Read prir%20berilo6-net.pdf text version

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

1

Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec SLEDI DO DAVNIH DNI - Prirocnik za ucitelje Prirocnik k berilu za 6. razred devetletne osnovne sole

Avtorja: dr. Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec, prof. Recenzirale: Janja Karo, dr. Marjana Kobe, dr. Ljubica Marjanovic Umek Lektorirala: Bojana Maltaric, univ. dipl. sloven. Oblikovanje: Studio Zalozba Izolit/Matej Grginic Zalozila in izdala: Zalozba Izolit, d.o.o., Menges, 2007 Za zalozbo: Zdravko Grginic Spletna stran: www.zalozba-izolit.si Tisk: Formatisk, d.o.o.

CIP - Katalozni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana 821:371.3:373.3(035) SAKSIDA, Igor Sledi do davnih dni. Prirocnik za ucitelje : prirocnik k berilu za 6. razred devetletne osnovne sole / Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec. - Menges : Izolit, 2007 ISBN 978-961-6625-04-3 1. Leben Jazbec, Sanja 235956480

© Zalozba IZOLIT, izobrazevalna literatura

Vse pravice pridrzane. Brez pisnega dovoljenja zaloznika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakrsenkoli nacin reproducirati, kopirati ali kako drugace razsirjati. Ta prepoved se nanasa tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje ali prepisovanje na kakrsenkoli pomnilniski medij)!

2

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Igor Saksida, Sanja Leben Jazbec

SLEDI DO DAVNIH DNI

PRIROCNIK ZA UCITELJE

Primere solskih interpretacij so pripravile:

Ana Galjot (OS Trzin) Justina Husu (OS Smihel, Novo mesto) Slavica Knezevi (OS dr. Josipa Plemlja, Bled) Anja Kokalj (OS Dob pri Domzalah) Tatjana Kokalj (OS Dob pri Domzalah) Sanja Leben Jazbec (OS Solkan) Natasa Plevnik (OS Globoko) Tina Susnik (OS Gorje)

Zalozba Izolit Menges, 2007

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

3

KAZALO

Predgovor ................................................................................................................................................................................................................. 8

1. Kako je sestavljeno berilo Sledi do davnih dni? .............................................................................................................................10 Zasnova ucbenika v zvezi z razvijanjem bralnih sposobnosti ................................................................................10 Berilo in ucni nacrt .......................................................................................................................................................................11 Tematska zasnova ucbenika ....................................................................................................................................................13 Zaporedje branja besedil .........................................................................................................................................................19 Didakticni instrumentarij..........................................................................................................................................................19 Kako obravnavati odlomke in dolga besedila? .............................................................................................................24

2. Komunikacijski pouk knjizevnosti in faze solske interpretacije besedila ...........................................................................25 Kaj je komunikacijski pouk knjizevnosti? .........................................................................................................................25 Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom knjizevnosti? .........................................................................................26 Zaporedje faz solske interpretacije besedil .....................................................................................................................29

3. Primeri solskih interpretacij (uredila Sanja Leben Jazbec) .......................................................................................................37 Tone Pavcek: Besede, take in drugacne .............................................................................................................................38 Niko Grafenauer: Usesa .............................................................................................................................................................44 Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe ..............................................................................................48 Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race........................................................................................................50 Boris A. Novak: Kako rastejo stvari .......................................................................................................................................54 Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame ..........................................................................................................................58 Bogdan Novak: Zelena posast ................................................................................................................................................63 Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka .................................................................................................................69 Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku ...........................................................................................................................75 Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila ....................................................................................................77 Alenka Goljevscek: Gornastenisedimuha .........................................................................................................................79 Tone Pavcek: Junak.......................................................................................................................................................................81 Tone Pavcek: Odrastez ...............................................................................................................................................................83 Stjepan Jaksevac: Junak v razredu .......................................................................................................................................85 Vinko Möderndorfer: Ljubezen .............................................................................................................................................87 Niko Grafenauer: Ljubezen.......................................................................................................................................................89 Oton Zupancic: Pomladni pozdrav........................................................................................................................................91 Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah ....................................................................................................................................97 Vitan Mal: Roki Rok ................................................................................................................................................................... 101 Erich Kästner: Dvojcici.............................................................................................................................................................. 105 Erich Kästner: Emil in detektivi ........................................................................................................................................... 111 Astrid Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist......................................................................................................... 114 Katherine Paterson: Most v Terabitijo.............................................................................................................................. 117 Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja ............................................................................................................................... 124 Fran Levstik: Martin Krpan z Vrha...................................................................................................................................... 128 Henry Gilbert: Robin Hood .................................................................................................................................................... 130 Franjo Francic: Pravljica o svobodi ................................................................................................................................... 132

4

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Neza Maurer: Onstran ............................................................................................................................................................. 138 Neza Maurer: Zlati copati ....................................................................................................................................................... 140 Ksenija Soster Olmer: Roza v puscavi............................................................................................................................... 142 Bina Stampe Zmavc: Sanje.................................................................................................................................................... 144 Bina Stampe Zmavc: Vesolje................................................................................................................................................. 147 Bina Stampe Zmavc: Zrnca sonca ...................................................................................................................................... 149 Feri Lainscek: Mesta.................................................................................................................................................................. 151 Mate Dolenc: Strupena Brigita ............................................................................................................................................ 156 Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ ............................................................................................................................. 159 Astrid Lindgren: Brata Levjesrcna...................................................................................................................................... 162 Feri Lainscek: Velecirkus Argo .............................................................................................................................................. 168 Michael Ende: Carobni napoj ............................................................................................................................................... 171 Jana Bauer: Izginjevalec carovnic ...................................................................................................................................... 178 Bina Stampe Zmavc: Ure kralja Mina .............................................................................................................................. 182 Samuil Marsak: Pravljica o kralju in vojaku .................................................................................................................. 185 Ljudska: Zarika in Soncica...................................................................................................................................................... 187 Josip Jurcic: Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk ..................................................................................... 191 Janez Trdina: Rajska ptica ..................................................................................................................................................... 194 PROJEKT: Ljudske pravljice iz bliznjih in daljnih koncev sveta ............................................................................ 198 Indijanska ljudska: O miski, ki je pela .................................................................................................. 198 Valizanska ljudska: Pergrin in morska deklica ................................................................................. 198 Zidovska ljudska: Telicek ............................................................................................................................. 198 Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinco .............................................................................................. 198 Crnska ljudska: Dekle in zenin.................................................................................................................. 199 Juznokitajska ljudska: Zabji cesar .......................................................................................................... 199 Grska ljudska: Deklica z morja ................................................................................................................. 199 Arabska ljudska: Aladin in njegova cudezna svetilka .............................................................................................. 204 Fran Saleski Finzgar, Dejan Saric: Pod svobodnim soncem .................................................................................. 209 Fran Milcinski: Desetnica ....................................................................................................................................................... 212 Oscar Wilde: Srecni kraljevic ................................................................................................................................................. 217 Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblacila.................................................................................................... 219 Milan Jesih: Cesarjeva nova oblacila ................................................................................................................................ 228 Niko Grafenauer: Poezija ........................................................................................................................................................ 232

