, namitna niemal, zarówno pod wzgldem treci, jak i pikna slowa. 10 Streszczenie Wród polskich przekladów literatury macedoskiej znajduje si sztandarowe dzielo Koco Racina Beli mugri (tytul polski Biale zorze). Lektura zawartych w nim kilkunastu wierszy budzi rónorodne refleksje. Odbiór tego typu poezji przez polskiego czytelnika wywoluje skojarzenia z przykladami twórczoci polskich poetów rewolucyjnych okresu midzywojennego, np. z najbardziej

O. Davi~o, Ko~o Racin vo spomenite na sovremenicite, Skopje 1972, cyt. za: K. Racin, Biale zorze, przeklad B. Klog-Gogolewska, Lód 1989, 5.

10

39 cenion poezj Wladyslawa Broniewskiego. Analiza poszczególnych wierszy obu twórców pozwala zauway zdumiewajce podobiestwa zarówno w zakresie poruszanej spolecznej problematyki, jak i ekspresji obrazowania. Na uwag jednak zasluguje zwlaszcza warstwa slowno-brzmieniowa przekladu, którego autorka - Boena Klog-Gogolewska - starala si odda w moliwie najwierniejszy sposób nie tylko jzyk oryginalu, ale równie rytm pieni ludowej, której Racin byl wiernym naladowc. Zadanie to tym trudniejsze, i m. in. z uwagi na róny sposób akcentowania melodia obu jzyków jest odmienna. Biorc pod uwag skal trudnoci, z którymi przyszlo si skonfrontowa tlumaczce, naley uzna Biale zorze za prób prawdziwie artystycznego przekladu wierszy macedoskiego poety, oddajc ducha i niepowtarzalny urok oryginalu.

40

41

Naume Radi~eski

KNI@EVNO-KRITI^KITE SEGMENTI VO DELOTO NA KOSTA RACIN

Nasproti toa {to Kosta Racin ne e osamena pojava na razvojniot horizont na makedonskata umetni~ka poezija, vrz osnova na karakteristikite i vrednostite na negoviot poetski zbor, odamna i nedvosmisleno e potvrdena konstatacijata za negovata osnovopolo`ni~ka pozicija na planot na sovremenata makedonska poezija. Ostavaj}i go ova pra{awe, zatoa, kako zavr{eno, nastrana, ovde }e se pozanimavame so Racinovata, isto taka, ne malku zna~ajna uloga vo vtemeluvaweto ili vo razvojot i na nekoi drugi disciplini vo ramkite na makedonskata kni`evnost i kni`evna nauka. Taka, vo ovoj prilog bi se zadr`ale vrz negovite rezultati ostvareni na planot na kni`evnata kritika i eseistika vo makedonskata kni`evnost me|u dvete svetski vojni, koi se vistinska pretfaza i na makedonskata kni`evna nauka vo po{iroka smisla. Osven toa, vo ramkite na ovoj prilog ne pomalku }e bide interesno i pra{aweto za mestoto, za pozicijata na kni`evnata kritika i eseistika kako vo Racinoviot kreativen, u{te pove}e vo negoviot intelektualen profil. Ottuka i u{te vedna{ mo`eme da re~eme deka voop{to ne e te{ko vo Racin da se prepoznae eden odli~en ~ita~, ~ita~ koj ve}e spored svojata vokacija e i analiti~ar, osobeno na op{testvenite i politi~kite, a ne pomalku i na ekonomskite i socijalnite sostojbi vo Makedonija, odnosno vo me|uvoena Jugoslavija po{iroko. Osven toa, kon negovite mo`nosti za rezultatni zafati i na planot na kni`evnata kritika upatuva ve}e negovata intelektualna {iro~ina, a posebno preokupacijata so, odnosno visokata upatenost vo sferite na filozofijata i na estetikata. Negovite tekstovi go potvrduvaat kako dobar poznava~, kako kreativen, pa duri i kako prakti~en recipient na progresivnite intelektualni i kreativni krugovi od, vo negovoto vreme, aktuelnata teorija na odrazot. Seto toa potvrduva deka Racin ima{e ne samo izvonredno dobra intelektualna pretpodgotovka, tuku i kreativni mo`nosti za eden bezrezervno uspe{en nastap i na planot na makedonskata nacionalna kni`evna kritika i eseistika, kako i na niv bliskite drugi sferi {to korespondiraat so kni`evnata nauka. Ottuka i sosema logi~no proizleguva soznanieto za nego kako za mnogukratno i izvonredno interesna pojava ne samo na planot na poezijata, tuku i vo razvojni-

42 ot itinerar na makedonskata nacionalna kni`evno-kriti~ka i eseisti~ka misla. Pove}e od toa, negovite trudovi potvrduvaat eden teorisko-esteti~ki potencijal ~ii vrednosti izleguvaat od ograni~enosta na makedonskiot nacionalno-kulturen prostor. Za~nata eden cel vek pred Kosta Racin (kaj T. Sinaitski i K. Miladinov), no konstantno spre~uvana i onevozmo`uvana, vo 30-tite godini od XX vek makedonskata kni`evno-kriti~ka misla be{e na pozicijata ve}e pred samiot po~etok na nejzinata zrela i ispolneta razvojnost. Od samoto toa logi~no proizleguva deka, kako so ogled na negovite mo`nosti, taka i so ogled na negovata aktivna dejstvenost na progresiven intelektualec, toj ne mo`e{e samiot duri i presudno da ne participira vo toj proces. No, Racin ne be{e ni osamen na ovie ramni{ta vo jazi~no i statusno s¢ u{te neregularnata makedonska kni`evnost. Voop{to ne treba da bide iznenaduva~ka informacijata deka na kriti~koeseisti~kite ramni{ta vo makedonskata kni`evnost vo toa vreme imame edna cela redica na navistina skromni, no ne nezabele`livi participienti. Taka, vo vardarskiot del na Makedonija i re~isi isklu~ivo na srpskohrvatski jazik, vo ovoj kontekst e prepoznatliva kriti~ko-recenzentskata aktiva na Jovan Kostovski, na Voislav Ili} i u{te na nekoi drugi avtori. Ne samo kako edna vistinski sozreana uvertira, tuku i kako edno re~isi celosno vistinsko nastanuvawe na makedonskata nacionalna kni`evna kritika, vo me|uvoeniot period se pretstavuvaat u{te i rezultatite od kni`evno-kriti~kata aktivnost i na nekoi makedonski avtori {to se realiziraa vo ramkite na kreativnata i intelektualna aktiva na mnoguiljadnite makedonski iseleni~ki masi vo Bugarija. Vo godinite sproti Vtorata svetska vojna, vo toj kontekst se dejstvitelno zabele`livi osobeno Dimitar Mitrev, Anton Popov, no i ne malku drugi kni`evni dejci koi intelektualno se formiraa i dejstvuvaa vo toa vreme vo ramkite na kulturnite aktivnosti na Makedoncite kako vo Pirinska Makedonija, taka i vo pogolemite centri vo Bugarija. Kako politi~kata podredenost, taka i teritorijalnata podelenost, a najmnogu aplikativnata onevozmo`enost na makedonskiot jazik vo site delovi na zemjata, najmnogu, pak, vo mnogute destinacii na makedonskata emigracija, go zabavuvaa, go odlo`uvaa i go spre~uvaa rezultatniot po~etok, t.e. izleguvaweto na dnevna svetlina i na nacionalno izdiferenciranata i polnokrvna makedonska kni`evna kritika. Taka e, bidej}i, nesoodvetno {to Makedoncite {to sozdavaa kni`evnokriti~ki tekstovi vo toa vreme, site od red, samite sebesi se smetaat za participienti vo makedonskata kni`evnost i kultura, sepak, tie naj~esto, da ne re~am redovno, volens nolens, moraat da objavuvaat na drugi jazici. Me|u niv, a ne ni porazli~no od ostanatite, svojata kvantitativno ne mnogu obemna, no mnogustrano i izvonredno zna~ajna kriti~ko-eseisti~ka aktiva i Racin ja realizira na drug jazik. So ogled, me|utoa, na

43 negovata mnogustrana anga`iranost, toj se oformi vo edna za nas po{iroko interesna, mnogu pove}e od samo vetuva~ka i potencijalna alka vo taa podgotvitelna faza na/za navistina zadocnetoto, pa sepak definitivno doa|awe na dneven red i na makedonskata kni`evna kritika i toa tokmu kako makedonska. Poradi nekoi skoro op{topoznati i pred s¢ op{testveno-politi~ki okolnosti vo periodot me|u dvete svetski vojni, pak, pokraj pogoresoop{tenite rezultatni postignuvawa, vo ramkite na ovoj pristap ne mo`e da se nemaat predvid i (ne)pogodnostite osobeno za razvojot i za realizacijata na kni`evno-kriti~kata aktiva vo eden i navistina makedonski nacionalen kni`even kontekst. Osven toa, poradi pokonkretniot pristap kon Racinoviot prilog vo razvojot na makedonskata kni`evno-kriti~ka misla i eseistika, ne mo`e da se ispu{ti od predvid nitu faktot za negovoto, pove}e bi rekle, dominantno intelektualno i teorisko formirawe vo kontekstot na dvi`eweto na socijalnata literatura vo toga{nite jugoslovenski, pred s¢ revolucionerni i op{testveni, a duri potoa i kni`evni ramki na koi, za volja na vistinata, ne im se mnogu svojstveni ramkite i podelbite po nacionalna osnova. Zatoa, sosema o~ekuvano, na{eto pokonkretno vnimanie Racin sega go privlekuva so ne mnogute, barem spored dosega{nite soznanija, so sigurnost negovi ne tolku ili barem ne samo teorisko-esteti~ki, kolku kriti~ki, pa sepak i pred s¢ najmnogu analiti~ko-eseisti~ki, odnosno prosleduva~ko-analiti~ki prilozi. No, mo`eme li niv, me|utoa, tolku ednostavno i lesno da gi izla~ime od celokupnata negova teoriska, progresivno-filozofska aktiva? I, ima li potreba voop{to i da go pravime toa? * Svrtuvaj}i se ve}e kon samite razvojni po~etoci na Kosta Racin na ovoj plan, gledame deka, po izvesno prethodno novinarsko iskustvo i realizacija, za negovi projavi so kriti~ki i so eseisti~ki tekstovi mo`e da se zboruva ve}e na samiot po~etok od 30-tite godini. Taka, na samiot po~etok i na Racina kako kriti~ar i eseist stojat negovite kratki prilozi za novite knigi na Stevan Galoga`a i na Sava M. [tedimlija. Nasproti negovite odvaj ne{to pove}e od dvaeset godini, ovie kratki, recenzentski bele{ki otkrivaat mo`nosti na eden bez malku vehementen polemi~ar na frontot na jugoslovenskite, ako ne i na u{te po{irokite toga{ni sudiri na kni`evnata i na intelektualnata levica voop{to. Zatoa, mo`ebi i ne e tolku mnogu va`no {to ovie prilozi go ozna~uvaat Racinovoto, no i na nekoi drugi tvorci od vardarskiot del na Makedonija vklu~uvawe vo dvi`eweto na socijalnite pisateli vo Jugoslavija vo me|uvoeniot period, kolku {to e va`no negovoto ne samo daleku po{iroko, tuku i kvalitativno mnogu povisoko pozicioni-

44 rawe, odnosno negovoto teorisko, posebno esteti~ko sebepretstavuvawe i profilirawe. Za mladiot Racin, imeno, vo 1931 godina, ne e va`no koj e Galoga`a. Ne e va`no duri ni za {to ovde (vo negovite Noveli zab. N. R.) pi{uva: ovde toj zafatil samo del od ogromniot prostor vo razvitokot na `ivotot. No toa gledawe vo faktite na materijalisti~kite koncepcii na svetot, toa e ona {to e va`no ovde. Socijalnata sodr`ina na edno umetni~ko delo e besmislena, ako ne e i ,,socijalno° komponirana.1 Duri i od edna isklu~ivo interpretativna pozicija kon Racinoviot kratok analiti~ko-afirmativen pristap kon Noveli(te) na St. Galoga`a ne mo`e da ne se izleze so soznanie deka vakvite ne mnogu na broj prilozi gi ilustriraat ne samo, pa i ne tolku negovite kni`evnokriti~ki, kolku negovite po{iroki, idejni, esteti~ki, intelektualni, no i revolucionerni orientacii i mo`nosti. Osobeno {to vo toa vreme negovite anga`irani prilozi ne se sekoga{ naso~eni tolku kon kni`evni, kolku kon socijalni, op{testveni, a najmnogu kon teoriski, filozofski, osobeno esteti~ki pra{awa. [to se odnesuva barem na tie rani godini na negovata intelektualna i kni`evna aktiva, vakvite prilozi, odnosno intenciite vo niv, i go potvrduvaat ona Racinovo vklu~uvawe vo eden po{irok, vo eden op{t i vo eden revolucioneren kontekst, kontekst na koj nitu nacionalnite isklu~uvawa, nitu nacionalnite diferencijacii ne mu se primarna strana. Deka samiot Racin, osobeno podocna, ne }e ja zapostavi nitu nacionalnata komponenta, }e mo`e da se vidi ponatamu. Za nas, imeno, vo ramkite na ovoj pristap posebno e va`no tokmu toa {to, sozdavaj}i pove}e teorisko-polemi~ki i kriti~ko-eseisti~ki prilozi, glavno na esteti~ki i filozofski temi, vo vtorata polovina na 30-tite godini, paralelno so sozdavaweto na negovata lirika na makedonski jazik, Kosta Racin zafa}a makedonski temi i vo negovata kamerna kni`evnokriti~ka i anga`irano polemi~ka aktiva. Vsu{nost, so negovite kriti~ko-eseisti~ki prilozi kon makedonski dela i avtori, odnosno so makedonskata kni`evnost po{iroko, neli, toj vistinski i mo`e{e da go dade svojot prilog kon razvojot na makedonskata kni`evna kritika. Bi rekle pove}e makedonskata otkolku makedonisti~kata problemska linija, navistina, Racin ja ima{e zacrtano u{te so negoviot prvoobjaven tekst,2 eden anga`iran novinarski prilog od 1928 godina, a ja prodol`uva{e so red tekstovi na aktuelni temi, kako {to e Vele{koto grn~arstvo3. Vo tie rani 30-ti godini posebno vnimanie privlekuva u{te i aktuelniot i politi~ki anga`iran tekst na Racin

K. Racin, S. Galoga`a: Novele°, II izdawe, naklada elapa - Zagreb, 1931. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 80. 2 Racin, [ta nam govore cifre ovogodi{weg izvoza iz Makedonije, Borba°, III (VII), 56, 12. IX 1928, 4. 3 Vele{ko lon~arstvo, Vardar°, I, 34, 9. X 1932, 12.

1

45 [to pravi Nikola Curakovi}.4 Deka toj i ponatamu, vo slednite godini, verojatno konstantno be{e preokupiran so site, a pred s¢ so egzistencijalnite problemi na negovata zemja, potvrduvaat i negovite tekstovi Za popravilno sfa}awe na na{eto minato5 i Modernizirawe na na{iot najzaostanat zanaet,6 i dvata od 1937 godina. No, site tie go otkrivaat nego pred s¢ kako progresivno orientiran intelektualec i, sepak, mo`at da pretstavuvaat pove}e uvertira vo, otkolku aneks kon onie prilozi {to bi trebalo ve}e i nedvosmisleno da go pretstavuvaat Racina kako neodminliv participient i vo razvojniot proces na makedonskata kni`evno-kriti~ka misla. Vo kontekstot na ova pribli`uvawe, ne mo`eme da ne konstatirame deka ne malku i na pove}e nivoa, vo ramkite na edna takva pretpodgotovka, Racin analiti~ki istra`uva{e i vo sferite na makedonskoto kulturno minato. Vistinskiot vrednosen ekstrakt od ovie negovi istra`uvawa, sekako, se negovite neodminlivi istra`uva~ko-analiti~ki prilozi za bogomilite, koi dosega se mnogukratno tolkuvani vo na{ata nauka. Vo na{iov sega{en pristap, pak, toa e osobeno va`no kako pretpodgotovka za rodona~alni~kiot pothod na Racina i vo sferite na makedonskata kni`evna kritika, kako i vo samo zapo~natiot analiti~ki pristap kon makedonskata kni`evnost kako vo minatoto, taka i vo aktuelnoto vreme. Ottuka i negovite konstantni interesirawa za, kako i visok respekt kon nacionalno-kulturnata tradicija. So makedonskite kni`evni temi pokonkretno, me|utoa, kako {to ve}e istaknavme, Kosta Racin }e bide posebno analiti~ki preokupiran duri kon krajot na 30-tite godini. Ne e nezabele`livo deka kon niv }e se vpu{ti ne samo kako analiti~ki predisponiran nabquduva~ i promisluva~, tuku i kako aktiven dejstvenik vo kontekstot na toga{nite kni`evno-estetski konfrontacii koi se imenuvaat kako sudir na kni`evnata levica. Vnimanie privlekuva najprvo negoviot kratok polemi~ki tekst An|elko Krsti} pred sudot na @. Plamenac.7 Toj e, vsu{nost, reakcija na, spored nego, a od strana na @arko Plamenac (Arpad Lebl) nepravilno procenetiot kreativen karakter i socijalen anga`man na pisatelot An|elko Krsti}. Izvonreden analiti~ar ve}e spored samata svoja priroda, no i mislitel, so odli~ni poznavawa na marksisti~kite esteti~ki teorii, svojata apologija Racin ja zasnovuva vrz kni`evnata vistina vo deloto na Krsti}, odnosno vrz vistinata koja negoviot avtor mo`el da ja dade i pokraj svojot ideen pogled na sve[to pravi Nikola Curakovi}, ,,Iskra°, 1933 god. N(even) P(ejko), Za pravilnije shvatawe na{e pro{losti, ,,Kultura°, II, 7, Zagreb, 15 novembra 1937, 1. 6 Modernizovawe na{eg najzaostalijeg zanata. Da se na{i grn~ari osposobe za `ivot, ,,Politika°, Beograd, 30 maj 1937, 16. 7 K(o~o) R(acin), Anelko Krsti pred sudom @. Plamenca, ,,Umetnost i kritika°, Beograd, 1939, 3, 183.

5 4

46 tot, samo ako realisti~ki obrabotuva edna objektivna stvarnost.8 Racin, vsu{nost, sosema pravilno i go zavr{uva ovoj kratok polemi~ki esej so konstatacijata deka seta negova (na @. Plamenac - zab. N. R.) kritika zapravo i se sostoi vo kritika na avtorovite pogledi.9 Za An|elko Krsti}, kako najzna~aen kni`even pretstavnik od prostorot na Makedonija vo toa vreme be{e zainteresirana i po{irokata javnost. Svoite gledawa kon negovoto delo, pak, Racin pona{iroko gi razviva i gi elaborira vo podolgiot i samo vo rakopis so~uvan tekst Realizmot i romantikata na An|elko Krsti}. Kako {to mo`e da se utvrdi ve}e od avtografot, samiot Racin interveniral vrz naslovot, pa ovoj tekst, kone~no, go znaeme nasloven kako Realizmot na An|elko Krsti}. Toa e tekst vo koj i navistina doa|aat do izraz Racinovite isklu~itelni mo`nosti za edno dlabinsko i analiti~ki suptilno nabquduvawe kako na romanti~arskite, taka i na realisti~kite vrednosti na kni`evnoto delo na Krsti}. Pretpostavuvaj}i deka ovoj tekst e pi{uvan neposredno po prethodno spomenatiot, vedna{ mo`e da se zabele`i, u{te od samiot negov po~etok, deka Racin u{te prethodno analiti~ki ja sledel i kako celina ja promisluval aktuelnata makedonska literatura. Iako ne bez objektivnost i kriti~nost, kon nea pristapuva isklu~ivo afirmativno, a od poznati pri~ini i ovde ja narekuva so sintagmata kni`evnost na Povardarjeto. Samiot Krsti}, pak, spored Racina, e najgolemiot `iv gra|anski realisti~ki pisatel10 vo taa kni`evnost. Za nego smeta deka, so svojot silen realizam mo`e da se meri so nekoi srpski i hrvatski gra|anski realisti.11 Racinovata, vo vtorata polovina od 30-tite godini, dominantna analiti~ka preokupacija so realizmot vo kni`evnosta e sfatliva so ogled na aktuelnite idejno-estetski konfrontacii vo toa vreme, osobeno vo kontekstot na dvi`eweto na socijalnite realisti, na koe mu pripa|a{e i samiot. Za nego, me|utoa, ni taa aktuelnost ne e pre~ka vo deloto na Krsti} da otkrie edna harmoni~no kreativna simbioza od realisti~ki i od romanti~arski komponenti. Zatoa, ne sme sosema ubedeni vo tvrdeweto na Radomir Ivanovi} deka e toa vo vrska so socijalisti~kiot realizam kako spoj na tie dva metodi.12 Najva`noto, pak, vo Racinoviot analiti~ki pristap kon An|elko Krsti} e vo toa {to toj i znae i mo`e da pravi razlika me|u ideite od koi e ponesen ili koi gi poddr`uva avtorot, od edna, i karakteristikite na negoviot tvore~ki zafat vo/od makedonskata socijalno-egzistencijalna stvarnost. Taka, vsu{Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 154. Na istoto mesto. 10 K. Racin, Realizmot na An|elko Krsti}. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 155. 11 Na istoto mesto. 12 Radomir Ivanovi}, Za smislata na sozdavaweto i na postoeweto. Poezijata i poetikata na Racin, TNID ,,\ur|a°, Skopje, 2003, 221.

9 8

47 nost, Racin i mo`e{e deloto na Krsti} analiti~ki da go percipira pred s¢ kako eden umetni~ki do`ivean odraz na objektivnata makedonska stvarnost, odraz {to avtorot, vo svojot umetni~ki nagon kon realisti~ko otslikuvawe na svoite junaci i nivnite op{testveni uslovi, gi dade i oddelno i ~esto i protiv svoite idejni pogledi.13 Pokraj dvata teksta za An|elko Krsti}, a kako rezultat na negovite podirektni analiti~ki preokupacii so makedonskata kni`evnost nastanuvaat u{te nekolku prilozi na Kosta Racin od toj period. Od dosega poznatite objaveni (ili neobjaveni) negovi kriti~ko-eseisti~ki prilozi, vo taa smisla mo`eme da gi poso~ime u{te i tekstot Makedonskata narodna pesna,14 kako i mo{ne poznatiot pregled Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a kni`evnost.15 Relaciite me|u Racin i makedonskata narodna pesna, vsu{nost, se edna golema analiti~ka tema. Taka e ne samo ako se trgne od faktot deka vrz narodnata pesna e primarno zasnovano i negovoto poetsko formirawe, {to mo{ne ~esto i se pravi, tuku taka e osobeno poradi mo{ne kompleksnoto pra{awe za Racinoviot odnos kon tradicijata voop{to. So~uvanata odlomka od verojatno podolg prilog, a pred s¢ navidum nepotpraveno, impresionisti~kiot stil vo ovoj negov prilog, navistina n¢ vodi nadvor od sferite i na kritikata i na eseistikata i n¢ voveduva vo edna daleku posolidna i pokompleksna pove}edisciplinarna analiti~ka studija za makedonskata narodna pesna. Takva studija za makedonskata narodna pesna i vo toa vreme mo`e{e da sozdade verojatno samo Racin. Samo Racin, ~ija{to papo~na intelektualna i tvore~ka vrvka e tokmu makedonskata narodna pesna. No, mo`e{e li toj vo tie predvoeni godini na negoviot mnogustran anga`man, i zgora izlo`en na torturi, apsewa i progonstva, i potemelno da raboti na tolku seriozni pra{awa? Posebno vnimanie vo ramkite na ovoj pristap, sekako, i mo`e i treba da se svrti kon Racinovite poop{ti sfa}awa na/za makedonskata kni`evnost vo celina, a osobeno kon aktuelnite razvojni tekovi i sostojbi vo nea vo periodot sproti Vtorata svetska vojna. Iako nekoi elementi {to gi potvrduvaat ovie mo`nosti i interesirawa na Racina ima vo pove}eto negovi prilozi, za ova e, sepak, izvonredno interesen negoviot analiti~ko-sinteti~ki pregled {to be{e realiziran pod naslovot Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a kni`evnost (1940).16 Pokraj lesno zabele`livite poznavawa na Racina kako na miK. Racin, Realizmot na An|elko Krsti}. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 156. 14 So~uvan e samo fragment od tekstot Makedonskata narodna pesna, pi{uvan na srpskohrvatski jazik. Se ~uva vo arhivot na MANU. 15 K. Racin, Razvitak i zna~aj jedne nove na{e kni`evnosti, ,,Radni~ki tjednik°, I, 23, Zagreb, 25 listopada 1940, 5-6. 16 Na istoto mesto.

13

48 natoto, taka i na aktuelnite op{testveno-politi~ki, socijalni i drugi sostojbi na/vo Makedonija, podlabokoto i povnimatelno ~itawe na tekstot ne bi mo`elo da ne ja aktualizira potrebata od izvesno pojasnuvawe i precizirawe na odrednicata nova (kni`evnost) {to ja upotrebuva toj. Kolku se misli, imeno, na pojavata na nova nacionalna kni`evnost, pokraj ve}e potvrdenite i priznati nacionalni kni`evnosti vo regionot ili kolku se misli na aktuelnata makedonska kni`evnost kako nova vo odnos na nejzinite porane{ni epohi? Priznavaj}i, se razbira, deka e mnogu polesno toa da se osoznava od nekoja podocne`na vremenska pozicija, otkolku od onaa na Racina i ne bez ~uvstvo za okolnostite vo koi se pi{uvani i osobeno objavuvani negovite tekstovi. Najmnogu e va`no, pak, {to ovoj prilog gi otkriva Racinovite neprikrieni soznanija i stavot deka stanuva zbor za edna ne samo nova, tuku za edna posebna nacionalna kni`evnost. Vo svojata kolku panoramsko-prezentativna, tolku i analiti~ka studija vo nastanuvawe, toj poa|a pred s¢ od aktuelnite sostojbi i te{kotii {to gi trpi makedonskiot pisatel. Makedonskiot pisatel, imeno, pi{uva Racin, mora da go izdr`i ne samo stokratno te{kiot napor pri izgraduvaweto na edna nova i napredna kni`evnost vo okolnostite na edna mnogu stesneta kulturna sredina, na mnogu siroma{no ili skoro nikakvo pi{ano kni`evno nasledstvo, opren edinstveno vrz svojata fanati~na volja i dobronamernata pomo{ od lu|eto so napredni sfa}awa, - tuku mora da ja izdr`i i kombiniranata navala od protivnikot, {to si go prisvojuva pravoto na istoriska tapija vrz srceto i svesta na narodot od Povardarjeto.17 Nasproti pogornoto odreduvawe na makedonskata kni`evnost kako nova, Racin i toa kako znae za nejzinoto minato. Vo statijata Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a kni`evnost, od koja mo`ela da proizleze idejata i za eden po{irok i vistinski pregled na celokupnata kni`evna tradicija na makedonskiot narod, toj se zadr`uva, {to e i sfatlivo, osobeno vrz aktuelnite sostojbi. Vo tie ramki i }e konstatira nekoi poop{ti karakteristiki i vrednosti na aktuelnata makedonska kni`evnost vo toa vreme. Soop{tuva duri i nekoi pojavi, kako i imiwa, kako Venko Markovski, Anton Panov i Risto Krle. Najva`no vo seto ova, pak, e {to Racin e i apologet i vizioner na modernata, na sovremenata makedonska kni`evnost {to e vo zarodi{. Denes e za nas nedvosmisleno deka nejzin kamen temelnik e pred s¢ samiot toj, i toa pred s¢ so negovata poezija na makedonski jazik. Osven toa, od ovoj negov prilog mo`eme da izvle~eme soznanie u{te i za vo nego koncentriranata inicijalna `i`a za analiti~ki pristap kon modernata makedonska kni`evnost, no i kon nea voop{to. Racin, imeno, dobro znae i

K. Racin, Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a kni`evnost. Vo: Ko~o Solev Racin, Proza i publicistika, Na{a kniga, Skopje, 1987, 168.

17

49 nedvosmisleno mo`e da konstatira deka razvitokot na sovremenata kni`evnost na Povardarjeto e vo cvrstiot potpir vrz neiscrpnoto jazi~no i izrazno bogatstvo na makedonskiot folklor i vrz op{testvenite pogledi na napredniot op{testven element.18 Svojot analiti~ko-apologetski pristap kon makedonskata kni`evnost vo celina, kako kon tradicijata, taka i kon aktuelnite pojavi i vrednosti, Kosta Racin gi soop{tuva so seta svesnost za te{kotiite i za pre~kite {to mu stojat na patot na makedonskiot kni`even razvoj. Svojata anticipacija za toj razvoj, toj ja zasnovuva vrz svesta za ogromnoto i neiscrpno poetsko bogatstvo na Povardarjeto, no i vrz idejniot rezultat od vekovnite patila, borbi i ideali narodni.19 Racinovite poznavawa na kulturnoto minato na makedonskiot narod, kako i negovite visoki intelektualni i analiti~ki mo`nosti, se zgusnati vo mo{ne zna~ajnata i mnogupati citirana poenta so koja{to zavr{uva ovoj negov tolku mnogu zna~aen tekst. So mo{ne poznatiot iskaz deka deloto {to go zapo~naa Pej~inovi}, Miladinovci i @inzifov, skr{nato edna{ od istoriskite neminovnosti po drug pat, }e £ se vrati sega na svojata matica i }e najde svoi dostojni sledbenici,20 toj, vsu{nost, gi potvrduva i negovite stavovi i negovite soznanija, kako i negovite analiti~ki i intelektualni mo`nosti i horizonti. Nezavisno kolku i na koj na~in, vo ovoj i vo drugite negovi trudovi gi premol~uval ili najotvoreno i nedvosmisleno gi soop{tuval. Pokraj seto toa, statijata Razvitokot i zna~eweto na edna nova na{a kni`evnost ne mo`e da ne privlekuva ve}e i so samiot fakt {to pretstavuva eden vid zavr{en, prekinat, nedore~en, pa sepak i po{iroko zna~aen zbor na Racinovata kreativno-dejstvena aktiva na ovoj plan. * Nasproti toa {to ne izleguvaat od aktivniot dijapazon na negoviot ideen marksisti~ki aktivitet, ovde razgleduvanite kni`evnokriti~ki i eseisti~ki prilozi, sekako, go smestuvaat Kosta Racin na edna izvonredno zna~ajna pozicija vo razvojot na makedonskata kni`evna kritika, eseistika i nauka. - Pozicijata od koja{to toj, bezdrugo, mo`el da (se) realizira i daleku pove}e. Se razbira, za takvo ne{to verojatno nedostasuvale u{te nekoi preduslovi. Od barem dosega poznatoto pi{uvano negovo nasledstvo, se gleda deka Racinovite vistinski analiti~ki, kriti~ki preokupacii, imeno, za dolgo vreme kako da ne izleguvaat od ramkite na negoviot po{irok progresiven i intelektualen anga`man. Iako nacionalno i svesen i anga`iran, toj za dolgo vreme,

18 19

Na istoto mesto, 167-168. Na istoto mesto, 169. 20 Na istoto mesto.

50 ako ne i do krajot, ne se posvetuva dejstveno posebno na poleto na kni`evnata kritika. Sfatena vo potesna smisla, kni`evnata kritika odvaj }e da e negova sekundarna ili popatna preokupacija vo odredeni vremenski sekvencii. Bi rekle deka pove}e e segment vo kontekstot na negovata intelektualna i progresivno-revolucionerna aktivnost. Treba li da barame pri~ini za toa, bi gi videle vo negovata dominantna preanga`iranost vo drugi sferi. Da `ivee{e vo poblagoprijatni egzistencijalni okolnosti, odnosno da be{e pocelosno, da ne re~am isklu~ivo posveten na poleto na kni`evnosta, sigurno nema{e da premol~i, t.e. ne }e mo`el a da ne se osvrne posebno kon eden cel red poetski (pa i na teatarski, zo{to da ne) ostvaruvawa od negovi sovremenici i kni`evni sopatnici od Makedonija. Verojatno ne }e propu{te{e posebno da ne pi{uva za knigite na Venko Markovski i na Voislav Ili}, na Nikola Vapcarov i na Kole Nedelkovski, pa na Jovan Kostovski, ako ne i za onie na Ceko Stefanov, nezavisno od kriti~kiot stav {to }e go zazeme{e kon niv, a se razbira i za teatarskite izvedbi na dramite na Vasil Iqoski, na Anton Panov i na Risto Krle.

51

Namita Subioto POSLOVEN^UVAWETO NA BELI MUGRI

Slovene~kata publika ima{e mo`nost relativno rano da se zapoznae so poezijata na makedonskiot poet Ko~o Racin: prvite prevodi na nekoja pesna od zbirkata Beli mugri na slovene~ki se publikuvani vo ubavata monografija Makedonska poezija na prireduva~ot Fran Petre, objavena vo Qubqana vo avgust 1948 godina vo rasko{en broj od 2500 primeroci. Toa se prepevite na pesnite ,,Denovi", ,,Tutunobera~ite", ,,Lenka", ,,Na Struga du}an da imam", ,,Tatun~o" i ,,Kopa~ite", a nivni avtor e slovene~kiot poet Mile Klop~i~. Vo predgovorot, prireduva~ot na antologijata Petre pi{uva za `ivotot i za poezijata na Racin. Naslovot na zbirkata Beli mugri Petre go preveduva kako Beli sviti, a za negovata poezija pi{uva (19) deka iako Racin ~esto vo formata se potpira na narodnata poezija i gi prifa}a nejzinata dikcija i metaforite, negovata poezija zna~i celosno osloboduvawe od nea i pretstavuva temel na makedonskata slobodna, moderna umetni~ka poezija. Za negoviot stih Petre veli: ,,Ves njegov verz je kremenit, trd in premocrten, bogat v malo besedah, kakor pesnikova dusevnost mimo njenih neznih, zatrtih in otoznih strani." Trinaeset godini podocna izdava~kata ku}a DZS (Dr`avna zalo`ba Slovenije) objavuva i kompleten prepev na stihozbirkata Beli mugri. Naslovot na zbirkata e preveden kako Svitanja (zna~i, so glagolska imenka i bez pridavkata beli!), vo nea se objaveni site prepevi na Klop~i~ od antologijata na Petre, a ostanatite pesni gi prepeal slovene~kiot poet Ivan Minati, najplodniot preveduva~ na makedonskata poezija na slovene~ki. Vo knigata e objavena i statija na Aleksandar Spasov za Racin, a dodadeni se i prepevite na u{te tri pesni od ciklusot Vatromet (pesnite, napi{ani na srpskohrvatski): ,,Jeklenemu stroju", ,,Ognjemet", ,,Balada o stopinji", site vo prepev na Minati. Podocna, pesnite od stihozbirkata Beli mugri vo Slovenija se objaveni u{te dvapati: vo 1971 godina izdava~kata ku}a Mladinska knjiga vo edicijata Lirika (tom 10) ja objavuva knigata so naslov Racin, a vo 1981 godina Cankarjeva zalozba (zaedno so Makedonska kniga, Skopje) objavuva dvojazi~na kniga so naslov Izbor, posvetena na 40 godini od Revolucijata. Vo ovoj izbor e objavena celata zbirka Beli mugri, 3 noveli (,,V kamnolomu", ,,Poldan", ,,Obiralci tobaka"), i obemen esej od Aleksandar Spasov za Racin. Vo dvete knigi se objaveni istite prevodi na pesnite od zbirkata Beli mugri kako vo izdanieto od 1961 godina. Zbirkata Beli mugri e edna od najbitnite knigi vo istorijata na makedonskata poezija, zatoa e mnogu bitno prepeanite stihovi na Racin

52 da ja za~uvaat su{tinata na negovata poetika. Zatoa, samo od sebe se postavuva pra{aweto: dali preveduva~ite Klop~i~ i Minati uspeale vo toa? So toa pra{awe se zanimavale i profesorot i poet Tone Pretnar vo statijata ,,Presernov verz v makedonskem in Racinov v slovenskem prevodu" (1985) i akademik Bla`e Ristovski2 vo statijata ,,Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki)" (2000).

1

Vo ramkite na ocenuvaweto na soodvetnosta na prevodite na slovene~kata poezija na makedonski i na makedonskata na slovene~ki, Pretnar vo spomenatata statija gi sporedi prepevite na stihovite od Pre{ern na makedonski i prepevite na stihovite od Racin na slovene~ki. Najprvin Pretnar go opi{uva procesot ­ prenos na stih od originalot vo prevodot koj se temeli vrz poetsko-ispovednoto i stiho-semanti~koto aktivno razlikuvawe me|u modelite koi se na raspolagawe vo originalnata i vo prevodnata poezija, vrz eventualnoto identi~no ili sli~no zna~ewe i upotrebata na modelite vo dvete poezii, vrz mo`nostite za supstitucii i vrz pridr`uvaweto kon metrikata na originalot. Pretnar se fokusira pred sè na problematikata na preveduvaweto na edinaeseterecot i ,,{panskiot" osmerec od Pre{ern na makedonski i na nesimetri~niot trodelen (3+2+3) osmerec, simetri~niot osmerec i simetri~niot deseterec od Racin na slovene~ki, koja{to se pojavuva poradi principot na stihotvornite elementi vo jazicite so slobodno, odnosno jazicite so akcentsko mesto. Pri pregledot na prevodite Pretnar se orientira pred sè na zvu~nata slika na pesnite. Pretnar konstatira deka pri prevodite na Racin preveduva~ite vo izvesna mera ja modifikuvaat makedonskata narodna specifika na stihot i pove}e mu se pribli`uvaat na slovene~koto oblikuvawe na stihot, kakvo {to voveduva modernisti~kata poezija. Se raboti, zna~i, za interpretacija na originalniot stih, iako akcentskata struktura na slovene~kiot literaturen jazik bi mo`ela da ovozmo`i i negovo imitirawe. Preveduva~ite Klop~i~ i Minati, vsu{nost, pove}e se fokusiraat na porakata na poetskata re~ na Racin i na duhot na vremeto vo

1 . è u . , 2 , : ,, " Literaturen zbor14/1 (1977), ; ,,O verzu Kociancicevih prevodov makedonskih ljudskih pesmi iz zbirke bratov Miladinovih", Stih druge polovine devetnaestog veka. Novi Sad: Vojvoanska akademija nauka i umetnosti, 1987, (Naucni skupovi, knjiga 11), 227-285. 2 (!) , 1961 1967 .

53 koe e sozdadena (pa i preveduvana) negovata poezija, taka {to se re{avaat narodnopoetskiot ton od prviot jazik (makedonski) da go prenesat na aktuelnoto umetni~ko nivo na vtoriot jazik (slovene~ki). So analizata na prevodite na Pre{ern i Racin, Pretnar poka`a deka prenosot na stihot od slovene~kata poezija vo makedonskata i od makedonskata poezija vo slovene~kata ne se temeli samo vrz imitiraweto na metri~kiot model, tuku go odrazuva i sovremeniot status na originalnata poezija i gi otkriva kompozicisko-izraznite barawa na preveduva~ot da gi najde najsoodvetnite i, vo perspektivata na razvojot na poetskata re~, najprifatlivite re{enija (134-135). Bla`e Ristovski vo svojata statija so naslov ,,Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki)", objavena vo zbornikot Makedonsko-slovene~ki sobir (2000), go pretstavuva svojot pogled vrz slovene~kite prevodi na zbirkata Beli mugri, so toa {to do nekoja mera doa|a do sli~ni konstatacii kako i Pretnar. Toj veli deka (318): ,,...kako i site drugi prevodi na ovaa poezija, i slovene~kiot prevod ne go dolovuva avtenti~niot stih i tembar na Ko~o Racin. Iako vo mnogu pesni stihovite ritmi~ki se formalno vidlivo daleku ,,poizgladeni°, pa neretko obezbedeni i so (vo originalot nepostojani) rimi, tie zvu~at artificielno, kako konstrukcija bez du{a i srce i, kako i na drugite jazici, ni po sodr`inata ni po ~uvstvoto ne uspevaat da ja prenesat polnotata, dro~nosta na mislata i ~uvstvoto i vnatre{nata dinami~na ritmika so zvu~nost na specifi~nite Racinovi aliteracii i asonancii. Taka i slovene~kiot ~itatel, kako vsu{nost i kaj prevodite na drugite jazici, nema mo`nost barem pribli`no da go po~uvstvuva osobeniot poetski izraz na Ko~o Racin, pa i soodvetno da ja vrednuva ovaa visokoumetni~ka poezija." Ristovski e ubeden deka ne se raboti za nesposobnosta na preveduva~ite, tuku za ,,neprevodlivosta na, vo su{tinata, bitovosta na ovaa specifi~na poezija". Ristovski gi ilustrira svoite konstatacii so nekolku primeri, so koi, me|u drugoto, naj~esto poso~uva poedine~ni nesoodvetni leksemi poradi koi, taka veli Ristovski, se gubi poetskiot iskaz na Racin. Bla`e Ristovski ja zavr{uva svojata statija so konstatacijata (324) deka Racinovata poezija ne e podatliva za prevod na drugi jazici, taka {to i pokraj golemite napori i zavidnoto umeewe pri posloven~uvaweto na stihovite od Beli mugri na preveduva~ite Mile Klop~i~ i Ivan Minati, o~evidno ima potreba od edno ponovo navra}awe na stihozbirkata za da mo`e i slovene~kiot ~itatel poblizu da go po~uvstvuva avtenti~niot duh i vistinskata poetska vrednost na svoevidniot osnovopolo`nik na sovremenata makedonska re~, Ko~o Racin.

54 Interesno e {to ni Pretnar ni Ristovski ne gi istra`uvaat i ocenuvaat posebno prevodite na Klop~i~ i prevodite na Minati. No ni nie na ova mesto nemame namera da pravime podetalna analiza ili da davame ocena na prevodite na pesnite od Beli mugri na slovene~ki. Statiite na Pretnar i na Ristovski nè predizvikaa da se zapra{ame: Dali navistina ne e mo`no karakteristi~niot ritam na Racinovata poezija da se po~uvstvuva i na slovene~ki? Se re{ivme da go proverime toa (samo) vrz prvata pesna od zbirkata Beli mugri - ,,Denovi"3. Niz celata ovaa pesna (vo original) mo`eme da zabele`ime ist ritam i metrum, osmerecot (3+2+3), so ~esti asonancii, ponekoga{ i aliteracii i rimi. Seto toa na pesnata £ dava posebna intonacija: ednoli~no povtoruvawe {to kon krajot preminuva duri i vo stepenuvawe i dava ve~atok na magi~en krug na makata na argatot, na makata na rabotnikot. Se ~ini deka ritamot e klu~niot element na ovaa pesna. Dali navistina ne e mo`no niz celiot prepev da se za~uva originalniot osmerec (3+2+3) koj na ovaa pesna £ dava poseben ritam? Ova pra{awe nè predizvika do taa mera {to re{ivme po 60 godini od prviot (i dosega edinstveniot) prepev na pesnata ,,Denovi" od zbirkata Beli mugri na slovene~ki povtorno da se navratime na originalot i da se obideme da (soz)dademe eden nov preveduva~ki prilog, zemaj}i predvid nekoi spomenati konstatacii od statiite na Pretnar i na Ristovski. So ova nikako nemavme namera da go diskreditirame prevodot na Mile Klop~i~ koj e korekten, semanti~ki soodveten na originalot i koj soodvetno ja prenesuva onaa ekspresionisti~ka ,,sintaksa na krikot" (Mojsova-^epi{evska: 167). Se obidovme samo da napravime edna nova varijanta na slovene~kiot prepev na ovaa pesna, vo koja{to vo prv plan ni be{e zvu~nata slika na pesnata, bidej}i smetavme deka e mnogu bitna. Se obidovme, zna~i, kolku {to mo`evme, da go za~uvame osmerecot 3+2+3, bez pritoa prevodot da gubi na semanti~ki plan. Najte{ko be{e da se dolovi, odnosno da se za~uva ednostavnosta na izrazot na Racin so koja avtorot komunicira so makedonskoto narodno tvore{tvo, zna~i, da go za~uvame ona {to Fran Petre ubavo go nare~e ,,bogat v malo besedah", i ne sme sigurni dali navistina sme uspeale vo toa. Na krajot od krai{tata, toa e samo edna nova varijanta na posloven~uvaweto na pesnata ,,Denovi", so koja{to sakavme pred sè da obrneme vnimanie na recepcijata na poezijata na Ko~o Racin vo Slovenija i da potsetime deka stihovite na Racin mo`eme da gi ~itame vo prevod na slovene~ki jazik ve}e 60 godini.

3 ( ), .

55

Prevod na Mile Klop~i~ (1948) DNEVI Kakor na vrat ogrlica niz mrzlih kamnov se vleze, tako so na pleca legli dnevi neznosne teze. Dnevi v garanju in revi ­ ali so to sploh se dnevi? Vstajaj zgodaj, prezgodaj, vracaj se pozno, prepozno, zjutraj veselje odnasaj, zvecer se z zalostjo vracaj ­ prekleto zivljenje to pasje, prekleto naj bo za vse case! Rodis se ­ suzenj hiras, rodis se ­ zivina umiras, garas ko zivina vse dni za tuje bogastvo, za druge ljudi. Za tuje bele gradove koplji si crne grobove! Zase se samo vbadaj, muci se in stradaj, nizaj si ogrlico dni, nizaj si clene verig nizas si okras zelezen, krog vratu tesno izvezen!

Prevod na Subioto (2008) DNEVI VSI Kot bi na vrat kot bisere kamne studene nizali, tezko na pleca dnevi vsi legli so in pritisnili. Dnevi, mar niso ­ dnevi vsi veliki pekel dninarski! Zbudi se, preden se zdani, vrni se, ko se ze temni, zjutraj odidi z radostjo, vrni zvecer se z zalostjo ­ kleto, prekleto za vse dni, pasje zivljenje nas ljudi! Clovek si ­ suzenj bodi ti, clovek si ­ a kot vol umri, kot vol garaj vse zive dni, da drug, da tuj se bogati. Da drug, da tuj bel grad dobi, mrzel crn grob izkoplji si! Ti le udinjaj se vse dni, trpi molce pod solzami, dnevov verigo nizaj si, clene kovane nizaj si tezko si kuj verizico, da krog vratu zapnes si jo!

56

Literatura:

Vesna MOJSOVA-^EPI[EVSKA 2000: ,,Ekspresionisti~ki refleksi vo Beli mugri". Vo: Racin i ekspresionizmot. Skopje: Menora, 157-179. Fran PETRE 1948: Makedonska poezija. Ur. Fran Petre, Ljubljana: Slovenski knjizni zavod, 7-23. Tone PRETNAR 1985: Presernov verz v makedonskem in Racinov v slovenskem prevodu. Iz France Presern v prevodih. Ljubljana: Drustvo slovenskih knjiznih prevajalcev, 127-135. Koco RACIN 1961: Svitanja. Prevod Mile Klopcic in Ivan Minatti. Ljubljana: DZS. Koco RACIN 1971: Racin. Prevod Mile Klopcic in Ivan Minatti. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Lirika: 10). Koco RACIN 1981: Izbor. Prevod Mile Klopcic, Ivan Minatti, Bozidar Premrl. Ljubljana: Cankarjeva zalozba, Skopje: Makedonska kniga. Bla`e RISTOVSKI 2000: Specifi~niot poetski izraz na Racinovite Beli mugri i nivniot prevod na drugi jazici (i posebno na slovene~ki). Vo zbornikot Makedonsko-slovene~ki sobir, Skopje: Filolo{ki fakultet ,,Bla`e Koneski", 315-324.

57

Milo{ orevi

AKSIOMI POETIKE I RETORIKA KO^E RACINA

Aksiom je da je u kritici poetika Koste Racina (1908­1943), najpozatijeg makedonskog pesnika izmeu dva svetska rata, koji je spojio tri pesni~ke dimenzije: socijalnu, revolucionarnu i lirsku,1 i temeqne li~nosti makedonske istorije, kwi`evnosti i kulture svestrano osvetqena.2 Radomir Ivanovi, jedan od najpoznatijih i najplodnijih makedonista, autor dvadesetak monografija o najzna~ajnijim makedonskim pisacima, meu kojima je i monografija o Racinu,3 zato, s razlogom, sledei Novalisovu misao ,,{to poeti~nije, to istinitije°, na{ polazni aksiom uop{tava idejom da ,,poeti~nost prati sve oblike makedonskog kwi`evnog stvarala{tva",4 jer su savremeni makedonski pisci antejski vezani za ambijent (a) i egzistenciju (b). U tom smislu aksiom je i analiti~ki zakqu~ak Georgi Stardelova, autora besede o Racinu na 45. Racinovim susretima: ,,Zato {to je tako dugo patio, makedonski narod je taj princip, da svoj `ivot oblikuje u pesmu, usvojio kao vrhovno na~elo svog postojawa". U tom stavu su izjedna~eni princip stvarawa i princip `ivqewa. Na wega se naslawa i iz iste percepcije istorije i antropologije izvire i stvarala~ko i kriti~ko na~elo Ganeta Todorovskog, takoe, zna~ajnog makedonskog mislioca: ,,Zborot go boluvam, bolot go zboruvam". Navedeni aksiomi u Racinovom slu~aju zaustavqaju nas pred pitawem: [ta je sa retorikom izraza, koji je bio i ostao, s obzirom na karakter i raznoliku upotrebu jezika, uslov ili paralelna mogunost oblikovawa slika i ideja? Ponovo smo, dakle, pred jo{ dva nova

1 2

Milorad Jevri, Nova makedonska kwi`evnost, Zmaj, Novi Sad, 2007, 29. Videti najnoviju monografiju Gane Todorovski, Kniga za Racin, STRIK, Skopje, 2007. 3 Radomir Ivanovi Poetika Koste Racina, Bratstvo - jedinstvo, Novi Sad, 1979. Monografiju je pod naslovom Poetikata na Kosta Racin iste godine u prevodu Todora alovskog {tampala Makedonska revija u Skopqu. Dopuweno izdawe Za smislata na sozdavaweto i na postoeweto (Poezijata i poetikata na Racin) objavila je u prevodu Borislava Naumoskog i Qubice Arsovske skopska kua TNID! "\ur|a° 2003. godine. Za na{ ugao tuma~ewa indikativni su prilozi Vidovi poetski govor i Racinovata filozofija na tvore{tvoto. 4 Radomir Ivanovi, Ogledi o makedonskoj kwi`evnosti, Obod, Cetiwe, 1980, 65.

58 aksioma kompleksno zasnovanih kriti~kih interpretacija: 1) U osnovi Belih mugri, centralne zbirke Racinove i kamena temeqca makedonskog kwi`evnog jezika, paralelno egzistiraju elegi~ni tonovi, primereni poetici, i borbeni tonovi, primereni etici i retorici, i 2) Racinova umetnost, ~iju tematsku i motivsku genezu nalazimo u socijalnoj sferi i poreklu pesnika, pokazuje kako je kwi`evost ,,u svojoj su{tini socijalna".5 Polazei od navedenih aksioma, nalazimo da su u dobroj meri iscrpqene mogunosti tuma~ewa Racinove poetike u obimom nevelikom i nedovr{enom pesni~kom, proznom i esejisti~kom i nau~nom opusu. Ivanovi je, meutim, na{ao da analiza pesni~ke slike poma`e ,,razuivawu analiti~kih pristupa"6 pesniku i poeziji, i mi ga, s razlogom, pomeramo na neistra`en fenomen retorike u poeziji, prozi i eseju. Bie Racinove li~nosti, i same projektovane u stvarala{tvu, sadr`ano je u nastojawu da pridobije publiku i/li javnost za svoje istorijske i revolucionarne ideje koje objektivizira u umetnosti. U toj sferi retorika ima prednost nad poezijom. Preciznije kazano, razlo`no je u pesni~koj slici ,,kao obliku misaone aktivnosti", a ona je sredi{wi ~inilac Racinove poezije, tra`iti retori~ke ideje i obrasce kojima se u pesni~kom jeziku i jeziku uop{te te`i{te pomera ka samom govornom modelu. U Racinovom jeziku lako pronalazimo slike-pojmove, koje nisu bremenite smislovima i zna~ewima upravo zato {to im je osnova vi{e retori~ka nego pesni~ka. One vi{e po~ivaju na ideji nego li na slici. Od zna~aja je u istoriji kwi`evnosti aksiom da Racin stvara u vreme pokreta na kwi`evnoj levici koji je vodio unifikaciji retorike i poetike zasnovanih na istoj ideologiji. On je na tragu Geteovog teorijskog aksioma da ,,simbolika pretvara pojavu u ideju, ideju u sliku, i to tako da ideja u slici ostane uvek neograni~eno aktivna i (...) neizreciva" od kojeg polazi Radomir Ivanovi u tuma~ewu poetike kao grupacije mnogobrojnih pesni~kih slika.7 I zaista, Racin jeste pojavu pretvorio u ideju, a ideju u sliku, koja mu se vraala kao ideja ­ i to je kqu~ retorike wegove poezije imenovane globalnom idejom antologija bola, kako je retorikom naslovio rukopisnu zbirku. I kad je najdubqa, wegova sinesteti~ka slika ne uzbuuje, ve vi{e pobuuje na razmi{qawe o statusu svesti i duha ili ~ovekovoj

5

Slobodan @. Makovi, Pojave, stvaraoci i dela u makedonskoj kwi`evnosti, Beogradska kwiga, Beograd, 2005, 22. 6 Radomir Ivanovi, Makedonski pisci i dela, Narodna kwiga, Beograd, 1979, 42. 7 Isto, 27.

59 egzistenciji iz kojih je nastala i zato se podrazumeva vizuelna slika, ~iji je reperezntativni uzor retorika naslova Vatromet. U wegovoj retorici istorijska protivure~nost kao pojava u razvoju dru{tva nastoji da preraste u duhovnu ~wenicu: Protivure~nst! Pedeset miliona skapava od gladi, a svet se davi u izobiqu. (...) Zemqa, gde je stopa svaka meta profita... Tra`ei u wima samo poeziju, retori~nost Racinovih stihova (zvu~e kao da su saop{teni sa govornice ili javne tribine), kritika prima kao filozofsku nagla{enost koja ,,gu{i lirsku neposrednost". Ona potencira ,,retorko obiqe re~i"8 kao pesnikov nedostatak. A retorsko obiqe re~i jeste zapravo dokaz snage i funkcije retorike u opusu, i mi ga potenciramo kao nu`nu i bitnu odrednicu. U Racinovoj poeziji je kreativno osloboena energija jezika u slici, nalazi Ivanovi, a mi dodajemo i sama retori~ka energija re~i koja podupire i nosi ideju nastalu prvenstveno iz iskustvenog uo~avawa pojava bitnih za socijalnu literaturu kojoj on biem pripada. Na tragu smo novog aksioma koji je kritika ve utvrdila: ,,On je tra`io jezik kojim e poetski izraziti ono {to je qudsko i bitno (...) u datim te{kim `ivotnim prilikama".9 Na retoriku, iako je su{tinski ne imenuje, misli i Ivanovi, potencirajui da ,,visok emotivni naboj ru{i harmoniju govornog ritma"10 usmerenog na kazivawe bola kao posledice dru{tvenih nepravdi ili protivure~nosti. Vi{e retori~kom nego li poetskom modelu govora pripada slikawe bede sinova gladi (Sinovi gladi) i naroda crnog truda u ~esto citiranim stihovima: Ni~eg nemam ... sin sam gladi (...) Mr`wa moja plod je moga bdewa strpqewe moje krije u`as moi.

Miroslav Milovanovi, Kwi`evno delo Koste Racina, u Kosta Racin, Pesme, Obelisk, Beograd, 1979, 20. 9 Slobodan Markovi, Poetske slike u poeziji Koste Racina, u Tvore~koto i revolucionerno `iveewe na Ko~o Racin, X ,,Racinovi sredbi°, Titov Veles, 1973. 10 Isto, 36.

8

60 Dominantno racionalan govor misaone strukture Vatromet primarno je usmeren na racionalnu a sekundarno na emocionalnu spoznaju protivure~nosti retori~ara-pesnika koji u hodu obuhvata ,,pla{tom Duh sviju stvari". Te`ei da kao ateista saop{ti ideju bede i siroma{tva, on koristi ,,obi~ne re~i i obi~ne sintagme govornoga jezika"11 ili nau~ne pojmove: promena, dijalektika i protivure~nosti, stapajui sliku i ideju u istom znaku primereno aksiomu Klod Levi-Strosa da ,,slika ne mo`e da bude ideja, ali mo`e da igra ulogu znaka° ili da se sa ,,idejom nalazi u jednom znaku": nemoan je stari bog za nove stvari i novi red stvari i pao je u dijalekti~ku klopku (...) Svie! U protivure~nostima! Pesni~ka je slika sveta kao bia u Racinu, a retori~ka je slika sveta bia oko Racina. U wima se on uvek javqa kao anga`ovani kaziva~, pobuwenik protiv ustrojenog dru{tvenog poretka i odnosa Iz fabrike. Govorni je ritam stiha, izbor re~i, ideja i ispovest i sve se preta~e u poetsko zn~ewe u grafi~koj energiji bola ispisanog velikim slovom, a ranije ozna~enog kao antologijskog: A ja u, znam, poneti tek u sumra~je dana (...) ­ jedan plameni Bol! Eto kako je, dakle, u poeziji besedio ,,radni~k kwi`evnik (...) pun vjere da pravda u `ivotu mora pobjediti°12, zato~enik koji slobodno misli, rapsod ,,narodnog melosa"13, tvorac zbirke Beli mugri (1939), poeti~kog vrha makedonske poezije, ogledala "tada{weg na{eg `ivota" i vernik kwi`evnosti koja e se ostariti borbom u {umama,14 afirmator makedonske kulture, jezika i nacije, onaj koji se `rtvovao za Makedoniju i koji neponovqivom porukom ,,pripada kulturi svoga naroda."15 ,,^ovek iz belih svitawa" (D. Solev) pi{ui krvqu stopio je poeziju i retoriku u etiku i taj aksiom dru{tvene i umetni~ke kritike visinski ilustruju stihovi Vatrometa:

11 12

Isto, 38. Stevo Galoga`a, Gospodin Mijo, u Ko~o Racin, Narodna kwiga, Beograd, 1974, 135. 13 Velibor Gligori, Pesnikov osmeh, u Ko~o Racin 141. 14 Vlado Maleski, Seawe na Racina, u Ko~o Racin, 145. i 147. 15 Bla`e Koneski, Ko~o Racin, u Ko~o Racin, 155.

61 Minirana je slabost boga Ti{ine i Reda, gospodin bog se davi u zlatnom gr~u Na Val Stritu je panika veli~anstven vatromet protivure~nosti otkriva vam put davno snevanog kontinenta, nemoan je stari bog za nove stvari i novi red i pao je u dijalekti~ku klopku-. Ateista nastupa strojevim korakom. U sredi{te sveta postavqa ~oveka umesto Boga i zato mu je retorika primarna u izrazu i zna~ewu, {to su dosada{we kriti~ke analize previdele, zanemarujui retori~ku funkciju u izrazu i zna~ewu wegovog jezika i forme. On besedi naredbodavno biem wegove nove vere, a ne molitveno. Centralnu temu Racinove poezije kao retorike ~ini obespravqen i eksploatisan i poni`en i uvreen ~ovek. U toj temi se sadr`i celi duh retorike. Koneski apostrofira da je on bio ,,upuen i na izvore oralne inspiracije#,16 {to zna~i da je usmena kwi`evnost katedra na kojoj je u~io retoriku i kao takvu je pretopio u poeziju, koja mu se, takoe, zasniva na modelu narodnog pevawa. Poeti~ki kao retori~ki program zasnovao je na aksiomu, nalazi Koneski kao mudrac makedonskog pisma, da ,,ranije re~eno mora da zvu~i kao nova poruka".17 Dakle, od re~i je Racin kretao ka slici u poeziji i ka retori~kom modelu govora kojim prenosi ideju ka duhovnom biu Makedonaca. Da potencirawe retori~kog svojstva ima puni smisao, pokazuje i ~iwenica da je Racin najboqi ,,socijalni pesnik makedonske literature",18 ali i najboqi proleterski pesnik, a to bez uzdignutog retori~kog tona ili visokog stila nije mogue ostvariti. Dva osnovna simbola, podvla~i i Dimitar Mitrev, koji sa`imaju globalne retori~ke ideje jesu: muka i borba. Oni su bremeniti zna~ewima i nastaju iz eti~kog stava pesnika i retorika usmerenog protiv dru{tvenih odnosa koji ~oveka ~ine robom. Zato su koliko pesni~ka toliko i retori~ka Racinova pitawa u Elegiji za tebe: Ko li nam slomi bela krila{ca krila{ca goluba belih? Ko li nam zamuti izvore bistre izvore du{e ~iste?

16 17

Isto, 158. Isto. 18 Dimitar Mitrev, O Ko~i Racinu, isto,161.

62 U wima se ne prepoznaje snaga novog izraza, ali oko wih lebdi aura zlatnog praha koja ne dozvoqava da ih odbacimo. I to je fenomen koji prati Racinovo stvarala{tvo. Istozna~na su i retori~ka pitawa u strukturi Dani: Nema li dana beloga, dana nad danima, dana nad argatima ­ ili: Rodi se ~ovek ­ rob bidi, rodi se ~ovek ­ skot umri, skotski cel `ivot raboti, u kojem dominiraju retori~ke figure kojima se gradira oseawe ili potencira misao ~iji je kqu~ u ideji postojawa argata ­ eksploatisanih, poni`enih i uvreenih. Argati su izraz za Racinov moni i protestni govor: ,,Skotski e, skotski `ivot argatski/ u temno zasidan". Istozna~nu retori~ku formulu primewuje i u stihovima: Ta nismo samo mi ta nismo samo tu ­ mi smo po celom svetu bezbrojni milioni, crnoga roda narod. Da Racin govori i kad tuma~imo da peva, ilustruje setnoispovedna struktura Pro{tavawe: No po~uj, Velo, {to ke ti ka`am! Ne mi se, Velo, `ali i kleti! Podigni o~i ­ o~i zasveti, onija o~i, {to du{a gorat! Iako nema indikatora koji upuuju na govorni~ku poziciju, kao u prethodnom stilskom primeru, u poemi o Sandanskom nalazimo iskaz retorika ili objektivnog posmatra~a koji je revolucionarnu ideju o

63 buntovniku stilski efektno izlo`io u formi stiha, iako ona staje u jednu retori~ku re~enicu: Vo sekoje selo, vo sekoj grad go znae star i mlad: Sandanski ­ car Pirinski! Unutar pesni~kog vidqiv je retori~ki pristup kao Racinov model pevawa i mi{qewa, pri ~emu mi{qewe vezujemo za besedni{tvo, i u prozi. Indikativna je novela Zlaten zanet koja se tematski nadovezuje na poeziju: ,,Ej, te{ki vremina dojdoa, pusti bili!" Ovaj prozni retori~ki iskaz mogao bi biti Racinov stih. Proza Bera~i duvana, meutim, demonstrirajui jedinstvo Racinovog proznog i pesni~kog izraza, afirmi{e vi{e pesnika nego retori~ara i za sud je indikativan lirski uvod, u kojem lirski junak kamerno posmatra svet bia oko sebe i identifikuje se s wegovom pojavom: No. Topla avgustovska ju`wa~ka no. I rasipno i rasko{no zvezdano nebo. Ti{ina. Mrak providan kao pau~ina. Retorika, dakle, iako i sama po sebi kao vidik uska, pru`a mogunosti da se Racinove nedovr{eno i obimom skromno delo kompleksnije ~ita. Uostalom, i wegovi eseji o bogumilstvu ili Hegelu, nastali su iz potrebe Racinovog bia da besedi o biu svetu oko sebe i da ga tuma~i publici iz pozicije borbe za slobodu i osloboewe makedonskog naroda i, prema tome, nastaju iz perspektive retorika koji afirmi{e jednu ideju.

64

65

Zvonko Taneski

RECEPCIJATA NA ,,BELI MUGRI" OD KO^O RACIN VO SLOVA^KATA KNI@EVNA I KULTURNA SREDINA

Namerata na na{iot tekst e da ponudi kompleksen pregled na slova~kata recepcija na deloto od Ko~o Racin vo celata vtora polovina na dvaesettiot vek, preku prevodite i kriti~kite tekstovi na slova~ki jazik, koi pomognale vo objektivnoto spoznavawe na makedonskiot poet vo slova~ki kontekst. Slova~kata strana poka`uvala neskrien i relativno postojan interes za tvore{tvoto na Racin, po~nuvaj}i od 1953 godina (koga se pojavile prvite prevodi na pesni od Racin, podgotveni od vojvodinskite Slovaci, a objaveni vo slova~koto spisanie Nov `ivot vo Novi Sad), pa s¢ do obemnoto kni`no izdanie na Beli mugri vo Bratislava (Biele úsvity, 1990), vo koe preveduva~ite Jan Jankovi~ i Vilijam Mar~ok, blagodarenie na svojot izvonreden prevod, go pretstavile re~isi celokupniot poetski opus (so isklu~ok na pesnite od ciklusot Antologija na bolkata) na makedonskiot avtor pred slova~kata kni`evna i kulturna javnost. Slova~kiot kni`even istori~ar i nau~nik Jan Jankovi~ toga{ napi{al i dolg afirmativen pogovor za Racin so naslov Poet­legenda (1990). Vo su{tina, celiot proces na kni`evno i kulturno vospriemawe na Ko~o Racin vo Slova~ka stanuva, na krajot na krai{tata, i eden od glavnite parametri vo postepenoto ,,o`ivuvawe na slikata" za makedonskata kni`evnost i za nejzinite visoki vrednosti vo slova~kata kulturna i ~itatelska sredina - po~nuvaj}i od periodot po 1945 godina, pa s¢ do dene{ni dni. Vo siot toj vremenski raspon, slova~kata kni`evna javnost }e se potsetuva i indirektno (pi{uvaj}i vo brojni i razli~ni prigodi za makedonskata poezija) }e go spomenuva imeto na Ko~o Racin ­ rodona~alnikot na modernata makedonska poezija. Od tie pri~ini vklu~uvame vo na{iot tekst i prilog so iscrpni bibliografski registri na slova~ki objavi od / za tvore{tvoto na Ko~o Racin (soglasno ograni~enata dol`ina na tekstot, ne gi vklu~uvame, na primer, tekstovite od onie slova~ki kni`evni kriti~ari koi se povikuvaat na imeto i na zna~eweto na Ko~o Racin pri prezentiraweto na kratkite i op{ti pregledi za razvojot i za karakteristikite na sovremenoto makedonsko poetsko pismo), koi se odnesuvaat isklu~ivo na prevodite ili na kriti~kata interpretacija na Racinovoto delo. Vpro~em, i navedenite bibliografski registri, samite po sebe, mo`at

66 da posvedo~at za prisutnosta i za stepenot na apsolviranata recepcija na Ko~o Racin vo Republika Slova~ka. Na samiot po~etok treba da se potencira nezaobikolniot fakt deka priemot na tvore{tvoto na Ko~o Racin vo Slova~ka pretstavuva, vo prv red, dobar prikaz za izgradenosta na kulturnite vrski me|u dvata slovenski narodi koi vo izvesni istoriski premre`iwa imale sli~ni sudbini, pa zatoa mo`at da ponudat i posoki vo pogled na zaemnoto pribli`uvawe na slova~kiot i na makedonskiot kni`even razvoj. Slova~kata strana u{te pri prvite prevodi na Racin go sogledala objektivno fenomenot deka toj, od formalen aspekt, e poet koj se navra}a na tradicijata - olicetvorena prvenstveno vo fonot od stihovite na makedonskoto narodno tvore{tvo. No, vo taa smisla, slova~kata kriti~kovrednosna misla so pravo odi duri i dotamu {to vo Racin gleda i obnova na kontinuitetot na ,,kni`evnata {kola koja se rodi na bregovite na Ohridskoto Ezero, kaj{to dejstvuvaa u~enicite na Kiril i Metodij po progonuvaweto od Velika Moravija. Avtenti~nosta na poetskata poraka e akcentirana i vo `ivotot na poetot­revolucioner... Izvorot na negovata poezija, slikovitosta, ekspresivnosta i emocionalnosta na izrazot treba da se bara tokmu tuka ­ srede bedata i makite na ednostavniot raboten ~ovek, vo dlaboka i su{tinska vrska so narodot, so negovata istorija i kopne`i.°1 Od tie pri~ini mo`e da se podvle~e deka prevodot na deloto od makedonskiot naroden bard Racin na slova~ki jazik pretstavuva va`en kni`even nastan vo slova~kata sredina, koj vo sebe sublimira golem broj kulturolo{ki i sloeviti poraki. U{te vo prvite prevodi od 1953 godina, Andrej ^ipkar vo novosadskoto spisanie Nov `ivot go zapoznava slova~kiot ~itatelski auditorium deka zbirkata Beli mugri od Ko~o Racin e prva pe~atena poetska kniga na makedonski jazik (1939). ^ipkar gi naveduva vrvnite umetni~ki dostreli na Racinovata poezija, no voedno gi iskoristuva i pragmati~nite postulati od op{testvenata klima na konkretnoto vreme so toa {to gi vnesuva pesnite na Racin i vo nekoi od u~ebnicite i vo ~itankite za osnovnite i za srednite u~ili{ta na slova~ki jazik, koi vo porane{nata jugoslovenska federacija redovno se objavuvaa vo Vojvodina, a potoa (blagodarenie na anga`manot na vojvodinskite Slovaci odnosno t.n. ,,Slovaci od dolna zemja") se {irea i vo prostorite na toga{nata ^ehoslova~ka socijalisti~ka republika. Po prvite prevodi na Andrej ^ipkar, slova~kata kulturna javnost vo Vojvodina bila blagovremeno informirana od strana na Marija Mijavcova (Nov `ivot, 1968) i za vostanovenata kni`evna nagrada koja go nosi imeto na Racin, kako i za manifestacijata Racinovi sredbi, koja sekoja godina se odr`uva vo ~est na poetot vo negoviot roden grad Veles. Vo toj do1

JANKOVIC, Ján. In: RACIN, Koco: Biele úsvity. Bratislava: Tatran 1990 ( ).

67 men, ne bilo slu~ajno nitu toa {to tokmu so ~itaweto na pesnite od Ko~o Racin se otvorile denovite na makedonskata literatura i kultura vo istoriskiot slova~ki grad Martin vo 1973 godina. Za nivniot prevod golema zasluga imaat i vojvodinskite Slovaci, koi ostanale verni vo prosleduvaweto na Racinovoto delo s¢ do raspadot na Jugoslavija. Imeno, vo 1991 godina vo novosadskoto spisanie na slova~ki jazik Glasot na narodot (Has udu) }e se objavi i edna od prvite recenzii na najuspe{niot kni`en prevod na slova~ki jazik na tvore{tvoto na velikiot makedonski poet od 1990 godina, izdaden vo Bratislava. Avtor na recenzijata Legenda za Racin i negovata poezija e Jan Cicka, koj vo svojata analiza na Racinovoto tvore{tvo prevedeno na slova~ki jazik, kako i vo streme`ot za pravilna procena na majstorstvoto na preveduva~ite na pesnite, no i po pra{aweto za opravdanosta i za nesomnenata potreba od kvalitetno kni`no izdanie na Racin na slova~ki jazik, se povikuva, me|u drugoto, i na zaklu~ocite od inspirativniot pogovor na Jan Jankovi~. Nabrzo potoa izdanieto }e go recenzira i Ivan Dorovski vo ^e{ka, pi{uvaj}i vo 1991 godina dva svoi osvrti vo ~e{kite kni`evni spisanija Ednakvost (Rovnost) i Slobodna re~ (Svobodné slovo) za slova~kiot cenet potfat pri afirmacijata i prezentacijata na Ko~o Racin na slova~ko tlo. Istiot avtor }e objavi kratok tekst za ,,deloto na Ko~o Racin vo ^ehoslova~ka° u{te vo 1989 godina vo makedonskiot dneven vesnik Nova Makedonija, vo koj pove}e se osvrnuva na ~e{kite prevodi na pesnite na makedonskiot poet, no gi zema previd, se razbira, i prevodite na pesnite na slova~ki jazik (vo prv red, prevodot na Fero Lipka, objaven vo bratislavskoto kni`evno spisanie Revija za svetska literatura ­ Revue svetovej literatúry vo 1977 godina), no i prevodite od ,,bro{urnoto izdanie" na Racin na slova~ki jazik, objaveno vo Skopje vo 1978 godina pod naslov Biele svitania i pod za{titen znak na MNT i na negovata dramska edicija. Toj prevod na slova~ki jazik e napraven od Vera Janeva-Stojanovi}, Donka Rouz i Stanislava [urle`anoska. Stru~en sorabotnik vo podgotovkata na izdanieto e Vladimir Mil~in. Vo ova izdanie, koe e podgotveno vo presret na Denovite na slova~kata kultura vo Makedonija i so toa imalo samo tesen informaciski doseg za prisutnite u~esnici na manifestacijata, nema paginacija na stranicite, a vo nego paralelno se dadeni, na levata i na desnata strana, dvojazi~no (na makedonski i na slova~ki jazik) 10 pesni od Ko~o Racin. Tekstot e pe~aten so izmenite nastanati vo tekot na negovoto podgotvuvawe za scena. Sli~no poslanie kako skopskoto dvojazi~no izdanie od 1978 godina izvr{i, isto taka, i bro{urnoto izdanie Beli mugri ­ Biele úsvity (Pro memoria) izdadeno vo Slova~kata akademija na naukite vo Bratislava (poto~no, se raboti za zaedni~ko izdanie na nejzinite ~lenki: Institu-tot za svetska kni`evnost, Institutot za slavistika ,,Jan Stani-

68 slav" i Slova~kiot slavisti~ki komitet) vo 2008 godina, koe poslu`i za potrebite na slova~kata delegacija na Svetskiot slavisti~ki kongres vo Ohrid, vo septemvri 2008 godina, kade {to se odbele`uva{e, me|u ostanatite brojni nau~ni aktivnosti, i stogodi{ninata od ra|aweto na golemiot makedonski poet Ko~o Racin. Vo sekoj slu~aj, od ogromno zna~ewe za site nas e toa deka u{te pri prvite panoramski pretstavuvawa na makedonskata poezija vo kni`evnite spisanija objavuvani vo Bratislava, imeto na Ko~o Racin e spomenuvano na prvite redovi vo uvodnite studii na prireduva~ite, koi se obiduvale kolku {to mo`at najdobro da go pribli`at korpusot na sovremenata makedonska poezija pred slova~kiot ~itatel. Imeno, vo nekolku navrati, Fero Lipka }e napi{e deka ,,tradicijata na makedonskata poezija ne e dolga: prvite pesni ­ ne vklu~uvaj}i go narodnoto tvore{tvo ­ se pojavija vo devetnaesettiot vek (Konstantin Miladinov, Grigor Prli~ev), dodeka ponatamo{niot razvoj na makedonskata poezija se odviva{e bez vnatre{en kontinuitet, bez nadovrzuvawe, so golemi skokovi: rekata na poezijata dolgo se gube{e za povtorno i neo~ekuvano da izblikne od temninata na vremeto. A, povtorno izblikna duri vo dvaesettiot vek, vo periodot me|u dvete vojni, vo revolucionernite, socijalno anga`irani pesni na Ko~o Racin"2. Slova~kata kni`evna i kulturna sredina gi primala, zna~i, mo{ne objektivno i precizno faktite za `ivotot i tvore{tvoto na Racin. Zatoa, vo prevodite na pesnite od Ko~o Racin na slova~ki jazik se istaknuvaat i konstatacii od tipot deka ,,kni`evnoto delo i op{testveno-politi~kata aktivnost na Ko~o Racin se bitni poradi toa {to kulminiraa vo vreme ­ premnogu va`no za Makedonija i za sudbinata na Makedoncite. Duri i samiot fakt {to toa delo e napi{ano na jazikot od sopstveniot narod, koj ne samo {to ne bil priznavan, tuku bil i progonuvan - pretstavuval ~in, iako vo Racinoviot poetski svet ne ja nao|ame samo slikata na damne{nite makedonski sostojbi i revolucionerni podvizi. Racinovata poezija ima estetski vrednosti, koi ja opravduvaat i na{ata dene{na `elba da ja pretstavime nea pred slova~kiot ~itatel".3

LIPKA, Fero: Súcasná macedónska poézia. In: Revue svetovej literatúry, Bratislava, c. 5, Roc. 14, 1978, s. 30. Tiez: Na prahu nového obdobia. In: Revue svetovej literatúry, Bratislava, c. 4, Roc. 26, 1990, s. 2., Tiez in: Nepokoj v krajine (Antológia súcasnej macedónskej poézie). Doslov. Bratislava: Slovenský spisovate 1990, s. 139. ,, " . ­ . , ,,, () " - . 3 JANKOVIC, Ján: Básnik ­ legenda. Doslov. In: RACIN, Koco: Biele úsvity, Bratislava: Tatran 1990, s. 72.

2

69 Takvata jasno izrazena `elba vo slova~kata sredina bila prili~no silna i konstantna za {to, vo izvesna i implicitna doza, svedo~i i prevodot na dramata Racin od makedonskiot pisatel Boris Vi{inski (Bratislava: LITA, 1983, prevod: Jan Jankovi~), kade {to makedonskiot poet Ko~o Racin ja ima roljata na eden od protagonistite. Sepak, treba nedvosmisleno da se priznae deka kni`noto izdanie na Beli mugri dopolneto so pesnite od ciklusot Ognomet (Bratislava, 1990) pretstavuva vrv na slova~kite zalo`bi za pretstavuvawe i etablirawe na Racin vo nivniot doma{en kni`even i kulturen kontekst. Tokmu po toj povod, eden od preveduva~ite ­ Jan Jankovi~ vo svojot pogovor kon izdanieto ubedlivo }e zaklu~i deka ,,Racin go povede svojot narod i negoviot jazik na evropskata kni`evna scena kon krajot na triesettite godini {to e navistina paradoksalno, bidej}i vo makedonskiot Ohrid dejstvuvaa u~enicite na Kiril i Metodij u{te vo mugrite na na{ata istorija i osnovaa tamu prv slovenski univerzitet, bogata kni`evna {kola. Pojavata na Belite mugri pretstavuva{e prv ~ekor po noviot pat. Po osloboduvaweto, taa stihozbirka stana brzo osnovna kniga, bogatstvo na mladata literatura, u~ebnik za poezija, bidej}i pretstavuva{e most me|u makedonskata narodna lirika i modernata poezija. U{te od pojavuvaweto na zbirkata £ be{e posveteno osobeno vnimanie od strana na doma{nata kritika. Kriti~arite vedna{ go voo~ija i go sfatija nejzinoto istorisko i kulturno-politi~ko zna~ewe"4. Vo taa nasoka treba da se dopolni i toa deka i toga{nata slova~ka kni`evna kritika zazela pozitiven stav i go primila makedonskiot poet Ko~o Racin kako zna~aen avtor od prostorite na porane{na Jugoslavija, ~ii umetni~ki vrednosti se neosporlivi. Racinoto ime, kako edno od retkite makedonski pisatelski imiwa, e zatoa zastapeno i vo nekolku presti`ni enciklopedii na eminentni pisateli od svetot (kako i vo enciklopediskoto spisanie Piramida), objaveni vo Republika Slova~ka. Toa pretstavuva, vsu{nost, u{te eden nesoborliv dokaz deka za slova~kata akademska i kni`evna javnost ne postoele nikakvi dilemi okolu evropskiot duh na Racinovata poezija, koja gi potvrdila, vo prv red, za sebe i vo sebe modernite evropski programi na relacijata simbolizam ­ ekspresionizam ­ socijalisti~ki realizam, za {to govorat nespokojnosta i motivskite jadra vo nea5, bez razlika na toa {to negovata poezija se osvrnuvala najmnogu vrz socijalnata i materijalisti~ka poeti~ka koncepcija. Recepcijata na ,,Beli mugri" od Ko~o Racin vo slova~kata kni`evna i kulturna sredina dava, me|u drugoto, i do znaewe deka t.n. mali

4 5

JANKOVIC, Ján: C. d., s. 82. : , : Kako go ~itame Racin. : , . 5-6, . 48, , 2002, 103-109.

70 kulturi (kakvi {to se slova~kata i makedonskata) ne se neminovno i ,,malcinski" kulturi vo Evropa. Tokmu tvorcite od formatot na Ko~o Racin mo`at poprvo da doka`at deka vo ovoj slu~aj se raboti za fenomen ,,mali jazici, golemi literaturi". Da se zboruva za ,,mala kultura" e, vo taa nasoka, poprimerno otkolku da se zboruva za ,,kulturna male~kost". Kulturata, kako sekundaren modeliran sistem e mo`no da se istra`uva kako jazik i suma tekstovi, napi{ani na toj jazik. Vo taa smisla jazikot stanuva mehanizam na skladirawe na informaciite i sozdavawe tradicija. Male~kosta potoa se javuva kako relevantna za kulturata toga{, koga e opredelena so pomo{ na sopstvenite ili na tu|ite tekstovi. A, tokmu slova~kata recepcija na velikiot Racin e dobar pokazatel i za op{tata veli~ina na makedonskata kni`evnost na koja £ pripa|a toj, zatoa {to Racin e ,,Prometej na svojot narod, pa so samoto toa simboli~no pripa|a i na kulturata na site narodi vo svetot".6

BIBLIOGRAFSKI REGISTRI

Ko~o Racin vo slova~kata kni`evna periodika i vo kriti~kite odglasi na slova~ki jazik 1953 RACIN, Koco: Dni. Lenka. Preklad: Andrej Cipkár. In: Nový zivot, Roc. 5, 1953, s. 155-156. CIPKÁR, Andrej: K desiatemu výrociu smrti Kostu Racina 1909-1943. In: Nový zivot, Roc. 5, 1953, s. 154. 1968 Cena Kocu Racina. Preklad: Mária Myjavcová. In: Nový zivot, c. 4, Roc. 20, 1968, s. 379. Racinové stretnutia. Preklad: Mária Myjavcová. In: Nový zivot, c. 4, Roc. 20, 1968, s. 382. 1973 CIERNÝ, Jozef: Báse Kosu Racina v Martine. (Vecer poézie a prózy Macedónie v Martine v rámci Dní macedónskej kultúry). In: Maticné cítanie, c. 21, Roc. 6, 1973, s. 3.

6

JANKOVIC, Ján: Básnik ­ legenda. Doslov. In: RACIN, Koco: Biele úsvity, Bratislava: Tatran 1990, s. 84.

71 1977 RACIN, Koco: Ohostroj. Preklad: Fero Lipka. In: Revue svetovej literatúry, c. 5, Roc. 13, 1977, s. 59-61. 1988 RACIN, Koco: Oberací tabaku. Prekladate neuvedený. In: KME, Ján: Cítanka pre druhý rocník stredného vzdelávania a výchovy. Nový Sad: Ústav pre vydávanie ucebnic, 1988, s. 249-250 (s bibliografickou poznámkou). 1990 JANKOVI, Ján: Básnik ­ legenda. Doslov. In: RACIN, Koco: Biele úsvity (Beli mugri). Výber z poézie. Bratislava ­ Nový Sad: Tatran ­ Obzor 1990, s. 72-84. 1991 CICKA, Ján: Legenda o Racinovi a jeho poézii. In: Hlas udu, c. 38, Roc. 48, 1991, s. 10. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Koco Racin. Preklad: Ján Jankovic a Viliam Marcok. Bratislava: Tatran, Nový Sad: Obzor-Tvorba, 1990.

Odrednici za Ko~o Racin vo kni`evno-antologiskite publikacii na slova~ki jazik

1987 RACIN, Koco. In: ENCYKLOPÉDIA SPISOVATEOV SVETA. Bratislava: Obzor, 1987. Spracoval kolektív autorov. Zostavovate Ján Jirícek. Heslo pripravili: Branislav Choma a Zlatko Klátik), - 648 s. 1989 RACIN, Koco: Biele úsvity. In: ENCYKLOPÉDIA LITERÁRNYCH DIEL. Bratislava: Obzor, 1989. Spracoval kolektiv autorov. Zostavovate: Libor Knzek. ­ 864 s. (Autor hesla: Ján Jankovic).

72 Celi publikuvani izdanija od Ko~o Racin na slova~ki jazik (knigi i bro{uri)

1978 RACIN, Koco: Bielé svitania (Beli mugri). Obsah: Do eden rabotnik (Jednèmu robotníkovi). Denovi (Dni). Tutonobera~ite (Trhaci tabaku). Lenka (Lenka). Pro{tavawe (Rozlucka). Tatun~o (Tatunco). Elegii za tebe (Elégie pre teba). Na Struga du}am da imam (Keby som mal v Struge kram...). Kopa~ite (Kopaci). Preklad do slovenciny: Vera Janeva-Stojanovi}, Donka Rous, Stanislava [urle`anoska. Sorabotnik: Vladimir Mil~in. - Skopje: Makedonski naroden teatar (Edicija Drama), 1978, 36 str. 1990 RACIN, Koco: Biele úsvity (Beli mugri). Výber z poézie. Preklad: Ján Jankovic a Viliam Marcok. Bratislava: Tatran, Nový Sad: Obzor-Tvorba 1990, - 87 s. 2008 RACIN, Koco: Biele úsvity ­ Beli mugri (Pro memoria: Bratislava, Tatran 1990, 84 s., Preklad: Viliam Marcok a Ján Jankovic, Ilustrácie: Naa Rappensbergerová). Zostavil a vydal Ján Jankovic. Informatívne texty do macedónciny prelozil Zvonko Taneski. Bratislava: Ústav svetovej literatúry SAV ­ Slavistický ústav Jána Stanislava SAV ­ Slovenský komitét slavistov, 2008.

Slova~kite objavi na Ko~o Racin vo makedonskiot pe~at i vo kriti~kite odglasi na makedonski jazik 1989 DOROVSKI, Ivan: Poet na socijalniot realizam. Deloto na Ko~o Racin vo ^ehoslova~ka. In: Nova Makedonija, Skopje, br. 15325, God. 45, 1989, str. 23. 1991 Beli mugri na slova~ki vo izdanie na ,,Tatran" od Bratislava. Vo: Nova Makedonija, Skopje, br. 15788, God. 47, 8. 1. 1991, str. 9.

73 Ohlas: RACIN, Koco: Biele úsvity. (Beli mugri), Výber z poézie, Preklad: Ján Jankovic a Viliam Marcok. ­ Bratislava: Tatran 1990.

Slova~kite objavi na Ko~o Racin vo ~e{kiot pe~at i vo kriti~kite odglasi na ~e{ki jazik

1991 DOROVSKÝ, Ivan: Bílé cervánky poezie. In: Rovnost, c. 4. Roc. 106, 5. 1. 1991, s. 5. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Koco Racin. Preklad: Ján Jankovic a Viliam Marcok. Bratislava: Tatran 1990. DOROVSKÝ, Ivan: Bílý rozbesk. In: Svobodné slovo, 20.2.1991, s. 5. Rec: Biele úsvity. (Beli mugri) Výber z poézie / Koco Racin. Preklad: Ján Jankovic a Viliam Marcok. Bratislava: Tatran 1990.

74

75

MAKEDONSKATA KNI@EVNOST NASPREMA DRUGITE SVETSKI KNI@EVNOSTI

76

77

Nada Petkovska: IDEOLO[KITE MARKERI NA EVROPA VO MAKEDONSKITE DRAMSKI TEKSTOVI

Vo momentot koga se mo{ne aktuelni pra{awata za makedonskiot identitet, {to se maksimalno ispolitizirani, i povrzani so sudbinata/idninata na Makedonija vo Evropa, si go postavivme kako rabotna teza pra{aweto: kako e videna Evropa od makedonskite dramski avtori, imaj}i go predvid postojnoto tvrdewe deka dramata i teatarot se naj~uvstvitelnite seizmografi na slu~uvawata vo op{testveniot `ivot. Zo{to Evropa dobiva tolkavo zna~ewe za da stane predmet, tema na eden dramski tekst? Kako odgovor na ova pra{awe, se ~ini deka ne treba posebno da se naglasuva postoeweto na ~uvstvoto na svoevidna inferiornost, prisutno ne samo na prostorot na Makedonija, tuku delumno i vo zemjite {to proizlegoa od porane{na Jugoslavija, no i na celiot Istok (evropski). Kako {to istaknuva B. Lori/ B. Lory, Zapadna Evropa obi~no, vo svesta na lu|eto se stesnuva na mnogu pomali granici od geografskite - toa e prostorot me|u Severnoto More i Zapadniot Mediteran, kade {to se zboruvaat latinskite i germanskite jazici, a veroispovesta e katoli~ka i protestantska. (De L'Adriatique à le mer Noire: 2001). Od druga strana, vo mnogu zemji od ovoj areal ({to pripa|a na evropskiot), postoi ~uvstvo na eden nedosti`en, poto~no, te{ko dosti`en evropski ideal, za ~ii glavni odrednici voobi~aeno se smetaat ekonomskata blagosostojba, visokata kultura, `ivot li{en od elementarni socijalni gri`i, organiziran sistem na odnosi koj odli~no funkcionira, sistem {to vodi smetka za poedinecot, a se odlikuva so demokratija, sloboda. Nakratko, site ovie atributi mo`at da se svedat na zaklu~okot deka Evropa e poim za sredina so razviena kultura. S. Frojd/ S. Freud, vo svojata kniga Neugodnoto vo kulturata, ja iznesuva slednava konstatacija:

Zborot kultura ozna~uva zbir na postigawa i ustrojstva vo koi na{iot `ivot se izdelil od `ivotot na na{ite `ivotinski predci i koi imaat dve zada~i: da go za{titat ~ovekot od prirodata i da gi reguliraat odnosite me|u lu|eto(...), site dejstva i vrednosti koi mu slu`at na ~ovekot za da ja koristi zemjata, da go za{tituvaat od prirodnite sili i sl.., gi prifa}ame kako kulturni(...). Site ovie dobra ~ovekot mo`e da gi smeta

78

za kulturno nasledstvo. Odamna izgradil pretstava za idealot na sre}ata i seznaeweto i ja otelotvoril vo svoite bogovi. (S.Frojd: 2008, 42-47)

Kulturata mo`eme najdobro da ja obele`ime so formulacijata deka taa pretstavuva po~ituvawe i neguvawe povisoki psihi~ki dejnosti na intelektualnite, nau~nite i umetni~kite dostignuvawa, na vode~kata uloga koja vo ~ove~kiot `ivot im se otstapuva na ideite. Kako posledna, no ne i nezna~ajna karakteristika na edna kultura e i onaa {to se odnesuva na na~inot na koj se regulirani odnosite me|u lu|eto: vodewe smetka za kolektivnite nad individualnite interesi, potoa - pravdata i sl. Me|utoa, kako {to istaknuva Frojd, i pokraj visokite kulturni pridobivki koi pravat ~ovekot da po~nuva da li~i na Bog po svoite mo`nosti, toj sepak ne e sre}en, odnosno:

na{ata takanare~ena kultura vo golema mera e vinovna za na{ata beda: bi bile mnogu posre}ni koga bi mo`ele da se otka`eme od nea i da im se vratime na primitivnite odnosi. Na koj na~in tolku mnogu lu|e do{le do takov stav za neprijatelstvoto na kulturata? Po s¢ izgleda deka vo na{ava dene{na kultura ne se ~uvstvuvame dobro, no te{ko e da se utvrdi dali i kolku posre}ni se ~uvstvuvale lu|eto vo minatoto i kakov udel vo toa imale nivnite uslovi za kultura ( S.Frojd: 2008, 41).