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

5

ABECEDNO KAZALO

Andersen Hans Christian: ................................. Cesarjeva nova oblacila ................................................................. 219 Arabska ljudska: .................................................... Aladin in njegova cudezna svetilka ........................................ 204 Argentinska ljudska: ........................................... Jaguar in kirkinco ............................................................................. 198 Bauer Jana: .............................................................. Izginjevalec carovnic ...................................................................... 178 Crnska ljudska: ....................................................... Dekle in zenin .................................................................................... 199 de Saint-Exupéry Antoine: ............................... Mali princ ............................................................................................. 159 Dekleva Milan: ....................................................... V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe .................................. 48 Dekleva Milan: ....................................................... Mehke snezinkaste pesniske race ............................................ 50 Dolenc Mate: ........................................................... Strupena Brigita ............................................................................... 156 Ende Michael: ......................................................... Carobni napoj ..................................................................................... 171 Francic Franjo: ........................................................ Pravljica o svobodi ........................................................................... 132 Gilbert Henry: ......................................................... Robin Hood.......................................................................................... 130 Goljevscek Alenka: ............................................... Gornastenisedimuha ...................................................................... 79 Grafenauer Niko: ................................................... Usesa .........................................................................................................44 Grafenauer Niko: ................................................... Ljubezen ............................................................................................... 89 Grafenauer Niko: ................................................... Poezija ................................................................................................... 232 Grska ljudska: ......................................................... Deklica z morja .................................................................................. 199 Harranth Wolf: ....................................................... Jaz sem vate, ti pa vame................................................................ 58 Indijanska ljudska: ............................................... O miski, ki je pela ............................................................................. 198 Jaksevac Stjepan: .................................................. Junak v razredu ................................................................................. 85 Jesih Milan: .............................................................. Cesarjeva nova oblacila ................................................................. 228 Jurcic Josip: .............................................................. Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk ...................... 191 Juznokitajska ljudska: ......................................... Zabji cesar ............................................................................................ 199 Kästner Erich: .......................................................... Dvojcici .................................................................................................. 105 Kästner Erich: .......................................................... Emil in detektivi................................................................................ 111 Kopietz Gerit, Sommer Jörg: ........................... KLIK, Skrivnostna vila .......................................................................77 Lainscek Feri: .......................................................... Mesta...................................................................................................... 151 Lainscek Feri: .......................................................... Velecirkus Argo.................................................................................. 168 Levstik Fran: ............................................................ Martin Krpan z Vrha ........................................................................ 128 Lindgren Astrid: ..................................................... Detektivski mojster Blomkvist .................................................. 114 Lindgren Astrid: ..................................................... Brata Levjesrcna................................................................................ 162 Ljudska: ..................................................................... Zarika in Soncica............................................................................... 187 Makarovic Svetlana: ............................................ Potepuh in nocna lucka ................................................................ 69 Mal Vitan: ................................................................. Roki Rok ................................................................................................ 101 Marsak Samuil: ...................................................... Pravljica o kralju in vojaku........................................................... 185 Maurer Neza: ........................................................... Onstran.................................................................................................. 138 Maurer Neza: ........................................................... Zlati copati ........................................................................................... 140 Milcinski Fran: ......................................................... Desetnica.............................................................................................. 212 Möderndorfer Vinko: ........................................... Ljubezen ............................................................................................... 87 Novak Bogdan: ....................................................... Zelena posast ...................................................................................... 63 Novak A. Boris: ....................................................... Kako rastejo stvari ............................................................................ 54 Paterson Katherine: ............................................. Most v Terabitijo ............................................................................... 117 Pavcek Tone: ............................................................ Besede, take in drugacne............................................................. 38 Pavcek Tone: ............................................................ Junak ...................................................................................................... 81

6

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Pavcek Tone: ............................................................ Odrastez ................................................................................................. 83 Pregl Slavko: ............................................................ Geniji v dolgih hlacah .................................................................... 97 Saleski Finzgar Fran, Saric Dejan: .................. Pod svobodnim soncem................................................................ 209 Suhodolcan Leopold: .......................................... Stopinje po zraku .............................................................................. 75 Soster Olmer Ksenija: ......................................... Roza v puscavi.................................................................................... 142 Stampe Zmavc Bina: ........................................... Sanje ....................................................................................................... 144 Stampe Zmavc Bina: ........................................... Vesolje ................................................................................................... 147 Stampe Zmavc Bina: ........................................... Zrnca sonca ......................................................................................... 149 Stampe Zmavc Bina: ........................................... Ure kralja Mina .................................................................................. 182 Trdina Janez: ........................................................... Rajska ptica ......................................................................................... 194 Twain Mark: ............................................................. Prigode Toma Sawyerja ................................................................ 124 Valizanska ljudska: .............................................. Pergrin in morska deklica ............................................................ 198 Wilde Oscar: ............................................................. Srecni kraljevic................................................................................... 217 Zidovska ljudska: .................................................. Telicek .................................................................................................... 198 Zupancic Oton: ....................................................... Pomladni pozdrav ............................................................................ 91