Edna od pri~inite za takvata sostojba, spored Frojd, e taa {to individualnata sloboda ne e proizvod na kulturata. Naprotiv, taa bila najgolema pred pojavata na kulturata, dodeka so razvojot na kulturata taa do`ivuva ograni~uvawa, od koi nikoj ne mo`e da bide po{teden. Opredelbite na Frojd za kulturata i nejzinoto zna~ewe koincidiraat so pretstavite za `ivotot vo Evropa i negovite vrednosti. Interesno e kako ovie pretstavi za Evropa funkcioniraat vo delata na makedonskite avtori (vo ovoj slu~aj }e se zadr`ime samo na dramskite, iako pra{aweto mo`e da se razgleduva i vrz mnogu po{irok materijal). Imeto na poznatiot makedonski dramski avtor Kole ^a{ule, avtor so prepoznatliv anga`iran stav za sostojbite vo Makedonija, no i mnogu po{iroko, naj~esto se povrzuva so poznatiot ciklus Crnila. Vo ovaa svoevidna trilogija mo`at da se otkrijat interesni pokazateli za temata. Vo Sud i vo Crnila lokalitetite vo koi se slu~uva dejstvoto, no i onie {to se spomenuvaat (i so toa, vsu{nost, go pro{iruvaat prostorot na slu~uvawata), se lokaliteti od Makedonija (Prilep, Bitola, Smilevo), no i lokaliteti od sosednite zemji (Solun, Kuku{, Sofija), dodeka Evropa ne se spomenuva vo nieden kontekst - ni geografski, ni so drugo zna~ewe. Evropa se spomenuva samo vo dramata @itolub, vo koja najmnogu se diskutira za problemot na Makedonija, i vo toj kontekst se spomenu-

79 vaat i drugite balkanski narodi (Srbite, Grcite, Crnogorcite, Bugarite, Turcite), potoa Balkan, no i Evropa. Turskiot oficer, koj go presretnuva Pere To{ev po negovoto preminuvawe vo Makedonija (za kogo To{ev otkriva deka e preoble~en vrhovist), zabele`uva:

Oficerot: Prosto e ~udo, vistinsko ~udo: kako, kako ve pu{tija (...) kako ve pu{tija tie va{i za{titnici da izlezete voop{to od Sofija? Zo{to ne postapija kako {to postapuvale vo tolku drugi sli~ni priliki kako va{ava? Ta tie vo taa nauka mnogu pove}e i mnogu pobrgu nau~ija mnogu ne{ta od samata Evropa? ( ...) Nie, na nivno mesto bezdrugo ne bi ve pu{tile! Makar i cela Evropa da se krene protiv nas. Kako {to se krevala, vpro~em! (K.^a{ule: 1978, 230)

Mo`eme da zaklu~ime deka vo ciklusot Crnila, klu~noto delo na K. ^a{ule vo koe se tematizira makedonskata politi~ka situacija vo prvata polovina na dvaesettiot vek, Evropa ne se javuva kako glaven vinovnik za slu~uvawata vo Makedonija. Evropa ovde e samo slabo navestena ,,atmosferska sila", koja rakovodi so sudbinata na makedonskiot narod na eden indirekten na~in, so svoeto zami`uvawe pred negovite problemi, no i kako primer za toa kako se reagira vo situacii koga nekoj mal narod se buni za svoite prava. Iako spomenata nakratko, Evropa, sepak, e jasno ideolo{ki negativno odbele`ana, kako faktor koj ne e voop{to nebiten vo aktuelnite nastani, iako te`i{teto s¢ u{te e na potesnoto opkru`uvawe. Eden drug makedonski dramski avtor, so ve}e impozanten opus, G. Stefanovski, e mnogu zna~aen od aspektot na na{ava tema. Vo edna od dramite od prvata faza na negovoto tvore{tvo, Divo meso - {to se slu~uva pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, se raboti za simboli~en marker za obele`uvawe na pretstavnikot na Evropa - Germanecot Klaus. Toj (i seto ona {to go pretstavuva), e opredelen kako ,,divo meso", izrastok vo grloto, {to davi, gu{i i zatoa mora da se isfrli, t.e. da se pobedi. No, za razlika od ovie mra~ni politi~ki slu~uvawa, vo ~ija pozadina stoi Evropa, vo dramata Longplej, Stefanovski poka`uva edna poinakva slika, ovojpat na na{ite sovremeni sostojbi - a i sosema poinakva slika na Evropa. Evropa tuka e markirana kako kulturen ideal, kon koj se stremat mladite od porane{nata SFRJ. Glavno sredstvo preku koe se izrazuva toj streme` e muzikata: xezot, tvistot i drugite muzi~ki slu~uvawa, aktuelni vo spomenatite godini, a edvaj dosti`ni i zabraneti za jugoslovenskata mladina. Vsu{nost, Stefanovski vo Longplej koristi postapka na konfrontirawe na dva modela - zapadniot i jugoslovenskiot, vo nekolku periodi i od nekolku agli. Vo dramata se dava presek na periodot od 1946 - vremeto na afirmacija na akcija{kata kultura, dodeka paralel-

80 no, vo izve{tajot na eden student do Reonskiot komitet na SKOJ, se zboruva za pojava na drug vid zabavi (nedozvoleni), na koi ve}e se pojavuva poslobodno odnesuvawe na mladite ({to igraat na muzika od gramofon i radio). Sledniot period e vremeto od 60-70­tite godini, obele`eno so voodu{evenosta na mladinata od zapadnata muzika. Ovie procesi gi sumira Xezerot.

Xezerot: Ja koga svirev xez za toa se apse{e vo ovaa zemja. Mene me priveduvaa dvapati mese~no, trebalo ne trebalo. Imperijalisti~ka propaganda. Kapitalisti~ka zavera. Me zemaa posle igranki. [o sviri{, xez? [o ne sviri{ narodna? (...) koga ja svirev xez toa be{e ilegalna rabota, subverzivna dejnost. ( G.Stefanovski:2002, 53).

Drugi markeri na evropskata kultura, pokraj xezot se: muzikata od San Remo, radio Luksemburg, no i mar{ot Radecki i Vienskata filharmonija - markeri od domenot na kulturata, pokonkretno - na muzikata. No isto taka Stefanovski spomenuva/koristi i drugi markeri: farmerkite, stripovite za Xems Bond, vesternot i negovata ideologija - pravdata na oru`jeto, M. Monro, X. Kenedi, kako i sonot za sredba i qubov so devojka od stranstvo, kako na~in za vlez vo golemiot evropski svet i klu~ za re{avawe na site problemi. Tekstot izobiluva i so drugi aktuelni ideologii koi nadoa|aa od Zapad i ja razbuduvaa fantazijata na mladite - revolucionernite pogledi na ^e Gevara (sekako, pristignati via Evropa), feminizmot - kako borba za emancipacija, seksualnata revolucija. No Stefanovski, preku pismoto na likot Jone do ^e Gevara, ja ironizira vakvata sostojba na voodu{evenost:

Dragi ^e, Nasekade slu{am zvuci na noze koi mar{iraat, Leto e i vreme za borba na ulici No {to da pravam kutri jas, Mo`am samo da sviram rokenrol. Vo ovoj grad Skopje. Nema mesto za uli~ni borci. Samo kompromis. I svirka na igranki. Nema ovde mesto za uli~ni borci ( G.Stefanovski: 2002, 95)

Drug zna~aen marker na Zapadot e i svetot na drogata, povtorno prika`an so doza na ironija vo sporedbata na situacijata tamu i ovde:

\ore: Oni ja pro{iruvaat svesta so ha{i{, marihuana, i LSD. Gledaat beli slonovi. Lesno im da e vikaat Hare Kri{na. Jas ovde imam na raspolagawe loza, prepek i komova.." ( G.Stefanovski: 2002, 91).

81 Stefanovski na ova voodu{evuvawe od zapadniot svet sprotivstavuva dvojna reakcija: - generaciska: Tatkoto - gi obvinuva deka zaboravile koi se i {to se, deka ostavile da se izgubi borbenata i folklornata tradicija; - i partiska: sekretarkata (partiska) zapadnata rokenrol muzika ja tolkuva kako odraz na dekadencijata na Zapadot, a muzikata od angliskata estrada ja objasnuva kako ilustracija na generaciskiot jaz, koj na Zapad postoi me|u mladata i starata generacija, op{tata otu|enost, koi{to kaj nas se uspe{no premavnati so {irok zafat na site organizirani socijalisti~ki sili. No, nasproti takvite vospitni tolkuvawa na zapadnite tendencii, mladite imaat svoja skala na vrednosti, napravena spored evropski terk:

Jone: (...) [to vredi `ivotot ako ne si vtor Dilan, petti Bitls ili {esti Roling Stoun? Nikoga{ ni{to ne mi se slu~ilo, osven ova {to mi se slu~uva." (G.Stefanovski: 2005, 75).

Vo dramata, vo koja nema dramski sudir vo vistinskata smisla na zborot, postojano se protivstavuvaat vrednostite na Zapadot, i onie na Balkanot, na kapitalisti~ka Evropa i na socijalisti~kiot blok. Dodeka Istokot go karakterizira ednoumieto, karikirano so upotrebata na birokratsko-parola{ki re~nik, zapadniot svet e prika`an kako kaubojski film, kako zbir od aferi i od kli{ea od vesnicite, no pred s¢ e izrazen preku muzikata i nejzinoto osloboduva~ko vlijanie, koe nesopirlivo nadoa|a. Evropskiot ideal-muzi~ki, moden, filozofski, e olicetvotren vo posterot na Bo`estvoto - {to se vklu~uva vo dejstvoto kako poseben lik, preku koj avtorot se obiduva da go definira kopne`ot na mladata generacija po pridobivkite na kulturata na Evropa, po evropskiot ideal. Su{tinata na zna~eweto na evropskot ideal se tolkuva i preku doktorskata disertacija na Jone, pod naslov: Divoto ne{to - fenomenologija na rokenrolot, za koj komisijata zaklu~uva deka e ,,brilijanten komentar na kontradiktorniot dinamizam na kopne`ot vo sovremeni uslovi, poln so strasten lirizam koj e istovremeno i samouveren i o~aen." (G.Stefanovski:2002, 96). Poentata na dramata e vo otka`uvaweto od bendot, pod pritisok na okolnostite, pred s¢ na banalnoto sekojdnevie, fakt so koj vsu{nost mladite muzi~ari go gazat svojot ideal. No, Stefanovski ja naglasuva cikli~nosta na kopne`ot po evropskite vrednosti, {to se povtoruva so sekoja nova generacija, {to veruva deka to~no taa e povikanata da ja dosegne Evropa, so site navedeni konotacii... Vo piesata Kula vavilonska, iako ne e osnovna tema kako vo prethodnata, Evropa e sepak prisutna i toa kako pribe`i{te i izlez od lo-

82 kalnite nepravdi, no so konstatacija deka ne gi opravduva golemite o~ekuvawa na onie {to uspeale da izbegaat od ovie prostori. Evropa vo ovaa piesa se spomenuva vo u{te eden kontekst: vo gradot se gradi katna gara`a (iako voop{to ne e potrebna) so cel Balkanot da zali~i na Evropa. No i vo ovoj slu~aj o~ekuvawata ne se ispolnuvaat: gara`ata e proma{ena investicija, a kako nadoknada za finansiskata pomo{ okolu nejzinata izgradba - Evropa vo nea }e skladira somnitelen otpad. Pogledot kon Evropa i nejzinoto zna~ewe vo dramite na G. Stefanovski sosema se izmenuva vo godinite na poslednite voeni slu~uvawa na Balkanot. Sega doa|a do direktna sredba, sredba lice v lice so Evropa i do kone~na demistifikacija na nejzinite vrednosti ({to be{e najavena vo Kula vavilonska, iako kako sporedna tema). Najkarakteristi~en primer e negovata drama Hotel Evropa, sozdavana kako evropski proekt. Eden od u~esnicite na proektot, K. Tor~/C.Torch, vo vrska so nastanuvaweto i zna~eweto na ovaa drama, dava dosta obemen i mo{ne zna~aen komentar:

Nie bevme skoncentrirani na milioni lu|e koi vleguvaa vo Evropa i koi do denes tamu `iveat kako polugra|ani, vo op{testva koi go izgubile entuzijazmot za povtorno obedinuvawe na Istokot i Zapadot. Ona {to vo po~etokot izgleda{e deka e dobra ideja - padot na yidot - stana ko{mar za polovina Evropa. (...). Zna~i Goran, jas i nekolku bliski prijateli povtorno ja otvorivme debatata: {to mo`eme nie da napravime ponatamu? Za edna godina - dodeka trae{e rabotata na Euralien, lansiravme izvesen broj klu~ni zborovi, beznade`no obiduvaj}i se da go dopreme srceto na na{ata neizvesnost {to se odnesuva na idninata na Evropa: migraciite, mobilnosta, granicite, begalcite, gladot, begstvoto daleku od vojnata, begstvoto kon slobodata. Zboruvavme za mo`nite prostori za kreirawe na spektaklite: `elezni~ki stanici, agli od ulici, voeni kasarni, porti, napu{teni fabriki - mesta {to gi ima vo sekoja zemja. Prazni mesta. Mesta na dvi`ewe. Mesta {to ~ekaat da bidat povtorno otkrieni. Potoa Goran re~e hotel.(...). Hotel Evropa. Kade {to nekoi `iveat na najvisokiot kat, vo luksuzen apartman, so balkon {to gleda na ezerata i {umite. I kade drugite `iveat vo pe{tera, po trojca i ~etvorica vo soba, bez nikakva nade`. Po~navme da zamisluvame prikazni {to se odnesuvaat na lu|e {to s¢ u{te `iveat vo sobite na napu{tenite hoteli, na prikaznite {to se odvivaat tuka, frustracijata, stravot, seksot, besot. Nie zamislivme nekolku zaboraveni likovi vo svoite sobi i kako tie mo`at da sozdadat eden mikrokosmos( ...) Hotel Evropa stana ne{to pove}e od edna piesa. Toa be{e eden poraz i edna igra vo koja nie sme navlezeni, vo Viena, vo Bon, vo Aviwon, vo Stokholm i vo Bolowa.( G.Stefanovski: 2004, 9-17).

83 [to se odnesuva na vistinskiot hotel Evropa, kako {to istaknuva Tor~, toj denes e premesten pove}e na istok, nadvor od yidovite na Tvrdinata Evropa, vo koi Evropejcite se ~uvstvuvaat slobodni i mirni, patuvaat bez paso{, nadvor od prostorot [engen, kade {to novopre`iveanite pravat redici za priem, nadevaj}i se deka }e dobijat edna soba, iako nadvor stoi napi{ano: `Polno'. Spored opredelbata na Tor~, hotelot Evropa, provizornoto prifatili{te za emigranti i patnici, go pretstavuva mitskiot svet na eden Hotel Terminus, so sobi za klienti od edna ve~er, od eden den. Stanuva zbor za edna ambivalentna realnost, koja ja prika`uva ne~istata i mra~na to~ka na ranlivata Evropa vo momentot na sredbata so nesakaniot evropski brat: imigrantot, izbeganiot, raseleniot i bezdomniot. Ideolo{kiot, apstrakten kontakt so Evropa - pozitiven ili negativen, sega se pretvora vo direkten, vo direktna sredba i soo~uvawe. Metafori~nite pretstavi za Evropa kako zemja na kulturata, civilizacijata, napredokot - prerasnuvaat vo konkretni dopiri na dve grupi lu|e so razli~en mentalitet, zaradi {to na novodojdenite se gleda so rezerva, so prezir, ili barem so gadewe i nedoverba. Tuka mo`e da se upotrebi edna duhovita zabele{ka na Goran Stefanovski deka lu|eto od socijalisti~kiot blok ve}e ne se seksi, {to go opredeluva ovoj tip lu|e kako lu|e so zaguben identitet, koi vo o~ite na zapadniot svet se tretiraat kako lu|e {to porano bile naivni, miroqubivi, folklorni, a denes se imitatorski, sakaj}i po sekoja cena da li~at na lu|eto od zapadniot svet, no zatoa stanuvaat sosema neinteresni za niv. Dramata Kazabalkan - e svoevidna varijanta na ovaa tema - na sredbata pome|u Evropa i nejzinite institucii i balkanskite begalci. Ako vo prethodnata drama sredbata se odviva{e vo imaginarno-simboli~niot, a sepak realen Hotel Evropa, ovde sredbata se slu~uva na ni~ij, neutralen teren, poto~no - na brodot-kockarnica, po gre{ka nare~en Kazabalkan, (namesto Kazablanka). Vsu{nost, povtorno stanuva zbor za metafora za Evropa, ovojpat videna kako brod-kockarnica, vo ni~ii vodi, kade {to neprijatelstvata se zaboravaat i neprijatelite se dru`at me|u sebe vo intermecata od vojnata, koja za onie {to ja planiraat e samo biznis, ni{to li~no. Jordan Plevne{ u{te svojata prva drama, Erigon ja smestuva vo srceto na Evropa - vo Pariz, vo vremeto na odr`uvaweto na Pariskata mirovna konferencija po Vtorata vojna. So ovoj fakt nastanite od Balkanot se prefrlaat vo Evropa, so cel da se ironizira so nejzinata demokrati~nost, tolerancija i razbirawe na drugite. Plevne{ mo{ne inventivno, te`i{teto na dramata go postavuva na dva pola: na propadnatiot akter Isidor, na postelata vo bolnicata za bezdomnici vo Pariz, i na Erigon - negoviot pes, ili - kako {to sugerira avtorot - negovata du{a, vo racete na madam Dibua, sopstveni~ka na zavodot za kape-

84 we mrtovci. Se raboti za edna naglasena mrtove~ka atmosfera {to ja sugerira situacijata vo Evropa. Poenata na piesata e deka pesot Erigon uspeva da bide primen vo Evropa, no ne onakov kakov {to e - tuku onakov kakov {to taa saka da go vidi: smiren, prevospitan, u~tiv, interesen pretstavnik na edna egzoti~na zemja. Edna od glavnite karakteristiki na pove}eto drami na Plevne{ (Macedoni{e cu{tende, R, Notre femme de Paris, Sre}ata e nova ideja vo Evropa i dr.) se negovite globalni vizii, sfa}aweto na svetot kako zaedni~ko mesto, zatoa {to korenite na s¢ {to se slu~uva vo Makedonija, spored nego, se nao|aat vo evropskite centri na mo}ta. Stanuva zbor za naglasen evropocentrizam, ili poto~no - za univerzalizacija na makedonskite problemi, {to mu ovozmo`uva edna nova perspektiva za poznatite pra{awa. Edna od retkite makedonski dramski avtorki, @anina Mir~evska, koja vo posledno vreme se vbrojuva i me|u slovene~kite pisateli, vo devedesettite godini nastapi so nekolku mo{ne originalni, provokativni tekstovi, {to mo`at da se opredelat kako apsurdni sliki na ~ovekovoto postoewe. Od aspektot na na{ava tema, }e ja izdvoime koreodramata Bloody Countess-Take my Home Tonight {to se temeli na mitot za krvavata kontesa Elizabeta Batori. Preku ovoj surov mit za `elbata po ve~na mladost, za {to se koristi krvta na mladite devojki, preku specifi~niot postmodernisti~ki priod, (pri {to se aludira na dramite na Krle, ^a{ule, na anti~kata tragedija, na [ekspir, no i na prikaznata za Jov~e i Marika, kako i na primeri od slikarstvoto - Hanibalizam od S. Dali, Splavot Meduza od @eriko), Mir~evska vsu{nost ironizira so dekadentnosta na Evropa, videna kako deformirana, stara dama, `elna za ve~na mladost, {to ja crpi od pot~inetite dr`avi~ki. Vo dramite na S. Nasev, koi generalno mo`at da se opredelat kako sliki od sekojdnevieto na maliot ~ovek od skopskata periferija, mo`e isto taka da se otkrie i negoviot stav za Evropa. Od edna strana toj e sli~en so onoj na Stefanovski, otslikan vo Longplej - Evropa kako poim za nova umetnost, sloboda, od koj se rakovodat mladite muzi~ari, re{eni po sekoja cena da nabavat elektri~na gitara ottamu (^ija si). No vo dramata Pozitivno mislewe, nastanata vo periodot na raspa|aweto na Jugoslavija i bratoubistvenite vojni, avtorot u{te so naslovot sugerira eden ironi~en, podbiven stav kon Evropa: zalagaweto za pozitivno mislewe e trend koj vo zapadnite zemji se sfa}a re~isi kako vol{ebna formula {to }e gi rakovodi lu|eto kon vistinskata perspektiva. No so ogled na s¢ {to im se slu~uva na junacite na dramata, naslovot dobiva ironi~en prizvuk (kako vpro~em i site deklarativni dobri `elbi od razvieniot svet, koi nikako ne mo`at da se nakalemat na balkanskata sredina). Dejan Dukovski vo Balkanot ne e mrtov £ dava evropska ramka na tipi~nata balkanska situacija od vremeto na turskoto ropstvo, nagla-

85 suvaj}i, preku primeri od literaturata, nekoi sostojbi {to se del od svetskata istorija, povtorlivi od antikata do denes. Vo dramata MMME, vo sklad so postmodernisti~kiot manir, Dukovski scenite gi bazira na dela od svetskata dramaturgija ([ekspir, ^ehov, Gete, Beket). Izlezot od negativnoto do`ivuvawe na svetot, karakteristi~no za Dukovski, toj kako da go gleda svetot kako teatar, kako teatarska pretstava vo koja se povtoruvaat negativnite vistini. Kako posebno interesna, od aspektot na soo~uvaweto na Balkanot i Evropa, mo`e da se izdvoi tretata scena od dramata (Tret krug), so naslov Vera. Dejstvoto e pomesteno vo Evropa, vo Vitemberg, vo zaboravenata evropska kr~ma Crno Prase. Vo sedi{teto na evropskata kultura, vo koe u~el i rabotel d-r Faust, (no i Hamlet), se realizira klu~nata sredba na Doktor Falus i Mladiot, dojdenec od Ju`na Evropa, Balkan, Makedonija (koj edvaj dobil stipendija i viza). No, igrata ja vodi doktor Falus, vo koj Dukovski gi skoncentiral karakteristikite na Evropa - toj e nejzin sinonim, ili simbol: intelektualec, za kogo svetot e apsurden, bez bogovi, ispolnet so nasilnici, predavnici i licemeri, dodeka politikata e ludilo. So vakvite odliki i sfa}awa, toj pretstavuva degenerirana varijanta, parodija na doktorot Faust i negoviot kopne` po novi soznanija, i zatoa lesno se spravuva so pretstavnikot na onaa drugata Evropa, na Makedonija, {to zavr{uva kako negova (seksualna) `rtva. Istorijata na Evropa, odrazena i vo nejziniot teatar, e istorija na permanentno nasilstvo, na `elba za dominacija na civiliziraniot svet nad ponerazvieniot, {to Dukovski ja parodira so eden izvonreden teatarski jazik. Venko Andonovski pravi ne{to sli~no vo svojata drama Slovenski kov~eg kade {to starite, tradicionalni slovenski vrednosti se poka`uvaat kako nesoodvetni vo sudirot so edna poinakva kultura na materijaliziraniot svet na moderna Evropa. Vo Prologot na dramata - gori sandakot ­ ,,Slovenskiot kov~eg, predmet vo koj e smesten eden izguben svet"- vo koj bea skrieni senkite, {to simboli~no go ozna~uvaat mitolo{koto nasledstvo, svetot na skaznite, od koi e sostaveno minatoto. Svetot vo koj prodol`uva dejstvoto, po sedum godini - ve}e e sosema poinakov - toa e suroviot moderen svet na biznisot, na parite, vo koj navlegle novite pravila na zapadniot moral - spored koi samovilata e manekenka, lo{iot junak e trgovec so sekakvi stoki, no i so lu|e. Tuka e zna~ajna u{te edna ideja, mo{ne aktuelna vo na{evo op{testvo, {to isto taka vodi poteklo od tradicijata i specifi~niot mentalitet na na{iot narod - postojano da se bara tatkoto, {to bi bil sinonim za identitetot, za smislata, nekade nadvor, vo svetot, koj sekoga{ izgleda poubav, poprivle~en od sopstveniot, duri i koga e moralno degradiran. Vo dramata Kandid vo zemjata na ~udata interesna e postavenata relacija pome|u svetot na Volteroviot Kandid i aktuelnata sostojba

86 vo Makedonija. Vo svojot palimpsest na Volteroviot Kandid, Andonovski go prika`uva Kandid kako pretstavnik /nositel na vrednostite na zapadnata evropska civilizacija, {to se opredeluva kako demokratska, antiklerikalna, tolerantna kon drugiot (no vo Makedonija opredelen kako stranska budala). Iako se raboti za lik od pred okolu tri veka, negovite pogledi se nadogradeni so pogledite na pove}e mislovni i kni`evni avtoriteti od ponov datum, taka {to Kandid ja otkriva prastarata vistina za nesovr{enosta na svetot, posebno deformiran na Balkanot. Tuka se `ivee vo tiranija, {to proizveduva neznaewe, dobrovolno robuvawe na vlasta, na koja povikuvaweto na logikata £ slu`i za realizacija na refleksot za ropstvo. Lajtmotiv vo dramata e pra{aweto na logikata, kako odlika na zapadniot, racionalen svet, i nejzinite deformacii vo duhot na balkanskata sredina, koja na s¢ nao|a odgovor kakov {to posakuva, kakov {to bara aktuelnata potreba na vlasta: taa e izmislena samo za da go opravda nasilstvoto, no i kako alibi za refleksot na ropstvoto kaj narodot. Spored Andonovski, samata logika e zandana, a ~ovekot dobrovolno vleguva vo nea, zatoa {to mu dava mazohisti~ka sigurnost. Kako {to poka`uva ovoj prikaz, mo`eme da zaklu~ime deka Evropa, kako svoeviden topos e dosta prisutna vo delata na makedonskite sovremeni dramski avtori, videna na razli~en na~in, so razli~ni zna~ewa. Kako najkarakeristi~ni bi gi izdvoile slednive: - Evropa kako posreden, poretko kako neposreden vinovnik za situacijata vo Makedonija; - Evropa kako ideal, poim za kultura, sloboda, perspektivi, revolucionernost; - Razo~aruva~ka slika na Evropa, osobeno vo devedesettite godini, koga taa ne odgovori na o~ekuvawata na izbeganite bezdomnici po voenite sudiri. Poslednite decenii na dvaesettiot vek se odlikuvaat so reaktualizacija na interkulturalnosta, na interkulturnata komunikacija, kako i na pra{aweto za sredbata i razbiraweto pome|u individuite i grupite {to se nositeli na ,,tu|ite", {to zna~i: na sprotivnite vrednosti. Vo svojata kniga Ogledi za interkulturnata komunikacija, K. Xordano za objasnuvawe na ovie aktuelni tendencii go upotrebuva poimot akulturacija, so zna~ewe na kulturen kontakt, na interkulturna komunikacija. Spored Xordano,

Akulturacijata gi opfa}a onie pojavi {to nastanuvaat koga grupi ili poedinci od razli~ni kulturi doa|aat vo neposreden kontakt, so naknadni promeni vo prvobitniot kulturen obrazec na edna od grupite, ili na dvete(...) (K. Xordano: 2001,8).

Spored nego, re~isi site avtori {to se zanimavaat so ovaa problematika poa|aat od premol~enata pretpostavka deka akulturacijata, kulturniot kontakt, interkulturnata komunikacija sodr`at interak-

87 tivni procesi pome|u istovredni partneri, odnosno kako kontaktnite situacii i komunikativnite procesi da se me|usebno ramnopravni. No, pritoa ~esto se zaborava postoeweto na disparitetot, {to doveduva do nastanuvawe na etni~ko-kulturni hierarhii, so odredeno rangirawe, kako i stereotipite so koi sekoj narod ja iska`uva sopstvenata nadmo} nad drugite, stigmatizacijata na ,,drugite". Procesite na akulturacija poka`uvaat deka postojat ,,hegemoni kulturi" i ,,pot~ineti kulturi" koi se nao|aat vo zaemni ambivalentni, pa duri i vo antagonisti~ki, no nikoga{ vo harmoni~ni odnosi na napnatost. Pove}e avtori kulturniot kontakt go doveduvaat vo vrska so fenomenot na nadreduvaweto i podreduvaweto. No, interkulturnite nedorazbirawa nastanuvaat koga pripadnicite na dve razli~ni kulturi, kontaktnata, odnosno interakciskata situacija vo koja se vklu~eni ja interpretiraat na razli~ni na~ini, ili - na sprotiven na~in, pa spored toa i se odnesuvaat, zatoa {to poteknuvaat od dva tu|i, so razli~no istorisko iskustvo odredeni prostori. Nedorazbirawata se interkulturni disonancii predizvikani od divergentnite ,,kulturni gramatiki" - zaklu~uva Xordano. Ako se vratime na konstatacijata na Frojd za kulturata, mo`eme da zaklu~ime deka Evropa kaj pove}emina dramski avtori, vo odreden period, se do`ivuva kako ideal na kulturata, na povisokite moralni vrednosti, na demokratijata i slobodata, onaka kako {to ja opredeluva i Frojd ­ ottuka i neskrienata `elba da se dosegne toj ideal - da se dosegnat nejzinite pridobivki, {to bi mu dale nova smisla na `ivotot. Pritoa, na Evropa £ se priznava nadredenata polo`ba, nadredenoto zna~ewe, zaradi {to taa pretstavuva svoeviden ideal. Me|utoa, pri direktniot kontakt, kako {to poka`uvaat delata na spomenatite avtori (Stefanovski, Plevne{, Dukovski, Mir~evska i dr.) se konstatira pogubnosta od sredbata na dva razli~ni sveta, osobeno vo godinite po raspa|aweto na Jugoslavija, koga direktnata sredba so nea ne samo {to ja poka`a kulturnata razlika, tuku i nemo`nosta od komunikacija. Taka {to, spored Xordano, stanuva zbor za izrazeni disonantni relacii, pri {to doa|a do izraz nadredenosta/podredenosta na kulturite, odnosno, spored Frojd, do edno neprijatno do`ivuvawe na kulturata, onakva kakva {to ja pretstavuva Evropa, pa so toa i na samata Evropa.

88

Literatura:

Andonovski, V: Pet drami. Kultura, 1998/99. Dukovski, D: Drami, Skopje, Pro Arts, 2002. De L'Adriatique a le mer Noire. Monpellier, Maison Antoine Vitez, 2001. Petkovska, N: ,,Makedonskata sovremena dramska literatura (1945-2000)", Vo: Teatarot na po~vata na Makedonija od antikata do denes. Skopje, MANU, 2004, 179-215. Petkovska, N: Dramatur{ki ~itawa. Skopje, FDU, 2003. Petkovska, N: Teatarot i identitetot. Skopje, Panili, 2008. ^a{ule, K: Odbrani dela. Skopje, Kultura, 1978. Stefanovski, G: Izbrani dela. Skopje, Tabernakul, 2002. Stefanovski, D: Hotel Europa. Paris, L'Espace d'un instant, 2005. Frojd, S: Neugodnoto vo kulturata, Skopje, Magor, 2008 Djordano,K: Ogledi o multikulturnoj komunikaciji. Zemun, Biblioteka XX vek, 121, Beograd, 2001.

89

Marija Proskurnina

EGZISTENCIJALNA BEZDOMNOST KON PROBLEMOT NA LIKOT VO MAKEDONSKIOT I VO RUSKIOT ROMAN

Vo razni periodi i vo razni nacionalni literaturi, svetskata kultura poznava pojava na sli~ni umetni~ki tipovi koi stanuvaat svoeobrazni pretstavnici na duhot na epohata. Takov e slu~ajot i so krajot na XX i po~etokot na XXI vek. Opsednatosta so krizata vo svetogledot na moderniot ~ovek e nadvor od sekakov somne`. Taa e povrzana so sindromot na premorenost vo potro{uva~koto op{testvo vo periodot na globalizacija. Ova dobiva posebna svetlina ako se imaat predvid istoriskite i politi~kite uslovi {to gi sledea i Rusite i Makedoncite. Interesno e deka devedesettite godini na minatiot vek, karakteristi~ni za sli~ni procesi i vo makedonskata i vo ruskata istorija, koi stanaa osnova za krizata od po~etokot na noviot vek, gi povedoa dvete nacionalni kulturi po razli~ni pati{ta, no (paradoksalno!) imaa ist rezultat: nostalgija i depresija! I kaj ednite i kaj drugite. Devedesettite godini od minatiot vek vo makedonskata literatura go ozna~uvaat podemot na nacionalnata kultura na kriljata na novata samostojna dr`ava. Nasproti toa, devedesettite godini vo Rusija bea period na ogromna kriza na s¢ i se{to; po propa|aweto na Sovetskiot Sojuz dojde do kriza na kulturata, koja glavno se manifestira{e vo silnata presija na masovnata kultura. Vo po~etokot na noviot vek situacijata se izmeni: po ekspanzijata vo devedesettite, makedonskiot roman, pa i literaturata voop{to (spored nas) vlegoa vo period na svoevidna premorenost, {to se objasnuva so serioznite op{testveno-politi~ki protivre~nosti, koi imaa svoj udel i vo depresijata na makedonskoto op{testvo vo po~etokot na dveiljaditite. Od druga strana pak, sovremenata sostojba na ruskata kultura se karakterizira so svoevidna rehabilitacija na literaturata kaj ~itatelite. Glavno, taa rehabilitacija e povrzana so imiwata na Viktor Erofeev, Vladimir Aksenov, Qudmila Ulickaja, Aleksej Ivanov, Dmitrij Bikov, Viktor Pelevin, Tatjana Tolstaja, kako i so u{te nekolku ne mnogu poznati pisateli. Me|utoa, i tuka se nabquduva eden interesen paradoks: i pokraj bogatstvoto i raznoobraznosta na ruskiot literaturen `ivot, lesno se zabele`uva (duri i na primeri od samo nekolku romani) deka svetot {to

90 ruskite pisateli denes go reproduciraat drasti~no se razlikuva od zastra{uva~ki ki~erskiot lik na «Imperijata koja ve}e ne e na kolena», lik koj intenzivno i uporno go formiraat masovnite mediumi. Po s¢ izgleda vakov lik na «stanatata Imperija» ne se sovpa|a so ona {to go ~uvstvuva ruskiot intelektualec, koj kako i sekoga{, na svoi ple}i ja prezema odgovornosta za toa «kade odi Rusija». Vo posledno vreme, i vo makedonskiot i vo ruskiot roman na prv plan se probiva reflektira~ki lik koj, ~ini{, skoknal od stranicite na delata na Franc Kafka, pisatel koj vo svoe vreme stana nositel na idejata za apsurdnosta na ~ovekovoto postoewe. Pisatel koj go pretstavuva{e ~ovekot vo haoti~noto prostranstvo na nestabilni, marginalni i provincijalni svetovi. Provincijalnoto prostranstvo na makedonskiot roman - toa e mal svet na mal narod, pritesnet me|u dva kompleksa: `elbata da se prebrodat granicite na sopstveniot nacionalen `ivot i istovremeno, streme`ot tokmu tie granici da se za~uvaat vo seta svoja neprikosnovenost. Treba da se odbele`i interesnata tendencija na simbolizmot vo naslovite na nekolku makedonski romani: Spektator (2003) na @arko Kujunxiski, Opi{uva~ (2001) na Ermis Lafazanovski, Yirka~ot (2007) na Aleksandar Prokopiev. Pozicijata na fiksator, nadvore{en nabquduva~, koja se postulira od avtorite i koja se odnesuva i kon niv i kon nivnite likovi (pritoa, naj~esto imame rabota so raska`uvawe vo prvo lice), lesno se koordinira tokmu so toj egzistencijalen problem na otu|uvawe. Toa jasno se gleda vo tekstovite, preku motivite na begstvo, patuvawe bez opredelena cel, bezdomnost (nevdomenost) i - kako posledica - so osobena organizacija na umetni~kiot prostor i ~ovekot vo nego. Pa taka, vo romanot Opi{uva~ na Lafazanovski koncepcijata na ~ovekot go svrzuva deloto ne samo so estetikata na egzistencijalizmot, tuku, vo izvesna mera, i so dekadencijata, so ~uvstvoto na ne-sloboda na ~ovekot, negovata pot~inetost, duri, porobenost od iracionalni sili nadvor od nego. Likot na Lafazanovski (koj svesno se narekuva fiksator na nastanite) do`ivuva, spored nas, klasi~na za ekspresionizmot i za egzistencijalizmot, situacija na otu|uvawe, koga navodno situacijata izbrana od nego (a vsu{nost, nametnata od realnosta koja ja pritiska li~nosta), situacija na nadvore{en nabquduva~ predizvikuva sindrom na autsajder. Se razbira, toj lik-autsajder (ova e karakteristika na Lafazanovski) postoi vo sosema inakva estetska realnost od likovite na ekspresionizmot i egzistencijalizmot. Toa e grotesknata, karnevalskata, intertekstualnata, ambivalentnata i antiregulativnata realnost na postmodernizmot, koj diktira svoj na~in na pi{uvawe vo koj pasti{ principot na raska`uvaweto e dominanten. Likot (novinar po profesija) zapa|a vo groteskni situacii i doa|a do zaklu~ok deka vo svetot nema pravda, bidej}i koj bilo negov tekst, na koja bilo tema, ne

91 mo`e da se sovpadne so relnosta. No su{tinata na likot vo Opi{uva~ neizbe`no go doveduva podgotveniot ~itatel kon sfa}aweto na bliskosta na ovoj lik so likovite na prozata na Kafka. Vo taa smisla, osobeno se zna~ajni poslednite stranici na romanot vo koi koordinatite na svetot se osloboduvaat od sekakva opredelenost, poto~no, se stesnuvaat do minimum, opfa}aj}i go likot vo klustrofobi~en obra~. Krajot e vo forma na mini-piesa, poto~no dijalog me|u «Opi{uva~ot (male~ka, sitna neugledna senka) i Isfrluva~ot (visoka, debela senka)», koj se slu~uva vo lift. Likot e vo stapica (liftot), optovaren so obvinenija ~ija logika ne mo`e da ja sfati. Treba li da se naglasuva deka e ova najdirektna asocijacija na Proces na Kafka? «Opi{uva{ samo toa {to saka{ da go opi{e{, a nikako toa {to treba da bide opi{ano... Ima peticii od grupa gra|ani, od sportski klubovi, sojuzi, od dru{tva na pisateli, od likovni umetnici i od zdru`enija na zanaet~ii. Site baraat samo edno: da prestane{ da opi{uva{ i da po~ne{ da pi{uva{». Opi{uva~ot ne razbira za {to e vinoven, vinoven li e za ne{to voop{to i - gubi! Pa|a vo nesvest pred agresijata na svojot obvinitel koj, od svoja strana, go vadi dnevnikot na glavniot lik (vo koj, se razbira, Opi{uva~ot bil iskren) i liv~e po liv~e, go kine i go frla na negovoto bez`ivotno telo. Simbolisti~kiot red, predlo`en od Lafazanovski na krajot na romanot, bezdrugo, e re{en vo tradicijata na literaturata na apsurdot. Pritoa, iskonstruiranata ,,razleana" realnost od avtorot e orientirana, pred s¢, na izrazuvaweto na postmodernisti~kiot svetogled, zaedno so epistemolo{kata neuverenost na sovremeniot ~ovek, bidej}i stanuva zbor ne samo za pra{aweto {to e vistinata? i im treba li na lu|eto, tuku za principielnata nemo`nost da se dade opredelena, osnovana na kakvi bilo regulativi ocena za svetot i za mestoto na ~ovekot vo nego. Osamen ~ovek vo svet so prevrten sistem na koordinati - takov be{e likot na Kafka. Osamen, ~ovek vo svet bez nikakvi koordinati - takov stana likot vo sovremenata proza. Imeno zatoa likot-autsajder vo posledno vreme vo literaturata ~esto se pretstavuva izguben vo vremeto i vo prostorot i ({to e pova`no) izguben vo prostorot na ideite, teoriite i temite. Samo kratok spisok na naslovite na najdobrite dene{ni ruski romani zboruva za o~evidniot streme` da pretstavi izguben, a ~esto i depresiven heroj: Nesakani deca (2007) na Jurij [klovski; Cenata na otsekuvaweto (2007) na Aleksandar Arhangelski, Bidete kako deca (2008) na Vladimir [arov, Ispolnuvawe na `elbite (2007) na Ksenija Golubovi~ i drugi. Mo{ne silen vpe~atok ostava romanot na Dmitrij Bikov ,,(Za) (ot)pi{ani". Napi{an vo januari 2008 toj gi preslikuva esteti~kite, op{tokulturnite, kako i socijalno-politi~kite osobenosti na sovre-

92 meniot ruski `ivot. Avtorot, Dmitrij Bikov sam po sebe, e kompleksna figura. ^ovek od mediumite, novinar, poet, pisatel, seriozen filolog, toj kaj publikata predizvikuva {irok dijapazon na reakcii - od otvoreno neprifa}awe, do obo`ava~koto: ,,da, toj go ka`a toa {to site go mislat, no ne smeat da go izgovorat"! Javnosta, nau~ena Bikov da go gleda kako avtor koj se projavuva so aktuelni novinarski tekstovi, be{e iznenadena koga izleze od pe~at serioznata kniga za Boris Pasternak, napi{ana kako dokumentaren roman. Romanot (Za) (ot)pi{ani, spored avtorot, e prviot del od zamislenata trilogija So nula (stanuva zbor za prvoto desetletie od noviot vek) ~ie celosno izdavawe e planirano za 2009 godina. Temata na egzistencijalnata nesredenost, sekade prisutniot haos, totalnite nelogi~nosti, kafkijanskiot apsurd na novoto vreme e~i vo romanot na set glas. Me|utoa, temata e mnogu pove}e profilirana so poopredeleni politi~ki i socijalni ~uvstva, otkolku kaj Kafka, ~ij lik, iako represiran od birokratskata ma{inerija na avstroungarskata imperija, ne ja sfa}a{e taa ma{inerija kako nekoe infernalno zlo koe vladee so ~ovekot nadvor od socijalni uslovi. Glavniot lik vo romanot na Bikov, mladiot scenarist Sviridov, odedna{ otkriva deka e vklu~en vo taen spisok, zaedno so 180 lu|e, na vozrast od 16 do 80 godini. Do krajot na romanot ostanuva nejasno koj, zo{to i so kakva cel go napravil spisokot. U{te pove}e, spisokot nikoj go nema videno. Onie {to otkrivaat deka se (za)(ot)pi{ani se organiziraat i pravat sajt na Internet, dobrovolno se za~lenuvaat vo nego i na toj na~in formiraat dru{tvo na (za)(ot)pi{ani, svoevidno geto, navidum, sozdadeno pod vlijanie na uslovite, no vo su{tina dobrovolno. Sviridov i negovite ,,bra}a i sestri vo nesre}ata# pre`ivuvaat poni`uvawa, nade`i, stravovi {to se pottiknuvaat od neprovereni ili od napolu ~ueni vesti, teoretizirawa i poznatite ruski «kafeanski» muabeti za toa {to im se slu~uva, za toa «kade odi Rusija», «koj e vinoven» i «{to da se pravi». Pred nas se pojavuva istiot onoj lik-autsajder za koj vo 1914 Kafka raska`uva na po~etokot na Proces: «Nekoj, verojatno go nakleveti Jozef K. za{to, iako nema{e storeno ni{to lo{o, go zatvorija...» Prikaznata prodol`uva vo 2008 vo romanot na Bikov: «Na aerodromot Vnukovo scenaristot Sergej Sviridov... be{e uapsen koga saka{e da ja pomine granicata». I dokolku vo romanot na Kafka konfliktot na Jozef K. so svetot nema istoriska konkretnost, tuku e pretstaven kako varijanta na ve~niot konflikt na ~ovekot so zloto, alegoriskiot po~etok na (Za)(ot)pi{ani se dvi`i kon mo{ne konkretni i aktuelni socijalno-politi~ki asocijacii, davaj}i mu na romanot nekoi karakteristiki na politi~ki pamflet. «Vinovnosta sekoga{ e nadvor od sekakov somne`!» - izjavuva eden od likovite vo edna novela na Kafka, postavuvaj}i ja tezata deka vo

93 o~ite na drugite, ~ovek sekoga{ mo`e da ispadne vinoven. Likot na Kafka e vinoven i odnapred osuden od drugite, toj nikoga{ ne ja osoznava i ne ja poznava svojata vina. Od druga strana, kaj Bikov ~ovekot u{te na po~etok se ~uvstvuva vinoven i, nao|aj}i se sebesi vo nekakov spisok, po~nuva da go gleda toa kako potvrda na sopstvenata vina. Pred kogo - pred mo}nicite na svetot, dr`avata, slu`bata za bezbednost, sistemot... Zatoa i se dobiva vpe~atokot deka likovite na Bikov samite se otpi{uvaat, kako «lo{a stoka od magacin». Spored avtorot, site nie vo sebe ja imame totalitarnata psihologija, koja go nagrduva ~ovekot, koja go doveduva do gubewe na samiot sebe. Sviridov, sli~no na Xojsoviot Leopold Blum, kru`i po svojata Moskva-Dablin, kako obraten Odisej, baraj}i go svojot identitet, na koj se setil pod vlijanie na esencijalniot strav od tainstven spisok. Glavniot lik na romanot na Bikov e Odisej bez brod, bez Itaka, duri i bez Penelopa. Vo romanot na Bikov s¢ e otpi{ano, s¢ e la`no, krevko, improvizirano, relativno: i `ivotot, i smrtta, i domot, i semejstvoto i qubovta i ~esta, vistinata, lagata... Intelektualecot Sviridov vleguva vo zatvoreniot prostor na iskonskite ruski stravovi: da se stremi{ da bide{ razli~en od drugite, od edna strana i da stane{ del od tolpata, od druga strana. Izgleda deka nema izlez od toj egzistencijalen }or-sokak. Duri i pobedata na glavniot lik vrz spisokot e mo{ne somnitelna: nama~eniot Sviridov prestanuva da gi posetuva sostanocite na dru{tvoto i eden prekrasen den zabele`uva deka negovoto ime go nema na spisokot na Internet. No... Se poka`uva deka e toa delo na negovata porane{na prijatelka, akterka. Glavniot lik na romanot na Bikov, sepak, ne uspeva da se najde sebesi, ostanuva egzistencijalen bezdomnik, (egzistencijalno nevdomen), ~ovek koj nema svoe kat~e vo neprijatelskiot svet. Za toa govori poslednata epizoda na knigata. Koloritot na ovie stranici, koi balansiraat me|u javeto i sonot, asocira na nekoi sceni od delata na Dostoevski (sni{tata na Raskoqnikov, prividenijata na Ivan Karamazov, bred na Svidrigajlov) koga likovite im se sprotivstaveni na tainstvenite bezdni na `ivotot. Takov e i razgovorot na Sviridov so Boga, prika`an vo groteskna forma, vo koja Bog e pretstaven kako stra~ka: ,... ... . , - . - . . , , ! - , . ­ , , , ! . , ? Jasno e: od dijalogov, apsolutnoto razo~aruvawe i osamenost na likot, koj postavuva samo edno pra{awe: mo`no li e da se `ivee na sve-

94 tov i vekov, a pri toa da ne se bide vo nikakov spisok, spisok koj napolno go opredeluva negovoto odnesuvawe? Dobivaj}i negativen odgovor, Sviridov vo o~aj go zavr{uva svojot razgovor so Boga, ka`uvaj}i ja bogohulnata fraza: «Vo toj slu~aj, Gospodi, aj begaj!» Najverojatno, bogohulstvoto e opravdano - likot go ima samo toj izbor vo svetot od koj Bog odamna si zaminal, a ~ovekovoto odnesuvawe se regulira na na~ini mo{ne dale~ni od moralnite vrednosti. Kon vakov zaklu~ok, da potsetime, doa|a i likot na Lafazanovski, koj isto taka na krajot vodi (i ja zagubuva!) celosno nepotrebnata diskusija za vistinata, no ne so Boga, tuku so negovata Senka. Kako {to se gleda, pove}e ili pomalku, stavot za sovremeniot svet kako apsurden krug na protivre~nosti, koi go pritiskaat ~oveka i mu ja odzemaat mo`nosta za sloboda vo izborot, su{testvuva i vo sovremeniot makedonski i vo sovremeniot ruski roman. Likot e smesten vo realnost koja e krevka, improvizirana, relativna. Tuka se zbli`uvaat poetikite na egzistencijalizmot, ekspresionizmot i postmodernizmot.

95

Bla`e Kitanov

BAOBABOT ­ KLU^EN SIMBOL VO POEZIJATA NA ACO [OPOV ZA INTERKULTURNA KOMUNIKACIJA

So stihozbirkite ,,Nebidnina" (1963) i ,,Gleda~ vo pepelta" (1970), Aco [opov }e vleze vo svojot tvore~ki zenit. Vo vtorata go sre}avame oksimoronot Crno sonce koj kako personalen tvorben znak pretstavuva parabola za makedonskite vekovni robuvawa i pot~inuvawa, buni i crnila. Crnoto sonce na [opov ja otkriva i dorasvetluva genezata na makedonskata istoriska nebidnina koja, za `al, trae i denes. Zatoa poetot }e povikuva i }e insistira na slevawe so ,,sonceto na tie {to se mrtvi" (N, 40), }e gi povikuva na pomo{ svoite predci, }e gi bara zaboravenite vrski na krvta. o nazna~uvaweto za ambasador (1970) na toga{na Jugoslavija vo Senegal, Afrika, sleduva decenija koga so ,,Pesna na crnata `ena" (1976) i ,,Drvo na ridot" (1980) Aco [opov na najtransparenten na~in }e otvori dijalog pome|u dve kulturi i }e ja iska`e svojata silna privrzanost i qubov kon dvete najgolemi temi / klasi vo negovata poezija: 1. @enata i 2. Tatkovinata. Kon prvata i na bolni~ka postela }e kopnee so blesok vo o~ite, a kon vtorata, obra}aj}i se do nas, }e ja iska`e svojata dlaboka zagri`enost: ,,Jas sum vi te{ko bolen, i }e me snema me davi i gu{i podzemna stija. mlad sum a du{ata mi e ostarena od qubovta moja neostvarena, qubovta Makedonija" (DR, 13-14) So strav i zagri`enost za li~nata i nacionalna sudbina, na pat za Afrika Aco [opov }e se sudri so najobi~nite egzistencijalni pra{awa: ,,Kakva e taa Crna Afrika so koja treba da se sretnam i vo koja treba da `iveam so svoeto semejstvo dolgi godini? Kakov e narodot, kakvi se obi~aite, tradiciite i navikite na lu|eto? Spijat li tie lu|e vo kro{nite na drvjata kako {to mnogupati imam slu{ano ovde kaj nas? A ako se razbolam od nekoja te{ka i neizle~iva afrikanska bolest" (AMANU,FA[, K-[, AE, 58, avtograf so mastilo 6 stranici, potcrtanoto moe, B.K)

96 Na{iot poet ne }e pristigne slu~ajno na crniot kontinent. Tuka }e go dovedat: a) negovoto providenie od ,,Qubov" i ,,O~i" b) iskonskata strast za tragawe niz mra~nite svijoci na istorijata v) ve~nata `ed za izvorite na seop{toto poteklo i gladta za neveselata mladost na ~ove{tvoto; g) praroditelskiot instinkt, i d) nepogre{liviot {epot deka s¢ e isto, iako e skrieno vo razli~ni {umi i rastenija bez ogled kako i da se vikaat: baobab, dab ili breza. (,,Tuka me dovede moeto providenie", P C @) Vo poezijata na [opov baobabot / drvoto e postaveno vo dve razli~ni ambientalni sostojbi: 1. Na crniot kontinent i 2. Na ridot, na Isarot. I Baobabot (na crniot kontinent) i drvoto na ridot (na Isarot) korespondiraat so pesnata i `enata (crna - siwarka - bela), so sudbinata na ~ovekot i zemjata. So ne-bidninata. I baobabot i drvoto na ridot ja simboliziraat dostoinstvenata otstojlivost i neuni{tivost na ~ovekot i negoviot `ivot. Ogromniot baobab im prkosi na gore{tinite /.../ Od svoite sokovi /.../ smuka /.../ pogledot mu se razbistruva / razlistuva, razlistuva... (,,Baobab", PC@), a drvoto na ridot razlistuva i rasne i `ivot /od nebidninata smuka / (DR, 15-16), od prkos zazelenuva i raste, raste i / zazelenuva. /.../ opstojuva i ostanuva. /.../ raste na suva rida vo vi{inata (DR, 59-60). Zatoa i ona molbeno obra}awe do novite prijateli i bra}a po sudbina: ,,Ostavete me tuka dobri moi prijateli, tuka me povika iskonskata strast da ja pronajdam svojata praslika izgubena vo mra~nite svijoci na vremeto, no `iva i silna kako vdahnovenie. Ostavete me, ostavete me tuka. Tuka me dovede moeto providenie" (,,Tuka me dovede moeto providenie", PC@). Baobabot i drvoto na ridot se antropomorfni simboli koi korespondiraat so dvete centralni temi vo poezijata na [opov: 1.Qubovta kon pesnata, ~ovekot i svetot, i kako ne- bidnina.

97 2.Qubov kon `enata i tatkovinata, zemjata Baobabot e na relacija so crnoto telo na `enata i sudbinata na crnite lu|e na crniot kontinent, a drvoto na ridot e na relacija so `enata i tatkovinata i so ne- podvi`noto telo na lirskiot subjekt. Baobabot ima ogromno i debelo steblo, so kusi granki i malku lisja, no so mnogu dlaboki koreni vo zemjata. \avolot kako da go svrtel naopaku, pa zatoa e nare~eno |avolsko drvo. Plodovite na baobabot se sli~ni na na{ata diwa. Tie se su{at i od niv se proizveduva bra{no. Koga nema voda, koga e s¢ iscrpeno i koga duri i `ivotnite umiraat, baobabot e poslednata hrana {to mo`e da se najde vo prirodata. Baobabot e hranitel i spasitel na afrikanskiot ~ovek. Baobabot e drvo na `ivotot. Za vreme na stra{na su{a, koga ,,Sonceto pa|a vo utrobata", koga "zemjata e sonce, a sonceto e zemja" i koga ,,s¢ }e izgori od `ed", baobabot/.../ im prkosi na gore{tinite" (Baobab, PC@) dlabi so svoite koreni, traga po voda. Drvoto na `ivotot se bori za `ivot. Baobabot e simbolisti~ki nositel na nat~ove~kata mudrost i znaewe. Toj korespondira so mudrosta i znaeweto na poetot Sengor, na toj golem dijali, na kogo: ,,Glavata mu e koren vo zemjata na Crna Afrika {to se hrani so sokovi od legendi i predanija. Mislata mu e razlistana kako rasko{na kro{na nad zemjata nababrena od su{a i `ed" (,,Na tie bregovi nema ni mir ni po~inka", PC@) Pesnata na poetot e so~na "so vkus na mango" i vo nea "`uborat bistri vodi". Taa, kako i baobabot, im prkosi na gore{tinite i pa|a kako sve`ina/ vrz zemjata izma~ena od su{a i te`ina". ("Vo tvojata poezija `uborat bistri vodi", PC@). Poetot na @oal i Senegal e Baobabot na Senegal. Baobabot e simbol na `ilavata borba na vekovnoto opstojuvawe na afrikanskiot ~ovek. Toa e drvo na `ivotot. Hram na mrtvite. Tatkovina. Vo {uplivoto steblo na baobabot porano lu|eto bile zakopuvani ispraveno, vo vertikalna sostojba. Zatoa magijata za do`d prosledena so molitva na `enata e parabola za: 1. Neraskinlivata vrska na potomcite so mrtvite predci i ogromnata qubov kon niv: ,,...vnatre vo stebloto, zakopani ispraveno, le`at mrtvite i vodat taen duhoven razgovor so svoite

98 potomci" (,,Tuka me dovede moeto providenie", PC@), i 1. Qubovta kon tatkovinata: ,,Seto selo go opkoluva ne mo`e da go opkoli. /.../ Drvo na `ivotot. Hram na mrtvite. Tatkovina" (,,Baobab", PC@). Taa vrska i qubov u{te posilno e prisutna vo pesnite od ciklusot ,,Svetlinata na robovite" kade {to so naglasena narativna postapka i posebna epska dikcija, niz zvukot na tam­tamot i tancot na mrtvite so `ivite, poetot ja prelistuva istorijata na Crna Afrika i so elegi~en ton govori za sudbinata na crniot ~ovek. Vo minatoto, strojni i li~ni mladi~i i devojki, od Senegal i od drugite zemji na Afrika, so galii bile ispra}ani kako `ivi crni robje na tu|ite kontinenti. Tamu umirale. No od `al i kopne` po rodniot kraj, nivnite du{i se preobrazuvale vo crno kamewe - bigori. Okeanot gi trkalal nazad i gi isfrluval na bregot na ostrovot Gorî. Od tie kamewe-bigori niknala i se izvi{ila golemata crvena Ku}a na robovite kade {to i sega nivnite du{i se ,,vo nem dopir so potomcite" (,,So prikovan pogled vo Crna Afrika", PC@). No: ,,Grmne li tam­tamot den se razdenuva, site sripuvaat na noze od svojata nezdr`liva krv progoneti `ivi i mrtvi, bolni i neizle~eni, tanecot se izviva niz selata, niz savanite, pokraj rekite, niz pra{umite, i kako beskraen ritam i melodija se izvi{uva nagore, nagore do sonceto, kade od kro{nite na xinovskite drvje nasmevnat gleda Golemiot Tatko. A Ku}ata na robovite stanuva rasko{en dvorec i borili{te niz koe dostoinstveno ~ekorat nekoga{nite robovi, i oble~eni kako princovite od Mali se borat za srceto na svoite izbrani siwarki" (,,Mo}ta na tam-tamot", PC@). Niz zvukot na tam­tamot i sudbinata ­ istorijata na afrikanskiot narod, na{iot poet korespondira so te{koto minato na svojot narod

99 i negovite pe~albarewa. Na taa tema vo sovremenata makedonska poezija se ispeani brojni pesni od na{i poeti, no kako isklu~itelna se izdvojuva stihozbirkata ,,Perunika" (1976) od Mateja Matevski. Sledstveno, arhetipot Baobab e inicijalen simbol na na{iot poet koj traga po ,,... svojata praslika / izgubena vo mra~nite svijoci na vremeto, / no `iva i silna kako vdahnovenie (,,Tuka me dovede moeto providenie", PC@), a preku relacijata, pak,: baobab-dab-breza-drvo na ridot: crna `ena­siwarka-bela `ena-devojkata pod Isarot-se ostvaruva pobliska vrska so: 1. Svoite predci i 2. @enata i tatkovinata. Vo toj kontekst, pesnata ,,Tuka me dovede moeto providenie" a posebno stihovite ,,Tuka me dovede mojot praroditelski instinkt i negoviot nepogre{iv {epot deka s¢ e isto iako e sokrieno vo razli~ni {umi i rastenija bez ogled kako i da se vikaat: baobab, dab ili breza", sugeriraat i toa deka: 1. Baobabot, dabot, brezata ili nekoj drug vid nacionalen ili regionalen simbol (crnite bigori, tam­tamot -Te{koto - Perunikata) s¢ e ~ovekot so negovata specifi~na istoriska sudbina i 2. Nasekade ~ovekot e ~ovek bez ogled dali e bel, crn, `olt ili vo nekoja druga nijansa ili boja. No na pat za otkrivawe na drugiot, na pat kon neizvesnoto i nepoznatoto, nie ja gubime silata. Zatoa poetovoto bitie se transcendira vo krilestiot Pegaz koj se vra}a na svojata antejska po~va, na svoeto rodno Ohridsko Ezero, da se napie od vodata bistra i lekovita {to }e go vrati vo `ivot. Na vra}awe crni do`dovi mu go popre~uvaat patot, no letaweto mu e misla vodilka, pa so crno-belite devojki se probiva niz crnite do`dovi (DR,33-34). Za nekoi vra}aweto ili letot e nevidena ludost, za nekoi e popusto patuvawe, dodeka za nego toa e najvisoka smisla na `ivotot - da ja otkrie rodinata otkrivaj}i go svetot, a otkrivaj}i go svetot da ja otkrie rodinata. (,,Nastan na ezerskiot breg", PC@). Ovie dve pesni, vsu{nost, se ukazatelni za poetovite novi soznajbi deka: 1. Zapoznavaj}i gi drugite vo site nivni posebnosti i osobenosti, ~ovekot polesno ili pobrzo se zapoznava sebesi i svojata tatkovina, i 2. Narodite se mnogubrojni i malubrojni a ne golemi i mali (Aco [opov, 1972:25-27). Pritoa ,,Tuka me dovede moeto providenie" vo sinteza so zavr{nite stihovi od pesnata ,,Dve race":

100 ,,Ednata raka me potse}a na siwarka od @oal, a vtorata na ubavica pod Isarot od [tip. I so tie krila-race i jas niz svet se vinuvam i poletuvam" (DR,30) pretstavuvaat poseben i nepobiten primer za interkulturna komunikacija me|u razli~nite lu|e, od edna i humanizmot i kosmopolitizmot vo poezijata na [opov, koj korespondira so idejata na Volt Vitman za seop{toto bratstvo.

101

Olga Pankina

SUFFIKSALNE MODELI OBRAZOVANI SUESTVITELNH S KSPRESSIVNO SEMANTIKO V MAKEDONSKOM ZKE NA PRIMERE ROMANA "BOLA VODA° @IVKO INGO

V makedonskom zke naibolee rasprostranennmi modelmi obrazovani suestvitelnh s kspressivno semantiko vlts suffiksalne modeli, kotore budut podrobno rassmotren v danno rabote i proillstrirovan primerami, vztmi iz romana "Bol{a voda° makedonskogo pisatel @ivko ingo1 i ego russkogo perevoda,2 sdelannogo avtorom danno rabot. V tom smsle tekst romana predstavlet sobo prekrasn material dl issledovani, poskolku glavno osobennost zka @ivko ingo vlets razgovornost. Imenno ispolzovanie kspressivno leksiki delaet zk romana `ivm i obraznm. Issledovanie suestvitelnh s kspressivno semantiko, obrazovannh s pomo suffiksov, po vozmo`nosti budet provodits s u~etom motivirue osnov, regulrnosti ili neregulrnosti morfologi~eskih ~eredovani glasnh ili soglasnh, produktivnosti ili neproduktivnosti 3 suffiksov. Budut otme~en obie i razli~ne ~ert suffiksov s kspressivnm zna~eniem v makedonskom i russkom zkah, v nekotoro stepeni rassmotren vozmo`nosti pereda~i kspressivnosti adekvatnmi sredstvami pri perevode hudo`estvennogo teksta na russki zk. Sleduet otmetit, ~to esli v tekste romana @.ingo ne naden primer upotrebleni kakogo-libo suffiksa s kspressivnm zna~eniem, kotor me`du tem ispolzuets v makedonskom zke, to tako suffiks v danno rabote rassmatrivaets kratko ili li{ upominaets v zavisimosti ot ego rasprostranennosti i produktivnosti.

1 : . ,, ". , 1973. . 2 . ,, ". ., 2007. . 3 , , , .

102

I. Suffiks s augmentativnm, augmentativno-peorativnm i peorativnm zna~eniem.

­I[TE4 Predstavlet sobo suffiks, harakterizuis bol{o rasprostranennost. On prisoedinets k lbm gruppam suestvitelnh, kotore v principe mogut imet augmentativnoe, augmentativno-peorativnoe ili peorativnoe zna~enie, i, pre`de vsego, k tem, kotore obozna~at predmet, vleni i ponti ka`dodnevno `izni, ~asti tela `ivotnh i ptic, lic, k kotorm ~elovek imeet kakoe-libo otno{enie. Podobne suestvitelne upotreblts v sovremennom makedonskom zke o~en ~asto. Mnogo~islenne primer suestvitelnh s suffiksom ­i{te iz teksta romana po semantike mo`no razdelit na sleduie grupp: a) konkretne i abstraktne suestvitelne: kaputi{te ot kaput "palto°; anxari{te ot anxar "kin`al, tesak°; yidi{te ot yid "stena°; trapi{te ot trap "kanava, rov°; kali{te ot kal "grz°; seni{te ot sen "ten°; brani{te ot bran "volna"; vetri{te ot vetar "veter°; temnini{te ot temnina "temnota° b) suestvitelne, obozna~aie mesto: gradi{te ot grad "gorod°; ridi{te ot rid "holm°; domi{te ot dom "dom° (V sootvetstvii s zada~e danno rabot v ne ne rassmatrivats suestvitelne s suffiksom ­i{te, obozna~aie mesto i ne imeie kspressivno okraski, kak naprimer: igrali{te "mesto dl igr, igrova ploadka".) v) suestvitelne, obozna~aie ~asti tela: ra~i{te ot raka "ruka° g) suestvitelne, obozna~aie ptic: pti~i{te ot ptica "ptica° d) suestvitelne, obozna~aie lic: deti{te ot dete "rebenok°; devoj~i{te ot devojka "devu{ka, devo~ka°; mom~i{te ot mom~e "paren°; ~ove~i{te ot ~ovek "~elovek°; budali{te ot budala "durak°. Kak vidno iz primerov, suffiks ­i{te prisoedinets k suestvitelnm, nezavisimo ot roda, hot, kak otme~aet K. Koneski,

4 , , , -: °. : °. : ­- , - ­ .

103 derivat, obrazovanne ot suestvitelnh srednego roda, vstre~ats re`e.5 Sleduet otmetit, ~to v otli~ie ot russkogo zka, gde pri obrazovanii suestvitelnh s suffiksom ­i ­ s tem `e zna~eniem rodova harakteristika motiviruego slova sohranets (m.r. dom ­ domie, `.r. ruka ­ ru~ia, sr.r. vino ­ vinie), v makedonskom zke suestvitelne, obrazovanne s pomo suffiksa ­i{te, grammati~eski prinadle`at k srednemu rodu nezavisimo ot togo, k kakomu rodu otnosilos motiviruee slovo. to kasaets zna~eni suestvitelnh s suffiksom ­i{te, to ono v bol{o stepeni zavisit ot semantiki motiviruego slova. Augmentativnoe zna~enie vlets osnovnm v primere: ... kako elen sovladuva{e golemi trapi{ta so voda (120) - ... kak olen, pereskakival ~erez {iro~enne rv s vodo... (111). V to vrem kak v primere: Olivera Srezovska, staro nesre}no devoj~i{te (86) - Olivera Srezovska, nes~astna stara deva (81), suffiks vnosit v motiviruee slovo zna~enie peorativnosti. K. Koneski, v ~astnosti, pod~erkivaet, ~to suestvitelnoe ~ove~i{te ot ~ovek "~elovek° ~ae imeet augmentativnoe zna~enie, a deti{te ot dete "rebenok° ­ peorativnoe.6 U @. ingo nahodim: Toa ~udno, silno ~ove~i{te Trifun Trifunovski, se vide, ne bil samo vo nozete nadaren. (49) - Tako ~udesn, siln ~elove~ie Trifun Trifunovski, kak vidno, bl odaren ne tolko nogami. "46" Ta`no be{e ova silno, ubavo ~ove~i{te da se gleda vo takva poni`uva~ka sostojba. (120) ­ Pe~alno blo videt silnogo, krasivogo ~eloveka v takom unizitelnom sostonii. (111) Tuka od site krai{ta ne sobiraa, crni, stra{ni deti{ta. (14) ­ Zdes so vseh koncov sobirali nas, grznh, stra{nh dete. (13) asto zna~enie augmentativnosti i zna~enie peorativnosti tesno svzan, i bvaet trudno opredelit, kakoe iz nih dominiruet: Tamu ne prifa}a{e drugarot Mirjan~e Deloski ...toj be{e samouk berber, i nikoj ne be{e lud da se {eguva so nego koga glavata si mu ja dal vo negovite ogromni ra~i{ta. (87) ­ Tam m popadali k tovariu Mirn~e Deloskomu... on bl parikmaherom-samou~ko, i tolko ~oknut stal b s nim {utki {utit, kogda golova okazvalas v ego ogromnh ru~iah. (82) Nesomnenno, ~to preobladanie togo ili inogo zna~eni zavisit ot intonacii, konteksta, v kotor vhodt danne slova. Pont dominiruee zna~enie opredelemogo slova nam ~asto pomogat opredeleni, naprimer:

5 . °, , 2003. . 71 6 . °, , 2003. . 71

104 ... li~e{e na nekoe golemo raneto pti~i{te... (121) ­ bl poho` na bol{u ranenu pticu... (111) ...gi isfrlile od sebe neubavite, grubi kaputi{ta...(55) ­... sbrosili nekrasive grube palti{ki... (53) Nado skazat, ~to augmentativno-peorativn ottenok, kotor pridaet suestvitelnomu suffiks ­i{te, v nekotorh slu~ah pri perevode na russki zk prihodits peredavat s pomo drugih sredstv, kak, naprimer, v dvuh poslednih primerah, privedennh v{e. Ili ee: Mislam ona yidi{te nema mesto kade nema tvoe okce. (67) ­ duma, na vse gromadno stene net mesta, kotoroe t b ne osmotrel. (65) Po-russki zna~enie augmentativnosti peredaets opredeleniem. Eden den, sepak, toa budali{te be{e dobar. (75) ­ Li{ odna`d tot duren podobrel. (72) Pri pereda~e negativnogo otno{eni v makedonskom originale i v russkom perevode ispolzovan razne suffiks. Sr. budali{te od budala "durak, duren". Ili: Vo domot ... doa|aa ... odgovorni drugari, dobrotvori, gra|ani, tatkovci, majki..., ~udovi{ta, inspektori po zdravje i higiena, edni ve~no gladni lu|i{ta. (93) ­ V dom ... priez`ali... otvetstvenne tovarii, dobrohot, gra`dane, otc i materi..., nastoie ~udovia, inspektora po zdravoohraneni i gigiene, ve~no golodne ldi{ki. (86) Interesno otmetit, ~to pri upotreblenii suestvitelnh v forme mno`estvennogo ~isla na ­i{ta (ridi{ta ot rid "holm°) vmesto ob~no form (ridovi), ~ae u odnoslo`nh suestvitelnh mu`skogo roda, v tekst privnosits ottenok kspressivnosti i, kak otme~aet K. Koneski, razgovornosti.7 Nekade pred proletta, so vetri{tata, koga zapo~nuvaat da se topat snegovite... (99) ­ Pered samo vesno, kogda zaduli vetra, kogda na~al tat sneg... (92). Takim obrazom, osnovvas na analize primerov iz romana (a tak`e dannh Slovar makedonskogo zka), mo`no utver`dat, ~to suffiks ­i{te v sovremennom makedonskom zke vlets vesma produktivnm. ­INA Suestvitelne s tim suffiksom imet v osnovnom augmentativno-peorativnoe zna~enie. Privedem edinstvenn, no rki primer iz romana: Nejzinata `e{tina be{e tolku golema, a vo isto vreme i tolku niska, mala, tolku gnasna... (106) ­ Ee pl bl tak silen, no v to `e vrem tak nizok, melok, tak omerzitelen... (98)

7 . °, , 2003. . 63

105 V dannom slu~ae zna~enie suffiksa usilivaets i leksi~eskimi sredstvami, upotrebleniem sootvetstvuih prilagatelnh, pod~erkivaih augmentativnost i peorativnost. Sleduet otmetit, ~to v otli~ie ot russkogo zka, gde suffiks ­in vlets produktivnm pri obrazovanii kspressivnh suestvitelnh mu`skogo i `enskogo roda (domina, rbina), v sovremennom makedonskom zke suffiks ­ina vlets neproduktivnm. S. Veleva otme~aet, ~to obrazovani s tim suffiksom otnosts k arhaizmam ili dialektizmam.8 V nekotorh slu~ah suffiks poterl svoe kspressivnoe zna~enie i vosprinimaets kak netraln (grbina /grb "spina°). V sovremennom makedonskom zke vmesto ­ina ob~no upotreblets suffiks ­i{te (sidina/yidi{te ot sid "stena°). Suffiks ­ina ispolzuets dl usileni i podkrepleni kspressivnogo zna~eni v suffiksah ­etina, ­{tina, ­o{tina, ­ urina. ­ETINA Suffiks ­etina imeet peorativn ottenok v zna~enii. V literaturnom zke ob~no vmesto nego ispolzuets suffiks ­i{te: yveretina/yveri{te ot yver "zver°. V tekste romana primer s tim suffiksom ne obnaru`en. ­[TINA Suestvitelne s tim suffiksom imet zna~enie svostva s peorativnm ottenkom, kotor proishodit ot semantiki osnov: skr`av{tina "skupost, skr`ni~estvo°. U @.ingo nahodim tako primer: |avol{tina "~ertovina, lukavstvo, hitrost° ot |avol "~ert, dvol° Za {to drugo mo`e{e da mu treba toa drvo ako ne za nekakva |avol{tina {to mu svetnala vo glavata. (154) ­ Dl ~ego ee emu moglo ponadobits poleno, esli ne dl kako-nibud ~ertovin, vdrug pri{ed{e emu v golovu. (144) funkci suffiksa ­{tina zakl~aets v Osnovna pod~erkivanii osnovnogo zna~eni, kotoroe soder`it slovo. Nesmotr na to, ~to v romane ingo drugih primerov s tim suffiksom net, vse `e sleduet otmetit, ~to s ukazannm ottenkom suffiks ­{tina, kak i suffiks ­in v russkom zke, predstavlet sobo produktivn suffiks, s pomo kotorogo obrazuts nove slova, glavnm obrazom otvle~enne, obozna~aie

8 . °. , 2006, . 132

106 "harakteristi~eskie obestvenno-btove vleni, idene te~eni s otricatelno okrasko°.9 Naprimer: tu|in{tina "inostranina°. ­O[TINA, ­URINA Primerov suestvitelnh s suffiksom ­o{tina s peorativnm ottenkom tipa itro{tina ot itrost+{tina "hitrost, lukavstvo° i s neproduktivnm suffiksom ­urina, kotor B.Markov s~itaet arhai~nm10, s augmentativnopeorativnm ottenkom tipa glavurina ot glava "golova° v tekste romana ne obnaru`eno. ­ETANA/­ATANA Suffiks nahodts v otno{enih svobodnogo varirovani i imet augmentativno-peorativn ottenok v zna~enii, naprimer: smoketana/smokatana ot smok "u`°. B.Markov s~itaet, ~to podobne suestvitelne s suffiksom ­etana/­atana haraktern dl Tikve{skogo i nekotorh drugih govorov, a literaturn zk takih obrazovani ne znaet.11 B. Koneski v Grammatike makedonskogo literaturnogo zka privodit s tim suffiksom primer: ma`etana ot ma` "mu`~ina, mu`°; vol~etana ot volk "volk°.12 V Obratnom slovare makedonskogo zka13 i v issleduemom tekste suestvitelnh s suffiksami ­etana/­atana net. ­LO/­LE/­LA Suestvitelne s timi suffiksami imet zna~enie svostva s peorativnm ottenkom. V makedonskom zke ta slovoobrazovatelna model vlets dostato~no produktivno. Pri obozna~enii lic `enskogo pola ispolzuets suffiks ­la-, pri obozna~enii lic mu`skogo pola ­lo ili ­le. Naprimer: noslo/nosle "nosat mu`~ina°, nosla "nosata `enina° (ot nos "nos°) vo{lo "v{iv mu`~ina, oborvanec°, vo{la "v{iva `enina, oborvanka° (ot vo{liv "v{iv°) babotilo "boltun°, babotila "boltu{ka° (ot baboti "boltat°). Kak vidno iz primerov, suestvitelne s suffiksami ­lo/­le/ ­la obrazuts ot osnov suestvitelnh, prilagatelnh i glagolov.

9 ... ° ., 1972. . 139-140 10 . . °. . , . 21. , 1969. . 292 11 . . °. . , . 21. , 1969. . 293 12 . . . , , 1967 II, . 289 13 °. , 1967

107 V issleduemom tekste podobnh obrazovani ne nadeno. Interesno otmetit, ~to v russkom zke k suffiksu ­l- s tem `e peorativnm zna~eniem pribavlets okon~anie ­o nezavisimo ot roda suestvitelnogo: treplo, hamlo (kak o mu`~ine, tak i `enine).

II. Suffiks s umen{itelnm, umen{itelno-laskatelnm i laskatelnm zna~eniem.

­KA Predstavlet sobo produktivn suffiks pri obrazovanii suestvitelnh `enskogo roda s umen{itelnm i laskatelnm ottenkom v zna~enii. Estestvenno, ~to strogoe delenie na ti dva komponenta nevozmo`no, no vse-taki mo`no skazat, ~to umen{iteln ottenok suffiks ­ka pridaet naricatelnm suestvitelnm, a laskateln ­ li~nm imenam (Lenka). Suestvitelne `enskogo roda s suffiksom ­ka obrazuts ot osnov suestvitelnh. Privedem primer iz teksta romana: minutka ot minuta "minuta°; postelka ot postela "postel°; trevka ot treva "trava°; kolipka ot koliba "hi`ina°; pti~ka ot ptica "ptica°. Se kaj nego be{e poinaku, neboto be{e ~isto, sino..., veseli pti~ki letaa... (121) - Vse u nego blo drugim, nebo ~istm, sinim..., letali vesele pti~ki... (112) V romane imeem `enskoe im s suffiksom ­ka: Bosilka. V otli~ie ot russkogo zka suffiks ­ka v makedonskom zke ne imeet uni~i`itelnogo zna~eni (sr. rus.: sistemka, ideka; Ma{ka, Valka - familrnoe). Suffiks ­ka vlets dostato~no produktivnm v makedonskom zke, i to, ~to naricatelne suestvitelne s tim suffiksom ne nastolko ~ast, kak moglo b bt, obsnets ego konkurencie s drugimi suffiksami v takim `e zna~eniem (­ica, ­i~ka). Otdelne suestvitelne s suffiksom ­ka poterli svo kspressivnost i vosprinimats kak netralne, naprimer: dlanka "ladon°, }erka "do~". ­INKA Suffiks ­inka tak`e imeet umen{itelno-laskatelnoe zna~enie i prisoedinets k imenam suestvitelnm. V romane @.ingo imets dva suestvitelnh s tim suffiksom:

108 ko`inka ot ko`a "ko`a°; sne`inka ot sneg "sne`inka° ­ kspressivnoe zna~enie suffiksa po~ti uterno (ostals neki ottenok umen{itelnosti). Li~ne imena s suffiksom ­inka: Krstinka, [e}erinka (s preobladaniem laskatelnogo zna~eni) upotreblts dostato~no ~asto, hot v issleduemom tekste ih net. ­ETINKA Pri prisoedinenii k ­etina suffiksa ­k polu~aets suffiks ­ etinka, pri tom ­k vnosit svoe deminutivnoe zna~enie. U @ivko ingo naden tolko odin primer s suffiksom ­etinka: budaletinka ot budaletina - budala "durak° ... {to slatko, kako bezumno sum se smeal so sebe, kako nekoja sirota budaletinka. (13) ­ ... kak sladko, kak bezumno smels sam s sobo, kak kako-nibud derevenski dura~ok. (12) Suffiks ­ULKA (tipa svezdulka ot svezda "zvezda°) s umen{itelnm zna~eniem, ­URKA (~a{urka ot ~a{a "stakan°) i ­ U[KA (nivu{ka ot niva "pole, niva°) s umen{itelno-laskatelnm zna~eniem, kotore ne vlts produktivnmi v sovremennom makedonskom zke, v romane @.ingo ne obnaru`en. Nado skazat, ~to v russkom zke suffiks ­u{k- s umen{itelno-laskatelnm zna~eniem "izbu{ka, solovu{ka°, a inogda s ottenkom peorativnosti "komnatu{ka° vlets produktivnm. ­KO Suestvitelne s suffiksom ­ko v makedonskom zke obrazuts ot osnov suestvitelnh (zajko "za~ik° ot zajak "zac°), prilagatelnh/pri~asti (nemienko "grznul" ot nemien "ne mt°) i glagolov (pla~ko "plaksa" ot pla~e "plakat°). Umen{itelno-laskateln ottenok rko vra`en u suestvitelnh, obozna~aih rodstvennikov ili raspolo`enie k kakomu-libo licu, a tak`e u li~nh imen. Primer iz teksta romana: sinko ot sin "sn"; ~i~ko ot ~i~o "dd, brat otca° (kspressivn ottenok po~ti otsutstvuet); Ilko ot Ilija (mu`skoe im). Sleduet otmetit, ~to v nekotorh slu~ah suestvitelne s suffiksom ­ko mogut imet peorativn ottenok: partalko "oborvanec° ot partal "trpka°; serko ot sere "ispra`nts, bots° (v dannom primere otricateln ottenok imeet i sama osnova):

109 Taa ve~er i posledniot serko mo`e{e da izdr`i sekakva kazna. (100) ­ V tot ve~er i posledni trus mog vder`at lboe nakazanie. (93) Suestvitelnh s suffiksom ­ko, obrazovannh ot prilagatelnh/pri~asti, u ingo ne obnaru`eno. Suffiks ­ko mo`et prisoedints k slo`nm obrazovanim, vnos v nih kspressivn ottenok, naprimer: seznajko "vseznaka°, no takih primerov v issleduemom tekste ne nadeno. ­OK, ­OK Suffiks ­ok, kak i v russkom zke, imeet umen{itelnolaskatelnoe zna~enie. S ego s pomo obrazuts suestvitelne mu`skogo roda: sinok ot sin Sr. rus. : "snok° ot "sn°. V otli~ie ot russkogo zka v makedonskom zke obrazovani s suffiksom ­ok s kspressivnm zna~eniem dostato~no ograni~en. Ob tom pi{ut i K.Koneski14, sslas v ~astnosti na to, ~to v Slovare makedonskogo zke privodits li{ destok takih suestvitelnh, i S.Veleva15, otme~a ~to dezaktualizaci deminutivnh obrazovani s suffiksom ­ok privodit k ih arhaizacii s to~ki zreni standartno zkovo norm (ob~no upotreblts obrazovani s suffiksom ­~e: sin~e). ­EC Suffiks ­ec s umen{itelno-laskatelnm zna~eniem v makedonskom zke, kak i v russkom, vlets dostato~no produktivnm. S ego s pomo obrazuts suestvitelne mu`skogo roda. Naprimer: bratec ot brat sr. rus.: "bratec" ot "brat°. S tim suffiksom obrazuts i nove slova: kapitalec ot kapital "kapitalec° ot "kapital°. V tekste romana obnaru`en sleduie suestvitelne s suffiksom ­ec: `ivotec ot `ivot "`izn°; ~ove~ec ot ~ovek "~elovek°; crvec ot crv "~ervk° O~igledno taa ne be{e premnogu izraduvana, ne{to kako da ja grize{e crvec. (77) O~evidno, ona ne sli{kom obradovalas, ee kak budto to~il neki ~erv~ok. (74) ­E Suffiks ­e imeet laskatelnoe ili umen{itelno-laskatelnoe zna~enie.

14 . °, , 2003. . 68 15 . °. , 2006, . 131

110 Model obrazovani suestvitelnh s tim suffiksom vlets produktivno. Suffiks ­e prisoedinets v osnovnom k suestvitelnm mu`skogo roda, re`e ­ `enskogo, i sovsem redko ­ srednego roda, ~to podtver`daets sobrannm materialom: V tekste naden sleduie suestvitelne s suffiksom ­e s ukazannm zna~eniem: a) obrazovanne ot suestvitelnh mu`skogo roda: ~ove~e ot ~ovek "~elovek°; stri~e ot striko "dd°; {utra~e ot {utrak "durak°; pustiwa~e ot pustiwak "strannik°; prste ot prst "palec°; nose ot nos "nos°; jazi~e ot jazik "zk°; yvere ot yver "zver°; sokole ot sokol "sokol°; no`e ot no` "no`°; obla~e ot oblak "oblako°; zra~e ot zrak "lu~°; poto~e ot potok "potok°. Mu`skie imena v romane: Leme ot Lem, Ile ot Ilija, Sile ot Siljan, Sekule ot Sekula. udno izgleda{e toa malo ~ove~e vo toj prikve~eren ~as, srede decata, vo pustiot, vo gluviot dom. (98) ­ udno vgldel tot malenki ~elove~ek v predve~erni ~as sredi dete, v pustom i gluhom dome. (91) b) obrazovanne ot suestvitelnh `enskogo roda: no`e ot noga "noga°; uste ot usta "rot°; ma~e ot ma~ka "ko{ka°; vujne ot vujna "tetka°. Interesno, ~to pri prisoedinenii suffiksa ­e k suestvitelnm mu`skogo i `enskogo roda, oni ment rod na sredni: malo tenko slabo zra~e (76) "tonki slab lu~ik" (73); nekoe malo obla~e (99) "malenkoe obla~ko° (93); dobro vujne (13) "dobra tetu{ka° (13) v) obrazovanne ot suestvitelnh srednego roda: o~e ot oko "glaz" So sitni `ivi o~iwa gleda{e od dete vo dete... (98) Malenkimi bstrmi glazkami on smotrel na nas, perevod vzgld to na odnogo, to na drugogo... (91) ­CE V makedonskom zke suffiks ­ce, kak i v russkom zke, imeet umen{itelno-laskatelnoe zna~enie, naprimer: ogledalce "zerkalce°, vince "vinco°. Suffiks ­ce vlets dostato~no produktivnm. Pri tom ob~no on prisoedinets k suestvitelnm srednego roda, v to vrem kak k suestvitelnm mu`skogo i `enskogo roda ­ suffiks ­~e. Taka differenciaci suffiksov obuslovlena foneti~eskimi pri~inami i zavisit glavnm obrazom ot osnov, k kotoro suffiks prisoedinets. Osnov suestvitelnh srednego roda ~ae vsego okan~ivats na sonant (l, n, r, v) ili vzrvno

111 soglasn (t, k). Pontno, ~to gruppa soglasnh, obrazovanna pri pribavlenii suffiksa ­ce leg~e dl proizno{eni, ~em pri prisoedinenii suffiksa ­~e. Privedem primer iz teksta @. ingo: ogledalce ot ogledalo "zerkalo°; kandilce ot kandilo "lampada°; telce ot telo "telo°; selce ot selo "selo°; sirence ot sirewe "brnza°; uvce ot uvo "uho°; drvce ot drvo "derevo°; kopitce ot kopito "kopto°; okce ot oko "glaz° Osnovno u~ili{te zavr{il so odli~en uspeh vo rodnoto selce... (112) ­ S otli~iem zakon~il v rodnom gorodke {kolu... (105) ... go pra{av edna{ tivko na uvce. (156) ­ ... sprosil ego odna`d tiho, na u{ko. (146) ­ENCE Suffiks ­ence imeet umen{itelno-laskatelnoe zna~enie. Podobno suffiksu ­ce ~ae upotreblets s suestvitelnmi srednego roda: detence ot dete "rebenok°; ku~ence ot ku~e "sobaka°; pilence ot pile "cplenok°; steblence ot steblo "stebel°; cve}ence ot cve}e "cvetok"; mestence ot mesto "mesto"; }ebence ot }ebe "odelo". Ne }e ima mesto na zemjava za tebe, nitu edno mestence, seedno }e te progonuvaat, neprestajno kako nekoe malo, isfrleno ku~ence. (117) ­ Ne budet na Zemle tebe mesta, nikakogo meste~ka, otovsdu teb budut besprestanno gnat, kak enka, kotorogo vbrosili iz doma. (109) Suffiks ­ence otli~aets ot ­ce bol{e kspressivnost. On mo`et prisoedints tak`e k suestvitelnm mu`skogo i `enskogo roda: tatence ot tatko "otec°; vnu~ence ot vnuk "vnuk°; mom~ence ot momok/mom~e "paren, mal~ik°; vrap~ence ot vrabec/vrap~e "vorobe°; nosence ot nos "nos°; devoj~ence ot devojka/devoj~e "devu{ka, devo~ka°. Pri tom imet mesto parallelne obrazovani, naprimer: ... ni{to ne }e ostane od nejzinoto male~ko, {ilesto nose, ~prtesto, slatko vrap~e{to nosence. (51) ­ ni~ego ne ostanets ot ee ostrenkogo malenkogo nosa, kurnosogo vorobinogo nosika. (48) ­ICA Suffiks ­ica imeet umen{itelno-laskatelnoe zna~enie i prisoedinets k suestvitelnm `enskogo roda, okan~ivaims na ­a: vodica ot voda "voda" Sr. rus. : "vodica°; maj~ica ot majka "mat, mama°; rakiica ot rakija "raki, vodka°; ili re`e na soglasn: krvca ot krv "krov°

112 [to ne pie{e, stavi i koren od kopriva, odnekade se iznajde i rakiica... (71) ­ ego tolko ne pil, prikladval koren krapiv, otkuda-to i samogon~ika na{el... (68) V tekste est odin primer suestvitelnogo s suffiksom ­ica s ottenkom laskatelnosti, obrazovannogo ot prilagatelnogo: starica ot stara "stara° Edni govorea deka staricata ne e sosema pri sebe, pobuneta e malku... (134) ­ Govorili, ~to staru{ka ne sovsem v sebe, nemnogo tronulas...(125) Li~ne imena s tim suffiksom ob~no imet laskatelnoe zna~enie. Primer iz romana: Danica. Neobhodimo otmetit, ~to v sovremennom zke vmesto suffiksa ­ica ~ae upotreblets bolee nove suffiks (solzica/solzi~ka/ solzi~e ot solza sleza°). ­IKA Suffiks ­i~ka v makedonskom zke, kak i v russkom, imeet umen{itelno-laskatelnoe zna~enie. (Sr. rus.: sestri~ka, vodi~ka.) On prisoedinets k suestvitelnm `enskogo roda. V tekste naden sleduie primer s suffiksom -i~ka: babi~ka ot baba "baba°; gu{teri~ka ot gu{ter "erica°; glavi~ka ot glava "golova°; `ili~ka ot `ila "`ila°; kosi~ka ot kosa "volos°; du{i~ka ot du{a "du{a°; vodi~ka ot voda "voda°; reki~ka ot reka "reka°; strui~ka ot struja "stru°; pesni~ka ot pesna "stihotvorenie, pesn°; igli~ka ot igla "igla°; sobi~ka ot soba "komnata°; masi~ka ot masa "stol°; ga}i~ki ot ga}i "trus° (mn.~.) ... ne{to toplo kako strui~ka vleguva{e vo mene... (14) ­ ...teplo vlivalos v men tonko struko ... (13) Tatenceto napravi u{te stotina krugovi okolu drvoto, se taka teraj}i si ja pesni~kata... (37) ­ Papo~ka obo{el derevo raz sto, napeva odnu i tu `e pesenku... (36). tot suffiks vlets produktivnm. asto zamenet suffiks ­ica: babi~ka, babica ot baba "baba°; gu{teri~ka, gu{terica ot gu{ter "erka°. ­E Suestvitelne s tim suffiksom tak`e imet umen{itelno-laskateln ottenok v zna~enii. V osnovnom suffiks ­~e prisoedinets k suestvitelnm mu`skogo i `enskogo roda. Suestvitelne srednego roda s tim suffiksom vstre~ats redko, potomu ~to kspressivn ottenok v nih ob~no vnosit suffiks

113 ­ce, ­ence. V tekste romana m na{li takie primer s suffiksom ­~e, kotor prisoedinen k suestvitelnm srednego roda: magar~e ot magare "osel°; drv~e ot drvo "derevo° (parallelno vstre~aem i formu drvce); per~e ot pero "pero°; pil~e ot pile "cplenok° (parallelno u @.ingo upotreblets i forma pilence). Suffiks ­~e vlets odnim iz samh produktivnh suffiksov, pridaim suestvitelnm mu`skogo i `enskogo roda umen{itelno-laskatelnoe zna~enie. On mo`et prisoedints k osnove lbogo suestvitelnogo, kotoroe mo`et imet kspressivn ottenok. Po semantike obrazovani s suffiksom ­~e mo`no razdelit na sleduie grupp: a) suestvitelne, obozna~aie ~asti tela: glav~e ot glava "golova°; muskul~e ot muskul "muskul°; kov~e ot kos~e - koska "kost°; musta~e ot mustak "us°; zap~e ot zab "zub°; opav~e ot opa{ka "hvost° b) suestvitelne, obozna~aie `ivotnh, ptic i nasekomh: kow~e ot kow "lo{ad°; `ivin~e ot `ivina "doma{n ptica°; biol~e ot bivol "buvol°; gluv~e ot gluvec "m{°; kokov~e ot koko{ka "kurica°; sokol~e ot sokol "sokol°; slavej~e ot slavej "solove°; gulap~e ot gulab "golub°; pol`av~e ot pol`av "ulitka°; rip~e ot riba "rba°; bubal~e ot bubalka "buka{ka° v) suestvitelne, obozna~aie predmet i konkretne ponti: dom~e ot dom "dom°; kaldrm~e ot kaldrma "mostova°; vratni~e ot vratnica "kalitka°; koli~e ot kola "telega°; salon~e ot salon "salon°; sop~e ot soba "komnata°; kaput~e ot kaput "palto°; fustan~e ot fustan "plate°; zbor~e ot zbor "slovo°; tefter~e ot tefter "bloknot°; lis~e ot list "list°; sanda~e ot sandak "sunduk°; kufer~e ot kufer "~emodan°; krevet~e ot krevet "krovat°; grn~e ot grnec "gor{ok°; postel~e ot postela "postel°; lep~e ot leb "hleb°; la`i~e ot la`ica "lo`ka°; {e}er~e ot {e}er "sahar°; gnoj~e ot gnoj "peregno°; borin~e ot borina "lu~ina°; trn~e ot trn "kol~ka°; ven~e ot venec "venok°; karpuv~e ot karpuz "arbuz°; kamban~e ot kambana "kolokol°; pesok~e ot pesok "pesok°; trev~e ot treva "trava°; rit~e ot rid "holm°; kat~e ot kat "ugol°; meur~e ot meur "puzr°; kam~e ot kamen "kamen°; {uplin~e ot {uplina "polost°; otvor~e ot otvor "otverstie°; sekir~e ot sekira "topor°; klop~e ot klopec "klubok°; {ami~e i {amiv~e ot {amija "platok°; nastin~e ot nastinka "prostuda°; bol~e ot bol "bol°; plamen~e ot plamen "plam°; minut~e ot minuta "minuta° g) suestvitelne, obozna~aie lic: brat~e ot brat "brat°; star~e ot starec "starik°; drugar~e ot drugar "tovari°; mom~e ot momok "paren°; devoj~e ot devojka

114 "devo~ka°; balerin~e ot balerina "balerina°; artiv~e ot artist "artist°; budal~e ot budala "durak°; |avol~e ot |avol "~ert°; ajvan~e ot ajvan "bdlo, bezdelnik° (imeets peorativn ottenok). Li~ne imena v romane s suffiksom ­~e: Todor~e ot Todor, Terziv~e ot familii Terzioski (52). Na masi~kata otvoreno le`e{e celo sanda~e (vojni~ko kufer~e)... (120) ­ Na stolike stol otkrt sundu~ok, armeski ~emodan~ik... (110) ... se prpelka vo maloto, smrdlivo sop~e. (120) - ... me~ets v tesno smradno komnatu{ke. (111) Se oblo`uvam deka ti do{lo slavej~eto! (122) ­ Gotov posporit, ~to k tebe priletel solovu{ka! (113) V opredelennom kontekste suestvitelne s suffiksom ­~e mogut imet uni~i`iteln, peorativn ottenok. Privedem primer iz romana: Tatenceto me gleda i kako so umilen glas da mi veli: - Ti se dopa|a li vo dom~evo, ka`i {to ne mi ti dostiga, tatenceto se }e stvori za moeto sokol~e, - ... od strav mu se dobli`uvam da ne me zapne od podaleku, da ne mi go skine glav~eto, ta bez glav~e da ostanam. (38) ­ Papo~ka smotrit na men i budto s umileniem govorit mne: Nravits li tebe v dome, ska`i, ~ego tebe ne hvataet, papo~ka vse sdelaet dl svoego sokolika, -... pribli`as k nemu ot straha, ~tob ne ogrel izdaleka, a ne to golova otletit, bez golovu{ki ostanus. (37) ­O Suestvitelne s suffiksom ­~o, po svidetelstvu B.Markova 16 , ~asto upotreblts v narodnh skazkah i otli~ats pod~erknuto laskatelnost: vol~o ot volk "volk° Mu`skie imena: Van~o, Angel~o. V tekste romana podobne primer ne obnaru`en. ­ULE tot suffiks s umen{itelno-laskatelnm zna~eniem vlets dostato~no produktivnm i mo`et prisoedints k suestvitelnm vseh treh rodov:bratule ot brat "brat°; bradule ot brada "boroda°; par~ule ot par~e "kusok°. Suestvitelnm, obozna~aim `ive suestva, tot suffiks ob~no pridaet umen{itelnoe zna~enie: detule ot dete "rebenok°. No osnovnoe zna~enie suffiksa ­ule ­ laskatelnoe. V romane @.ingo naden dva primera s suffiksom ­ule:

16 . . °. . , . 21. , 1969. . 292

115 licule ot lice "lico° no`ule ot noga "noga° I no`uliwata i se takvi ... (51) ­ I no`ki u nee takie `e ... (48) ­U[, ­U Suffiks ­u{/­u~ pridaet li~nm imenam laskateln ottenok v zna~enii (Radu{, Klimu{), a naricatelnm ­ peorativn (glavu{/glavu~ "bol{egolov ~elovek°). V tekste romana imeets odin primer s suffiksom ­u{-:Andru{a "kli~ka sobaki". Verotno, slovo celikom zaimstvovano iz russkogo, hot mo`no predpolo`it, ~to ottenok laskatelnosti, ishodi ot suffiksa, ouaets i nositelmi makedonskogo zka. Edinstven negov prijatel i drugar be{e silnoto i mo{ne verno ku~e Andru{a. (35) ­ Edinstvennm ego tovariem i drugom bl svirep i vern pes Andr{a. (33) Rassmotrev inventar suffiksov sovremennogo makedonskogo zka, pri pomoi kotorh obrazuts suestvitelne s kspressivno semantiko, na primere issledovani teksta romana «Bol{a voda» @ivko ingo, mo`no sdelat vvod, ~to sredi suffiksov s augmentativnm, augmentativno-peorativnm i peorativnm zna~eniem naibolee produktivnm vlets suffiks ­i{te. Sredi suffiksov s umen{itelnm, umen{itelnolaskatelnm i laskatelnm zna~eniem naibolee produktivnmi vlts ­e i ­~e (pri obrazovanii suestvitelnh mu`skogo i `enskogo roda), ­ka, ­i~ka (pri obrazovanii suestvitelnh `enskogo roda), ­ce, ­ence (pri obrazovanii suestvitelnh srednego roda). Sleduet otmetit, ~to v makedonskom zke nabldats morfonologi~eskie ~eredovani soglasnh (k:~, g:`, c:~, {:v, s:v) i glasnh (a: ø, e: ø), kotore vlts regulrnmi. Zvonkie soglasne oglu{ats pered gluhimi. Nesomnenno to, ~to zk romana «Bol{a voda» @ivko ingo, vdaegos mastera slova, `ivo i obrazn, daet lingvistam bogate{i material dl issledovani, a ~itatelm dostavlet ogromnoe steti~eskoe nasla`denie.