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

7

Spostovane kolegice in kolegi!

prirocnikom, ki ga pravkar jemljete v roke, zakljucujemo niz dodatnih gradiv, ki spremljajo berila prvega in drugega triletja in so namenjena uciteljem in deloma tudi ucencem; prvim kot zbirka predlogov za delo v razredu, drugim kot izbor ucnih listov in zanimivih podatkov o ustvarjalcu oziroma delu. Prirocnik k berilu Sledi do davnih dni je resda nastajal nekoliko dlje, vendar upam, da se zaradi cakanja nanj niste (prevec) jezili na avtorsko ekipo in sodelavce zalozbe. S prirocniki, ki so zasnovani tako kot ta, je namrec precej dela ­ ne le, da je treba teoreticna izhodisca povezati z besedili v berilu in predstaviti njegovo zasnovo, smiselno je predstaviti predvsem take predloge obravnav besedil v razredu, ki so se obnesli v praksi. Oblikovanje in usklajevanje avtorske ekipe pa nikakor nista macji kaselj. Koliko ur dogovorov in tuhtanja, brskanja in urejanja, pogovorov v razredu in v okviru ustvarjalnega tima uciteljev, popravljanja in dopolnjevanja zamisli prekriva prah pozabe zdaj, ko je prirocnik na voljo vam, strokovnim bralcem ... Novi prirocnik tvorita teoreticni in prakticni del. V prvem delu pojasnjujem tematsko sestavo in zgradbo berila, pri tem pa ob razlagi didakticnega instrumentarija prvic podrobneje predstavljam tudi postopek priprave in izvedbe govornega nastopa. Govorjenje o dozivljanju knjizevnosti je na prvi pogled preprosta dejavnost, vendar pa je iz pogovorov s kolegicami in kolegi mogoce sklepati, da se vedno pogresajo konkretne in izcrpne didakticne napotke ob tej pomembni dejavnosti. S postopkom priprave, izvedbe in tudi ocenjevanja govornega nastopa se je pred casom ukvarjala komisija, ki je pripravljala zasnovo zunanjega preverjanja znanja v osnovni soli; menim, da bi bilo skoda, ce bi se vse te ideje in izkusnje porazgubile ­ zato sem jih povzel v razdelek tega prirocnika in jih povezal z besedili iz berila. Drugi del teoreticnega poglavja je predstavitev izhodisc in nacel komunikacijskega pouka knjizevnosti, v katerem na kratko pojasnjujem predvsem razvijanje bralnih strategij, korake uciteljeve priprave na branje in zaporedje faz solske interpretacije knjizevnega besedila od uvodne motivacije do novih nalog. Drugi, najobseznejsi del prirocnika zajema primere solskih interpretacij; pripravo tega dela je vodila kolegica Sanja Leben Jazbec, za kar se ji od srca zahvaljujem. Brez njenih spodbud in koordinacije prirocnika ne bi bilo, njene obravnave pa dajejo celotnemu delu poseben car tudi zaradi simpaticnih didakticnih iger, ki nadgrajujejo dozivljanje leposlovnega besedila. Vsak predlog za delo z besedilom v razredu tvorita tematska analiza, ki sem jo prispeval sam, ter podroben prikaz poteka obravnave besedila. V tematski analizi sem skusal pojasniti predvsem sporocilne razseznosti mladinskega knjizevnega besedila; pri tem se nisem omejeval le na moznosti najstniskega razumevanja knjizevnosti, ampak sem bral besedilo kot odrasli ­ mladinska knjizevnost je namrec tudi zanj prvovrstno bralno dozivetje. Povsem jasno je, da je skoraj sleherno besedilo mogoce dojeti tudi drugace, kar je neodtujljiva svoboda bralca. Analizi sporocilnosti sledi komentar didakticnega instrumentarija in predlog za uvodno motivacijo; slednje dopolnjujejo tudi besedila sodelavk, ki predstavljajo svoje predloge za uvodno motivacijo. Opazili boste, da se posamezni prikazi solskih interpretacij med seboj razlikujejo tako po obsegu kot tudi po pristopu k leposlovnemu besedilu. In prav je tako: ceprav smo se soavtorji dogovorili za skupni splosni okvir, smo od vsega zacetka vedeli, da bodo posamezne avtorice ta model prilagajale svojemu nacinu poucevanja in predvsem sporocilnim razseznostim izbranega besedila. Prav zato primeri solskih interpretacij niso »uniformirani«, ampak odsevajo individualne nacine dela posameznih avtoric. So torej raznoliki, tako kot je raznolik, pester tudi svet knjizevnosti v berilu, ki sega od »krhkih« haikujev do besedil s problemsko tematiko, od kratkih pravljicnih besedil do odlomkov iz obseznejsih del. Iz vseh obravnav pa se, glede na prirocnike k berilom za nizje razrede, vidi zavesten prehod k uravnotezevanju dozivljajskega in strokovnega branja mladinske knjizevnosti.

8

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

S

Sesti razred devetletne osnovne sole kot sklepni razred drugega triletja namrec »napoveduje« knjizevni pouk v tretjem triletju, pri katerem se mladi bralci seznanjajo s temeljnimi literarnoteoreticnimi in literarnozgodovinskimi pojmovanji in poimenovanji. Zato ni nakljucje, da je v nekaterih obravnavah vidna podrobnejsa analiza zgradbe besedila, v drugih je morda nekoliko vec podatkov o zivljenju in delu obravnavanega avtorja, v tretjih celo predlogi za preverjanje razumevanja besedila in knjizevnega znanja ucencev. Ce se vam zdi cesa prevec, to preprosto preskocite; marsikateri zapis v prirocniku je lahko »le« pomoc ucitelju, dodatno gradivo za ucence (npr. za pripravo govornega nastopa); te zapise torej lahko dojemamo tudi kot dodatno informacijo o ustvarjalcu. Menim, da kljub vecjemu poudarjanju literarnovednih dejstev in posplositev modeli obravnave, ki so predstavljeni v prirocniku, se vedno uresnicujejo temeljni cilj knjizevnega pouka v drugem triletju, tj. razvijanje zmoznosti dialoga mladega bralca in besedila ter bralcev o besedilu. Predstavljene solske interpretacije tako spodbujajo otrosko domisljijsko igro v fazi uvodne motivacije in novih nalog, predlagajo oblike samostojnega dela z besedilom, razvijajo zmoznost vrednotenja besedila na podlagi bralcevega odziva na aktualnost sporocila ali na podlagi primerjanja besedil. Primeri solskih interpretacij so torej mozaik, sestavljen iz raznobarvnih in razlicno velikih kamenckov: nekateri primeri vkljucujejo delo s slovarjem in opazovanje jezikovnih izraznih sredstev, drugi se osredotocajo na zaznavanje in razumevanje osrednjih prvin knjizevnega besedila, tretji literarnoestetsko dozivetje nadgrajujejo s pogovorom o filmih, risankah, gledaliscu, lutkah, spletu ... Posebej je raznolikost obravnave podcrtana v primerih, ko sta predstavljeni dve interpretaciji istega besedila ­ bogastvo je v razlicnosti, pestrosti, dialogu; in seveda v bralcevi pravici, da med predlogi izbere to, kar mu je blizu. Tako prirocnik ni, noce in ne more biti »obvezna smer« dela v razredu; je le nabor moznosti, ki jih ponujajo leposlovna besedila v novem berilu in ki se bodo v vasem razredu, cenjena bralka ali bralec teh vrstic, udejanjala po svoje in morda drugace, kot so si zamislile avtorice predlogov interpretacij. Iz »svojega razreda« so v to knjigo ideje in priporocila prelile kolegice Ana Galjot (OS Trzin), Justina Husu (OS Smihel, Novo mesto), Slavica Knezevi (OS dr. Josipa Plemlja, Bled), Anja Kokalj (OS Dob pri Domzalah), Tatjana Kokalj (OS Dob pri Domzalah), Sanja Leben Jazbec (OS Solkan), Natasa Plevnik (OS Globoko) in Tina Susnik (OS Gorje). Sodelavkam, ki so napisale primere solskih interpretacij, se zahvaljujem za vznemirljivo potovanje v svet njihovega razumevanja mladinske knjizevnosti in pogovora o njej z mladimi bralci ­ bile so bralke in mentorice, ki so skupaj s svojimi mladimi sopotniki lovile v domisljijska jadra Zupancicev pomladni veter in vesoljski eter Bine Stampe Zmavc, ki so z jaguarjem in malo misko prevandrale poljane tujega ljudskega izrocila, se druzile z junaki starih in sodobnih zgodb, pleskale plot s Tomom Sawyerjem in poslusale petje rajske ptice s Trdinovim imenitnim grofom. Bralke, ki so verjele, da so v poeziji ­ kot bi rekel Niko Grafenauer ­ sami imenitni kraji; te pa se splaca obiskovati iz dneva v dan. Kajti morda nam vsem skupaj dandanes res ostaja le se eno zatocisce: So na svetu take niti, ki jih domisljija spleta in pa tisti skrat Sanjavec, ki ob polni luni leta. (Feri Lainscek) Ljubljana, oktober 2007

Vse dobro, Igor Saksida.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

9

1.

Sledi do davnih dni

KAKO JE SESTAVLJENO BERILO SLEDI DO DAVNIH DNI?

Pripravil

Igor Saksida

Zasnova ucbenika v zvezi z razvijanjem bralnih sposobnosti Berilo Sledi do davnih dni je zbirka kakovostnih besedil slovenske in svetovne mladinske knjizevnosti. Ta besedila otroci predvsem (samostojno) berejo, saj je temeljna dejavnost sprejemanja prav njihovo individualno branje. V drugem triletju je torej temeljna »pot v literarni svet« branje, kar je razvidno tudi iz zasnove ucnega nacrta; v prvem triletju je na prvo mesto postavljeno poslusanje, v drugem pa ze branje leposlovja. Ucni nacrt pa v didakticnih priporocilih (str. 104­105) povsem jasno opredeljuje tudi vlogo poslusanja: »Ob prvem stiku z besedilom se drzimo pravila, da ucencem prozo in dramatiko pripovedujemo, pesem pa deklamiramo (zato, da si ucenci najprej potesijo svojo radovednost za zgodbo, in zato, ker je pripovedovanje sugestivnejse od branja) in jo nato se preberemo. Sledi individualno branje ucencev.« Ceprav otroci v drugem triletju ze »znajo brati« ­ bralna tehnika jim v glavnem torej ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire ­ pa je v celotnem drugem triletju (in se kasneje) smiselno in potrebno razvijati zmoznosti poslusanja umetnostnega besedila. Vzroka za to sta vsaj dva: · poslusanje vzpostavlja »spomin« na povezavo fizicnega in estetskega ugodja, znacilno za najzgodnejsa literarnoestetska dozivetja (poslusanje pravljice za lahko noc, glasno branje odraslega), · tudi v drugem triletju so otrokom v berilu ponujene raznolike knjizevne vsebine ­ tako preproste (primerne za njihovo samostojno branje, npr. Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku) kot bolj zapletene, ob katerih je glasno branje odraslega se posebno upraviceno ali celo nujno (npr. Feri Lainscek: Velecirkus Argo). Glasno branje odraslega