116

Bibliografi

B. Koneski. Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1976 R. Usikova. Grammatika makedonskogo literaturnogo zka. Moskva, 2003 S. Veleva. Tendencii vo zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik, Skopje, 2006 V. V. Vinogradov. Russki zk, Moskva, 1972. K. Koneski Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 2003. Re~nik na makedonskiot jazik. Skopje 1961-1966. Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik. Skopje 2003. Obraten re~nik na makedonskiot jazik. Skopje 1967. B. Markov Osnovnite zna~ewa na sufiksot -i{te. Makedonski jazik XIII-HIV, 1962-1963. B. Markov Derivatite na nastavkata -ica vo sovremeniot makedonski jazik. Makedonski jazik XXX, 1979. B. Markov. Nastavki so ekspresivno zna~ewe kaj imenkite. Filozofski fakultet. Godi{en zbornik, kn. 21. Skopje, 1969. B. Markov Pregled na zboroobrazuvaweto vo makedonskiot jazik. Predavawa na XVI seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Skopje 1983.

117

Mihajlo Georgievski MAKEDONSKO-ITALIJANSKITE VRSKI VO 16 VEK VO SVETLINATA NA PEATARSKATA AKTIVNOST NA PRVIOT MAKEDONSKI PEATAR JAKOV OD KAMENA REKA VO VENECIJA I KNI@ARNICATA NA KARA TRIFUN VO SKOPJE

Makedonsko-italijanskite vrski imaat dolga i svetla tradicija. U{te svetite bra}a Kiril i Metodij vo sredinata na 9 vek go odr`aa Slovoto Bo`jo vo Rim na jazikot od makedonskite Sloveni od solunskoto-makedonsko jazi~no podra~je i so toa izvr{ija oficijalna verifikacija na slovenskiot jazik kako slu`ben jazik. Vo 14 i 15 vek branovite na humanizmot i renesansata od Italija dopiraat i do Makedonija i imaat silen odraz vo duhovnata kultura kaj makedonskite kulturni dejci od toa vreme. Ovde vo prv plan se misli na Varlaamistite predvodeni od prilep~anecot Grigorij Akindin vo 14 vek.1 Vo 16 vek svetla to~ka vo makedonsko-italijanskite kulturni vrski igra pe~atarskata aktivnost na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka vo Venecija, kako i otvoraweto na prvata kni`arnica na Balkanot vo Skopje, preku koja se distribuirani slovenski knigi pe~ateni vo Venecija. So cel podobro da ja prika`eme pe~atarskata dejnost na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka, }e ja dademe nakuso istorijata na pe~atnicata, sopstvenost na crnogorskiot pe~atar i kulturen deec Bo`idar Vukovi}, vo koja Jakov ja zapo~nal svojata pe~atarska dejnost. Poznato e deka po simnuvaweto od vlast na \ura| Crnoevi}, Turcite zavladeale i so slobodarska Crna Gora. Polo`bata na crnogorskiot narod kako i kaj drugite narodi pod tursko vladeewe, se vlo{ila, a crnogorskite blagorodnici se na{le pred dilema dali da go primat islamot i taka da gi so~uvaat svoite klasni privilegii ili da ja napu{tat svojata zemja. Onie {to ne go primile islamot obi~no

, - , . 1-2, 1985 . 132-139.

1

118 zaminuvale vo Venecija na slu`ba, a nekoi se povlekuvale vo planinite na Gorna Zeta. 2 Kon grupata {to se odlu~ila za Venecija spa|a i istaknatiot crnogorski kulturen deec Bo`idar Vukovi}, koj, zaedno so simnatiot crnogorski vladetel \ura| Crnoevi} ja napu{til Crna Gora i zaminal za Italija. 3 Za `ivotot na Bo`idar Vukovi}, koj ja napu{til svojata rodna grutka i oti{ol vo Venecija da pe~ati bogoslu`beni knigi na crkovnoslovenski jazik, ne se znae mnogu. So sigurnost se znae samo ona {to samiot go ka`al vo predgovorite i vo pogovorite vo svoite pe~ateni knigi. Taka, vo pogovorot na Molitvenikot od 1520 godina ka`uva deka do{ol vo Venecija od "zemlje Dioklitije e`e jest v predeleh makedonskih ot grada naricajemago Podgorica° i deka so golem trud, po`rtvuvanost i materijalni sredstva po~nal da ja pe~ati knigata za svojot slovenski hristijanski svet ili, kako {to pi{uva ponatamu: "ne dah sebe ni mala pokoja, malo `e i o~ima moima dremanie, ni po{tedah ot imeni moih je`e mi dal est Gospod...°. 4 Vo svojata pe~atnica {to najverojatno ja otvoril vo 1519 godina, Bo`idar Vukovi} izdal pove}e slovenski bogoslu`beni knigi i toa: Slu`benik od 1519 godina, Psaltir so asoslovec vo 1519/20 godina, Molitvenik vo 1520 god., Slu`benik vo 1527 god., Molitvenik vo 1536 god., Oktoih vo 1536-37, Prazni~en minej ili Sobornik otpe~aten vo 1536-1538 god., i kolku {to e poznato dosega, poslednata kniga otpe~atena od Bo`idar Vukovi} e Molitvenikot ili Trebnik, otpe~aten okolu 1538-1540 god. 5 Se misli deka okolu 1540 godina Bo`idar Vukovi} umrel i negovata pe~atnica ja nasledil negoviot sin Vicenco Vukovi}. Toj vo 1546 godina go izdal Psaltirot so posledovanie vo koj go dal svojot proglas do site visoki crkovni dostoinstvenici i vladeteli na balkanskite hristijanski zemji vo koj se veli: "Epistola Gospodina Vicenca Vukovi}a. V Isusu Hristu mnogo po~tovanim otcem, patrijarhom, arhiepiskopom, biskupom, jerejom, kaloerom i ostali redovnikom i tolikoe blago~estnim vladavicam i kraljem Macedonie, [ervie, Bosne, Srimske zemje i ostalim knezom hristijanskim velikim i malim ovogaje jezika kni`nikom, kako bratie, gospodi i zemljakom svojim Vicencom Vukovi} a latinskim jezik Dela Ve~a imenovan, velemilom pozdravljenije..." Na krajot od proglasot Vicenco gi moli

, . 1948, 59. 3 . , . o, 1902 , 12. 4 . q, 3-q .I. 1883, 53. 5 . , . . .15, 44-47; . .16, 47-52; . .17, 52-56; . .22, 69-74; . .26, 77-80; . .29, 83, 88; ..31, 89-98; . .33, 99102.

2

119 site goreimenuvani faktori da mu ispra}aat rakopisni knigi za da gi pe~ati "za spomen i hvalu Hristovu, kako bi mogli priti vo sveto kraljevstvo..." 6 Izgleda deka na ovaa molba nikoj ne mu se odzval, taka Vicenco gi prepe~atil samo knigite od tatko mu i toa: "Psaltirot so posledovanie° vo 1546 godina, "Molitvenikot° vo 1547 godina, "Slu`ebnikot° vo 1554 godina, "Posniot triod° vo 1561 godina. Istata godina go prepe~atil Psaltirot so posledovanie i tuka zastanal. Od tehni~ka strana, knigite na Vicenco mnogu zaostanuvaat od onie {to gi nape~atil Bo`idar Vukovi}. Mo`ebi poradi ovie pri~ini ili poradi toa {to ne daval ni{to novo, knigite na Vicenco ne nai{le na {irok priem kaj ju`noslovenskite narodi. Poradi toa, Vicenco Vukovi} potoa ne pe~atel knigi, ami ja dal pe~atnicata pod naem, a mo`ebi i ja prodal na prviot makedonski pe~atar Jakov od Kamena Reka. Osnovnite podatoci za potekloto i pe~atarskata dejnost na Jakov od Kamena Reka gi doznavame od pogovorot vo edinstvenata dosega poznata kniga pe~atena od nego "asoslovot°, otpe~aten vo Venecija vo 1566 godina. Vo pogovorot, pokraj drugoto, se veli: "So mislata na golemiot Bog Gospod na{ Isus Hristos se trudev za ova pi{uvawe (jas) nedostojniot i najmal me|u lu|eto imenuvan Jakov, se trudev podolgo vreme i godini za ova delo kako sveta kniga. Izlegov od Makedonija od mojata tatkovina i dojdov vo zapadnite strani blizu stariot Rim vo gradot Venecija i tamu najdov stari kalapi od Bo`idar vojvoda i negoviot sin Vicenco od mnogu vreme neupotrebuvani i po~nav da ja pi{uvam ovaa mala kniga "asoslovec° preku cela godina od septemvri do avgust... Jas, Jakov od rodnoto mi mesto {to se nao|a vo polite na Osogovskite Planini blizu do Kalajskiot grad (se misli na ]ustendil) od mestoto nare~eno Kamena Reka od sve{teni~ko pleme poznato vo toj kraj od damne{ni vremiwa. Po~nav da ja pi{uvam ovaa kniga vo 7074 (1566 godina) vo maj petnaesetti den, a ja zavr{iv vo avgust triesettiot den vo velelepniot grad Venecija. 7 Zasega ovie podatoci se edinstveni informacii za Jakov, no mo`ebi so tekot na vremeto }e se otkrijat nekoi arhivski materijali pa taka pove}e }e se rasvetli likot i dejnosta na Jakov. No i ona {to e ka`ano vo ovoj pogovor frla izvesna svetlina kon `ivotot i deloto na Jakov. Prvo se dava nepobitna informacija za potekloto na Jakov, a toa e Kamena Reka, mesto {to se nao|alo vo blizina na dene{na Kamenica, a sega postoi samo kako toponim {to se nao|a vo polite na

, 107-108. ( ..)

7 6

120 Osogovskite Planini blizu ]ustendil, koj porano se vikal Kalajski grad, pa ottamu do{lo i do zabuna kaj I. Karataev koj go identifikuval Kola{in.8 Denes site ve}e znaat deka Karataev napravil gre{ka vo svojot opis i toa ne e diskutabilno. Malku e ~udno kako moglo od edno malo zafrleno mesto vo severoisto~na Makedonija da izleze ~ovek koj{to }e otide duri do Venecija da pe~ati knigi. Toa n¢ natera da izvr{ime terensko istra`uvawe vo krajot od kade {to poteknuva Jakov i dojdovme do soznanie koe dava izvesen odgovor na ova pra{awe. Vo toj kraj vo sredniot vek do{le germanski rudarski plemiwa nare~eni Sasi i ovde kopale ruda. Tie bile so pogolema tehni~ka kultura otkolku makedonskite Sloveni i sekako izvr{ile vlijanie kaj domorodnoto naselenie od ~ii redovi izlegol Jakov kako sin na popovska familija. Vo neposredna blizina na Kamena Reka, dene{na Kamenica na okolu pet kilometri i denes postoi selo koe se vika Sasa, a isto taka i rudnik za eksploatacija na olovo i cink pod istoto ime. S¢ u{te se za~uvani germanski imiwa i toponimi kako {to e na primer Rote, s. [legovo i dr. Najdovme i ostatoci od stari tehni~ki napravi so koi raspolagale Sasite vo toj kraj. So izvesna tehni~ka kultura so koja raspolagal, Jakov lesno se sna{ol so starite kalapi od pe~atnicata na Bo`idar Vukovi} ili kako {to veli toj: "od mnogu vreme neupotrebuvani° i po~nal da ja pe~ati svojata kniga "asoslovec° vo maj, a ja zavr{il vo avgust 1566 godina. Spored vremeto za koe ja otpe~atil knigata, za samo tri do ~etiri meseci, mo`e da se pretpostavi deka Jakov imal izvesno pe~atarsko iskustvo i bil, sekako, mnogu trudoqubiv. Knigata na Jakov e nape~atena so crkovnoslovenska kirilica. Naslovite, inicijalite i delovi od tekstot se pe~ateni so crvena boja. Iluminacijata e izrazena preku inicijali i znamenca. Ima 33 kvaternioni. [triftot e siten i vo polna stranica ima 22 reda. Paginacijata e so latinski bukvi i so rimski broevi na prvite ~etiri lista do kvaternionot. Vo nea ima 31 iluminacija i 47 znamenca i viweti. Toa e edna od najbogatite, poglednata od tehni~ka i umetni~ka strana, knigi otpe~ateni vo pe~atnicata na Bo`idar Vukovi}. Vo istata pe~atnica vo 1569 godina e otpe~atena knigata "Psaltir so posledovanie° nape~atena od Jerolim Zagurovi} od Kotor i Jakov Krajkov od Sofija. Vo pogovorot na ovaa kniga, pokraj drugoto, se ka`uva deka vo Skopje postoela kni`arnica na Kara Trifun. Poto~no eve {to se veli: "... i a{te komu koja potreba voshotet ot svetih knigto vsa sija sut prenesena v mesto Skopje u Kara Trifuna° 9.

. q, . , 159. 1569 ( ) : ,

9 8

121 Od ova se gleda deka knigite od ovaa pe~atnica se ispra}ani vo Skopje od kade {to se raznesuvani na celiot slovenski jug. Toa e dragocen dokument koj dovolno jasno zboruva za sorabotkata me|u crnogorskata pe~atnica na Bo`idar i Vincenco Vukovi} vo Venecija i makedonskata kni`arnica na Kara Trifun vo Skopje vo 16 vek. Od istite pe~atari vo 1570 godina izlegla od pe~at i knigata "Molitvenik° (Trebnik).10 Postoi vo naukata, osobeno vo bugarskite nau~ni krugovi, mislewe deka Jakov od Kamena Reka, odnosno Jakov Krajkov od Sofija e edno isto lice. Nie mislime deka, sepak, stanuva zbor za dve lica. Ako Jakov prvo se potpi{al kako Jakov od Sofija, a potoa, otkako go zapoznala javnosta, se potpi{al kako Jakov od Kamena Reka, edno malo i zafrleno mesto, }e ima{e nekakva logika, no vaka, vo obraten red, mislime deka nema nikakva logika. Blagodarenie na pe~atarskata dejnost na Jakov vo pe~atnicata na Bo`idar Vukovi}, a osobeno na posredni{tvoto na Kara Trifun vo Skopje, kako i red drugi okolnosti, mnogubrojni izdanija od slovenskata pe~atnica vo Venecija bile prisutni vo Makedonija. Denes Makedonija e edna me|u najbogatite slovenski zemji so izdanija od venecijanskata slovenska pe~atnica. Pojavata na kni`arnicata na Kara Trifun vo Skopje ne e slu~ajna. Kako glaven element, koj vlijael za otvoraweto na ovaa kni`arnica e, sekako, razvienosta na trgovskite vrski na Skopje, Sofija i Novi Pazar so zapadniot svet koi do prvite vekovi na turskoto vladeewe bile glavni trgovski centri vo sredi{teto na Balkanskiot Poluostrov. Skopje bil glavno stovari{te na ko`a, volna i vosok {to se proizveduvale vo bogatite sto~arski krai{ta na Severna Makedonija. Od Skopje ovie stoki se iznesuvale so karvani za Dubrovnik, Venecija i za cela Italija. Vo Skopje imalo i stara dubrovni~ka kolonija i italijanski trgovci. Od vremeto koga Kara Trifun ja otvoril svojata kni`arnica vo Skopje postoi dokument {to se ~uva vo Venecijanskata arhiva, vo koja anonimniot sopatnik na pratenikot Antonio Barbaro vo svojot dnevnik vo 1556 godina go soop{tuva slednoto: "Vo grad Skopje se nao|a golemo koli~estvo ko`i, koi se glaven trgovski artikl, tamu ima dosta vosok, koj se ispra}a preku Alesijo za Ankona i Venecija, tamu `iveat mnogu Evrei, a me|u hristijanite ima i dubrov~ani°. Ovie razvieni trgovski vrski na Skopje so prekumorskite gradovi pridonesle kni`arskiot materijal od Venecija bez te{kotii

. . , 1986, 177-179. 10 . q, . , 171.

122 da se prenesuva vo Skopje i kako plod na toa e otvoraweto na makedonskata kni`arnica na Kara Trifun vo Skopje. Drug mo`en element {to vlijael za otvorawe na ovaa kni`arnica ili stovari{te vo Skopje e toa {to vo 1557 godina bila formirana Pe}skata patrijar{ija a pod nejzina duhovna vlast bile pove}e makedonski krai{ta kako: Skopje, Tetovo, Kumanovo, [tip, ]ustendil, Kratovo, Dupnica, Samokov i Rilskiot manastir koi dotoga{ bile pod Carigradskata patrijar{ija. Za {ireweto na bogoslu`benite knigi napi{ani na crkovnoslovenski jazik Skopje bil najpogoden, bidej}i se nao|al vo centarot na ovie krai{ta. Na toj na~in skopskata kni`arnica na Kara Trifun stanala glaven {iritel na slovenskite crkovni knigi od [ara do Rila. 11

11

, , 1972, 32-33.

123

Miroslav Kouba

ME\U SKOPJE I VENECIJA: JAKOV KRAJKOV I PO^ETOCITE NA ILIRSKITE PE^ATENI KNIGI (Makedonija i ilirskiot kulturen identitet XVI ­ XVII vek)

,,...I a{e komou koja oreba, vsho{e o sh kni, o vsa sïa sou rïinesena v meso Skoïe ou Kara Trifouna.° Jakov Krajkov: Psalir, Venecija 1569 g. Epohata na XVI vek pretstavuvala opredelen vrv vo vrska so turskoto osvojuvawe na balkanskite zemji so koj bile tesno povrzani, isto taka, horizontite na kulturniot i op{testveniot `ivot. Tradicionalnite centri na slovenskata kni`evnost vo ramkite na osmansko-turskiot sistem bile uni{teni ili minimalizirani, kulturnite dejci bile progoneti ili izolirani od ostanatiot del na op{testvoto i mnogu pametnici na slovenskata kni`evnost bile odneseni vo stranstvo. Slovenskite manastiri taka stanale re~isi edinstven centar na makedonskata kultura.1 Vo makedonsko-bugarskiot kontekst vo ova vreme se pojavuva Sofiskata kni`evna {kola, koja{to na umetni~ki na~in reflektira sosema nov fenomen: ma~enikot na islamot. Vo tekot na XVI vek zaginale Georgi (\or|i) Kratovski, Georgi Novej{i i Nikola Novi, trojca ma~enici na hristijanskata vera. Nivnata ma~eni~ka smrt bila prika`ana pred sè vo delata na dvajca avtori ­ Pop Pejo i Matej Gramatik. Nivnite rakopisni `itija i slu`bi imale simboli~na uloga zatoa {to vo ju`noslovenskiot kontekst prika`ale nova tipologija na hristijanskiot martir. Takov ma~enik vo tekot na svojot `ivot sosema obi~en pripadnik na hristijanskiot milet (na primer, vo vrska so Georgi Kratovski se raboti za talentiran zlatarski majstor), koj odbil pred osmanskite vlasti da se otka`e od hristijanskata vera.2 Raska`uvaweto na ovie `itija prodol`uva naj~esto so objasnuvaweto na ma~eni~kata

. : , : tt t tt 1912 g, , 1975. 2 . : , : t t t t, ,, ", 1989.

1

124 smrt. Orientacijata e vo ovoj slu~aj obratna: svetecot ne bil kanoniziran poradi svojata ~udotvorna dejnost, tuku obratno ­ tokmu negovata ma~eni~ka smrt go upatila kon ,,svetite nebesa°.3 Iako Sofiskata {kola pretstavuva eden kompleks na sli~nite umetni~ki vrednosti, jazikot i tvore~kiot pristap kon tematikata, sepak, vo XVI-XVII vek ne bile povrzani samo so hagiografiite. Vo Sofija i vo oblastite na Zapadna Bugarija i vo Isto~na Makedonija rabotel, isto taka, i Jakov od Kamena Reka (Jakov Krajkov), pisatel i eden od prvite makedonski pe~atari.4 Vo ova izlagawe ne sakame da se zanimavame podlaboko so potekloto na Jakov Krajkov, tuku bi sakale da go utvrdime negovoto mesto vo po{irokite ramki na istorijata na ju`noslovenskite kulturi. Jakov Krajkov spomenuva za sebe deka e roden blizu do gradot Kolosija (dene{en ]ustendil) nedaleku od Kamena Reka, nekade me|u 1520 i 1530 g. Za na{ata problematika sepak e va`no deka Krajkov go napu{til svojot roden kraj i zaminal za Sofija, koja vo ona vreme bila me|u najzna~ajnite gradovi vo evropskiot del na Osmanskata imperija. Za Krajkov so sigurnost mo`e da se ka`e deka bil u~enik na Sofiskata kni`evna {kola. Vo Sofija pominal opredeleno vreme, pritoa najverojatno se zapoznal so nekoi od dubrovni~kite ili venecijanskite trgovci. Tokmu trgovcite od Dubrovnik ili od Venecija go zapoznale Jakova ponatamu so pe~ateweto i pe~atenite knigi. A rakopisnata tradicija na Sofiskata {kola ne mo`ela da gi zadovoli site `elbi i umetni~ki potrebi na Jakov Krajkov. Ovoj pisatel gi sfa}al pe~atenite knigi kako golem predizvik ne samo za svojot rod, tuku za site porobe è: , : t, , 1997 , : , ,,. ", 2006. 4 , . , . t ( t) ( ) è , . è (, .: t pt t, , 1972; : tt t t, , 1997), ­ , : . . . XVI , , 1980. . : , : , , 1959. , , : , ; -, ; , : t pg tpt. p tp XV­XVII ., ­ ­ , 1994 . ( ) .

3

125 ni ju`noslovenski narodi. So ogled na toa deka pe~atarskite ma{ini se pojavile na po~vata na Makedonija, vo po{iroka smisla, mnogu podocna, Jakov Krajkov trebalo da zamine vo stranstvo. Ne se znae to~nata godina, vo koja Jakov trgnal na pat od Sofija, no vo tekot na 40-tite godini na XVI vek so golema verojatnost prestojuval vo Gra~anica, kade {to vo 1539 g. zapo~nala da raboti tamo{nata manastirska pe~atnica.5 Jakov rabotel tamu kako slovoslagatel i redaktor. Taka mo`el da gi prodlabo~i svoite znaewa od oblasta na knigope~ateweto. Sepak, od dubrovni~kite trgovci znael deka vo Venecija ima slovenska pe~atnica, zatoa re{il da prodol`i so svoeto patuvawe. Vo Venecija Jakov se nao|a nekade vo 50-tite godini na XVI vek, koga Bo`idar Vukovi} (1466­1540), sopstvenikot na slavnata slovenska pe~atnica vo Venecija, ve}e po~inal. Po negovata smrt so pe~atarskata dejnost se zanimaval negoviot sin Vincenco Vukovi}. Dali Jakov Krajkov rabotel zaedno so Vincenco, ne mo`e da se ka`e so sigurnost. Kone~no, po dolgi peripetii i po smrtta na Vincenco, Jakov Krajkov mo`el da ja kupi pe~atnicata. Vo 1566 g. Krajkov ja otpe~atil svojata prva kniga asoslovec, po format mala kni{ka, za koja ne bile potrebni dozvoli i blagoslovi od crkovnite lica.6 Me|u 1566 i 1572, osven asoslovot, u{te i slednive knigi: Oktoihot, Psaltirot, Molitvenikot i Razli~nite potrebi.7 Dejnosta na pe~atnicata na Vukovi}, odnosno Krajkov ne pretstavuvala samo prakti~en primer na ,,ju`noslovenskiot kosmopolitizam° na XVI vek, tuku ova dejnost mo`eme da ja sfatime, isto taka, kako izvonredna vrska na renesansnata kultura so balkanskite zemji, iako formata i sodr`inata na ovie pe~ateni knigi na Vukovi} i na Krajkov sosema im odgovaraat na srednovekovnite kni`evni tradicii. Ovaa kni`evna tvorba mo`eme da ja ocenuvame od nekolku gledni to~ki. (1) Knigite na Krajkov bile solidno rasprostraneti vo site ju`noslovenski zemji, za {to svedo~at pred sè bele{kite, komentarite i fusnotite na nivnite mnogubrojni sopstvenici, naj~esto monasite od srpskite, od bugarskite i od makedonskite manastiri. Vo vrska so knigite na Krajkov treba da se istakne, isto taka, i principot na nivnata distribucija. Vo Psaltirot od 1569 izdava~ot Krajkov im soop{tuva na ~itatelite deka imaat mo`nost da gi kupat slednite knigi vo skopskata kni`arnica na Kara Trifun.8 Ovoj kratok komentar sosema jasno

, : , , 1959, 44. : , : (1566­1966 .), : , . XXII, . 2, , 1966, 96-104. 7 , : X­XVIII. . , : , .: . , , 1985, . 184-204. 8 , : t pt t (...), 32-33.

6

5

126 go simbolizira gorespomenatiot ,,ju`noslovenski kosmopolitizam°.9 Krajkov gi razbiral ju`noslovenskite ­ ili ilirskite zemji pod osmanskoto ropstvo kako edna celina. Edinstvoto na ilirskata kultura slu`elo kako mnogu silno duhovno oru`je protiv turskata administrativna i kulturna vlast. Vo vrska so ova sfa}awe bele{kata za Kara Trifun e mnogu interesna. Knigite na Krajkov taka ja povrzuvaat Venecija so Skopje i so ostanatite ilirski zemji. (2) Otkrivaweto (pronao|aweto) na pe~atarskata ma{ina vo golema mera vlijaelo vrz formiraweto na moderniot kulturen identitet na evropskite narodi.10 Duhot na humanizmot i renesansata vo vrska so knigope~ateweto se pojavuva, pred sè, vo Sredna i vo Zapadna Evropa.11 Pretstavnicite na slovenskata inteligencija od toa vreme mo`ele da se sretnat so pe~atarskite ma{ini samo vo stranstvo. Treba da se istakne dejnosta na kulturnata emigracija kako edinstven faktor, koj gi povrzuval balkanskite provincii na Osmanskata imperija so aktuelnite kulturni dvi`ewa vo Evropa. Mo`e da se ka`e deka tokmu preku Krajkov i negovite pe~ateni knigi vo Makedonija i vo drugite ilirski zemji se zastapeni ideite na renesansata, iako nivniot razmer vo balkanskiot kontekst ima specifi~na oboenost. Kulturnite horizonti na XVI vek vo Makedonija, vo po{irok kontekst so Jakov, gi poka`uva slednava hronolo{ka {ema:

. è . .. ,, " XV . 10 : ,,Knihtisk vznikl na pocátku novovku, kdy byly mimoádné vhodné podmínky pro jeho rozsíení: ve stední Evrop se koncem 14. století zavádla výroba papíru ze starých hadr, materiálu mnohem levnjsího nez pergamen, a zárove vzestup msanského stavu i nové duchovní proudy stupovaly poptávku po nových, rychle a levn vyrábných knihách. A tak se knihtisk, tisk z liter, které lze sestavovat do ádek a stran, stal jedním z epochálních svtových vynález, tebaze se první tiskai snazili udrzet jej v tajnosti." Salda, Jaroslav: Od rukopisu ke knize a casopisu, Státní nakladatelství technické literatury, Praha 1968, 32. 11 Kneidl, Pravoslav: Z historie evropské knihy. Po stopách knih, knihtisku a knihoven, Svoboda, Praha 1989, 71-99.

9

127

(3) Vo pe~atarskata dejnost na Krajkov vo Venecija mo`eme da ja zabele`ime isto taka modernizacijata (inovacijata) na umetni~ko-estetskiot i tehni~kiot faktor. Knigite na Krajkov bile izraboteni na visoko tehni~ko nivo. Vo ramkite na svoeto iskustvo, Krajkov izdaval knigi so dvoboen pe~at vo kombinacijata od crna i crvena boja, {to ozna~uvalo vrv na toga{nata renesansna pe~atarska tehnika.12 Mnogu naprednat bil i sistemot na rabotata na Krajkovata pe~atnica. Pe~atarskite rabotnici na Krajkov uspeale, blagodarenie na novi metodi, mnogu pobrzo da gi pe~atat knigite. Vo toj pogled renesansna Evropa i ilirskite zemji bile tesno povrzani. No, modernizacijata vo knigite na Krajkov se gleda, isto taka, i vo pogled na jazikot. Vo svojata poligrafi~na rabota, kako eden od prvite avtori i pe~atari, Krajkov gi oddeluval poedine~nite zborovi, ja vovel zapirkata vo re~enicata i vo opredelen pogled gi primenil i principite na biv{ata resavska tradicija, pred sè vo pravopisot. Modernizacijata na knigite na Krajkov mo`e lesno da se zabele`i i vo izborot na temite. Krajkov bil talentiran kompilator, {to mo`e da potvrdi pred sè negovoto delo Razli~ni potrebi. Vo ovaa kniga Krajkov im se pretstavuva na ~itatelite kako odli~en poznava~ na staroslovenskata (crkovnoslovenskata) kni`evnost. Del od sodr`inata na knigata pretstavuva izborot od staroslovenskite apokrifi, koi se trudel da gi razbere vo novata svetlina. Vo vrska so Jakov Krajkov treba da se konkretizira pra{aweto {to vsu{nost go povrzuvalo so Makedonija. Jasno e deka problemot so negovoto poteklo spa|a me|u poslo`nite pra{awa, no sepak, barem vo osnovni crti, problemot bi trebalo da se objasni. Ve}e be{e ka`ano deka Jakov poteknuval od }ustendilskata oblast. Na ova mesto treba da

12

, : (...), 47-49.

128 se spomene, isto taka, i dvojnata formula so koja toj gi potpi{al dvete dela. Vo ednoto se zapi{al kako Jakov od Kamena Reka, vo drugoto kako Jakov od Sofija. Poradi taa razlika nekoi istori~ari smetale deka se rabotelo za dvajca avtori, a ne za eden.13 Podocna pove}eto avtori ja prifatile teorijata deka navistina se raboti za edna i ista li~nost, iako sè u{te ima podatoci i argumenti {to go potvrduvaat obratnoto.14 Kako problemati~en faktor vo seto ova se javuva dvojnoto zapi{uvawe na Jakovoto ime. Vo razli~ni izvori toa e zapi{ano na razli~en na~in. Izgleda deka Krajkov mo`e da bide samo psevdonim, dodeka imeto Jakov ne se pojavuva vo za~uvanite mati~ni zapisi. Celiot kameni~ki kraj vo XVII vek bil opo`aren zaedno so tamo{nite crkvi i manastiri.15 Samiot Jakov Krajkov pi{uva deka poteknuva ,,od predeleh makedonskih ot mesta naricaemi Sofija°. Vo taa smisla va`en e i faktot deka oblastite od rekata Dunav kon jugoistok ponekoga{ bile ozna~uvani kako Makedonija. Stanuva jasno deka toponimot ne mo`e pokonkretno da go osvetli potekloto na Jakov Krajkov i da dade jasen odgovor na Krajkoviot identitet. No, sepak bi trebalo da se sistematizira ovoj problem. Ve}e ka`avme deka pred sè makedonskite istori~ari i slavisti tvrdat deka se raboti za dvajca Jakovi ­ Jakov od Kamena Reka i Jakov Krajkov (od Sofija). Toa mislewe go zastapuval i Bojan Penev (1882­1927), bugarski istori~ar na kni`evnosta, koj vo taa smisla pi{uva deka Jakov Trajkov (toj go smeta imeto ,,Trajkov° kako popravilno) vo Venecija, kaj Jeronim Zagurovi}, blagorodnik od Kataro (Kotor), vo 1570 g. eden psaltir. Vo Psaltirot ima predgovor, vo koj pe~atarot se pretstavuva kako ,,Iakov ot predeleh Makedonskih ot mesta zovom Sofia, Kraikov sin.°16 Penev ponatamu prodol`uva deka: ,,S knigope~atane se e zanimaval v Veneci i drug edin kov ot Kamena Reka (boldirano od M.K.), pri Kstendil.°17 Penev zavr{uva so sledniov zaklu~ok: ,,Izdavaneto i razprostranenieto na slavnski

, ; -, ; , (ed.): t p tpt 1494­1994. p tp XV­XVII ., , 1994, 134. : -, : p tp, - ,, ", 1975, 87-88. 14 è . , -. . . . -. . : , : tt tt, , 1959, 122. 15 , : ­ 440 ,,". : LiterNet, 26.12,. 2006 . : , : , , 1935. 16 , : , I, , 1930, 334-335. 17 , 337.

13

129 knigi ot dvamata kovci (boldirano od M.K.) i Kara Trifuna, razbira se, e bilo ot golemo zna~enie (...).°18 Marin Drinov (1838­1906) do opredelena mera e so sli~en stav ­ toj pi{uva za Jakov Krajkov (Trajkov), no isto taka go spomenuva ,,nko si kov ot Kamena reka pri polite na golma Osogovska planina, blizo fo Kolasiski grad.°19 Iako Drinov mo`ebi ne go osporuva postoeweto na ,,dvajcata Jakovci°, sepak pogolemo zna~ewe mu dava na Jakov Krajkov ­ a ne na Jakov od Kamena Reka. Od druga strana, Konstantin Jire~ek (1854­1918), poznat ~e{ki istori~ar i prv bugarski minister na narodnata prosveta, vo svojot akademi~en trud Istorija na Bugarite (Djiny národa bulharského) od 1876 g. vo vrska so dilemite na ju`noslovenskiot pe~atar Jakov pi{uva: ,,Ot blgarite s pe~atarstvo togava se zanimavali samo kov Krakov (boldirano od M.K.) ot Sofi; zaedno s eronim Zagurovi~ ot Kataro to izdal vv Veneci v 1569 g. Psaltira, a v 1570 g. -- molitvenik.°20 Jire~ek taka gi podrazbiral po~etocite na ju`noslovenskite pe~ateni knigi vo podocne`niot kontekst na koncepciite, pred sè na bugarskite avtori i nau~nici. Ako premineme u{te podlaboko vo istorijata na slovenskata prerodba, }e vidime deka Jan Kolar (Jan Kollár, 1753­1852), eden od najgolemite poeti na ~e{kiot i na slova~kiot romantizam, vo svojot trud Cestopis, obsahující cestu do Horní Itálie a odtud pes Tyrolsko a Bavorsko, se zvlástním ohledem na slavjanské zivly r. 1841 konanou (Patopis, koj sodr`i patuvawe za Gorna Italija, ottuka preku Tirolija i Bavarija, so poseben ogled na slovenskiot element, napravena vo 1841 g.) za slovenskite knigi pe~ateni vo Venecija pi{uva: ,,I na vzdlanost a literaturu slavjanskou Benátky nemalý vplyv mly, an v jejich mst vcasn knihy, tém ve vsech náecích slavjanských, tistny byly; tak k. p. roku 1483 Missál glagolitský; r. 1493 Missál cyrilský (...), 1519­1538 Sluzebník, Zaltá s Casoslovem, Molitvoslov, Oktoich, Minej atd. od vévody Bozidara Vukovie pomocí mnichv; i jeho syn Vincenc Vukovi vydal zde sest knih od 1546­1561; 1543 Evangelia od Zboravie (...); 1566 Casoslovec od Jakuba z Kamenné eky; 1569 Zaltá a 1570 Molitveník od Hieron. Zagurovie (...).°21zna~i, Kolar poznava samo eden Jakov. Ve}e stanuva ve}e jasno deka vo naukata do den dene{en postojat dve osnovni gledni to~ki ­ prvata: Jakov Krajkov i Jakov od Kamena Reka se identi~na li~nost, i vtorata: vo vrska so Jakov stanuva zbor za

, 337. , : - , : , .: , II, ­ , 1971, 362. 20 Djiny národa bulharského 1876 . , 1878 . 1886, 1888, 1929 . . : , : , ­ , 1978, 482-483. 21 Kollár, Jan: Cestopis, obsahující cestu do Horní Itálie a odtud pes Tyrolsko a Bavorsko, se zvlástním ohledem na slavjanské zivly r. 1841 konanou, Jan Otto, Praha 1907, 141.

19 18

130 dvajca pe~atari. So ogled na toa deka avtorot na ova izlagawe ne e vo sostojba da sprovede edno terensko istra`uvawe, mu ostanuva samo da ja poka`e argumentacijata za dvete teorii vrz osnova na ve}e poznati fakti. Nekoi teoretski argumenti zo{to bi mo`elo da se raboti za dve posebni kulturni li~nosti, zna~i za Jakov Krajkov i Jakov od Kamena Reka: · Imeto Jakov e biblisko ime, koe bilo vo XVI vek dosta rasprostraneto vo kameni~kiot (osogovskiot) kraj. Zo{to ne bi mo`elo dvajcata obrazuvani dejci da re{at da se narekuvaat nezavisno so ova popularno ime od toa vreme? · Jakov (od Kamena Reka) poteknuval od sve{teni~ko semejstvo, me|u drugoto u~el vo Osogovskiot manastir i mo`ebi tokmu po inicijativa na svoite roditeli so sve{teni~ka tradicija, toj trgnal na pat.22 Imeto Jakov taka mo`elo da ima opredeleno vlijanie kaj ,,onoj drug° Jakov, bidej}i se rabotelo za sve{teni~ko, mo`ebi dosta ~esto ime. · Vo asoslovot otpe~aten vo Venecija vo 1566 g. pe~atarot im se pretstavuva na ~itatelite kako Jakov od Kamena Reka, dodeka vo Psaltirot od 1569 g., vo Molitvenikot od 1570 g. i vo Razli~nite potrebi od 1572 g. se potpi{al kako Jakov od Sofija, Krajkov sin. Zo{to se navedeni dve mesta na potekloto, ako ne se raboti za dve razli~ni lica? · Zna~ajna mo`e da bide, isto taka i geografskite fakti: Kamena Reka, dene{na Makedonska Kamenica, se nao|a na 35 km oddale~enost od ]ustendil i okolu 100 km od Sofija.23 Mo`ebi ne e slu~ajno na takvo rastojanie da se pojavat dvajca nadareni kni`evnici. I od druga strana treba da se navedat nekoi od argumentite zo{to ne bi mo`elo da se raboti za dve posebni kulturni li~nosti, zna~i za Jakov Krajkov i Jakov od Kamena Reka: · Iako imeto Jakov bilo dosta ~esto i rasprostraneto, sepak, kako neverojatno se ~ini od edna i re~isi ista geografska oblast da se pojavat dvajca Jakovci, koi isto taka rabotat vo istoto vreme, na edno i istoto mesto, na mnogu sli~en na~in. Dvajcata Jakovci, dvajcata pe~atari ­ dvajcata kulturni dejci, koi gi barale mo`nostite za svojata umetni~ka, kulturna i zanaet~iska realizacija vo sosema isto vreme vo Ve-

, : t pt t (...), 31. , , . , , . , ,, ".

23

22

131 necija.24 Iako dvajcata pe~atari mo`ele da se vo zaemen kontakt, sepak slu~ajnosta na nivnite `ivotni prikazni ni se ~ini premnogu izrazita. · Dvajcata pe~atari se narekuvaat so istiot zboroven spoj ,,od predeleh makedonskih°. Mo`e da smetame deka ova identi~no samoopredeluvawe ne e slu~ajno. · Vo taa smisla mo`e da se objasni dvojna formula na Jakovata samoidentifikacija, ako prifa}ame deka se raboti za istoto lice. Jakov (ili od Kamena Reka, ili od Sofija) bil vo intenziven kontakt so dubrovni~kite i so venecijanskite trgovci, na koi toponimot Kamena Reka voop{to ne im bil poznat. Od druga strana, kako {to ve}e rekovme, Sofija vo ona vreme bila zna~aen centar. Zatoa mo`eme da pretpostavuvame deka za Jakova od pove}e gledni to~ki bilo pokorisno da ja opredeli Sofija kako mesto na svoeto poteklo. Ovaa teorija ja prezentira, isto taka, i B. Conev.25 · I popodrobnata analiza na Jakovite pogovori, predgovorni bele{ki i komentari poka`uvaat deka stilot i sintaksata na avtorot na asoslovot od 1566 g. i na Razli~nite potrebi od 1572 g. se dosta sli~ni. Avtorot koristi sli~ni frazi i zborovni spoevi. Od ovaa gledna to~ka mo`e da pretpostavime deka stilot na dvete dela e sli~en i blizok vo takva mera, koja upatuva kon edna tvore~ka li~nost. · Vo vrska so negoviot tvore~ki pat jasno e deka Sofija za Jakova zna~ela mnogu ­ kako {to ve}e spomnavme, so golema verojatnost Jakov rabotel pri Sofiskata kni`evna {kola. So sigurnost prestojuval vo Sofija opredeleno vreme, taka {to o~igledno e deka ja podrazbiral kako svoeto mesto na `iveewe. * Jakov Krajkov so sigurnost prestojuval na teritorijata na dene{na Makedonija; u{te pred prestojot vo Sofija prepi{uval crkovnoslovenskite tekstovi vo Osogovskiot manastir. Sepak, kako najva`na dopirna to~ka na Jakov Krajkov so Makedonija e negovata ,,dvorska kni`arnica° vo Skopje. Postojat duri legendi, vo koi se raska`uva deka vo skopskata ~ar{ija, me|u du}anite i magacinite so najrazli~ni stoki, imalo i eden du}an so knigi. Sopstvenikot na ovaa prva makedonska kni`arnica bil Kara Trifun, za nego ne znaeme re~isi ni{to, no se pretpostavuva deka bi mo`elo da poteknuva od Skopje.26 Slovenskite knigi od venecijanskata pe~atnica bile nameneti pred sè za ju`noslo24 : , : (1566 ­ 1966 .), vo: , . XXII, . 2 (...), 102. 25 , : , XVI , : , , , . I/ 1920, . 3-4, 1920, 240. 26 , : , , , 1970, 106-108.