10

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

se zdi smiselno tudi v primerih, ko je v besedilu zaznavno »vracanje v otroske spomine«; primer za to je npr. Levstikova zgodba Martin Krpan z Vrha. Vprasanja, povezana z ustreznostjo poslusanja, pa nas privedejo se do enega zanimivega problema: Ali naj ucitelja nadomesti zvocni posnetek? Odgovor je na dlani: NE! Ceprav so posneti primeri iz beril primerni kot popestritev pouka ­ npr. v fazi ponovnega poslusanja ­ zivega pripovedovanja oziroma branja ne more nadomestiti se tako kakovostna »zvocna citanka«. Pripovedovanje in branje v razredu je namrec veliko vec kot le »zvocno prenasanje vsebine dela«; je tudi, ali celo predvsem, priloznost za ziv, pristen stik med otroki in odraslim, za ustvarjanje napetega pricakovanja, »vpijanja« zgodbe, za opazovanje odzivov, za izrazanje uciteljevega odnosa do knjizevnosti ipd. V razredu torej zazivi govorjena beseda ­ ziva beseda kot priloznost za stik med ucenci, uciteljem ter sporocili pesnikov in pisateljev v prijetnem, zaupanja in topline polnem vzdusju. To pa so lastnosti, ki jih sodobna, na podobah, slikovnih sporocilih temeljeca vsakdanja stvarnost tako zelo redko ponuja mlademu cloveku. Priporocilo, da se (tudi v drugem triletju) dejavnosti branja in poslusanja povezujeta, lahko opremo se na eno stalisce v ucnem nacrtu, tj. na vlogo govorjenja in pisanja. Ucni nacrt namrec kot osrednjo dejavnost opredeljuje sprejemanje knjizevnosti ­ v soli torej vzgajamo, oblikujemo dobre bralce knjizevnosti, ne pa knjizevnih ustvarjalcev. V tem smislu je treba dejavnosti poustvarjalnega pisanja, npr. preoblikovanja ali nadaljevanja izbranega besedila, razumeti predvsem kot nacin zblizevanja mladega bralca in sporocilnosti besedila, kar nedvomno priporoca tudi novi ucni nacrt: »Velja le splosna usmeritev, da so vse stiri sporazumevalne dejavnosti med seboj uravnotezene (proti koncu triletja seveda

narasca delez otrokovega samostojnega tihega branja ­ tako v soli kot zunaj nje), in to, da pisanje in govorjenje nista cilj knjizevnega pouka, temvec metodi (sredstvi), ki naj podpirata literarnoestetsko dozivetje in ga poglabljata. (Kar npr. pomeni, da ucenci ne pisejo podajanke, pustolovskega romana ipd. zato, da bi se usposobili za poklic pisatelja trivialne literature, ampak zato, da bi spoznali kliseiziranost tega knjizevnega zanra.)« Branje in poslusanje knjizevnosti ­ v povezavi z vprasanji za razvijanje razumevanja prebranega/poslusanega besedila ­ torej bistveno dolocata izbor besedil in metode za njihovo solsko interpretacijo. Vprasanje, ki je tudi v drugem triletju vsekakor zanimivo, je: Kdo bere otroku? Odgovor na to vprasanje ponujajo Didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta, ki v zvezi s poukom knjizevnosti v prvem triletju ponujajo nekaj moznosti, uporabnih tudi se kasneje (v drugem triletju) ­ to so: · projekt druzinskega branja, v katerem se ohranja »vzorec skupnega (npr. vecernega) branja knjizevnosti«; · metoda dolgega branja v soli: »kjer ucitelj bere ucencem v nadaljevanjih npr. daljso pravljico ali fantasticno pripoved«; · »branje na dezeven dan«: ucitelj bere tudi po pouku. Berilo zajema odlomke iz daljsih (proznih) besedil ­ ti sami po sebi spodbujajo otroka, da besedilo prebere v celoti. To je mogoce doseci s povezovanjem solskega branja in branja za bralno znacko, primeren in brez dvoma priljubljen pa je tudi projekt Pet minut branja na dan: ucitelj (skupaj z ucenci) izbere obseznejso knjigo, npr. Prigode Toma Sawyerja Marka Twaina in vsak dan (ali nekajkrat na teden) iz nje prebere krajsi odlomek. Skupno branje daljsega besedila v razredu tako traja celo solsko leto ­ knjiga pa postane sopotnica, brez katere si pouka slovenscine ne moremo vec predstavljati. Izvedbe projekta kazejo, da imajo otroci to vrsto dolgorocne motivacije zelo radi: nestrpno pricakujejo, kaj se bo zgodilo, ucitelja sprasujejo, kdaj se bo branje nadaljevalo, ipd. Tovrstne metode dolgega branja ­ seveda lahko v nadaljevanjih beremo tudi pesnisko zbirko ali antologijo ljudskih pravljic ­ je smiselno uporabljati tudi po pouku, pa celo na izletih ... Kaj pa druzinsko branje? Kako spodbuditi starse, da se vkljucijo v razvijanje otrokovih bralnih sposobnosti? Zavzemanje za aktivno vkljucevanje starsev v razvijanje branja ne pomeni »prelaganja« nalog sole na ramena starsev. Sola je se vedno najpomembnejsi dejavnik v procesu razvijanja bralnih zmoznosti, toda pomoc in sodelovanje starsev sta tudi v