132 venskite zemji, kade {to direktno gi dostavuvale pretstavnici na dubrovni~kite i na venecijanskite kolonii. Polo`bata na gradot Skopje vo nekoi aspekti mo`e da bide logi~na. Skopje vo ona toa vreme imalo sli~na uloga kako Sofija. Turskata ekspanzija kon severnite oblasti na Balkanot (pred sè kon Hrvatska i Ungarija) doprva zapo~nala, taka {to vistinskiot centar na evropskata Turcija se nao|al tokmu vo triagolnikot me|u Sofija, Skopje i Novi Pazar. Kara Trifun o~igledno samo ja iskoristil taa geopoliti~ka i geokulturna polo`ba na svojot grad. Prvite podatoci za dejnosta na Kara Trifunovata kni`arnica se od 1556 g.27 Po~etokot na nejzinata dejnost e povrzan so obnovuvaweto na Pe}skata patrijar{ija, za koja{to mo`ebi bila potrebna kni`arnica so slovenski knigi. Ova potvrduva deka Makedonija i vo najte{kite vremiwa na osmanskata vlast bila vo centarot na po{iroko razbirani kulturni i op{testveni nastani na toga{na Evropa. Zatoa treba da gi sfa}ame Jakov Krajkov i Kara Trifun kako vistinsko ogledalo na renesansata vo kulturite na slovenskiot Balkan, iako dvajcata kulturni dejci se dosega, vsu{nost, edna nerazre{ena golema tajna. ***

Literatura:

Atanasov, Petr: kov Krakov. Kni`ovnik. Izdatel. Grafik XVI vek, Nauka i izkustvo, Sofi 1980. Atanasov, Petr: kovit asoslovec (1566 ­ 1966 g.), vo: Istori~eski pregled, god. XXII, kn. 2, Institut za istori pri BAN, Sofi 1966, 96-104. Atanasov, Petr: Na~alo na blarskoo knioe~aane, Nauka i izkustvo, Sofi 1959. Georgievski, Mihajlo: Makedonskata pe~atarska dejnost, Misla, Skopje 1972. Georgievski, Mihajlo: Makedonski svetci, Kultura, Skopje 1997. Georgievski, Mihajlo: Manastirskite biblioteki i ~itali{ta vo Makedonija do 1912 godina, Misla, Skopje 1975. Georgievski, Mihajlo: Prilozi od starata makedonska kni`evnost i kultura, Menora, Skopje 1997. Drinov, Marin: Izbrani s~ineni, tom II, Nauka i izkustvo ­ Istori~esko nasledstvo, Sofi 1971 Du~ev, Ivan: Peki o uroo. O~erci za srednovekovnaa blarska kulura, Izdatelstvo Ote~estvo, Sofi 1985.

27

, 106-107.

133 \or|i Pop Atanasov: Re~nik na starata makedonska literatura, Makedonska kniga, Skopje 1959. Ivanov, ordan: Blarski sarini iz Makedoni, Nauka i izkustvo, Blgarska akademi na naukite, Sofi 1970. Zahariev, ordan: Kamenica, Blgarska akademi na naukite, Sofi 1935. Ire~ek, Konstantin: Isori na blgarie, Nauka i izkustvo, Sofi 1978. Karagozov, Panaot: Slavnskie svei m~enici, Universitetsko izdatelstvo ,,Sv. Kliment Ohridski°, Sofi 2006. Kneidl, Pravoslav: Z historie evropské knihy. Po stopách knih, knihtisku a knihoven, Svoboda, Praha 1989. Kollár, Jan: Cestopis, obsahující cestu do Horní Itálie a odtud pes Tyrolsko a Bavorsko, se zvlástním ohledem na slavjanské zivly r. 1841 konanou, Jan Otto, Praha 1907. Mano-Zisi, Katarina: Prvi vek srpskog {tamparstva (1494­ 1597), Narodna biblioteka Srbije, Beograd 1994. Milovska, Dobrila: \or|i Kratovski vo kni`evnata i narodnata tradicija, NIO ,,Studentski zbor°, Skopje 1989. Penev, Bon: Isori na novaa blarska lieraura, tom I, Dr`avna pe~atnica, Sofi 1930. Pe{ikan, Mitar; Mano-zisi, Katarina; Kova~evi, Miqko: Pet vekova srpskog {tamparstva. Razdobqe srpskoslovenske {tampe XV ­ XVII v., Srpska akademija nauka i umetnosti ­ Matica srpska ­ Narodna biblioteka Srbije, Beograd 1994. Ugrinova-Skalovska, Radmila: Zapisi i letopisi, Makedonska kniga ­ ,,Od makedonskoto kni`evno nasledstvo°, Skopje 1975 Conev, Beno: kov Krakov, blarski e~aar i kni`ar o XVI vek, vo: Duhovna kultura, mese~no spisanie za religi, izkustvo i nauka, god. I/ 1920, kn. 3-4, Sofi 1920 Salda, Jaroslav: Od rukopisu ke knize a casopisu, Státní nakladatelství technické literatury, Praha 1968.

134

135

Elizabeta [eleva

ROMANOT KAKO FILOSOFIJA NA SE]AVAWETO

Se}avaweto, pameteweto e samo navidum ednostavna, ednonaso~na ili pravoliniska kategorija. Se}avaweto e fenomen, vrzan so samiot koncept na postoeweto, oti na~inot/kako i oblikot na ne~ie se}avawe dlaboko e povrzan so individualniot profil na edna li~nost. Se}avaweto ne e samo ili isklu~ivo svedeno na empiriskiot materijal, sodr`an vo biografijata kako podredena fabula. Se se}avame onaka kako {to `iveeme, ili kako {to sme odbrale da go tolkuvame svoeto `iveewe, svoeto iskustvo. Se}avaweto mo`e da bide i aktivno ­ da se gradi proektivno, anticipativno ­ a ne samo mehani~ki da se arhivira ­ (vo vid na nastani, likovi, do`ivuvawa) vo fajlot° na ne~ija memorija. Kogo pametime? Sebesi, drugite? [to pametime? Nastani, zborovi, predmeti, predeli? Kako pametime? Iscelo ili delumno, verodostojno ili fantazmatski? Kolku pametime? Samo neophodnoto ili niza detali, koi se}avaweto go pretvoraat vo entropija? Vo vitel, {to s¢ podlaboko n¢ vovlekuva vo svojata nesovladliva spirala? Da se se}ava{ - toa zna~i da rekonstruira{ - kako vo raska`uvaweto ­ a ne da iznesuva{ to~en prikaz na nekoj nastan° ­ ka`uva Fil Molon (2001:10), vo konciznata studija, posvetena na Frojd i negovoto otkritie na sindromot na la`nite se}avawa°. Se}avaweto stoi vo tesna vrska so identitetot i postoeweto na ~ove~kite bitija i nivnite sobitija. Subjektot zavisi od potvrdniot pogled na drugiot° ­ veli filosofot Eduard Hir{. Spored filosofot na religijata Hristos Janaras bitijata gi poznavame samo dodeka vistinuvaat (obistinuvaat), odnosno dokolku iskrsnuvaat od zaboravot vo ne-zaborav, vo projavnosta na fenomenite°(1997:55). Se}avaweto e edna od konstitutivnite diferencijalni odliki pome|u lu|eto i `ivotnite: tokmu so pomo{ na se}avaweto i predviduvaweto, kako {to uka`uva filosofot Artur [openhauer, kaj ~ovekot, za razlika od `ivotnoto, se odigruva talo`eweto na radosta i na stradawata, koi se kondenzator na refleksijata. Se}avaweto od edna strana e talog, od druga strana, izvor na refleksija (sledstveno, na radosta i tagata, koi proizleguvaat od nea). Vo nekrolozite kako kanoniziran `anr na se}avaweto i objavata na ne~ija smrt, mnogu ~esto }e go sretneme frazeologizmot: ne uspeav-

136 me da te so~uvame od smrtta, no }e te so~uvame od zaboravot°, ili spomenot i qubovta kon tebe }e traat ve~no, sakanite nikoga{ ne umiraat°. Se}avaweto vo ovie radikalni primeri e edinstveniot mo`en zalog, sve~en i javno daden zavet pred pokojnikot, deka barem }e ostane virtuelno `iv, vo diskursot na se}avaweto. Vpro~em, nekrolozite neretko kako svoj naslov go nosat tokmu idiomot in memoriam°. Se}avaweto e edinstvenata ontolo{ka kompenzacija za ne-pove}e-`iviot, sakan, blizok, zna~aen ~ovek. A pomenot (parastosot) kako ~in pretstavuva ritualiziran oblik na se}avawe, performans za reanimacija na se}avaweto. Pokraj ovie, postojat i drugi modaliteti na se}avaweto: svedokot (kako akter na se}avaweto i o~evidec na konkreten nastan/incident od minatoto), spomenot (kako mentalna slika ili rekonstrukcija na minatoto iskustvo), suvenirot (kako artefakt, predmeten dokaz, neposredno ili asocijativno povrzan so minato do`ivuvawe, naj~esto patuvawe), spomenikot (kako monumentalna gradba {to ja poddr`uva arhitektonikata na se}avaweto), memoarite (kni`even `anr, eklatantno vrzan so modusot na se}avawata), muzejot (kako arhetipska lokacija, nameneta za institucionalizacija i skladirawe na se}avawata vo oblik na konkretni predmeti od minatoto). [to se odnesuva na umetnosta, na kni`evnosta ­ rabotite pove}e ili pomalku ostanuvaat sli~ni. So taa zna~ajna dodavka, deka umetnosta pretstavuva visokosofisticiran, estetski stiliziran, oblikuvan i kompleksno, pove}eslojno artikuliran vid se}avawe. Vo nea se ~ini, stanuva zbor za poseben oblik na memorijalnost, kako aktiven duhoven modus ­ so posredstvo na koj se razotkriva minatoto-vo-sega{nosta, odnosno, minatoto kako s¢ u{te aktuelna prezentnost. No, pred ja razvieme po{iroko i vo aplikativna smisla, diskusijata za memorijalnosta na kni`evnosta (nejziniot karakter) ­ treba da se dopolni so diskusijata za pojdovnata narativnost na se}avaweto, ili na memorijata kako govoren ~in. Memorijata ne e linearna, ednonaso~na, transparentna kategorija, nitu pak mehani~ki transfer na minatoto - taa e sekoga{-ve}e konstrukcija, otelotvorena raskaznost. Pome|u pameteweto kako latentna, fluidna, prednazna~ena, ne-pretstavliva struktura i se}avaweto kako konkretizirana, verbalno artikulirana, manifestna, oblikuvana struktura - postoi nezanemarliv jaz, koj{to e konstitutiven tokmu za samiot diskurs na se}avaweto, odnosno za vostoli~uvaweto na se}avaweto tokmu kako diskurs. Se}avawata se kako kni`evnite dela, se sozdavaat vo samiot mig na prise}avaweto, se konstruiraat od psiho-dinami~kiot konflikt i mu slu`at na ispolnuvaweto na `elbite i na sebe-zala`uvaweto° ­ zaklu~uva Fil Molon vo vrska so Frojd.

137 Negovata sevkupna nau~na metodologija, psihoanalizata, e vtemelena tokmu vrz psihopatolo{kiot u~inok na se}avawata i hipotezata za se}avaweto kako prioriteten etiolo{ki faktor za nastanokot na du{evnite rastrojstva i bolesti. Vsu{nost, Frojd smetal, deka se}avawata se sekoga{ ve}e la`ni ­ ili, navodni, bo`emni, `elbeni, fantazmatski ­ bidej}i se (pre)sozdavaat pri samiot ~in, ili vo migot na prise}avaweto. Tie nastanuvaat poradi psiho-dinamski konflikti vo li~nosta, kako odgovor na tekovnite problemi vo `ivotot na onoj, {to gi raska`uva/prilo`uva se}avawata - zaradi ispolnuvawe na `elbite i sebe-zala`uvawe. Kombiniraat elementi od razli~ni izvori, bez ogled na vistinitosta ili stvarnosta, pri toa, kako i soni{tata, primenuvaj}i igri na zborovi, metafori i sl. Tokmu psihoanalizata na Frojd e takov eden, sistematski izveden zafat i osmislena strategija za pre-sozdavawe na amorfnoto neartikulirano pametewe (koe e latentno, maglovito, traumatsko) vo artikulirano/ oblikuvano se}avawe (koe stanuva manifestno, svesno, posttraumatsko). Pretvorawe na sopstvenoto pametewe, pameteweto za minatoto sebe° (na sebnosta) ­ vo se}avawe, ili, od druga strana, vo svedo{tvo ­ kako pametewe na minatoto ti° (na drugiot/drugite). No, Xorxo Agamben, vo svojata lucidna kniga za traumati~nite iskustva i se}avawata na `rtvite od konc-logorite, predupreduva: vo sr`ta na sekoe se}avawe postoi edna su{tinska praznina. Da se zboruva za svedo{tvoto - zna~i da se preispita tokmu ovaa praznina, da se prislu{uva ona {to e ne-izre~eno°. So ogled na toa, svedo{tvoto ja bara ne fakti~kata vistina na svedo{tvoto, tuku negovata krevka nemo`nost da bide arhivirano, negovata eksteriornost vo odnos na arhivot°. Imeno, tokmu vo taa ekstremna, logorska° situacija, koja najmalku po nivna vina gi sna{la `rtvite od nacisti~kite logori, doa|a do vkrstuvawe na dve traumatologii: traumatologijata na se}avaweto, od edna strana i, od druga strana, ne pomalku stra{nata, eti~ki rasloena, traumatologija na negovoto pretstavuvawe/ob-javuvawe pred drugite. Pri toa e va`no da se zeme predvid uka`uvaweto, deka: iskustvoto, od edna strana, i na~inot na koj nekoj drug go pomni toa iskustvo, od druga strana, imaat sosema razli~ni strukturi° (Gabriel Mokin). I dokolku e toa taka na ramni{teto na sekojdnevnoto (makar kolku ekstremno, kako logorskoto iskustvo) ­ toga{ mo`e samo da domisluvame kako odat rabotite na daleku pokompleksnoto kni`evno-estetsko ramni{te na deloto, kade {to vo igra dopolnitelno se vklu~uva temporalniot (ili, memoriskiot) segment, {to Umberto Eko go narekuva avtorsko zamisleno minato°. Minatoto ne e samo vo biografskite slu~ki. Ko{marite, voobrazenata sre}a, somne`ite koi {to vodat bitki vo nas, se isto del od

138 na{eto minato. Ne{tata, koi ne ni se slu~ile vo realnosta, se od pogolemo zna~ewe za nas, od onie {to ni se imaat slu~eno° ­ veli bugarskiot pisatel Georgi Gospodinov (2007). Na toj na~in, vo na{ata diskusija se vklu~uva mo{ne va`noto pra{awe za legitimitetot na se}avawata, za nivnata vrska so diskursot na mo}ta, za navidum paradoksalnoto pravo na se}avawe°, za samata politika na se}avawata. Imeno, za nekoi grupi lu|e - kako {to se `rtvite, begalcite, migrantite, subalternite ­ se}avawata igraat osobeno va`na uloga vo legitimiraweto tokmu na nivniot pra{alen (oti e striktno tranziten) identitet. No, pravoto na se}avawe, za `al, ne se steknuva pravoliniski, zdravo za gotovo, tuku odi vo korelacija so socio-politi~kata, odnosno socio-kulturnata mo} da se zboruva za ne~ie iskustvo so svojot sopstven glas i vo svoe ime! Napnatosta pome|u priznavaweto/potvrdata i odrekuvaweto/negacijata na samata `rtvenost na `rtvata, vo isto vreme, e napnatost/borba me|u pomneweto (kako pravo na se}avawe) i zaboravot (kako odzemawe na pravoto na se}avawe). Romanot kako kni`even `anr mo`eme da go smetame za vid svedo{tvo/ svedo~ewe. Duri, vo eseisti~ki manir, da go nare~eme (narativen) souvenir. Kni`evno se}avawe par excellence. Ili, pak, kni`even muzej za skladirawe na narativnite artefakti od minatoto, koe, edna{ estetski obraboteno, zasekoga{ preteknalo vo (umetni~kata) sega{nost. No, {to s¢ e narativen artefakt? Dali artefaktite mo`at da bidat od olfaktorna priroda, da pretstavuvaat osobeno mo}ni, asocijativno zna~ajni mirisi, mirizmi, aromi, esencii? Dali, vo toj slu~aj, bi mo`ele da ja zamislime memorijata kako olfaktiven tekst, kako olfaktiven narativ, mo`ebi? Setiloto za miris e edinstvenoto, koe e direktno povrzano so mozo~nite receptori, ta zatoa e i tolku sugestivno, memorabilno, taktilno. Vo ovoj tekst }e prilo`ime sporedbeno ~itawe na dve neodamna objaveni romaneskni dela, ednoto vo makedonskata, drugoto vo germanskata literatura, sekoe na osoben na~in postaveno tokmu po odnos na dominantnata setilna (mirisna) senzacija i nejzinata kni`evna percepcija. Romanot Snegot vo Kazablanka° e prvo romaneskno ostvaruvawe na Kica Barxieva Kolbe, doktor po filosofija i avtorka na knigata Egejci°, koja se zanimava so filosofska hermenevtika na begalstvoto. Tokmu vo taa kniga, Barxieva pi{uva vo ime na nevozmo`niot govor na `rtvite°(Obrad Savi}, 2006/7:203): onie {to ve}e ne se `ivi. Vo konkretniot primer, stanuva zbor za nejziniot tatko, begalec od Egejska Makedonija, koj po~inal edna godina prethodno. Koga vo edna svoja neodamne{na kolumna se navra}a na nivnoto rodno selo, Bap~or, koe tatkoto cel `ivot go nosel vo svoeto se}ava-

139 we, bez pri toa da mu bide dozvoleno povtorno da go poseti i da go vidi, Barxieva konstatira:Bap~or denes e grobi{ta, pametewe, pomen i beleg° (Dnevnik, 15.09.2007). Stanuva zbor za lokalitet, za konkretno mesto od semejnata memorija ­ za segment od zaedni~koto se}avawe, koj avtorkata nastojuva kni`evno, publicisti~ki, filosofski ­ da go za{titi, da go konzervira za trajna upotreba. Tuka doa|a do izraz dopolnitelnata, rodova dimenzija ili obuslovenost na se}avawata, pojdovno razrabotena vo instruktivniot prilog na Melanija Belaj za zna~eweto na semejnata fotografija vo begalskite i raseleni~ki drami, {to se odigruvaa vo 90-tite godini vo Jugoslavija. Vrz osnova na svoite terenski istra`uvawa, taa, imeno, zaklu~uva, deka `enite se poka`ale kako ~uvarki na se}avawata, kako onie {to se gri`at za spomenite i za niv pove}e sakaat da raska`uvaat° (2006:87). Navistina, kako {to svedo~i i Barxieva, se}avaweto i begalstvoto se nao|aat vo konstitutiven so-odnos (se}avaweto e modus na legitimizacija na begalecot kako identitet). Vo sprotivno, nastapuva konfiskacija, ne samo na se}avawata, tuku i na pravoto tie da bidat referenten znak na identitetniot kontinuum. So toa u{te pove}e se naglasuva imanentnata egzistencijalna dramatika na begalskite narativi! Ottamu, da se pi{uva za se}avawata na begalecot ­ prerasnuva, ne tolku vo poeti~ka nostalgija, kolku vo eti~ki imperativ (voop{to da ne pi{uvame ­ bi zna~elo najgolemo predavstvo° ­ O. Savi}, 2006: 203). Pismoto e glas na / glas za Begalecot! Pismoto e negovoto, ne efemerno, tuku - ovekove~eno pravo na se}avawe! Pismoto e re-animacija na begalecot kako polnopravno, integralno ­ a ne samo istrgnato, iskornato, fragmentirano ­ bitie. Kako {to svedo~i Arxun Apadurai, za migrantot se}avawata za ona, {to ostanalo zad sebe, dobivaat posebno zna~ewe. Se}avawata se tretiraat poinaku, koga se povrzani so ~uvstvoto na zaguba°. Namesto za fakti~ki, empiriski ­ koga stanuva zbor za migrantskite iskustva (na koi i samiot im pripa|a), Apadurai (re~isi vo dosluh so Frojdovata revizija na se}avawata), ja voveduva kategorijata anticipirani se}avawa°. Memorijata e povrzana so `elbata. Arhivata treba da se gleda kako smisleno mesto za sozdavawe poprvo na anticipirani se}avawa, otkolku na oficijalni podatoci za istorijata°. Interesno e, me|utoa, {to vo romanot na Barxieva, naratorkata Dina Asprova, koja samata odbira da `ivee vo egzil na zapad, tokmu preku mirizmata }e ja do`ivee (i }e ja posaka) restitucijata na domovnosta. Tokmu mirizmata na duwi, od semejnata ku}a, kako i na lipite od rodniot grad ­ vo nea }e profunkcionira kako mo}en patriotski vokativ.

140 Mirizmi, mirizmi, vo mojot um, vo moeto srce, vo mojot nos. Kako da sum nekoe `ivotin~e, jas sekoga{ po minatoto tragam so nosot. S¢ e sobrano vo mirizmata. Treba samo da se dojde na mestoto, kade {to }e ja najdam vistinskata mirizma na situacijata ili li~nosta. Taka }e go najdam i mestoto, kade {to be{e egejskata baraka... Zemjata mirisa na is~eznat `ivot. Plodovi vo zima. Mirizma na duwi. Kako pomen i molitva za spokoj na du{ata na baba Angelina°. Taa restitucija na domovnosta, koja nastapuva preku i blagodarenie tokmu na mirizmite (onie od detstvoto, vo barakata na baba Angelina, koja vo zima oddi{uva na duwi), sepak, ne se temeli isklu~ivo na vlogot na Prust, tuku avtenti~no proizleguva od bogatata mirisna natopenost na ova toplo, za intenzivno setilno vospriemawe na mirisite osobeno podatlivo, podnebje. Mirizmata funkcionira kako avto-citat: vo onoj moment koga }e se citira sebesi, mirizmata prerasnuva vo pove}ekratno aktiven, memoriski ~ip. Mirizmata e dominantniot narativ vo se}avaweto na Dina, dominanten narativen souvenir, {to ostanal so~uvan vo najdlabokite li~nosni zapisi, za, na krajot, su{testveno da vlijae vrz opredelbata na nejzinata (rodnokrajna) pripadnost. Od druga strana, stoi primerot na Parfem°, isto taka debitantski roman, koj postigna svetska slava: glavniot lik, @an Batist Grenuj, so posredstvo na kanibalski proizvedeniot Parfem, koj e negov li~en izum - saka da sprovede muzealizacija na `enskata telesnost! Ne e isto kako vo se}avawata, kade {to site mirisi ostanuvaat. Vistinskiot miris mora da se potro{i. Toj e nepostojan ­ a, koga }e se potro{i, }e ostanam gol, kako i pred toa. Ne, }e bide polo{o. Zatoa {to, vo me|uvreme, }e go zapoznaam i }e go poseduvam mojot sopstven, prekrasen miris i nema da mo`am da go zaboravam, bidej}i jas ne zaboravam nieden miris. I taka, cel `ivot }e se hranam so moeto se}avawe na nego, }e go poseduvam. Toga{, zo{to mi e da go imam?° (2005:226). Dijalektikata na poseduvaweto i zagubata kaj Grenuj soodvetstvuva na geometrijata na bliskosta i oddale~uvaweto na spomenite, na se}avawata. Vo krajna linija, Grenuj li~no e kreator na sopstvenata zaguba. Retro­principot, sekoga{-ve}e predodredenosta da se hrani/u`iva° vo se}avawata go hrani anticipiraniot strav na Grenuj od (izvesniot) gubitok (na esencijalniot parfem, su{tinata na negoviot kutar `ivot) . Grenuj stanuva `rtva na sopstvenoto, anticipirano (olfaktorno) se}avawe. Negovoto anticipirano se}avawe se pretvora vo teror, vo sosema izvesen, strav od ne-zaborav! Nemo`nosta na zaboravot stanuva traumati~na za-dadenost!

141 Vistinska agonija na se}avaweto!

P.S.

Pismoto e pomen ­ no, ne samo ta`en ili nostalgi~no naso~en kon minatoto. Naprotiv, vo romanot kako pismo se odviva vozbudliva reanimacija, voskresenie na li~noto se}avawe, koe stanuva arhetipski, univerzalno vredno, op{to-zna~ajno memorabilno iskustvo.

Literatura:

1. Agamben, Giorgio (2002):Remnats of Auschwitz: The Witness and the Archive, Zone Books, New York. 2. Appadurai, Arjun (2003): Archive And Aspiration:, in: http.www. 3. Belaj, Melanija (2006): Obiteljska fotografija: suvenir emocija, vo: Treca, Zagreb, br. 2. 4. Mollon, Phil (2001): Freud i sindrom laznog sijeanja, Naklada Jesenski i Turk, Zagreb. 5. Janaras, Hristos (1997): Hajdeger i Dionisije Areopagit, Bratstvo S. Simeona Miroto~ivog, Beograd. 6. Barxieva, Kolbe Kica (2007): Egejci i na{iot odnos kon sebesi,: Dnevnik, Skopje,16.09.2007. 7. Gospodinov, Georgi (2007): Vo moite knigi im se doveruvam na so~uvstvitelnite ~itateli(intervju)),:Tea, Skopje,12. 09. 2007. 8. Savi}, Obrad (2006/2007): Se}avawa na voenite zlostorstva, Dali `rtvite mo`at da zboruvaat,: Margina, Skopje, br. 74/75. 9. [eleva, Elizabeta (2000): Kulturolo{ki esei, Magor, Skopje.

142

143

Vesna Mojsova-^epi{evska: IRONI^NITE @ARI[TA VO FRESKITE NA V. ANDONOVSKI I ILUMINACIITE NA M. \UR\EVI]

Na nekoga{ pro~itanata smisla vo edno pismo mo`e da £ se slu~i napolno nova smisla iako se ~ita istoto pismo. So tekot na vremeto toa pismo ne se smenilo fizi~ki, no od istiot ili od nekoj drug ~itatel vo novoto vreme mo`e da se stekne so poinakva smisla, porazli~na od nekoga{nata. Seto ova se javuva kako posledica na promenite na svesta koja ~ita. Vpro~em, samata taa e del od tolkovniot proces koj zaedno so razbiraweto ja definiraat, ja razotkrivaat smislata na sekoe pismo1. Toa zna~i deka smislata {to nekoga{ sum ja otkrila, smislata na ona {to toga{ sum go napi{ala za prvata zbirka raskazi na Venko Andonovski Freski i groteski (Skopje: Makedonska kniga, 1993), ne e ve}e tolku silna2. Dali e toa taka za{to toga{ razbiraweto proizleguva{e od ~itatel koj s¢ u{te ~ita{e dosta bukvalno (najverojatno zaradi svojata mladost i ~itatelskoto neiskustvo), a sega razbiraweto se javuva kako proizvod na onoj {to ~ita so pomo{ na ironijata? Ili, za{to toa razbirawe se obogati od smislata na edna druga zbirka raskazi ­ onaa na Mirjana \ur|evi} pod naslov ^uvari svetiwe (Zrewanin: Agora, 2007)!? Ili, za{to toga{niot ~itatel s¢ u{te ~uvstvuva{e strav deka nema sili, nitu znaewe smislata na zapi{anoto da go prenese vo nejzinoto izvorno zna~ewe, vo zna~eweto implicirano od negoviot avtor ­ ednostavno re~eno, zatoa {to stravuva{e deka nema da go pro~ita Andonovski onaka kako {to toj posakuva(l) da bide pro~itan. Vpro~em, glavnoto pra{awe i toga{, a i sega se odnesuva na otkrivaweto na patot so koj }e se dojde do ironi~nata smisla. Dragan Stojanovi} zabele`uva deka za da se dojde do ironi~nata smisla pretVo ovoj kontekst se soo~uvame so edno krajno diskutabilno pra{awe (od tipot na ona {to e postaro: jajceto ili koko{kata) {to e primarno: izgovoreniot zbor ili zapi{aniot zbor, t.e. jazikot ili pismoto? Poto~no, koe od ovie dve ne{ta n¢ upatuva na smislata? Dali pismoto obezbeduva mo`nost za posigurna proverlivost? Za{to, Dragan Stojanovi} ja istaknuva i mo`nosta za proverlivost i na izgovorenoto, samo {to taa proverlivost se ostvaruva na eden porazli~en na~in. Vidi Dragan Stojanovi}. Ironija i zna~enje. ­ Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, 1984. 2 Vidi Vesna Mojsova-^epi{evska, "Raskazi za otsustvoto# vo Sovremenost. - Skopje: 1995 (XLIV), 3-4, 233-234. Ovoj skromen prilog e po povod maliot jubilej ­ 15 godini od ovaa negova zbirka za koja go dobi i visokoto Racinovo priznanie.

1

144 hodno treba da se razbere neironi~nosta. Za da se dojde do potkopanata smisla treba da se razbere prvata smisla na nepotkopanoto zna~ewe. Zboruvaj}i za tekstovi koi od ~itatelite baraat zbunetost, Vejn But istaknuva deka taa mo`e da se postigne so toa {to vo prikaznata se voveduva nabquduva~ koj e okarakteriziran so istiot atribut ­ zbunetost. Kako najpraktikuvan metod, But ja istaknuva mistifikacijata poto~no voveduvaweto na tajnata vo kni`evniot tekst. Ironijata se javuva i kako del od strukturata na romanot-potraga. Imeno, potragata na likot stanuva potraga i na samiot ~itatel, a zbunetosta na ~itatelot proizleguva od zbunetosta na samiot lik. Zastanat pred odluka, dilema likot treba da napravi izbor. No, izborot {to go pravi likot mo`e da bide viden od ~itatelot kako pogre{en, pa taka ~itatelot vo toj moment poka`uva deka znae ne{to {to samiot lik ne go znae. ^itaweto na eden tekst zavisi od vremeto na publikata. Publikata na novoto vreme insistira na edno dlabinsko ~itawe na tekstovite, a toa podrazbira ~itawe na simboli i prepoznavawe na ironijata vo niv. Ironijata e vmetnata vo deloto od strana na ironi~arot tamu kade {to toj pretpostavuva deka e neophodna i mu ja ostava na onoj {to umee da ja sogleda, na onoj ~itatel koj od Simor ^etman e zabele`an kako nekoj koj mu prio|a na ~itaweto kako na dlabok kulturen ~in koj, pak, }e mu ovozmo`i da stasa do vtoroto nivo na ~itaweto ­ do is~ituvaweto3. Gordana Slabinac, ova vtoro otkrieno zna~ewe ne go tolkuva kako urivawe i negirawe na prvoto zna~ewe, tuku kako negovo dorazvivawe so pomo{ na prodlabo~eno sogleduvawe4. Ironijata ne e samo del od kni`evnata struktura. Taa, nesomneno, e del i od sekojdnevnata komunikacija. Kako primer koj ja potvrduva ovaa teza, Slabinac go zema ozboruvaweto koe e i eden od pove}eto govorni `anri. Ozboruvaweto go obezbeduva prisustvoto na fantasti~noto niz baraweto da se potvrdi sebesi kako prikazna od vtora raka, kako govor za ne{to prethodno izgovoreno, no i kako govor koj go izmisluva, dopolnuva, go preobrazuva ve}e edna{ izgovorenoto. Zna~i, za samiot ~in na ozboruvawe potrebna e silna fantazija za{to ako ja nema, nema da go ima nitu kreativnoto preoblikuvawe na edna{ ili pove}epati oblikuvanoto. Za vakov tip ironija kako del od sekojdnevnata komunikacija se zalaga i Mirjana \ur|evi} koga u{te vo podnaslovot na svojata zbirka dava objasnuvawe deka taa e eden vid: istoriska izmotacija u deset iluminacija, koe na narednata stranica go doobjasnuva so slednive zborovi: Neki likovi u ovoj kwizi istiniti su, {to za doga|aje, kao i obi~no kod istorijskih rekla-kazala, ne mora da va`i,

3 4

Vidi Simor ^etman. "Prikazna i diskurs# vo Lettre Internationale. ­ Skopje: 1996, br.4. Vidi Gordana Slabinac. Zavo|enje ironijom. ­ Zagreb: Biblioteka Zavoda za znanost o knji`evnosti Filozofskoga fakulteta Sveu~ili{ta u Zagrebu, 1996.

145 te za wih, ukqu~uju}i i istoriju u celini, autor ne preuzima nikakvu odgovornost.5 Mo`nosta za ironi~no viduvawe na zna~eweto e vo tesna vrska so sigurnosta na pozicijata na raska`uva~ot koja, pak, e zna~itelno mala vo strukturata na postmodernisti~kiot tekst. Problemot so ironijata se zasiluva vo onie tekstovi vo koi se zabele`uva edno celosno neprisustvo na avtorot za smetka na izrazeno prisustvo na pove}e raska`uva~i koi postojano n¢ vovlekuvaat vo nesigurnosta i otvorenosta na pro~itanoto zna~ewe. Zatoa, pred zbunetiot ~itatel ne se otkriva edno sigurno, konkretno, to~no, postojano zna~ewe, tuku tekstot pred nego se otvora kako prostor vo koj s¢ preo|a vo igra na ozna~iteli, ostavaj}i £ prostor za dejstvuvawe na disparantnata, nestabilna, nepostojana ironija (Slabinac: 17-18). Primarnoto pra{awe na koe treba da se dade odgovor ne e pra{aweto za klasifikacija na ironijata6, tuku za metatekstualnite funkcii na ironijata vo avangardata vo ramkte na nejziniot konflikt so tradicijata, i - kako takvata ironija }e se koristi so grotesknoto struktuirawe vo namerata da gi prevrednuva starite i da sozdade novi vrednosti (Slabinac: 19). Moderniot tekst ja zema tradicijata kako kontekst vo koj ironijata dejstvuva taka {to go potkopuva deloto na koe se aludira, ili potkopuva `anr, del od tradicija, pa duri i sevkupnata tradicija na koi se povikuva. Tradicionalnite temi niz postapkata na jukstapozicija vo noviot tekst }e predizvikaat efekt na za~udenost, i zatoa vo tie temi ~itatelot }e uspee da gi prepoznae/pro~ita znacite na ironijata. Tekstot stanuva svoj kontekst vo koj niz konfuzijata na `anrite, vo isprepletenosta na stilovite se prepoznava avtoironijata koja e upatena ne kon tradicijata, kon starite kni`evni formi, tuku kon novosozdadenite, kon formite na modernoto i postmodernoto vreme. Avtoironijata gi potvrduva nestabilnosta i otvorenosta na novosozdadeniot izraz. Ovoj vid ironija, kade {to niz ironijata na tradicionalnoto se zabele`uva avtoironijata na noviot tekst, Slabinac ja registrira vo t.n. poetika na zaumot, pri {to poznatata forma se potkopuva niz ~inot na destruiraweto, rekonstruiraweto, so cel vo seto ova da se sogleda edna osnova na koja se otslikuvaat novite kni`evni tekstovi protivstaveni na prethodno zabele`anite. Vo momentot koga ~itatelot prepoznava prisustvo na citatnost vo noviot kni5

Citati se prezemeni od knigata Mirjana \ur|evi}. ^uvari svetiwe. ­ Zrewanin: Agora, 2007. 6 Imeno, Slabinac go opredeluva kako neuspe{en obidot na Vejn But da napravi klasifikacija na ironijata delej}i ja na dva tipa: nestabilna i stabilna i istaknuva deka pokraj nestabilnosta na ironijata prisutna vo moderniot tekst, na~inot na koj se govori za nea ne treba da bide nestabilen. Vidi Vejn But. Retorika proze. ­ Beograd: Nolit, 1976.

146 `even tekst {to kaj edniot avtor e manifestirana preku freskite (Andonovski), a kaj drugiot preku iluminaciite (\ur|evi}), toj istovremeno zabele`uva znak za prisustvo na mo`na ironija. Vo eden kni`even tekst mo`e da se zabele`at kako zaedni~ko prisustvo, kako istovremena realnost dve kni`evni realnosti, protivstaveni vo odnos na tematikata, no i vo odnos na stilot, sozdavaj}i na toj na~in mesta vo tekstot koi Dragan Stojanovi} gi imenuva kako ironi~ni `ari{ta, mesta koi se do`ivuvaat kako potencijalni generatori na ironijata7. Na nivo na cela kniga kaj Andonovski se freskite, a kaj \ur|evi} iluminaciite. Vo toj kontekst avtorot stanuva lik i ironi~no po~nuva da ja igra svojata igra so s¢. Ironi~no si poigruva so kompozicijata, si`eto, likovite, no i so glednata to~ka, so prekinite vo koi gi voveduva digresiite i vo koi ja situira grotesknata slika na zabele`anoto i izre~enoto. Pa taka, i edniot i drugiot se javuvaat kako za{titnici na neprocenlivoto bogatstvo, poto~no, edniot kako restavrator na freskite, a drugiot kako istra`uva~ i de{ifrant na iluminaciite. Voveduvaweto na citatot, a so toa i voveduvaweto na fusnotata, manifestira i prika`uva novi prikazni prezemeni od svojata, no i od drugite kulturi. Toj citat vo noviot tekst i kaj Andonovski i kaj \ur|evi} predizvikuva promena vo negovoto zna~ewe koja se slu~uva niz ~inot na desemantizacija ili na resemantizacija. A so taa promena se slu~uva i proces na dekanonizacija na postojnoto, pri {to se sozdavaat dela so struktura na otvorenost i nestabilnost, dela so transparentno dejstvuvawe na samata ironija vo niv. Citatot i vo dvete zbirki raskazi ja gradi vrskata me|u tekstot na minatoto (freskite kaj Andonovski i iluminaciite od edno konkretno evangelie kaj \ur|evi}) i tekstot na sega{nosta. Kaj Andonovski toj tekst na sega{nosta e situiran vo novite freski. Desette freski od ovaa kolekcija, koi avtorot gi otkril vo pe{terite na svojata svest, se ispolneti so onoj op{t, mra~en, stra{en, zastra{uva~ki ton na groteskniot svet so naglaska na momentot na otu|uvaweto. Nekolku od freskite se seriozno o{teteni. O{tetenite, t.e. prazni mesta se objasneti i rekonstruirani vo oddelot Restavracii. Tie, pak, praznini, sfateni kako mo`nost za komunikacija me|u pokolenijata, se istovremeno sliki na postojniot svet {to se uriva za da se preporodi i da se obnovi. Tie praznini gi pre`ivuva celiot ~ovek, celosniot ~ovek, i so misla, i so du{a, i so telo. Raskazite na Venko Andonovski se edna specifi~na semiosfera: organskiot tekst e centar, a restavracijata e periferija ­ no tie lesno mo`at da si gi zamenat mestata, pa ~itaweto da zapo~ne odopaku, naglasuva An7

Imeno, se zema tu|iot tekst vo svojot tekst so namera niz edna seriozna metatekstualna igra na ironijata da se dade viduvawe (novo ~itawe) na tu|iot tekst i vo isto vreme noviot tekst da se izgradi kako sopstven komentar, kako viduvawe na, i za samiot sebe. Vidi Dragan Stojanovi}. Ironija i zna~enje. ­ Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, 1984.

147 gelina Banovi}-Markovska. Samiot fakt {to imaat funkcija na metaopis, negovite restavracii se seriozni pretendenti za centarot na negovata kniga8. Zatoa niv Banovi}-Markovska ne gi do`ivuva/~ita kako hierarhiski podredeni tekstovi (pisma), tuku kako konkurentni semioti~ki sistemi vo {to povtorno prepoznavame edno seriozno ironi~no `ari{te. Osobeno za{to i samiot avtor naglasuva deka prireduva~ot na kolekcijata nema osobeno visoko mislewe za niv (1993: 8)9. So samoto toa {to n¢ sovetuva da ne se brza so konsultiraweto na rekonstrukciite, za{to, sepak, treba prvo da se pro~ita celata freska, a potem, ispituva~ot mo`e da im se vra}a na zatemnetite mesta {to se numerirani i posebno ozna~eni vo tekstot (1993: 8), Andonovski kako da saka vnimanieto da ni go naso~i tokmu vo restavraciite (koi vo tekstovite se ozna~eni kako fusnoti). Kaj \ur|evi} tekstot na sega{nosta e predaden preku preraska`an son, izve{taj vo vid na pismo, intervju kako fonozapis, gata~ki ritual vrz staklena topka, reporta`a za zabranetiot broj na `enskoto spisanie Doma}ica vo koj bilo pe~ateno i {estoto prodol`enie na avanturisti~kiot roman Vojvoda Savetije od strana na nekoja Srbijanka Kujunxi}, so fotokopii i prepisi od odbrani originalni dokumenti od papkata pod naslov Mali Pariz, scenario za edna epizoda od popularnata jugoslovenska serija Otpisani so Tihi i Prle, ispoveden email, lekarski zapis od psihijatriski seansi i prikazna od pretpostavenata idnina. Site ovie iluminacii na avtorkata £ se potrebni za da go rasvetli i nastanuvaweto na Miroslavovoto evangelie tamu nekade vo samrakot na XII vek i osobeno negovoto patuvawe do vremeto vo koe se is~ekuva legendarniot kraj na svetot, do XXXII vek, vo koj ova evangelie i is~eznuva. Imeno, vo montipajtonovski duh, prikaznata ili poto~no potragata zapo~nuva koga glavniot istra`uva~ po edna neformalna pijanka so nekolku srpski akademici po~nuva opsesivno da se zanimava so misteriite vrzani za ova evangelie i pritoa vletuva vo eden vremenski vior od cenzuriran pe~at, falsifikuvani semejni stebla, retki medicinski i tehnolo{ki otkritija, tajni dnevnici i javni tajni, obrazovani/{koluvani gata~i i neobrazovani/ne{koluvani {pioni, komunisti~ko-fa{isti~ki zaveri, neobjaveni telegrami i zatureni epizodi na poznati i nepoznati akcioni TV-serii. Vo dopirot na ednoto so drugoto se slu~uva ona {to od teoretski aspekt se prepoznava kako po~uvstvuvana praznina, vi{ok znaewe, dopir na semanti~kiot materijal na tekstot i semanti~kiot materijal na kontekstot. Insistirawe na prisustvo na otsustvoto od strana na Andonovski, proizleguva od dominacijata na groteskata (onaa groteska

8

Angelina Banovi}-Markovska. "Dekadentnoto povedenie na prozata# vo Grupen portret. ­ Skopje: Magor, 2007, 105-110. 9 Citatite se prezemeni od knigata na Venko Andonovski. Freski i groteski. ­ Skopje: Makedonska kniga, 1993.

148 koja ponira od granicite na prividnata, la`na edinstvenost, neospornost i nepridvi`nost na postojniot svet i koja go pretstavuva vra}aweto na zlatniot Saturnov vek na zemjata). Groteskni se i site situacii vo koi \ur|evi} mu dozvoluva na Miroslavovoto evangelie da ponira, da se gubi i da se izgubi i potoa koj znae od kade i koj znae zo{to da se pojavuva vo svesta i vo potsvesta na istra`uva~ot. I vo dvete zbirki vo sudirot na ednoto so drugoto kako postojano prisustvo se potvrduva kontrastot. Toj e tuka i na planot na narativnata ekspresija, osobeno preku prepletuvaweto na kni`evniot so likovniot, pa i so zvu~niot tekst, no i na planot na samata prikazna. Toj e onoj kontrast koj od teoretski aspekt e osnovniot princip niz koj se manifestira/ostvaruva ironijata. Za{to i Andonovski i \ur|evi} narativno ja razotkrivaat psihologijata na nacionalnite stereotipi. I vo dvete zbirki ironijata stanuva del od svetot {to realno ne postoi (kaj edniot toj e vrzan so likovite i prikaznite od freskite, kaj drugiot so onie {to rabotat na otkrivaweto na patot na iluminaciite), a sepak realno postoi vo svetot na sopstvenata imaginacija. Sudirot ne proizleguva od odnosot lik ­ fiktiven svet, tuku od odnosot fiktiven svet - ~itatel, za{to site onie likovi od freskite i rekonstruiranite prikazni vrzani so patuvawata na iluminaciite egzistiraat vo nevozmo`niot svet i site tie likovi ne poznavaat drug svet nadvor od nivniot egzistencijalen, no nie kako ~itateli ja gledame neobi~nosta na nivnoto egzistirawe. Za poznavawe na deloto {to pripa|a na minatoto ne e dovolno da se poznava poetikata i kodot na negovoto vreme (vremeto na intenzivnoto sozdavawe freski i iluminacii), tuku i mo}ta na ironijata da gi prevrdnuva ne{tata i da gi postavuva pod svetloto na relativizacijata. Freskite na Andonovski, kako i iluminaciite na \ur|evi} ne gi urivaat, ne gi negiraat ve}e poznatite freski i iluminacii za da dojdat do nekoi novi. Tie ne sozdavaat novi vrednosti po cena na smrtta na starite. Sekoj mo`e da pronajde osnovni informacii vo nekolku zbora ili niz nekolku re~enici za toa {to e freska ili {to e iluminacija10. Kolku {to vo momentot n¢ interesira stariot tekst, tolku ili u{te pove}e n¢ provocira noviot tekst koj e svrten kon sebe, pa taka me~ot na ironijata pa|a so seta svoja ostrina vrz nego samiot. No, od druga strana, isto taka ni e tolku silno potrebno se}avaweto kako

Na internet mo`e da se dobijat ovie osnovni podatoci: Freska e slika dobiena so tradicionalna postapka na slikawe so direktno nanesuvawe na bojata na sve` malter. Freskoslikarstvoto e najstara tehnika vo slikarstvoto koja datira od praistorijata. Imeto i usovr{uvaweto na tehnikata, doa|aat od vremeto na italijanskata renesansa. Iluminacija (iluminatio) e poim koj ima nekolku bliski/sinonimni, pa i metafori~ni zna~ewa. Pod nego se podrazbira: sve~eno osvetluvawe; bojadisuvawe na nekoj crte`, bakrorez ili slika/traga na kamen; nenadejno vdahnovenie, svetlost koja ja ozaruva/ozra~uva du{ata; inspiracija.

10

149 edinstvena ontolo{ka kompenzacija za ne-ve}e-`iviot, sakan, blizok ~ovek, za ne-ve}e-postojniot, zna~aen predmet (vo na{ive slu~ai za freskite i iluminacii, za kolekcijata od freski i iluminacii vo i za evangelieto). Postojat najrazli~ni modaliteti na se}avaweto, od koi Elizabeta [eleva gi istaknuva slednive: svedokot (kako akter na se}avaweto i o~evidec na konkreten nastan/incident od minatoto), spomenot (kako mentalna slika ili rekonstrukcija na minatoto iskustvo), suvenirot (kako artefakt, predmeten dokaz, neposredno ili asocijativno povrzan so minato do`ivuvawe, naj~esto patuvawe), spomenikot (kako monumentalna gradba {to ja poddr`uva arhitektonikata na se}avaweto), memoarite (kni`even `anr, eklatantno vrzan so modusot na se}avawata), muzejot (kako arhetipska lokacija, nameneta za institucionalizacija i skladirawe na se}avawata vo oblik na konkretni predmeti od minatoto)11. Vo toj kontekst ovie postmoderni prikazni na Andonovski i \ur|evi} se do`ivuvaat kako edna seriozna filosofija na se}avaweto. Samite avtori se javuvaat preku sopstvenite spomeni kako seriozni svedoci na konkretni nastani vrzani so samite freski i iluminacii. Tolkovniot proces koj zaedno so razbiraweto ja definiraat, ja razotkrivaat smislata na dvete pisma, i ona na Andonovski i ona na \ur|evi}, proizveduva spomenici na sopstvenite i tu|ite istorii, na svoite i drugite kulturi. Kni`evniot vo dijalog so likovniot tekst dobiva poseben oblik na memorijalnost ­ memorijalnost so ~ie posredstvo se razotkriva minatoto vo sega{nosta, se do`ivuva minatoto kako s¢ u{te aktuelna prezentnost. Zatoa, najiskreno mo`eme da ka`eme deka zbirkite Freski i groteski i ^uvari svetiwe se primaat kako vistinski muzei. A zarem i vo ovaa krajna konstatacija ne le`i nekakva ironija!?

Elizabeta [eleva. "Romanot kako filosofija na se}avaweto# vo Blesok. ­ Skopje: januari-fevruari 2008, br.58.

11

150

Literatura:

1. Venko Andonovski. Freski i groteski. ­ Skopje: Makedonska kniga, 1993. 2. Angelina Banovi}-Markovska. "Dekadentnoto povedenie na prozata# vo Grupen portret. ­ Skopje: Magor, 2007, 105-110. 3. Vejn But. Retorika proze. ­ Beograd: Nolit, 1976. 4. Mirjana urevi. ^uvari svetiwe. ­ Zrewanin: Agora, 2007. 5. Vesna Mojsova-^epi{evska. "Raskazi za otsustvoto# vo Sovremenost. - Skopje: 1995 (XLIV), 3-4, 233-234. 6. Gordana Slabinac. Zavo|enjem ironijom. ­ Zagreb: Biblioteka Zavoda za znanost o knji`evnosti Filozofskoga fakulteta Sveu~ili{ta u Zagrebu, 1996. 7. Dragan Stojanovi}. Ironija i zna~enje. ­ Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, 1984. 8. Simor ^etman. "Prikazna i diskurs# vo Lettre Internationale. ­ Skopje: 1996, br.4. 9. Elizabeta [eleva. "Romanot kako filosofija na se}avaweto# vo Blesok. ­ Skopje: januari-fevruari 2008, br.58.

151

Sowa Stojmenska-Elzeser

MAKEDONSKITE BIOGRAFIKCII VO RELACIJA SO HOLIVUDSKIOT BAJOPIK° (BIOPIC)

Biografizmot kako posebna sfera na kni`evnoto tvore{tvo u{te od vremeto na svoite po~etoci (zna~i, od anti~kite biografii na Plutarh i Svetonij, preku srednovekovnite `itija i hagiografii, kako i biografiite na svetci vo re~isi site religii), pa sè do sovremenite vidovi na kni`evni dokumentarno-popularni i umetni~ki biografii, sekoga{ nosel beleg na kompleksna polifunkcionalnost. So samoto toa {to direktno u~estvuvaat vo kreiraweto i naso~uvaweto na kolektivnata memorija, biografiite otsekoga{ bile podlo`ni na izvesna politika: tie otsekoga{ se pi{uvale/sozdavale tokmu za odredeni konkretni ne-slu~ajni lu|e i toa sekoga{ so odredena cel i motivacija. Biografiite se specifi~en tekst vo koj se vr{i svesna selekcija na odredeni dokumentarni podatoci za `ivotniot pat na nekoja li~nost koi se stavaat vo funkcija na postignuvawe na izvesna cel. Iako za umetni~kata biografija od koja bilo umetnost (kni`evna, filmska) primarna e estetskata funkcija, taa sekoga{ e kombinirana i so postignuvaweto drugi po{iroki sociokulturni op{testveni celi (na primer, za srednovekovnite biografii bila najva`na religioznata i eti~ko-moralizatorska funkcija, za nekoi devetnaesettovekovni biografii - prerodbensko-nacionalnata, za drugi gorlivi istoriski konstelacii -politi~kata i sl.). Ovaa otvorenost na `anrot im e osobeno privle~na na sovremenite umetnici koi preku biografiite uspevaat da ispi{at niza drugi tekstovi i so toa da ostvarat pove}eslojni umetni~ki dela. Toa e verojatno i edna od pri~inite za eksplozivniot napliv na biografizam vo dvaesettiot vek, posebno na filmskoto platno i vo literaturata. Vo filmologijata posebno se tretira `anrot na biografski film poznat i pod kratenkata bajopik (biographical picture). Ve}e postojat zabele`itelen broj studii posveteni na ovaa tematika (me|u niv i bibliografija koja gi opfa}a pova`nite studii za bajopikot: Bell, Alana. "Biopic bibliography.° Biography: an interdisciplinary quarterly (23:1) [Winter 2000], p.212-222). Triesettite godini na HH vek se period vo koj svojot zenit go dostignuva t.n. modernisti~ki bajopik, dodeka krajot na devedesettite i prvite godini na dvaeset i prviot vek ve}e ozna~uvaat eskalacija na postmodernisti~ki pristap kon biografizmot voop{to,

152 pa i na filmskoto platno ­ bajopikot stanuva interdisciplinaren i se razgranuva spored osnovniot motiv: politi~ki (Nikson, XFK), sportski (Ali - za Muhamed Ali, na primer) i najmnogu umetni~ki ­ slikarstvo, muzika, literatura (Frida Kalo, Silvija Plat, Rembo, Oskar Vajld, Amadeus, Van Gog i mnogu drugi). Vo studijata na Xorx F. Kasten Bajo/Pik: Kako Holivud sozdava kolektivna memorija (1992) evidentirani se re~isi trista vakvi filmovi snimeni vo studijata na Holivud vo periodot od 1927 do 1960 godina preku koi se istra`uva specifi~niot kod na biografskiot `anr. Po~nuvaj}i od devedesettite godini, pak, se zabele`uva nov bran na bajopik vo koj dominiraat `enski istoriografii i toa posebno biografii na `eni-umetni~ki od razli~ni umetnosti. Vo ovie storii se gubat granicite pome|u estetikata na umetni~kiot film, feministi~kite politiki i popularnite narativni formi. Bajopikot generalno mo`e da se bazira vrz celosno realisti~en, duri melodramati~en pristap ili vrz pomalku ili pove}e fikcionalen pristap. Vakvata tendencija vo filmot se reflektira i vrz interesite na kni`evnicite. Evidentna e sè pogolemata zainteresiranost i na pisatelite za biografizam vo koj, isto taka, se ras~ataluvaat dvete nasoki: realisti~ko prosleduvawe na vistinskiot `ivoten pat na li~nosta ­ junak na romanot ili fikcionalno, prilagodeno, modificirano koristewe na biografskite fakti za nekoja li~nost vo sosema novi konteksti. Biografskata literatura koja vibrira me|u fakticitet i fikcija pretpostavuva kni`evna postapka koja na specifi~en na~in gi pretvora istoriskite fakti vo estetski kreacii i ja vozobnovuva, no i ja zbogatuva memorijata za konkretnata istoriska li~nost. Stanuva zbor za specifi~na kni`evna tehnologija na kulturna memorija vo koja doa|a do izraz inventivnosta na samite pisateli. Preku ovoj specifi~en kni`even `anr se zbidnuva odnos kon istoriskoto kako ,,sredba so drugiot°, koja gi relativizira vremiwata i prostorite i vo koja se koegzistentni i kompatibilni likot {to se tolkuva i onoj {to go tolkuva nego, odnosno junakot na romanot i negoviot avtor. Pra{awe e sepak kolku novata prikazna ­ romanot za ne~ij `ivot e prikazna za istoriskata li~nost za koja zboruva, a kolku - za samiot pisatel na deloto. Vakviot tip romaneskni prozi postavuvaat interesni relacii pome|u `ivotot i umetnosta, me|u minatoto i sega{nosta. Bez kakva bilo kakva pejorativna konotacija, bi istaknale deka ovoj tip kni`evno pismo bi mo`el da se smeta za svoevidna kni`evna moda koja sekako bila vo dopir i so tendenciite vo mo}niot filmski medium. Kni`evnite modi se eden zna~aen segment od dinamizmot na

153 kni`evnosta i ~estopati se odgovorni za pottiknuvaweto i sozdavaweto novi kni`evni postapki, formi i konvencii. Vo toj kontekst, mo`e da se konstatira deka i niza makedonski romani od poslednive desetina godini (Smilevski, Goce, (2002), Razgovor so Spinoza, Skopje: Dijalog; ]orveziroska, Olivera (2005), Zaklu~enoto telo na Lu, Skopje: Magor; apovski, Ivan, Tagata na Majls Franklin pod Kajmak~alan, Skopje: Kultura, 2005 i drugi) se vbrojuvaat vo vakviot internacionalen bran biografska literatura koja, me|u drugoto, ima i dopirni to~ki so bajopikot. Goce Smilevski go ostvaruva svojot roman preku proznoto poigruvawe koe opfa}a najmalku tri nivoa na intertekstualnost: so biografijata i pogledite na filozofot, so delata napi{ani za nego od drugi avtori, kako i so suptilnite estetski poraki na flamanskoto slikarstvo. Pri rabotata vrz svojot roman Smilevski gi koristel postojnite biografii za Spinoza, kako onie od negovoto vreme ­ od @anMaksimilijan Lukas i Johan Kolerus, taka i onie od dene{no vreme na primer, od Margaret Gujan-Vur i Stiven Nedler. Kakov e Spinoza na Smilevski? Dvoslojnosta na romanot mu dava mo`nost na avtorot da go izmisli/prika`e/tolkuva Spinoza vo dve protivre~ni varijanti; vo prviot del kako obestrasteno, intelektualno bitie koe te`nee kon apsolut, poto~no kako homo intellectualis, a vo vtoriot, kako strasten, `iv, toplokrven ~ovek komu ne mu e ,,tu|o ni{to {to e ~ove~ko°, poto~no kako homo sentimentalis. Vakvata kni`evna postapka na interesen na~in ja dolovuva tokmu dihotomijata {to vladee vo celata filozofija na Spinoza me|u razumot, beskone~nosta, apsolutot, duhot od edna, i emocijata, setilnosta, ubavinata na minlivite ne{ta, samiot `ivot, od druga strana. Romanot na Olivera ]orveziroska se povrzuva so li~nosta na Lu Andreas Salome - impozantna kreativna li~nost-persona: psihoanaliti~arka, pisatelka i intelektualka. Iako nejzinite kni`evni ostvaruvawa ne se zdobile so trajna popularnost, makar {to vo vremeto na nejziniot `ivot bile dosta ~itani, sepak, nejzinoto ime ostanuva zapameteno niz vekovite, prvenstveno poradi negovata povrzanost so nekolkuteminaa slavni ma`i {to bile nejzini qubovnici, me|u koi se istaknuvaat ve}e spomenatite Re i Ni~e, no i Rajner Marija Rilke, Sigmund Frojd i dr. Samiot naslov na kni`evnata biografija na Lu od peroto na ]orveziroska poka`uva deka e koncentrirana vrz eden mnogu nejasen i provokativen detaq od nejziniot `ivot ­ faktot deka Lu ne znaela za telesna qubov sè do nejzinata trieset i petta godina, dodeka, podocna, qubovnata strast £ stanala opsesija. Misterioznata pri~ina za toa, odnosno prikaznata {to mo`e da se isplete okolu ovoj neobi~en fakt, e i osnovnata ni{ka {to ja sledi ovoj roman. Toj e eden vid reinterpreta-

154 cija i vo sebe sodr`i niza linkovi so drugi umetni~ki, biografski i eseisti~ki dela posveteni na Lu Salome. Vo taa smisla, direktno nadovrzuvawe i dijalog mo`e da se zabele`i so eseisti~kata kniga na francuskata pisatelka Fransoa @iru so naslov Lu: prikazna za edna slobodna `ena, kako i so romanot na srpskiot pisatel Svetislav Basara Srceto na zemjata, vo koj, na specifi~en na~in, se izmisluvaat varijacii na qubovnata vrska me|u Lu i Ni~e. Celoto tkivo na romanot e pro{arano so izvadoci od korespondencijata i od delata na Lu, so pesni od Rilke, kako i so citati od knigite na Ni~e. Tretiot makedonski roman spomenat vo ovoj kontekst se vrzuva so biografijata na avstraliskata pisatelka Majls Franklin i toa dominantno so eden konkreten segment od nea. Naracijata se zadr`uva vrz prestojot na Franklin na Balkanot kako medicinska sestra vo edna voena bolnica za vreme na Prvata svetska vojna. Povtorno vo centarot na vnimanieto e `ena-pisatelka koja vo svoeto vreme bila istaknata feministka i poborni~ka za `enskite prava. Sepak, toa ne e dominantnata motivacija; prvenstveno, motivot na avtorot za nejzinoto biografsko razotkrivawe e mo`nosta da se progovori preku nejzinite pogledi i do`ivuvawa (pretpostaveni, iako potpolno dokumentirani) za besmislata na balkanskite vojni, za specifi~nata situacija vo predelite na Egejska Makedonija i pred sè, da se o`ivee tragikata na egejskoto naselenie. Zo{to se izbrani tokmu ovie li~nosti? [to zna~at tie za kolektivnata memorija? Dali makedonskite avtori insistiraat na niv za da gi vnesat ili da gi zasilat nivnite prisustva vo makedonskiot kulturolo{ki kontekst ili ednostavno preku niv sakaat da raska`at svoja prikazna i vsu{nost pi{uvaj}i za niv ispi{uvaat prikazna za sebe?! Site romani se realisti~ni vo svojot metod: faktite vo niv doblesno se koristat i od niv zra~i neophodnata svest za minatoto koja gi zasiluva individualnostite na sega{nosta. Junacite ne se samo istoriski li~nosti ­ personi koi gi probile vremenskite barieri, tuku tie se, pred sè, egzemplari ­ sredstva za ne{to drugo, metafori... Prvata e prvenstveno filozofska, vtorata - psihoanaliti~ka, tretata ­ istorisko-politi~ka. Za nivnoto istra`uvawe neophodna e istoriski fundirana imaginacija; na primer, potrebno e Smilevski da gi zamisli uslovite za `ivot vo Holandija od vremeto na Spinoza, za ]orveziroska - da se vpu{ti vo rastolkuvawe na kompliciranite odnosi me|u ma`ite na Lu i nea ({to podrazbira biografski podatoci i za Ni~e i Frojd paralelno), a apovski - vo detali da ja poznava istorijata na egejskiot kraj, kako i podatocite za neobi~nata li~nost na av-

155 straliskata pisatelka koja od neznajni, avanturisti~ki ili drugi pobudi, se nao|a vo eden mig od svojot `ivot vo predelite na stra{niot i surov Balkan. Vo toj gradben imaginaciski proces osobeno potencirana uloga ima vizualizacijata, taka {to ne e slu~ajno {to za Smilevski flamanskoto slikarstvo ima posebna uloga pri sozdavaweto na likot na Spinoza. Toj se slu`i tokmu so slikarskite dela, kako {to se portretite na Spinoza od nepoznati slikari, potoa so Rembrantovata slika ,,as po anatomija° direktno involvirana vo naracijata i voop{to, seta ambientalnost i naglasena slikovnost, igrata na temninite i svetlinite vo vid na pismen diskurs, mnogu mu dol`at na slikarskiot medium. Sli~no na slikarstvoto, i fotografijata ima, mo`ebi u{te pove}e, mo} na konzervacija na proverlivite fakti, no i na inspiracijata za nivno reinterpretirawe. Lu Andreas Salome, junakiwata na romanot na ]orveziroska, verojatno najmnogu e zapametena po edna neobi~na fotografija na koja taa so bi~ ja ,,tera° kolata vo koja se vpregnati dvajca od nejzinite obo`avateli: Pol Re i Ni~e. Slavnata fotografija snimena vo [vajcarija vo 1882 godina, si na{la svoevidno mesto i vo romanot na makedonskata pisatelka kako dokaz na mo}ta na vizuelnata imaginacija pri gradeweto na prikaznata. Vo romanot na apovski toj vizuelen element kako da se nadopolnuva so pomo{ na sporedniot lik na prijatelkata na Majls Franklin slikarkata Polard koja postojano, vo slobodnite intermeca me|u premre`iwata vo bolnicata, preku crte` uspeva da gi ovekove~i nepovtorlivite gletki okolu sebe... Isto taka, i kaj nego fotografiite na likovi od istorijata se postojano prisutni vo raska`uva~koto tkivo, a pri gradeweto na likot na Franklin sekako, presudna bila i nejzinata fotografija od mlade{kite godini koja apovski ja komentira, a vo samoto izdanie na romanot - ja postavuva na po~etokot od tekstot. Pri gradeweto na ovie biografii-romani odnosno biografikcii, kako {to gi nare~uvame vo ovaa prigoda, navistina se koristi realisti~ko pismo, no toa na blag na~in se pretvora vo fikcija koja se odlepuva od konkretnosta i dobiva potpolno drugi dimenzii. Pova`ni od realisti~kite opisi i fakti vo ovoj slu~aj stanuvaat samiot izbor, odnosno selekcijata za oddelnite biografski segmenti koi se opfateni vo naracijata; se razbira, ne stanuva zbor za linearni biografii koi ja sledat li~nosta od ra|aweto do smrtta, tuku samo za oddelni momenti, sredbi, migovi, nastani, do`ivuvawa... Bitna e i nivnata raspredelenost, na~inot na organizacija vo prikazna, {to osobeno doa|a do izraz vo romanot na Smilevski, koj tokmu i si poigruva so strukturno-or-

156 ganizira~kite mo`nosti, a ne pomalku va`ni se samiot ton na raska`uvawe i akcentiraweto na oddelni segmenti. Naracijata vo vakvite romani podrazbira dominantna uloga na avtorot-raska`uva~ i avtoritativen ton koi se nasledeni od klasi~nata i popularna biografija, no koi vo sovremenite formi na biografikcii ovozmo`uvaat novi izrazni formi, poigruvawa so odnosot kon ~itatelot, so ubedlivosta, vernosta i verodostojnosta i sl. Linkot {to go postavuvaat ovie biografii-romani me|u minatoto i sega{nosta govori za mo}ta na kni`evniot zbor, koj uspeva da gi relativizira prostorite i vremiwata, pa duri i privatnostite i personalnostite, i preku odredeni istoriski vistini za konkretni li~nosti i nastani, vsu{nost, da pottikne op{ti humanisti~ki poraki. Vklu~enosta na ovie tri makedonski romani vo strueweto {to sekako e pod silno vlijanie i na filmskiot bajopik (ne samo holivudski, tuku i vo svetskata kinematografija) uka`uva na faktot deka makedonskite kni`evni ostvaruvawa ne se vo vakuum, tuku gi sledat svetskite kreativni previrawa i na svoeviden na~in se vklu~uvaat vo kulturnite i kni`evni tendencii (ne bi trebalo da postoi strav duri i da go upotrebime povtorno poimot kni`evni modi za koj ve}e istaknavme deka go sfa}ame vo negoviot pozitiven kontekst) i so avtenti~ni vrednosti vo sferata na makedonskiot jazik, go zbogatuvaat raznolikiot kni`even horizont.

157

Violeta Dimova

FRESKI I GROTESKI OD VENKO ANDONOVSKI OD ASPEKT NA KNIGATA ]E BIDETE KAKO BOGOVI OD ERIH FROM

Za knigata Freski i groteski od Venko Andonovski, se ~ini deka e najumesno da se tolkuva od aspekt na negovata postapka za gradewe na tekstot, odnosno vo svetlinata na postmodernizmot, so ogled na transparentnite svojstva {to se prepoznavaat vo nego, kako {to se intertekstualnosta, metatekstualnosta i hipertekstualnosta i edinicite {to gi proizveduvaat: citat, avtoreferent i hipertekst. Slobodno mo`e da se re~e deka Venko Andonovski im pripa|a na t.n. ,,metaprozni° avtori koi ja istra`uvaat teorijata na prozata niz praktikata na pi{uvawe proza. Jasna Koteska, citiraj}i ja Patri{a Vo, koja se nadeva deka vo nejzinata kniga1 }e bide postavena tezata deka: metaprozata e tendencija ili funkcija na site romani, a prethodno, vklu~uvaj}i go i Bahtin, koj smeta deka sovremeniot roman i celata proza se odnesuvaat dvojno: ,,sozdavaat proza i sozdavaat iskaz za kreacijata na taa proza° ­ uka`uva na povratnata sprega me|u pi{uvaweto i komentiraweto na napi{anoto. ,,Metafikcijata, spored svojata pozicija, gi preispituva granicite me|u fikcijata i kritikata, poradi intervenciite so koi se razbiva literaturnata iluzija, no i so koi se otvora podramati~na komunikacija me|u avtorot i ~itatelot° ­ veli Koteska. Vedna{ na po~etokot na knigata Freski i groteski, avtorot na knigata, Venko Andonovski mu se obra}a na ~itatelot ,,davaj}i° mu upatstvo za is~ituvawe na freskite i za restavracija na o{tetenite mesta, pri {to jasno uka`uva na delot nasloven kako Restavracii kade {to gi komentira freskite, poto~no ,,o{tetenite° mesta, na~inot na raska`uvaweto, sopstvenata pozicija i kompetencija. Komunikacijata stanuva podramati~na koga vo Upatstvoto veli: ,,Prireduva~ot mora da go iska`e svoeto veruvawe deka, mo`ebi, tie prekini gi sozdale samite freskoslikari, so umisla. Tie bezdrugo bile svesni deka onie {to doa|aat po niv, }e sakaat da u~estvuvaat so svoj del vo porakata {to ja emituvaat svetite sliki. Tie znaele deka otsustvoto e majka na fantazijata, deka ne treba da se zatvori {ansata za komuniVidi: Vo, Patri{a: [to e metafikcija i zo{to za nea velat u`asni ne{ta? 148, vo: Postmodernisti~ki literaturni studii, Skopje, ,,Makedonska kniga", 2002.

1

158 kacija me|u pokolenijata. (podvl. od mene) Polne`ot {to go nosat zborovite mora i so umisla ja najavuvaat dramatkata na komunikacijata so ~itatelot, no i upatuvaat na ,,praznite mesta° na Izer, koj vo ramkite na teorijata na recepcijata go istra`uva odnosot: ~itatel ­ delo i ~itatel ­ avtor, koi, spored nego ja zgolemuvaat qubopitnosta na ~itatelot i negovata fantazija, kreativnost i sposobnost za ,,presozdavawe° na svetot na deloto, povikuvaj}i gi svoite pretstavi i sliki za ne{tata, smesteni vo negovata transcendentalna svest. Ona {to e predmet na mojot interes e tokmu preispituvaweto na granicite me|u fikcijata i kritikata, kako i porakite {to gi emituvaat svetite sliki, odnosno semiotikata na Ednoto, na Celoto, na Sovr{enoto, so pomo{ na eden metatekst, kakov {to e Freski i groteski od Venko Andonovski i eden filozofsko-kriti~ki tekst, kako {to e tekstot vo knigata ]e bidete kako bogovi, od Erih From, koja pretstavuva radikalna analiza na Stariot zavet. Zna~i, nema da navleguvam vo objasnuvawe na problemite na analizata na metafikcijata, za koja postoi uveruvawe deka e fenomen i imanentno svojstvo na site literaturi, vo site vremiwa; nema da navleguvam vo razlikite vo poimaweto na metafikcijata kako samosvesnost na literaturata, odnosno avtoreferentnosta, za{to na ova pra{awe mu e posveteno dovolno vnimanie vo naukata za literaturata i vo svetot i kaj nas. Ovde samo povtorno }e se povikam na eden citat od knigata na Jasna Koteska Postmodernisti~ki literaturni studii, koja vo raspravata za krajot na ,,golemite naracii" go poso~uva Igor Brato` i negoviot raskaz Imitatio mundi vo koj naratorot veli: ,,Toa {to nè interesira se golemite prikazni na minatoto; tie se gradivo so koe sekoga{ odnovo tkaeme mre`a, vo koja, na drago srce bi gi smestile svoite mali prikazni. Naratorot, idejata za golemite naracii ja sfa}a kako metanarativen obrazec, koj }e se prepovtoruva preku parodija.° ,,Takov stav se sre}ava kaj Ha~ion, koja ima ideja za odnovo ,,tkaewe" na starite vo novi, mali prikazni.° (JK, PLS, 223) Knigata na Erih From ]e bidete kako bogovi, spored teorijata na postmodernizmot pripa|a na metafikcijata, so ogled na toa {to metanarativnite edinici vo nea referiraat kon sociokulturniot kod na Stariot zavet. Vo nego prepoznavame edna od najgolemite naracii ­ prikazna i dokument za razvojot na eden mal, primitiven narod, ~ii duhovni voda~i insistirale na postoewe na eden bog i na nepostoewe na idoli; za sozdavaweto na edna religija koja propoveda vera vo bezimen Bog i vo kone~noto obedinuvawe na site lu|e, vo celosnata sloboda na sekoj poedinec. Mo`e da se re~e deka From go koristi Stariot zavet kako metanarativen obrazec, koj nemu mu slu`i pred sè da go izrazi svojot radikalen i ateisti~ki stav po odnos na ve~nite i univerzalni pra{awa za ,,padot na ~ovekot°, za slobodata, za pravdata i vistinata, za qubovta, za streme`ot kon sovr{enstvoto, {to vo negovata kniga e

159 vsu{nost streme` kon identifikuvaweto so Bog, ili imitatio Dei. Me|u osnovnite ontolo{ki pra{awa na postmodernizmot, kako {to se: Koj e ovoj svet? [to treba da se pravi vo nego? Kakvi vidovi svetovi postojat, kako se izgradeni i po {to se razlikuvaat? [to se slu~uva koga }e se konfrontiraat razli~ni svetovi ili koga }e se prekr{at granicite me|u svetovite, vo knigata na Erih From ]e bidete kako bogovi se izdvojuva edno pra{awe koe go potencira radikalizmot na From. Toa e pra{aweto {to go postavuva vo Epilogot: Dali e Bog mrtov? Pritoa, sli~no na golemite majstori na peroto, Alber Kami2 i Dostoevski, naglasuva deka treba da se razlikuvaat dva aspekta na ova pra{awe: dali poimot Bog e mrtov ili se mrtvi iskustvoto na koe se odnesuva i vrvnata vrednost {to ja izrazuva toj poim? Ponatamu, vo Epilogot, From potsetuva na opasnosta {to mu se zakanuva na sovremeniot ~ovek vo industriskoto op{testvo denes, a toa e da stane sè pootu|en, da ne bide vo sostojba da gi sogleda vistinskite problemi na ~ovekovata egzistencija i da stane nezainteresiran za re{avawe na tie problemi. So drugi zborovi, pra{aweto dali iskustvoto i vrvnata vrednost vrz koi se temeli poimot Bog se mrtvi, mo`e da se transformira vo pra{aweto: Dali e ~ovekot mrtov? Za nadminuvawe na ovaa opasnost potrebno e, spored Erih From, da se borime za ostvaruvawe uslovi {to }e pomognat ~ovekot da se vrati vo `ivot. A tie uslovi se: ,,koreniti promeni na op{testveno-ekonomskata struktura na industriskoto op{testvo (kako na kapitalisti~kite, taka i na socijalisti~kite op{testva) i renesansa na humanizmot, naso~en kon stvarnosta na poimite i na zborovite°. (podvl. od mene) Freski i groteski na Venko Andonovski se opredeluva kako avtoreferentna literatura, bidej}i, kako {to se re~e pogore, stanuva zbor za literatura koja{to se samokomentira. Freskite, kako {to gi narekuva avtorot svoite raskazi, preku t.n. Restavracii se tokmu onie novi, mali prikazni, koi ja parodiraat golemata naracija. Vo vtorata freska, vo delot nasloven kako: Nebesnite prestoli naratorot veli: ,,Kiril prodol`uva{e da ja pi{uva svojata drska kniga ­ ne so zborovi, ami so postapki. Taka ~uvstvuva{e deka tekstot, drobnite redovi na toa pismo ne mo`at da se soprat, oti tamu kade {to zavr{uvaa bukvite, zborovite, hartijata ­ po~nuva{e stvarnosta...° (VA, FG, 52) Freskata Harpija i hartija, poto~no Restavracijata na freskata Smrtta na Evtihij preku majstorski izvedenata igra na zborovi, se uka`uva na ,,semiotikata na istoto i semiotikata na razli~noto. Imeno, trgovecot koj{to se `eni so preubavata Harpija misli deka negovata neobi~na `ena se vika Hartija. Vo ponatamo{niot tekst se ka`uva deka Harp (t)ija ne mu e verna, no deka go izneveruva so lu|e koi go imaat negoviot lik i toa multipliciran vo stotici primeroci. Koga se obiduva da

2

Kami, Alber: Mitot za Sizif, Skopje, Kultura, 1997.

160 doka`e deka tie ne se toj velej}i: ,,Prequbnice! JAS sum jas! JAS sum jas; toj ne e jas!° Taa mu odgovara: ,,Govori{ poznati ne{ta. Se razbira deka ti si ti; ne mo`e ti da bide toj.° Koga otr~uva kaj slepecot, koj prethodno go predupredil da ja ubie Hartija, velej}i mu da pobrza dodeka ne stanal pove}e od eden, ovoj mu veli deka sega ne mo`e ni{to da stori, osven da kasne od drvoto na soznanieto za da ,,progleda°, bidej}i pri o~i bil slep i dozvolil da stane pove}e od eden, odnosno deka sega ti ne e ti, tuku ti e tie. (podvl. od mene) Koga trgovecot progleduva veli: ,,Taa e Harpija; ne e Hartija, toa ne e isto! "Vo komentarot {to sleduva na krajot na ,,restavracijata°, se veli: ,,Taka raste i se razgranuva semioti~noto drvo, drvoto na soznanieto. Taka se oddale~uvame i nie od svetot, od ona {to go ima i od ona {to go nema. Dodeka i nas, eden den, ne nè pregrne otsustvoto.° (VA, FG, 204) Vo delot vo koj{to go objasnuva poimot Bog, Erih From zboruva za povrzanosta na iskustvoto na poimite, pri {to veli deka poimot nikoga{ ne mo`e da go izrazi iskustvoto na koe se odnesuva, so ogled na razli~nite iskustva, ne samo na razli~ni lu|e, tuku i poradi postojanosta i promenata prisutni vo sekoe `ivo su{testvo, ottamu i promenlivosta na poimite. Poimot Bog, kako {to se veli vo knigata ]e bidete kako bogovi e vo postojan proces na menuvawe vo zavisnost od razvitokot na eden narod vo opseg od iljada i dveste godini. Ona {to e zaedni~ko za poimot Bog e deka postoi samo EDEN koj e vrvna vrednost i najvisoka ~ovekova cel: celta za ostvaruvawe edinstvo so svetot, niz celosen razvitok na sposobnostite za qubov i za razum {to mu se svojstveni na ~ovekot i deka ni prirodata, ni ve{ta~kite tvorbi ne ja so~inuvaat kone~nata realnost, nitu pak najvisokata vrednost. Razvojot na poimot Bog se dvi`i od avtoritaren despotski vladetel koj gi sozdal i svetot i ~ovekot, koj ako ne e zadovolen od ona {to go sozdal, mo`e i da go uni{ti. No, bidej}i Bog go sozdal ~ovekot spored svojot obraz, toj vsu{nost vo ~ovekot si sozdal potencijalen rival, za{to ~ovekot bi mo`el da stane Bog ako kasne od dvete zabraneti ovo{ja vo rajskata gradina ­ drvoto na soznanieto i drvoto na `ivotot. Po nagovor na mudrata zmija, Eva i Adam gi vkusuvaat plodovite od drvoto na soznanieto, pa taka se zdobivaat so Bo`jata mudrost i po~nuvaat da razlikuvaat {to e dobro, a {to ne. Toga{ Bog }e pobrza da gi spre~i da jadat i od drvoto na `ivotot, bidej}i }e se zdobijat so besmrtnost i }e stanat ednakvi so nego. Tolkuvaweto na Erih From za ovoj del od Biblijata za izgonuvaweto na Adam i Eva od Rajot e deka ~inot na neposlu{nosta nitu e grev, nitu e ,,pad° na ~ovekot, tuku e ~in na negova pobuna so koja toj ja doveduva vo pra{awe vrhovnata vlast na Boga. Taka, za da ja zadr`i svojata nadmo} nad ~ovekot, Bog go kaznuva. No ~ovekot, koj mora da se pokori na voljata na negoviot Gospod ne poka`uva nitu `alewe, nitu kaewe za svojata postapka. Naprotiv, prviot ~in na negovata neposlu{nost se izedna~uva so po~etok na nezavisniot `ivot, so

161 po~etok na ~ovekovata sloboda, so po~etok na ~ovekovata istorija koja ponatamu toj samiot si ja sozdava. Poka`uvaj}i kako evoluira poimot Bog, From potsetuva na potopot, so koj Bog saka da go uni{ti siot `ivot na zemjata, poradi ~ove~kite grevovi, no se ,,premisluva°, pa re{ava sepak, da go spasi svetot koj toj go sozdal, spasuvaj}i go Noe i negovoto semejstvo, kako i site `ivotinski vidovi. Mo`eme da zabele`ime deka Bog se odnesuva sli~no na ~ovekot, ili na bogovite od Olimp, koi imale svoi maani i doblesti, kako {to ima i ~ovekot, pa taka sè u{te stanuva zbor za Bog so antropomorfni svojstva. Ona {to e ovde osobeno va`no da se istakne e zavetot {to mu go dava Bog na Noe i na negovite potomci deka nikoga{ pove}e nema da zagine niedna plot od potop, nitu }e se zapusti zemjata od potop. Taka Bog se obvrzuva apsolutno da go po~ituva siot `ivot, `ivotot na ~ovekot i na site `ivi su{testva. So davaweto na zavetot, Bog ja zagubil slobodata da presuduva po sopstvena volja, a pak ~ovekot ja dobil slobodata da mu upati predizvik, povikuvaj}i se na negovite vetuvawa vo vrska so principite sodr`ani vo zavetot. Raspravata me|u Avraam i Bog za uni{tuvaweto na Sodom i Gomor, poradi bezbo`nosta i razvratot na nivnite `iteli korespondira so pra{aweto za sudirot na razli~nite svetovi, odnosno za prekr{uvaweto na granicite me|u svetovite i jasno uka`uva na toa deka ~ovekot i Bog stanuvaat partneri vo spogodbata za po~ituvawe na `ivotot. Vo Freski i groteski na Venko Andonovski, povtorno vo raskazot Nebeskite prestoli se sre}avame so sli~na ,,epizoda" na sprotivstavuvawe i gnev na ~ovekot kon Boga: ,,Mig potoa igumenot stoe{e vo svojot hram, gledaj}i vo raspetieto: Zo{to mi go ~ini{ ova Gospode? ­ {epote{e. Zo{to me prinuduva{ da go sti{am svojot gnev i da ti pro{tevam Gospode? Ti i jas ne smeeme da gi menuvame mestata, Sine Bo`ji! Potem, izleguvaj}i od hramot se svrte u{te edna{ i, maftaj}i so tupanicata vo vozduh, izvika: ]e moli{ i ti edna{ Gospode! Za pomo{ }e moli{!° Kako aluzija na zavetot na Bog, vo Stariot zavet, mo`eme da go navedeme i sledniov citat: ,,Ako se urne prestolot, }e gi sobereme svetite odroni i povtorno }e go izyidame svodot nebesen; na{iot Bog }e se vrati nad nas, spasen i blagodaren i }e sklopi sojuz so onie {to se pomali od nego.° Vo tretata etapa od razvojot na poimot Bog, se sre}avame so prviot prorok Mojsej, koj bara od bezimeniot Bog da se imenuva, za{to ,,sekoja stvar ima ime, zatoa {to e celosna vo vremeto i vo prostorot". Bog toga{ si dava ime: Jas sum onoj koj ve~no postoi. Zna~i Bog e `iv, no toj ne mo`e da ima ime, za{to analiziraj}i go evrejskiot zbor Eheyeh, From uka`uva na zna~eweto na ovoj zbor, a toa e minato nesvr{eno vreme od glagolot sum i nema kvaliteti na dovr{enost, kako koga se misli na nekoja stvar. Bog pretstavuva `iv proces, nastanuvawe. Toj ne e idol, pa taka ne se postavuva pra{aweto za svojstvata na Bog, tuku za delata. Toj dejstvuva so: qubov, so so~uvstvo, so pravda, toj nagraduva

162 i kaznuva, no ne go dava Celoto. Toj, na otecot Kiril mu prostuva za podignatata tupanica kon nego; go nagraduva, no ne mu gi dava nebesnite prestoli, tuku samo eden del od niv ­ edno par~e kamena plo~a so sovr{eni linii za da go pokrie na ~udesen na~in, pred za~udeniot klisar, nare~en Ednookiot, negovoto mrtvo telo vo sandakot na senkite na Isijan. Se zadr`uvam malku pove}e na fazite vo razvojot na poimot Bog, ne poradi analiza na analizata na Erih From, tuku pred sè za da ja potvrdam tezata vo Freski i groteski za prisustvoto na otsutnoto. Evrejskiot Bog e `iv, postoi niz vremeto i prostorot kako Bog na istorijata, a ne kako Bog na prirodata, no nikoj ne go videl negoviot lik, osven negovite dela. Likovite vo Freski i groteski se vo potraga po soznanieto. No {to e toa {to treba da go znae ~ovekot za da dojde do Ednoto, do Celoto, do Vistinata, Sovr{enoto ednakvo na Bog? Site obidi na likovite se zaludni. Doa|aj}i na ~ekor do soznanieto pred niv se ispre~uva nepremostliva pre~ka. I pokraj toa {to gi vkusil plodovite od drvoto na soznanieto, ~ovekot ne mo`e da ja re{i zagatkata na sovr{enoto znaewe, za{to misli na re{enieto, a ne na pra{aweto: Dali mo`e da dojde do Ednoto i koi se posledicite? Aleksandar3 ja napravil odajata za negovata du{a od eden, cel, yid. No ima li odaja bez prozor?! I najve{tite staklari od Rim ne mo`ele da izrabotat staklo {to }e se svitka, a nema da se skr{i pod tovarot na lakomosta za sovr{eno znaewe. ^ovekot mo`e da bide kako Bog, no ne i ednakov so Bog, {to }e re~e Bog ­ eden i sovr{en. Za{to vo nesovr{eniot svet vo koj `iveeme sekoga{ ne{to }e nedostiga: eden broj (vo restavracijata Brojot {to nedostiga), eden glas (vo Zvu~en grev), edna koska na teloto na ~ovekot (falusnata koska vo Gre{kata na Averoes, odnosno rebroto na Adam od koj e napravena Eva.). Na pra{aweto vo knigata na Erih From ]e bidete kako bogovi }e dademe eden mo`en odgovor so citat od restavracijata Mala freska vo golema freska4: ,,Sinko moj, ne znam dali navistina tolku si go namalil Sinot Bo`ji {to ne se gleda, ili voop{to ne si go naslikal, no jas vidov! [to vidovte, o~e? pra{al Isijan. Vidov deka go n e m a, a toa zna~i deka sum go videl negovoto o t s u s t v o; ako pak sum go videl negovoto otsustvo, toa zna~i deka toj sepak bil tuka pred da zamine!°

3 4

Andonovski, Venko: Freski i groteski, Skopje, ,,Tabernakul", 2001. Isto, 158.

163

Slavica Srbinovska ( ) 1.Istoriografskata perspektiva na tolkuvawe na minatoto

Soo~uvaweto so izvorite na informacii {to poteknuvaat od minatoto i kriti~kiot pristap kon niv e presudna istra`uva~ka operacija koja £ ovozmo`uva na istoriografijata da gi zapoznae faktite, a potoa da gi sintetizira i da gi objasnuva. Sepak, faktite {to se utvrduvaat so kriti~koto preispituvawe na izvorite ne stanuvaat istoriografija samite po sebe, tie mo`at da bidat prifateni kako fakti vo onoj vid istoriografski pristap koj ja primenuva interpretacijata sposobna da uka`e na raznovidnite korelacii pome|u pojavite vo vremeto. Sistematskoto obrabotuvawe na informaciite se ostvaruva tokmu so primenata na interpretacijata kako temelen spoznaen odnos kon pojavite. Fenomenot interpretacija e odnos kon svedo{tvata proizlezeni od izvorite koj nastojuva da gi povrze i da gi preispita, da gi prevrednuva niz prizma na pro{irenoto soo~uvawe so okolnostite vo koi se pojavuvaat, {to bi rezultiralo so nivno sveduvawe na fakti. Spored Ankersmit, koj ja istaknuva ulogata na filozofijata na istorijata, sociologijata ili prirodnite nauki, faktite moraat da bidat prou~uvani vo edna razvojna me|uzavisnost i vo korelacija so izvorite, a ne niz prizmata na estetskite ili eti~kite kriteriumi.1 Problemot na interpretacijata nu`no go pretpostavuva fenomenot na pove}esmislenosta na izvorite {to go uslo`nuva opredeluvaweto na informacijata koja mo`e da bide vklopena vo {irokiot kontekst od slu~uvawa zapi{ani vo edna argumentirana istoriografska verzija na tekst. Informaciite {to proizleguvaat od izvorite nikoga{ ne se prifa}aat bez rekonstrukcija i prevrednuvawe koe bi pretstavuvalo ,,slika° na nivnata me|usebna povrzanost, spoznaenost i interpretiranost vo svojstvo na fakti. Tokmu ovaa postapka na povrzuvawe na fak1

Frank Ankersmit, The Reality Effect in the Writing of History: The Dynamics of Historiographical Topology. Amsterdam: Noord-Hollandsche, 1989, 79.

164 tite korespondira so fenomenot na prikaznata, bidej}i istoriografijata vo svojot pristap gi podreduva informaciite spored nivnata vremensko­posledi~na povrzanost, odnosno geneti~ka postavenost {to rezultira so produkcija na strukturno zaokru`ena celina. Isto taka, opredelenite informacii so koi, vrz osnova na izvorite, raspolaga istoriografijata se doveduvaat vo korelacija so ekonomskata, pravnata, politi~kata, ideolo{kata ili kulturnata sredina vo koja e situiran opredelen nastan za da bide interpretiran niz prizmata na sega{nosta. Vo prilog na ova treba da se spomene deka i primenata na razli~ni gledni to~ki vo tekot na interpretacijata na opredelen istoriski nastan go uslovuva transformiraweto na soznanijata povrzani so nastanot. Vsu{nost, na~inot na koj funkcionira spoznavaweto na minatoto e vo korelacija so postavuvaweto pra{awe, so dijalo{kiot odnos pome|u sega{nosta i minatoto i so mno`estvoto odgovori koi go uslovuvaat konstruiraweto na istoriografskiot fakt, objasnuva Mirjana Gros.2 Postavuvaweto na pra{aweto po odnos na nizata informacii proizlezeni od razli~ni izvori mo`e da se sporedi so opredeleni etapi od komponiraweto na prikaznata {to naj~esto se narekuva ,,plan za opredelena tema°, odnosno ,,nejzina dispozicija.° Prifa}aweto na analiti~kiot pristap kon edna informacija od istoriski karakter e, vsu{nost, istra`uvawe izvedeno so primena na razli~ni gledni to~ki koi sekoga{ go uslovuvaat sintetiziraweto na informaciite i kone~no, izvedba na tolkuvaweto koe se zapi{uva kako prikazna. Vo objasnuvawata na K. Poper, vo koi se problematizira metodot na prou~uvawe zasnovan na dedukcija, se poso~uva nasokata na izvedba na spoznanieto vrz osnova na eden op{t zakon koj proizleguva od analizata na po~etnite uslovi.3 Ova objasnuvawe na metodot na istra`uvawe se rakovodi od logi~kite konstrukcii, a ne od stvarnite odnosi na istoriskite fakti. Objasnuvawata na Hempel vodat vo ista nasoka i uka`uvaat na parcijalni izvedbi na spoznanijata koi mo`e da gi napravi istoriografijata, no, koi imaat samo opredelen stepen na verojatnost i ne mo`at da se definiraat kako vistina.4 Ova e samo obid da se poso~i faktot deka prirodnite nauki {to funkcioniraat vrz metodologija koja glavno smeta deka istoriskiot fenomen e podlo`en na zakonsko objasnuvawe ili mo`e da se izvede vrz osnova na na~elo koe mo`e da ja utvrdi zavisnosta pome|u edna realna sostojba i druga sostojba e, re~isi, nevozmo`no mehani~ki da se primenuva vo humanitarnite nauki. Vo golem del od istoriografiskite istra`uvawa se nastojuva da se napu{ti prirodonau~nata metodologija vo koja ima povrzuvawe na pojavite i sostojbite, me|utoa, vo eden del od

Mirjana Gross, Suvremena historiografija, Zagreb, 2001, 107. Carl Popper, Logika naucnog otkria, Beograd, 1973, 199. 4 Carl Hempel, "The function of general Laws in History", cit. spored M.Gross, Suvremena historiografija, Zagreb, 2001, 437.