drugem triletju pomembna. To navsezadnje ni nic posebno novega: tradicija bralne znacke kaze na to, da lahko otroci spoznavajo leposlovje tudi, ce sami ne berejo (Predsolska bralna znacka). Zato so priporocila za vkljucevanje starsev v bralni proces le smiselno nadaljevanje oblik skupnega branja, ki so se vzpostavile ze v predsolski dobi in prvem triletju. Prav zato je tudi v drugem triletju smiselno, da starse spodbujamo h glasnemu branju, predvsem pa k pogovoru o prebranem. Moznosti za to je vec, nanizajmo jih le nekaj: · seznanitev starsev s pomenom glasnega branja na roditeljskih sestankih, · branje v razredu: stari starsi ali starsi na bralnem obisku, · vkljucevanje starsev v ustvarjalne dejavnosti (priprava skupnega gledaliskega projekta), · pogovori o knjizevnosti, ki jih za starse pripravi uciteljica, · obisk pisatelja: vabilo otrokom in starsem. Berilo in ucni nacrt Locevanje podrocij ­ jezik in knjizevnost. Ucni nacrt za drugo triletje zelo jasno locuje jezikovni pouk od knjizevnega: tako je neumetnostnim besedilom namenjen prvi samostojni sklop operativnih ciljev (funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil), umetnostnim pa drugi samostojni sklop (funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil). Razlika med obema podrocjema ciljev ter z njimi povezanih neumetnostnih in umetnostnih besedil je utemeljena v tipologiji branja ­ bralec namrec stvarna, poucna besedila »bere drugace« kot leposlovna. Razlika med obema vrstama branja je jasna: · motivacija za branje neumetnostnih besedil je pridobivanje informacij, »ucenje« ­ motivacija za branje umetnostnih besedil je bralceva zelja po potovanju v domisljijo, po dozivljanju lepega; · neumetnostna besedila zajemajo podatke iz realnosti, umetnostna pa gradijo domisljijski svet, ki je z zunajliterarno stvarnostjo povezan le posredno; · jezik neumetnostnih besedil je praviloma enopomenski, jezik umetnostnih pa mnogopomenski, slikovit in custven; · razlikujeta se tehniki branja besedil: neumetnostno besedilo bralec bere hitro in z razumevanjem, za branje umetnostnega pa hitrost ni tako pomembna.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

11

Kljub ocrtanim razlikam pa se knjizevni in jezikovni pouk povezujeta: take povezave ustvarjajo tematski asociogram ob besedah razlicnega okusa in seznam besed, ki jih ne bi smelo biti v slovarju (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne), opazovanje inovativne rabe sopomenk in narecnih besed (Tone Pavcek: Odrastez, Zarika in Soncica, ljudska), zaznavanje in razumevanje pesniske metaforike (Bina Stampe Zmavc: Zrnca sonca) ali dopolnjevanje besedila (Miroslav Kosuta: Za luno). Tovrstne dejavnosti vsekakor razvijajo tudi sirse jezikovne izrazne zmoznosti, ne le domisljijo; povezava knjizevnega in jezikovnega pouka je ob berilu torej zaznavna, ceprav berilo uresnicuje predvsem knjizevnovzgojne ucne cilje. Jezikovna ustvarjalnost pride se posebno do izraza v poustvarjalnih dejavnostih: v dozivljanju rabe nenavadnih besednih zvez, njihovem povezovanju s sporocilnostjo besedila in samostojnem tvorjenju »pesniskih razlag« po vzorcu (Niko Grafenauer: Usesa) ali v »risanju z besedami«, tj. ustvarjanju likovne pesmi (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari). Kako berilo uresnicuje nacela ucnega nacrta in sodobnega pouka knjizevnosti? Vsakdo lahko opazi, da ucni nacrt ne predpisuje obveznih vsebin ­ tako v njem (str. 57­59) najdemo PREDLAGANA besedila za uresnicevanje ciljev oziroma zelo odprt seznam zanrsko, sporocilno in razpolozenjsko raznolikih besedil. V skladu s pricakovanji, interesi in bralnimi zmoznostmi otrok v 6. razredu devetletne osnovne sole je avtorska skupina izbrala besedila, jih didakticno obdelala in povezala v ucbenik. Pri tem so jo vodila naslednja splosna izhodisca: 1. V berilu so celovita krajsa in daljsa besedila (slednja so predstavljena tudi z odlomkom, ki spodbuja branje v nadaljevanjih). Otroci se torej seznanjajo tako z »drobnimi« knjizevnimi oblikami (npr. z likovno pesmijo, uganko, ljudsko pripovedko) ­ obravnavati jih je mogoce v okviru ene solske ure ­ kot z obseznejsimi besedili, ki spodbujajo zapomnitev prebranega in uporabo takih spominskih predstav ob ponovnem srecanju z besedilom. 2. Odlomki iz daljsih besedil so izbrani po dveh merilih: biti morajo kolikor toliko zakljuceni, ob tem pa naj otroka spodbujajo k napovedovanju nadaljevanja, in s tem branju celovitega besedila. 3. Berilo je bogato likovno opremljeno: namenoma nima enega samega ilustratorja oziroma sloga, saj s tem poudarja razpolozenjsko in tematsko raznolikost besedil. Ce je le mogoce, skusa zajeti ilustracije

12

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

besedil iz originalnih izdaj ­ to pomeni, da je avtorska skupina zelela ucence in ucenke opozoriti tudi na bogastvo slovenske knjizne ilustracije (klasicne in sodobne) oziroma jih usmeriti na izhodiscno povezavo »zgodbe« in ilustracije (Milan Dekleva: Pesmi za lacne sanjavce (V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe) ­ il. Stefan Planinc; Feri Lainscek: Velecirkus Argo ­ il. Igor Ribic); nobenega pravega vzroka ni za »preilustriranje« utrjenih, pomembnih in estetsko ucinkovitih povezav. Ob tem se berilo navezuje tudi na svet sodobnega otroka ­ ta je tako glede na knjizevne interese kot glede na izkusnje ali vsaj »vtise« iz sveta knjizevnosti, filmov, televizije, racunalnikov izjemno raznolik. Inovativni likovni pristop v berilu zato povezuje realne fotografije, ki jih domisljijsko nadgrajuje (npr. str. 8, 94, 131), stripe, reprodukcije naslovnic in podobe iz filmov in gledaliskih predstav. Ta likovna igra zeli biti predvsem spodbuda za dozivljanje knjizevnosti in nikakor ni sama sebi namen. Kot sodobna »prepletenka« literarnih, likovnih in medijskih podob ucinkuje tudi format berila oziroma postavitev posameznih enot v njem: besedilo se razliva od roba do roba strani, pogosto je na ozadju nenavadnih, barvno intenzivnih ilustracij, kar vse deluje kot spodbuda mlademu bralcu, da se odpravi na potovanje v domisljijski svet. Ta je tudi na likovni ravni zelo raznolik: poleg duhovitih, nonsensnih ilustracij in montaz podob (npr. Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila) vsebuje berilo tudi strasljive motive in ilustracije (npr. Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka) ter ponazorila sporocilnosti besedila (npr. resetke ob besedilu Franja Francica Pravljica o svobodi); ta pestrost odseva celovitost umetniskega in najstniskega dozivljanja sveta, v katerem se humor povezuje z resnobnostjo in problemskimi temami. Posebna likovna poteza berila so tudi »znaki«, vzeti iz razlicnih kultur, ki se pojavljajo med knjizevnimi besedili. Ti znaki posredno spodbujajo pogovor o razlicnosti kultur, o izrocilu in sodobnem casu. Znaki nimajo neposredne povezave ne s temo besedila ne z njegovim izvorom: tako je npr. ob slovenski pesmi kitajski, ob slovenski detektivki japonski in ob kitajski pravljici grski znak. Nitka, sled, ki povezuje znake, tece od prve do zadnje strani berila, na platnice in v »notranjost« knjige ­ kot taka je simbol za »premico besed«, ki ji bralec sledi, ko bere knjizevno delo.

4. Znano ­ neznano: Nekateri avtorji so otroku ze znani ­ npr. Boris A. Novak, Tone Pavcek, Leopold Suhodolcan, Niko Grafenauer, Hans Christian Andersen; berilo ne zajema pravljic iz prvega triletja, pac pa ponuja nove besedilne svetove, ki so nadgradnja pravljicnega izbora v prejsnjih berilih ­ tako je zadnji razdelek v skladu z ucnim nacrtom posvecen slovenskemu pravljicnemu izrocilu, tj. primerom ljudske pravljice in pripovedke z znacilnimi pravljicnimi motivi oziroma izrocilnimi osebami (prim. ucni nacrt, str. 48). Berilo tako v vecji meri kot berila prvega triletja mlademu bralcu ponuja neznani (in neznanski) domisljijski svet ­ svet klasicne in sodobne pravljice, realisticne pripovedi, igrive in metaforicne pesemske govorice, lutkovne in gledaliske igre ... 5. V skladu s pestrostjo poetik mladinske knjizevnosti, besedil in dozivljajskega sveta otroka ponujamo tako klasicna pravljicna besedila (npr. Aladin in njegova cudezna svetilka, Fran Milcinski: Desetnica) kot sodobne pravljicne razlicice (Astrid Lindgren: Brata Levjesrcna), ob tem pa se obsezen sklop resnicnostnih oziroma realisticnih besedil (Vitan Mal: Roki Rok), sodobnih humornih predelav klasicnih pravljicnih zanrov (npr. Milan Jesih: Cesarjeva nova oblacila) ter obsezen sklop zabavne oziroma trivialne knjizevnosti v prvem razdelku berila (npr. Bogdan Novak: Zelena posast); poseben razdelek tvorijo fantasticna in problemska besedila, v katerih je zaznaven najstniski uporniski odnos do sveta in pravil ter knjizevna »opozorila« na temne strani zivljenja (npr. Mate Dolenc: Strupena Brigita, Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ, Astrid Lindgren: Brata Levjesrcna, Feri Lainscek: Velecirkus Argo, Michael Ende: Carobni napoj). Za pouk knjizevnosti je namrec bistvena sporocilna raznolikost ­ otrokom torej ne ponujamo le pravljic, le kratkih komicnih zgodbic ali le otroske lirike, ampak mnozico predstavno in razpolozenjsko raznolikih besedil. ­ Otrostvo ni le pravljica ali nezna pesmica, ampak tudi razigran smeh, upor zoper pravila, jeza, konflikt in dozivljanje stvarnega, resnicnega sveta. 6. Zvrsti: upostevane so vse literarne zvrsti ­ pripovednistvo, pesnistvo in dramatika; ob slednji berilo prikazuje moznosti za uprizoritev dramskega besedila (posnetki s predstav, podobe lutk). Pri dolocitvi deleza poezije, proze in dramatike se je avtorska skupina oprla na razmerja med zvrstmi v ucnem

nacrtu. V zvezi z dramskimi besedili je treba opozoriti se na pomen ogleda ali poslusanja posnetkov, tj. skupnega poslusanja radijske igre, gledanja videoposnetka predstave, risanke, otroskega filma ipd. Tematska zasnova ucbenika Kaj je tema knjizevnega besedila? Izkusnje s seminarjev strokovnega izpopolnjevanja kazejo na to, da je ena od glavnih ovir pri pripravi na interpretacijo besedila prav odgovor na vprasanje, kaj besedilo sporoca oziroma kaj je tema besedila. Razlikovanje med podobo (besedilno sliko) oziroma motivom in temo besedila je zahtevno, vendar se ravno s tem utemeljujejo nekatera bistvena priporocila za delo z besedili v razredu: Kako razbrati temo besedila oziroma kako jo razlikovati od podobe/motiva? Kot primer uporabimo pesem Miroslava Kosute Morda tudi zabice:

Morda tudi zabice imajo babice, da jih varujejo in jim pripovedujejo vodne pravljice, kadar so mamice v sluzbi ali v zabji druzbi.

Morda tudi pticki s tetkami in stricki leté v nebesna zabavisca in na lovisca music in pticjih novic.

In je vsem tako lepo Morda tudi medvedki spoznavajo gozdove z kakor nama, dedki, kadar sva sama ki zanje in mi lahko razkrivas svet vselej staknejo skrite panje od opic do raket? in kaj izmaknejo.