3 2

165 nea s¢ u{te ima nastojuvawa da se primenuvaat ovie pristapi nakloneti kon izveduvawe zakoni {to }e go opredeluvaat, }e go diktiraat na~inot na povrzuvawe na informaciite i izvorite. Pristapot {to se primenuva vo istoriografijata vo korelacija so kni`evnite narativni tekstovi e zasnovan vrz opi{uvawe i tolkuvawe, odnosno vrz hermenevti~kiot odnos kon pojavite, koj gi opfa}a individualnoto gledawe na fenomenite i nivnoto sinteti~ko objasnuvawe, so {to treba da se ostvari korespondentnost so ~itatelot ili slu{atelot na objasnuvaweto. Toa podrazbira primena na metod {to upatuva vo pravec na spoznavawe na konstruktivnata priroda na interpretacijata i produkcijata na istoriografskata prikazna proizlezena od nejzinata primena, no, i kon povrzuvawe na istoriografskiot pristap kon pojavite so filolo{kite prou~uvawa na tekstovite i nivnata smisla. Hermenevti~kiot pristap primenet vo domenot na istoriografijata nastojuva da gi protolkuva site aspekti na dejstvuvaweto koe mo`e da bide objasneto dokolku se primeni intuicija, v`ivuvawe ili introspekcija pri tolkuvaweto na ~ovekovite dejstvuvawa, izdignuvawa, padovi i stradawa vo minatoto. Vo ovoj vid istoriografija koja se potpira vrz filozofskata hermenevtika se pristapuva kon preispituvawe na namerite na dejstvuvaweto, politi~kite aktivnosti ili svedo{tvata za istoriskite li~nosti. Vo su{tina, stanuva zbor za ispituvawe na smislenite nameri/intencii na zna~ajnite istoriski li~nosti koi se vo korelacija so na~inot na koj tie li~nosti razvivaat opredelena ideja, osobeno ideite {to se povrzani so sfa}aweto za politikata, upravuvaweto, religijata ili dr`avata. Ovaa studija nastojuva da gi povrze hermenevti~kiot pristap vo istoriografijata i pristapot na sovremeniot postmodernisti~ki avtor koj se zanimava so istoriografskite spoznanija. Na~inot na povrzuvawe upatuva na me|usebnata korespondencija na postapkite na raska`uvawe proizvedeni so sposobnost za v`ivuvawe, interpretacija na namerite, povrzuvawe na nastanite i konstrukcija na prikaznata raska`ana vo edna zaokru`ena strukturirana diskurzivna celina. Osnovnite pretenzii se sveduvaat na prifa}awe na filozofskata hermenevtika na H. G. Gadamer koja go pretpo~ita tolkuvaweto kako op{ta koncepcija, osobeno koga stanuva zbor za istorijata prifatena kako ,,proizvod° na lu|eto i nivnite motivi, na nivnite pretstavi za vrednostite i nivnite nameri za ostvaruvawe opredeleni celi. 5 Tolkuvaweto e vkoreneto vo sredi{teto na ~ovekovite aktivnosti na `iveewe. Svesnite aktivnosti, do`ivuvawata na istoriskite akteri pottiknuvaat interpretacii na nivnite misli, na nivnite svesni i nesvesni postapki isto kako {to postapuva eden romansier vo svoite romaneskni konstrukcii na celinata. Vo osnovata na interpretaciite

5

H.G.Gadamer, Istina i metoda, Sarajevo, 1978, 79.

166 e vklu~en vnatre{niot, duhoven `ivot na istoriskata li~nost koj ne e podlo`en na reducirani logi~ki izveduvawa na odlukite i dejstvuvawata, tuku e postojano podlo`uvan na prevrednuvawa. Postojat razli~ni znaci, odnesuvawa ili indicii za opredeleni dejstvuvawa na istoriskite li~nosti koi zavisat od nivniot vnatre{en `ivot koj ne e vidliv, pa, spored toa, se ~ini nu`no primenuvaweto na interpretacijata vo prilog na osvetluvawe na smislite na skrienite nameri i dejstvija i zapi{anite postapki. Istoriografskiot pristap go vklu~uva odnosot kon minatoto kako kon Drugost koja treba da se postavi vo soodnos so sega{nosta niz ~inot na interpretacija. Toj te`nee da gi razbere zavr{enite i vremenski oddale~enite ~ovekovi ostvaruvawa vo site epohi niz povrzuvaweto so sega{nosta i niz sredba so okolnostite na minatoto vo ramkite na koi ~ovekot `iveel i dejstvuval. Tokmu vo ovie interpretativni pretenzii na istoriografijata gi sogleduvame soodnosite so kni`evnosta koi mo`at da bidat vospostaveni i da ostvarat visok stepen na korespondencija na planot na konstrukcijata na prikaznata i zapletot.

2. Interpretacijata i romanot

Vo ramkite na ovaa studija }e se obideme da go problematizirame pristapot na romansierot kon istoriografijata kako Drugost, no i kon usnite predanija kako tradicija (povtorno Drugost). Toj rezultira so nivno vklopuvawe vo sega{nosta i so produkcija proizlezena od soodnosot so ne{to {to mo`e da bide prifateno kako ,,kontakt so razli~noto i so tu|oto.° Pi{uvaweto na romanot Marko Krale e, vsu{nost, obid na Slobodan Mickovi} da progovori za ona {to £ pripa|a na tradicijata i opstojuva vo otvoren dijalog so sega{nosta. Poznatiot francuski filozof na istorijata, Mi{el de Serto tokmu obra}aweto kon istorijata go opredeluva kako eden vid ,,istoriska operacija° so koja se vospostavuva ,,razgovor so mrtvite.°6 Taa, spored nego, e sposobna da producira diskurs obele`en so diskontinuitetot pome|u sega{nosta i minatoto, me|utoa avtorot na romanot uspeva da sozdade uslovi vo ~ii ramki taa ,,Drugost° ili istoriska li~nost so site nejzini nameri i okolnosti vo koi dejstvuva stanuva na{ sovremenik. Romanot ne sozdava ,,podobna prikazna za istoriska li~nost°, toj nastojuva tokmu niz prizmata na li~nosta koja e vlezena vo legendata i vo istorijata da upati na sega{nosta vo koja od edna sosema nova pozicija bi mo`el da se rekonstruira zapletot na istata fabula povrzana so istoriskata li~nost.

6

Michel de Certau, L'operation historique, Le Goff Nora I, 1974.

167 Vo su{tina, stanuva zbor za li~nost ~ija nadmo}nost e klu~na opredelba koja go obezbeduva nejzinoto vklu~uvawe vo epskite pesni i vo legendite. Agolot od koj S. Mickovi} mu pristapuva na legendarniot junak e blizok do onoj {to go izbira negoviot prethodnik vo istorijata na makedonskata kni`evnost, a toa e poetot i pisatel, eseist Bla`e Koneski. Vo nekolku pesni, ,,Odzemawe na silata°, ,,Sterna°, ,,Kale°, ,,Markoviot manastir° i ,,Pesjo brdce° sozdadeni vo periodot me|u 1960 i 1980 godina, Bla`e Koneski sozdava ciklus koj e inspiriran od legendata, me|utoa vo produkcijata na svoite pesni nastojuva da se oddeli od dominantniot tek na juna~koto pretstavuvawe na likot i se svrtuva kon negovite slabosti i gre{ki. Vrz osnova na epskite pesni, legendite i pesnite na Bla`e Koneski, Slobodan Mickovi} vo 1981 godina pi{uva esej posveten na poso~enite pesni od tvore{tvoto na Bla`e Koneski. Vo 2003 godina, S. Mickovi} go nadgraduva svojot eseisti~ki komentar so romanot Marko Krale. 7 Ovaa serija od diskursi koi se nadgraduvaat eden vrz drug govori tokmu za ona mno{tvo od agli niz koi istoriskata i legendarnata li~nost bila prifa}ana, a potoa za nea bilo raska`uvano. Toj vlez na edna li~nost so site nejzini dejstvuvawa vo raska`uva~kiot diskurs e povtorno vo korelacija so poimaweto na istoriografijata koe se reflektira i vo romanesknata produkcija, imeno stanuva zbor za na~inot na koj Pol Vejn ja poima istoriografijata kako ,,prikazna° odzemaj}i £ ja na toj na~in stabilnata i cvrsta osnova na vistina i pribli`uvaj}i ja do fikcijata.8 Toj govori za pri~inite za nastanite i nivnoto povrzuvawe, odnosno za glednata to~ka od koja se sozdava ,,zapletot.° Koristej}i go i poimot zaplet, toj , povtorno, se vpu{ta vo edno slo`eno preispituvawe na istoriografijata niz prizmata na nejzinoto konstruktivno producirawe na interpretaciite. Vrz osnova na idejata deka za istite istoriski nastani mo`e da se raska`at razli~ni prikazni i vo niv da se pretstavat razli~ni interpretacii na nastanite, romanot na S. Mickovi} go prifa}ame vrz osnova na negovata specifi~na struktura proizvedena so povrzuvawe na pet epizodi nasloveni kako ,,Pad°, ,,Strav°, ,,Bes°, ,,Bog° i ,,Smrt°. Sekoja epizoda kako del od romanot e raska`ana od razli~na perspektiva. Prvata, vo najgolem del ja opfa}a prikaznata na boljarot Dobromir Kalen, blizok soborec do kralot Volka{in, tatkoto na Marko Krale i do samiot Marko Krale. Pribli`uvaj}i £ se na svesta na likot, naratorot vo prviot del od romanot so koristewe na dolgi monolo{ki sekvencii go raska`uva porazot kaj rekata Marica po koj kralstvoto na Volka{in, i Makedonija kako negov del, potpa|a pod tursko ropstvo, pri {to kako vazal na Turcite e nazna~en tokmu sinot na Vol7 Navedenite citati se prezemeni od posmrtno objaveniot rakopis na romanot na Slobodan Mickovi} Marko Krale, Slovo, Skopje, 2003. 8 Paul Veyne, Comment on #crit l'histoire, Fucault revolutionne l'histoire, Paris, 1978.

168 ka{in, Marko Krale: "Kalen vo sonot ne vide kako od sprotiva, niz bregot, otsliznuvaat ~un... A vo sonot, iako be{e stroen, visok, povisok od niv, a na povisoko i zastanat, Marko mu se stori mal, kako da im e na Turcite do kolena. (...) Kalen u{te mnogupati, i vo starosta, na son go slu{a{e istoto ka`uvawe, isto od zbor do zbor, no na jave sekoga{ mu se me{a{e, zapameti deka na Marko mu bilo ka`ano prvo, deka bitkata e gotova, vtoro, deka druga bitka nema da ima za{to i vojnata e gotova i u{te samo deka Marko sega }e bide pod zakrila na mo}niot sultan Murat i deka treba da se vrati doma i da mu slu`i na sultanot i natamu kako gospodar na svoite zemji koi se sega prvo na Alah, pa na sultanot i na kraj negovi...° (22). Krajot od prviot del na romanot ja sodr`i legendata vo koja se raska`uva za toa kako Marko Krale ja gubi silata, odnosno spored koja toj e obessilen, negovata pozicija pred gospodarite koi mu se nadredeni ili pred Boga e ponizna, pot~ineta {to go pravi obi~en ~ovek, a ne junak. Zapo~nuvaj}i go svojot roman so soo~uvaweto na legendarniot junak so stravot i so sostojbata vo koja mora da `ivee kako vazal, zna~i kako pot~inet, Mickovi}, kako i Koneski, go otvora pra{aweto za nemirot i stravot koj se vsaduva kaj onoj {to bil iskonski opredelen da bide sekoga{ silen i mo}en. Vtoriot del od romanot nasloven kako ,,Strav° go razviva zapletot na prikaznata za Marko Krale, me|utoa vo sostojba na strav, i, direktno soo~en so nego. Vtoriot del ja vklu~uva perspektivata na boljarot Krstan Krul, onoj koj e odraz na razumot, no i na bojazlivosta. Toj veli: ,,...Ama da ne nema nas, bojazlivite, }e nema koj (na junacite) da im dojde na grob , da gi spomene i da im razdava za du{a.° (33) Vtoriot del go najavuva strukturiraweto na prikaznata koja treba da go otkrie onoj, ograni~eniot i sosema ~ove~ki del od dejstvuvawata na istoriskata li~nost i legendarniot junak. Vo ovoj del porazenite se povlekuvaat, toa e preporaka na Marko Krale koj go upatuva narodot na preselba vo planinskite sela, na napu{tawe na svojata zemja i na pot~inuvawe pred silata od koja treba da se pla{at. So ovoj del, Mickovi} go otvora vtoriot aspekt na spoznavawe na sostojbata na onoj koj se pla{i, a ~ija odlika ne bila nitu pokornosta, pa, nitu stravot. Vo ovoj del zapletot doveduva do zasiluvawe na besot. Tretiot del, nasloven kako ,,Bes° upatuva na nova sostojba, no i nova perspektiva na raska`uvawe na nastanite. Toa e perspektivata na Gavril Kana ili na onoj {to e sposoben da go nosi besot vo sebe, onoj so kogo Marko odlu~uva da gradi tvrdina. Iskoristuvaj}i ja sostojbata na bes, Mickovi} go postavuva svojot lik pred isku{enija i ja zgolemuva negovata odgovornost za odlukite {to gi donesuva, bidej}i ne ni e svesen za posledicite {to gi predizvikuva. ,,Stravot ima golemi o~i, a besot e slep.° ­ raska`uva Mickovi}.

169 Vo ~etvrtiot del pod naslov ,,Bog° prisuten e sve{tenikot, ispovednikot na Volka{in i na Marko Krale, Vasilij. Negovata perspektiva go otkriva definitivniot pad na golemiot junak i negovoto soo~uvawe so ~ove~koto, toj stanuva svesen za smrtta na mnogu lu|e, osobeno deca, predizvikana od negovata odluka da im se protivstavi na Turcite so izgradbata na tvrdina. Negoviot ~ove~ki lik sosema se razobli~uva vo ovoj del vo koj nastojuva da gi nadmine razlikite pome|u pretstavata {to za nego kako junak postoi me|u narodot i onaa so koja toj, samiot, ~ove~ki se soo~uva i se bori. Ovaa vtora slika odgovara na slikata na obi~niot, nemo}en i isto{ten ~ovek ­ koj, iako e vladetel, ja gubi mo}ta, se pot~inuva, pravi obid za promena so izgradba na tvrdina i ne uspeva, zapa|a vo u{te pogolemo stradawe, stanuva svesen za smrtta na lu|eto koi £ veruvaat na golemata ideja na vladetelot koj gi vodi, a tie se podgotveni za nego da se `rtvuvaat isto kako {to toj stanuva svesen i za sopstvenata smrtnost. Soo~uvaweto na Marko Krale so posledicite, so sebesi kako obi~en smrtnik e prisutno vo sledniov govor na starecot koj se pojavuva vo manastirot vo koj vleguva Marko Krale, skr{en od soznanijata za svoite slabosti so pogled upaten vo freskite, kade {to ne uspeva da go prepoznae svojot lik: "-Ti Marko misli{ deka si tuka, deka si `iv i deka si onakov kakov {to si ­ pa pomol~e malku za da mo`e Marko da go sledi. ­ Ne, Marko. Ovoj {to e tuka ne e Marko. Marko e nadvor nasekade, Marko e so site lu|e, vo pesnite, vo prikaznite, vo ka`uvawata, Marko e junakot koj{to go brani narodot, Marko e onoj koj im dava nade`, onoj koj im se odmazduva vo ime na silnicite. Tie si go sozdavaat takov kakov {to e, i toa ne si ti. No nemoj nikoga{ da im re~e{ deka ne si. I da im re~e{ nema da ti veruvaat. Za{to, im treba{ onakov kakov {to te sozdale. Samiot gledaj da ne ti ja vidat smrtta i da ne ti go znaat grobot.° (87) Posledniot del, vo koj pokraj Marko, povtorno, se pojavuva boljarot Dobromir Kalen, nasloven ,,Smrt°, ja simnuva celata ideologija sozdavana okolu likot, toj £ se vra}a na sopstvenata prizemna i obi~na dimenzija na postoeweto. Osloboden od tovarot na odgovornosta pred idealot, toj zaklu~uva: "Za starcite se veli deka pod starost se menuvaat, stanuvaat inakvi. Ne e to~no deka se menuvame. Ne, samo se vra}ame kon ona {to sme bile vo mladosta, a {to i samite sme go zaboravile. Koga ~ovek }e vidi kakov stanal, za{to taka go terala `ivea~kata, pod starost }e razbere deka toj ne e toj, deka siot `ivot se prepraval za da bide onakov kakov {to site mislat deka treba da bide. Toga{, vo starosta, toa }e im se sma~i, a }e im se sma~i od toa, pa }e stanat ona {to bile: koj bil inaet~ija, pak }e stane inaet~ija i }e gi za~udi site, za{to takov ne go znaele. Koj bil veselnik, pak }e si bide veselnik... - ete, pak si dojdov na svoeto.° (95)

170 Posledniot del upatuva na simnuvaweto na tovarot na istoriskata golemina koja mu e pripi{ana na junakot, negovata potreba da £ se vrati na svojata obi~na i ~ove~ka dimenzija na dejstvuvawe, da ostari i da umre. Krajot ja razobli~uva potrebata za fikcionalnite ­ idealni likovi ili za heroite {to ne postojat vo ovostraniot `ivot, me|utoa se neophodni kako idealizirani sliki za da se nadminuvaat slabostite na ~ove~koto dejstvuvawe koe e ~ove~ko tokmu poradi ograni~enosta na mo}ta, a najmnogu poradi smrtta.

3. Redukcijata na idealiziranite sliki

Vo duhot na sovremeniot skepticizam i destrukcijata na idealnite modeli, romanot na Slobodan Mickovi} prezentira edna istoriografska situacija koja e tradicionalno zgolemuvana, {to e potvrdeno i so nejzinata vklopenost vo legendite, me|utoa, ovaa situacija, preku legendite e vo isto vreme problematizirana. Toj ja pottiknuva dilemata za site vidovi diskurzivna prezentacija koja, spored sovremenite postmodernisti~ki nasoki, upatuva na fikcionalnite aspekti na istoriografijata, koja se potpira na postapkata raska`uvawe, a so toa i na pretstavuvaweto na stvarnosta, me|utoa, koja vo svoite metodolo{ki nasoki naiduva na problemi, soo~ena so raznovidnosta od mo`ni perspektivi na interpretacija na istoriskite nastani, a potoa i na nivna prezentacija. Problemati~nosta na kategorijata stvarnost, osobeno onaa {to e ve}e odamna smestena vo minatoto, e nadopolneta so problemati~nosta na upotrebata na diskursot vo ~ija drama na konstituirawe u~estvuva podeleniot subjekt na misleweto, na pojmovnoto voobli~uvawe na fenomenite i na nivnoto jazi~no pretstavuvawe. Soodvetno nadopolnuvawe na slabostite na istoriografijata dava romanot koj vo svojstvo na fikcija mo`e sekoga{ prodlabo~eno da upati na su{tinata na pojavite i da gi pretstavi od individualna gledna to~ka. Tradicionalnite pretpostavki na klasi~nata istoriografija se povlekuvaat pred sovremenite soznanija za reduciranosta na idealnite modeli na nau~na vistina ili legendarnite imitabilni modeli koi se plasiraat vo nivniot avtoritaren vid. Soo~en so prazninite i relativnosta na ,,zadadenite° nau~ni koncepcii za stvarnosta, postmodernisti~kiot narativen iskaz nastojuva da go revidira stavot za postoeweto na golemi istoriski vistini, toj govori za prikazni i zapleti, za minatoto oddale~eno od sega{nosta i zatvoreno vo svojata ,,razli~nost/drugost° vo odnos na sega{nosta. Romanot za koj rasprava ovaa studija e segment od golemata romansierska praktika na Slobodan Mickovi}, koj ~esto go vra}a minatoto vo edna ironi~na ili sekojdnevna verzija so namera da go osega{ni problemot i niz raska`uvaweto za edna li~nost od istoriografijata ili

171 od legendite da progovori za vrednosnite kriteriumi na sovremenosta. Ovoj roman e del od negovata golema dilema povrzana so sostojbite i vrednostite vo sovremenosta, interpretirani niz prizma na istoriografijata koja e, povtorno, samo edna konstrukcija.

172

173

Vladimir Martinovski

NI[TO BEZ PLAUT I TERENTIJ (EHATA OD RIMSKATA PALIJATA VO MAKEDONSKATA SOVREMENA KOMEDIOGRAFIJA)

Naslovot na ovaa kratka sporedbena sogledba posvetena na dijalogot me|u sovremenata makedonska i drevnata rimska dramska literatura ima dvojna funkcija. Prvo, da upati na rimskata palijata kako edna od neodminlivite alki vo razvojot na komedijata kako `anr. Na stranicite od Oksfordskata istorija na rimskiot svet Mak Braun istaknuva: ,,Latinskata kni`evnost po~nuva so eksplozija, kako veli~estven ognomet od skladni zborovi i re~enici koi Plaut gi napi{a vo svoite dvaeset komedii, sozdadeni pome|u 205 i 184 godina pr.n.e.° (1999, 72). Se ~ini deka ehoto od taa silna eksplozija odeknuva sè do sovremenata komediografija. Imeno, delata na najzna~ajnite rimski komediografi Tit Makij Plaut (Titus Maccius Plautus, okolu 254 pr.n.e.184 pr.n.e.) i Publij Terentij Afrikanecot (Publius Terentius Afer, okolu 195 pr.n.e.- 159 pr.n.e.) ­ koi i samite vo najgolema mera pretstavuvaat prerabotki od novoati~kite komedii na Menander, Demofil, Filemon i Difil ­ imaat odigrano presudno vlijanie vo nastanuvaweto na plejada sto`erni dela od evropskata dramska literatura. Od Plautoviot Skr`avec (Aulularia) kako karakteristi~na komedija na karakteri se inspirirani i Dr`i}eviot Skup i Molieroviot Skr`avec (L'Avare) i Kir Jawa od Sterija Popovi}. Plautovata komedija na situacii pak Menehmi (Menaechmi) e klu~niot dramatur{ki pottik pri nastanuvaweto na edna od najefektnite [ekspirovi komedii, Komedija na zabuni (The Comedy of Errors). Genezata na nekolku komedii na Molier bi bila nezamisliva bez {este Terentievi komedii: [kola za ma`i e nastanata spored motivite od Bra}a na Terentij, a pak \avol{tinite na Skapen, e nesomneno koncipirana kako ,,rimejk° na Terentievata komedija Formion. Vo ovoj po{irok kontekst, vtorata funkcija na naslovot e da aludira i na eden od najilustrativnite primeri za odglasite od rimskata palijata vo sferata na makedonskata sovremena komediografija ­ komedijata Ni{to bez Trifolio (1986) od na{iot renomiran dramski pisatel Rusomir Bogdanovski. Naslovot, pak, na komedijata bi mo`el da se tolkuva, me|u drugoto, i kako aluzija na edna od osnovnite dramatur{ki postapki karakteristi~ni za novoati~kata komedija i za rim-

174 skata palijata ­ klu~nata rolja na likot na prepredeniot rob vo kreiraweto kako na dramskoto dejstvo taka i na nizata komi~ni situacii i efekti. Vo duhot na rimskite komediografi, koi u{te vo prvite redovi od dramskite tekstovi (naj~esto vo prolozite) gi poso~uvaat izvorite od novata ati~ka komedija, i vo dramata na Bogdanovski paratekstualnata naznaka upatuva deka stanuva zbor za ,,komedija vo gr~ko-rimski stil napi{ana po sredbata so veseliot duh na rimskiot komediograf PUBLIJ TERENCIJ AFRIKANECOT, koj osloboden od teloto na svojot gospodar vo 159 godina pred na{ata era, luta niz vekovite°. Vo studijata ,,Dramskiot iskaz na Rusomir Bogdanovski° teatrologot Nada Petkovska ja komentira ovaa poeti~ka i dramatur{ka postapka so slednive zborovi: ,,Opredelbite od tipot na: napi{ano po urnek, napi{ano spored, napi{ano vo duhot na... otvoreno upatuvaat na specifi~nata postapka na derivacija, na gradewe na komediografskiot tekst vrz postoen prototekst, na intertekstualni relacii so literaturata od minatoto, odnosno na citatnosta kako osnovna postapka vo sozdavaweto na dramskite tekstovi na R. Bogdanovski° (Petkovska, 1999, 348349). Ottuka, kako {to }e se obideme da uka`eme ne{to podocna, vo komedijata na Bogdanovski e (podednakvo) prisutna i senkata od dramaturgijata na Plaut, koja{to ne e spomenata vo citiraniot voved kon dramskiot tekst. Upatuvaweto na rimskata kultura i na mnogubrojnite intertekstualni predlo{ki od anti~kata komedija vo Ni{to bez Trifolio e sugerirano i preku izborot na mestoto na dramskoto dejstvo (Lihnidos) kako i golemiot broj anti~ki toponimi (Skupi, Stobi, Herakleja), no i preku ve{tata igra so latinski i starogr~ki imiwa na likovite, prete`no prezemeni od sferata na botanikata: starecot Kantarion, koj e najmo}niot trgovec vo Lihnidos i ~len na Senatot vo Skupi, negovata `ena Lavandula, `edna za prviot quboven izlet od nivniot brak, nivnite }erki Petunija i Melisa, i obete vo potraga po idni sopruzi, vonbra~na }erka na Kantarion, Kamelija, koja insistira da bide re{en nejziniot status, starecot Hibiskus zagri`en za idninata na negovite sinovi (neopitniot vo qubovta) Pinus i zavodnikot Adonis, zapovednikot na pe{adiskiot odred Miles Gloriocus Rozmarinus... Sudbinite na bukvalno site spomenati likovi od dramata se vkrstuvaat tokmu blagodarenie na naslovniot lik Trifolio, u{te vo spisokot na likovite definiran kako ,,prijatel na delo°. Ottuka, na ~itatelot upaten vo delata od rimskata palijata voop{to ne mu e te{ko vo dramata na Bogdanovski da gi prepoznae odrazite od galerijata likovi od dramite na Plaut i Terentij. Starecot Kantarion donekade korespondira so likot na skr`avecot (kako Evklion, na primer), taka {to negovata `ena za nego }e re~e: ,,Trguva so tkaenini,

175 so svila, a jas i }erkite odime oble~eni kako poslednite vo gradov. Ne oti e umen, tuku oti e stisnat go izbraa vo Senatot. Vremeto bilo takvo, trebalo da se {tedi! Nam site vremiwa ni se takvi; samo {to }e `ivneme, }e se opu{time, stegaj go remenot! Doma ni skusuva, a nadvor gi ka~uva cenite." Vo ekspozicijata na dramata, Kantarion e prika`an tolku skr`av {to gi {tedi duri i bakne`ite, {to }e ja navede negovata `ena za prvpat da razmisluva za qubovna avantura, ~ie{to ostvaruvawe mu go doveruva tokmu na Trifolio. U{te vo prviot kratok monolog Trifolio najavuva deka toj }e bide ,,katalizatorot° na dramskoto dejstvo. Sli~no kako plejadata likovi na itri robovi, prepredeni slugi, svodnici i spletkari od rimskata palijata (od Stobil, Akantion ili Mesenio kaj Plaut do Davos, Formion ili Parmenon kaj Terentij), Trifolio gi dr`i v race koncite na zapletot i brojnite peripetii i intrigi vo dramskoto dejstvo, a ja ima mo}ta i da u~estvuva i vo razmrsuvaweto na raspletot, i toa od pozicija na ,,prijatel°:

TRIFOLIO: A i vie ne somnevajte se, prijateli i prijatelki moi! Zdravo `ivo da ste, duri i vam {to ne ste mi prijateli, za{to nikoga{ ne gubam nade` deka eden den }e mi bidete. Jas imam takva sposobnost na site da im bidam prijatel. Nema ~ovek {to mo`e sam na svetot. I si rekov: ,,Trifolio, sekoj ~ovek se opredelil da bide ne{to vo `ivotot. Ti bidi im na lu|eto prijatel!" Denes bez prijatel ni{to ne se mo`e. Koj komu ako ne prijatel na prijatel? Imam edno ~udo prijateli i veruvajte mi, nema na svetov ~ovek {to znae podobro da gi obedini koga treba da se zavr{i nekoja rabota!

Vo odnos na ekspozicijata, tekstot na Bogdanovski e poblizok do Terentij, oti za razlika od Plaut, vo ~ii{to komedii vo kreiraweto na zapletot mo{ne ~esto se polzuva prologot, kaj Terentij prologot nema ekspoziciska funkcija, tuku pred sè kni`evno-polemi~ka funkcija. Vo Ni{to bez Trifolio, pak, izostaven e prologot, a ekspozicijata e izvedena tokmu preku vovednite repliki na naslovniot lik vo sredbite so drugite likovi: u{te vo prvite sceni Trifolio ja dobiva ulogata na inicijator i medijator vo qubovnite intrigi. Bukvalno site likovi nemu mu gi doveruvaat tajnite nameri i proglasuvaj}i go za ,,najdobar prijatel° (kako od nekoj vid ,,zlatna ripka°) od nego baraat pomo{ za ostvaruvawe na qubovnite kopne`i. Se razbira, prepu{taweto na klu~nite odluki za nivnite `ivoti na Trifolio vo golema mera asocira na odnosot rob - mlad gospodar od rimskata komedija, kade {to robot/slugata ja prezema seta odgovornost za ostvaruvaweto na qubovnite kopne`i na gospodarot, pri {to sekako e neizbe`en i konfliktot so negoviot tatko t.e. stariot gospodar. Ottuka, bez golem rizik mo`eme da ja plasirame tezata deka tekstot na Bogdanovski e konstruiran na mo{ne sroden na~in kako delata od rimskata palijata, no postoi i edna mo{ne zna~ajna razlika. Imeno,

176 stanuva zbor za postapkata na kontaminacija, t.e. dopirot na elementi od barem dva dramski teksta (ajkanovi} pojasnuva deka ,,contaminare" ne zna~i ,,da se pome{a°, ,,da se sostavi° tuku ,,da se dopre°), pri {to poetot vr{i ,,kontaminacija° na toj na~in {to ,,ednata komedija ja zema kako osnova i ja preveduva ili ja prerabotuva, a od drugata prezema samo pomalku va`ni poedinosti" (ajkanovi} 1998, 5). Kako karakteristi~en primer od opusot na Terentij bi mo`ele da se potsetime na Devojkata od Andros (Andria) kade {to vo prologot avtorot objasnuva: ,,Menander gi napi{a komediite Devojkata od Andros i Devojkata od Perint. Onoj {to ja znae ednata, gi znae i dvete, oti vo sodr`inata ne se razlikuvaat mnogu, tuku samo vo na~inot na iska`uvaweto i vo stilot. Poetov priznava deka toa {to mu odgovara{e od Devojkata od Perint go zema{e i go prenesuva{e vo Devojkata od Andros, koristej}i gi kako svoi" (Terentij 2005, 8). Od druga strana, tragaj}i po intertekstualnite izvori{ta na komedijata na Rusomir Bogdanovski, bi bilo nevozmo`no da se ograni~ime samo na dve-tri dela od opusot na Terentij. Naprotiv, se dobiva vpe~atok deka dramskiot tekst e so~inet vo dosluh so mnogubrojnite postulati na rimskata palijata t.e. ne samo so komediite na Terentij, tuku i so onie na Plaut. Na primer, iako Trifolio veli deka na site im pomaga isklu~ivo od altruizam i deka saka da im bide prijatel, toj sepak vo edna od scenite po~nuva da nalikuva na tipiziraniot lik na parazitot od palijatata, koj, sepak, dejstvuva pred sè od li~en interes, so {to se prepoznava ehoto od likovite na Penikulo etkata na Plaut, na Formion od Terentij, ili na Pomet od Dr`i}: TRIFOLIO: A mene da mi donesat edna neopredelena ve~era! PINUS: Neopredelena? Kakva e taa neopredelena ve~era! TRIFOLIO: Ne mo`e{ da se opredeli{ {to da kasne{. Isto taka, vo Ni{to bez Trifolio e radikalizirana edna od klu~nite postapki vo razvojot na dejstvoto karakteristi~na za dramaturgijata na Terentij ­ t.n. dvoen zaplet. Imeno, i vo Devojakata od Andros i vo Bra}a i vo Formion razre{uvaweto na edniot zaplet e vo tesna korelacija so raspletot na vtoriot zaplet (na primer, vo Devojkata od Andros samo ako Pamfil uspee da se o`eni so Glikerija, se otvora i mo`nosta za negoviot prijatel Harin da ja zeme rakata na negovata sakana, koja pak, spored dogovorot na atinskite starci Simon i Hremet, mu e vetena na Pamfil). Ako vo Komedija na zabuni [ekspir gi multiplicirawe mo`nostite za komi~ni situacii vo odnos na Menehmi od Plaut so voveduvaweto na vtoriot par bliznaci, toga{ bi mo`elo da se ka`e deka vo Ni{to bez Trifolio zapletot e minimum troen ili pove}ekraten i vo nego se vklu~eni site likovi od dramata, se razbira, blagodarenie na Trifolio, koj na site im zaka`uva qubovni

177 sostanoci na edno isto mesto t.e. vo {umi~kata nad gradot. No, mo{ne sli~no kako i Davos vo Devojkata od Andros od Terentij, vo raspletot na dramskoto dejstvo Trifolio postepeno ja gubi kontrolata vrz sobitijata, taka {to i samiot priznava deka ,,Qubovta navistina ima ~udni pati{ta.° Komi~nite efekti na Ni{to bez Trifolio se baziraat na prerabotkata i preosmisluvaweto na redica toposi karakteristi~ni za rimskata palijata, koi se interesni i od rodova perspektiva. Pred sè, tuka se temite na maskiraweto, presoblekuvaweto, travestiraweto, promenata na identitetite i neprepoznavaweto kako glavni generatori na najvpe~atlivite komi~ni situacii (sli~no kako vo Plautovite Menehmi ili vo Terentieviot Evnuh). So cel da se dobli`i do sakanata, Pinus najprvin se maskira vo homoseksualecot Pupile, a nekoi od likovite (na primer Rozmarinus) duri go percipiraat i kako `ena (kako Petunija). Pinus go legitimira ~inot na prepravawe povikuvaj}i se na metamorfozite na bo`estvata: ,,A tamu naslikan Yevs koj se pretvoril vo lebed za da ja obqubi Leda! I mi dojde milo {to eden bog se prepravil zaradi `ena, pa zo{to da ne go pravam toa i jas, obi~en smrtnik!". Celosno zbuneta od zamenata na rodovite identiteti, Lavadula konstatira: ,,Vo kakvo vreme `iveeme, Tri-folio! Ne se znae koj e `ensko, a koj ma{ko! Onoj peja~ {to go smetavme za pe{kir £ se nafrlil na Melisa kako da e ma{ko! (...) ,,Ne`no so ma`ite, tie samo se pravat silni, a vsu{nost se dobi~iwa. (...) Vo moe vreme ma`ite si bea ma`i i koga bea pijani°. Kulminativnata komi~na situacija vo dramata povtorno e povrzana so (pre)soblekuvaweto i (ne)prepoznavaweto: Lavandula go mami nejziniot soprug tokmu so nejziniot soprug maskiran vo gladijator, pri {to ~inot na prequba podednakvo gi diskreditira i obajcata. Paradoksot e dvoen: ma`ot e siguren vo (ne)vernosta na soprugata tokmu zatoa {to so nego (incognito) vo {umi~kata taa se prepu{tila na qubovnata igra, a soprugata go do`ivuva ma`ot kako dobar qubovnik (samo) koga go percipira kako drug (vo slu~ajot, gladijator). Trifolio go objasnuva somnitelnoto odnesuvawe na starecot Kantarion kako plod od politi~kiot anga`man: ,,I jas sum pravel gluposti vo `ivotot, ama ovoj me nadminuva. Stana ~len na Sobranieto i mu udri vlasta vo glavata. Ne be{e takov ~ovekot. Otide vo politi~ari i se rasipa. Dobro se reklo, so kogo si, takov si.° Tokmu ovie nekolku primeri od dramskiot tekst na Bogdanovski najsilno ja ilustriraat tezata na Petkovska: ,,Prezemaweto na sodr`inata i na formata na vakvata komedija ne e imitacija, tuku pretstavuva tipi~na postmodernisti~ka postapka na koristewe tu| stil so cel toj da se parodira, odnosno preku avtorska intervencija vo eden vakov tekst da se ismeat i nekoi aktuelni sostojbi, da se `karnevaliziraat' sovremenite op{testveni i me|u~ove~ki odnosi vo koi sè pogolemo zna~ewe dobivaat parite° (isto, 351-2).

178 Kako vo dramite na Plaut i Terentij, vtorata diskreditacija na Kantarion e otkrivaweto na negovata bigamija, koja toj ja objasnuva so zborovite: ,,[to da pravam? Ne mo`ev da ja ostavam `enava ovde ni da ostanam so `enata tamu, pa gi zadr`av dvete!°. Imeno, dokolku vo Formion od Terentij klu~ot za raspletot e tokmu otkrivaweto na bigamijata na Hremes, pri {to negovata `ena Navsistrata go ukoruva so retori~kite pra{awa (,,Smeta{ li deka e sramno tvojot sin, mlad ~ovek, da ima edna qubovnica ­ koga ti ima{ dve `eni? Ne ti e sram? So kakov obraz }e go iskara{?°) toga{ i vo Ni{to bez Trifolio gubeweto na avtoritetot na senatorot Kantarion vo o~ite na negovata sopruga ovozmo`uva toj pove}e da ne bide pre~ka za ostvaruvaweto na qubovnite nameri na negovite }erki. Na toj na~in i vo komedijata na Bogdanovski e variran eden od neizbe`nite tematski zaedni~ki imeniteli na rimskata palijata: me|ugeneraciskiot sudir, podrivaweto na avtoritetot na tatkoto i suptilnata subverzija na patrijarhalniot model. Kako vo dramite na Plaut, komi~nite efekti vo Ni{to bez Trifolio mo{ne ~esto se baziraat na mnogubrojnite igri so zborovi, vmetnati vo dijalozite, kako na primer: KANTARION: Ne e zdravo da se jade taze leb. LAVANDULA: (Nastrana.) Ne e zdravo ni ti {to si `iv. KANTARION: [to re~e? LAVANDULA: Da si mi `iv i zdrav. Dramata na Bogdanovski izobiluva i so komi~ni situacii prezemeni od anegdoti, dosetki, na momenti i lascivno intoniran humor, a dijalozite mo{ne ~esto se za~ineti so narodni pogovorki i poslovici koi vo dramskiot kontekst dobivaat novi konotacii. Postapkata na obra}awe kon publikata za zasiluvawe na dramskata ironija, svojstvena osobeno za Plaut, ja sre}avame i vo dramaturgijata na Bogdanovski, taka {to Trifolio gi upatuva kon gledali{teto slednive zborovi: ,,Mi ka`al iljada pati, ama ~ujte go i vie. Mnogu zanimlivo raska`uva!° Znamenitiot epitaf ,,Otkako Plauta go odnese smrtta, taguva komedijata, / a scenata e prazna..." (,,Postquam est mortem aptus Plautus, Comoedia luget, / Scaena es deserta...") e staven pod pra{awe (i delumno e demantiran) u{te so komediografskiot opus na Terentij. Nastanata po celi dva mileniumi, kako originalen amalgam na dramatur{kite postapki i strategii na Plaut i Terentij i kako silna potvrda za pripadnosta na makedonskata komedija vo mediteranskiot kulturen i humoren areal, dramata Ni{to bez Trifolio od Rusomir Bogdanovski go demonstrira zna~eweto na `iviot, kreativen dijalog so dostrelite na rimskata palijata kako sè u{te privle~en predizvik na sovremenata dramaturgija.

179

Literatura:

· Bogdanovski, Rusomir. 1997. Komedii. Skopje: Fakultet za dramski umetnosti. · Bogdanovski, Rusomir. Ni{to bez Trifolio. www.blesok.com.mk · Bordman, X., Grifin, X., Mari, O. 1999. Oksfordska istorija rimskog sveta. (prev. Slaana Tanasijevi). Beograd: Klio. · Petkovska, Nada. 1999. ,,Dramskiot iskaz na Rusomir Bogdanovski". XXV Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura. Skopje: Univerzitet ,,Sv. Kiril i Metodij", 346-352. · Plaut / Terencij. 1975. Komedii. (Prevod od latinski: Atanas Tahovski). Skopje: Makedonska kniga, ZID Nova Makedonija, Kultura, Misla, Na{a kniga. · Plaut, Tit Makij. 2003. Trgovec, Menehmi, Skr`avec, Zarobenici. (prevod od latinski: Mile Bogeski i Margarita Buzalkovska-Aleksova). Skopje: Evro-Balkan Press. · Terentij, Publij Afrikanecot. 2005. Devojkata od Andros, Evnuh, Evekrva, Bra}a. (Prevod od latinski: Mile Bogeski). Skopje: Evro-Balkan Press. · ajkanovi, Veselin. 1998. Pregled rimske kwi`evnosti. Beograd: Vajat.

180

181 SODR@INA NAU^NA KONFERENCIJA - LITERATURNA SEKCIJA

KO^O RACIN KAKO POET I PUBLICIST...................................................... 5 Ivan Dorovski KOSTA RACIN NA ^E[KI I NA SLOVA^KI JAZIK ................................. 7 Vera Stoj~evska-Anti} IS^ITUVAWATA NA BOGOMILSKOTO U^EWE......................................... 15 Ru`ica Jan~uleva ZA PREPEVITE NA PESNITE OD KO^O RACIN NA RUSKI JAZIK.. 21 Lilijana Miodowska REFLEKSJE TOWARZYSZCE LEKTURZE POLSKIEGO PRZEKLADU UTWORU KOCO RACINA BELI MUGRI .......................................................................................... 31 Naume Radi~eski KNI@EVNO-KRITI^KITE SEGMENTI VO DELOTO NA KOSTA RACIN ............................................................................................................................. 41 Namita Subioto POSLOVEN^UVAWETO NA BELI MUGRI....................................................... 51 Milo{ orevi AKSIOMI POETIKE I RETORIKA KO^E RACINA.................................. 57 Zvonko Taneski RECEPCIJATA NA ,,BELI MUGRI" OD KO^O RACIN VO SLOVA^KATA KNI@EVNA I KULTURNA SREDINA........................................................................ 65 MAKEDONSKATA KNI@EVNOST NASPREMA DRUGITE SVETSKI KNI@EVNOSTI .......................................................................................................... 75 Nada Petkovska IDEOLO[KITE MARKERI NA EVROPA VO MAKEDONSKITE DRAMSKI TEKSTOVI .......................................................................................................................................77 Marija Proskurnina GZISTENCIALNA BEZDOMNOST KPROBLEME GERO V SOVREMENNOM MAKEDONSKOM I RUSSKOM ROMANE ....................... 89 Bla`e Kitanovski BAOBABOT ­ KLU^EN SIMBOL VO POEZIJATA NA ACO [OPOV ZA INTERKULTURNA KOMUNIKACIJA................................................................ 95

182

Olga Pankina SUFFIKSALNE MODELI OBRAZOVANI SUESTVITELNH S KSPRESSIVNO SEMANTIKO V MAKEDONSKOM ZKE NA PRIMERE ROMANA "BOLA VODA° @IVKO INGO......................... 101 Mihajlo Georgievski MAKEDONSKO-ITALIJANSKITE VRSKI VO 16 VEK VO SVETLINATA NA PEATARSKATA AKTIVNOST NA PRVIOT MAKEDONSKI PEATAR JAKOV OD KAMENA REKA VO VENECIJA I KNI@ARNICATA NA KARA TRIFUN VO SKOPJE............................................................................................... 117 Miroslav Kouba ME\U SKOPJE I VENECIJA: JAKOV KRAJKOVI PO^ETOCITE NA ILIRSKITE PE^ATENI KNIGI (Makedonija i ilirskiot kulturen identitet XVI ­ XVII vek) ........................................................................................... 123 Elizabeta [eleva PISMO OD ^EKORI ................................................................................................ 135 Vesna Mojsova-^epi{eva IRONI^NITE @ARI[TA VO FRESKITE NA V. ANDONOVSKI I ILUMINACIITE NA M. \UR\EVI]................................................................ 143 Sowa Stojmenska-Elzeser MAKEDONSKITE BIOGRAFIKCII VO RELACIJA SO HOLIVUDSKIOT BAJOPIK° (BIOPIC)......................................................................................................................... 151 Violeta Dimova FRESKI I GROTESKI OD VENKO ANDONOVSKI OD ASPEKT NA KNIGATA ]E BIDETE KAKO BOGOVI OD ERIH FROM.......................... 157 Slavica Srbinovska NA FIJA ( ) ........................................................ 163 Vladimir Martinovski NI[TO BEZ PLAUT I TERENTIJ (EHATA OD RIMSKATA PALIJATA VO MAKEDONSKATA SOVREMENA KOMEDIOGRAFIJA)..................... 173

XXXV NAU^NA KONFERENCIJA - lingvistika na XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura

Redakcija: Emilija Crvenkovska, glaven urednik Tomislav Trenevski, lektor Blagica Veljanovska, sekretar

Koordinator: Jasna Koteska

Korektura: Tomislav Trenevski

Kompjuterska obrabotka: Akademski pe~at

Predna korica: etvoroevangelie na manastirot Slep~e, XVI vek Zadna korica: Inicijal M od Radomiroviot psaltir, XIII vek

Pe~ati: Akademski pe~at - Skopje

Tira`: 250

Information

Microsoft Word - predni strani.doc

184 pages

Find more like this

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

121413


You might also be interested in

BETA
Slovenski folklor i folkloris...
Koco Racin - osnovopoloznik na
Microsoft Word - predni strani.doc