Kaj je sporocilo oziroma tema pesmi? Kaj oziroma koga nam besedilo »predstavlja«? Odgovor se ponuja na dlani: besedilo govori o zabicah, medvedkih in ptickih. Morda je tak odgovor sicer deloma ustrezen, toda ali je to tudi tema besedila? Ali Kosutova pesem res predstavlja oziroma opisuje zabe, medvede in ptice? Zdi se, da ne; da tema pesmi ni opis zivalskega sveta, nam potrjuje zadnja kitica: vsem pesemskim junakom je lepo ­ kot nama. Kdo sva »midva«? Otrok in dedek, ocka, mama, babica, stric ... Odgovorov je lahko vec, toda tema besedila ostaja slejkoprej ista: tema druzine, doma, varnosti ... Pa naj se ta tema izraza v podobah cloveskega ali domisljijskega zivalskega sveta. Da je temu res tako,

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

13

dokazuje tudi hudomusen poskus preoblikovanja Kosutove pesmi: MORDA TUDI TRAVICE Morda tudi travice imajo babice, da jih varujejo in jim pripovedujejo zelene pravljice, kadar so mamice v sluzbi ali v rozni druzbi. Morda tudi kometki spoznavajo vesolje z dedki, ki zanje vselej staknejo skrite planete in kaj izmaknejo.

sinje nebo, ki letenje varuje hece otrok in smejalne palace. Bralec na vprasanje, kaj je tema besedila, lahko odgovori pravzaprav na razlicne nacine. Morda bo kdo pesniske race povezal z besedno zvezo novinarska raca (izmisljena novica v casopisu: izmisljati si race; v danasnjem casopisu je vec rac) ­ pesem je torej »laz«, igriva domislica. Bralec si s prebiranjem poezije v zavesti oblikuje nenavadne svetove, ki pa so hkrati tudi prijetni, topli, varni in slastni (topli igluji, mufi in sali, pogace). Po drugi strani je iz pesmi vidno tudi, da radost pesniske domisljijske igre pesnik povezuje z otroskim svetom, ki je svetel, zanimiv in humoren. Naj bo poezija neverjetna izmisljija ali otroska radostna domisljija ­ pesem na vprasanje, kaj je tema besedila, ne ponuja enega samega odgovora, ampak bralcu predvsem prepusca, da se izroca ustvarjalni igri asociacij, ki jih vzbujajo nenavadne, slikovite besedne zveze. V sodobni mladinski knjizevnosti je takih besedil se vec ­ na nonsensnih besedilotvornih vzorcih je zasnovana zbirka Prebesedimo besede Borisa A. Novaka: besede so »stare, dolgocasne«, zato jih je treba »prebesediti«. Z besedami in nenavadnimi zvezami oziroma predstavami se poigravata tudi Tone Pavcek (Besede, take in drugacne) in Niko Grafenauer (Usesa). ­ Temo teh besedil mladi bralci najlazje dojamejo, ce besedilo poustvarijo: ce torej nadaljujejo pesnisko igro in se prek lastne dejavnosti priblizajo njeni sporocilnosti. Na koncu razmisljanja o temi le se priporocilo. Knjizevna didaktika svari pred pretiranim poudarjanjem teme ­ ni treba, da obravnavo besedila sklenemo z naukom ali osrednjo mislijo. Prav tako ni nujno, da se z otrokom vedno podrobno pogovarjamo o temi ­ mladi bralec namrec lahko temo v besedilu izlusci tudi sam, ne da bi mu jo kazali s prstom. Tako lahko temo prve pesmi dojame na podlagi razmisljanja o svojih zeljah, temo druge pa z lastno ustvarjalno igro. Tema je torej bistvena predvsem za ucitelja: iz natancne in pravilne dolocitve teme besedila namrec izhajajo vsi drugi postopki solske interpretacije knjizevnosti: uvodna motivacija, analiza, nove naloge. Kako je sestavljeno berilo? Berilo tvorijo tematski razdelki, ki v skladu s sodobnimi izhodisci pouka knjizevnosti niso vezani na teme iz spoznavanja okolja ali kateregakoli drugega predmeta, pac pa upostevajo osrednje teme knjizevnosti. Ponovno velja poudariti, da se tudi pri solski interpretaciji izogibamo tesnemu vsebinskemu povezovanju berila s tematskimi sklopi z drugih predmetnih

Morda tudi gricki s tetkami in stricki leté v pomladna zabavisca, na razstavisca kresnic in soncnih novic. In je vsem tako lepo kakor nama, kadar sva sama in mi lahko razkrivas svet od opic do raket?

Ocitno je, da so se podobe, besedilne slike v Kosutovi pesmi bistveno spremenile. Toda ali se je spremenila tudi njena tematika? Rekli bi, da ne: povezanost sveta zivali, ljudi, rastlin v obcutenju druzinske pripadnosti, blizine, otroske zvedavosti in odrasle »vednosti« ostaja nespremenjena, pa ceprav zdaj v drugi kitici namesto medvedkov svet spoznavajo ­ kometki. Pesem torej ne opisuje realnih zab, medvedov, ptic ... Govori o povezanosti generacij, o domu, varnosti in ljubezni ­ zato bi bilo tudi povsem nesmiselno to pesem povezovati npr. z naravoslovnim tematskim sklopom o zivalih. Ocitno je torej, da so podobe oziroma pesemske slike v Kosutovi pesmi sestavine domisljijske besedilne stvarnosti, ki se z realnostjo povezujejo zgolj prek teme besedila. Vseh besedil pa ni mogoce tako zlahka oziroma nazorno razloziti, saj je njihova tema nerazvidna oziroma zastrta. To velja predvsem za nonsensna besedila, tj. predvsem za pesmi, ki se poigravajo z nenavadnimi izraznimi moznostmi pesniskega jezika. Primer za tovrstno poezijo je npr. Deklevova pesem Mehke snezinkaste pesniske race: Mehke snezinkaste pesniske race rade si sminkajo mavricne kljune, v mislih si carajo tople igluje, mufe in sale in slastne pogace. Pod perutnicami hranijo sonce: kepe svetlobe, neznane otoke,

14

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

podrocij. Stvarnost, ki jo bralec dozivi ob branju leposlovja, je drugacna od zunajliterarne stvarnosti ­ v literaturi prevladuje domisljijska igra, preobrazanje realnih predstav v nove, nenavadne podobe. Za razvijanje bralne sposobnosti je kljucno, da bralec pozna razliko med umetnostnimi (domisljijskimi) in neumetnostnimi (stvarnimi) besedili: prva mu ponujajo priloznost za domisljijsko potovanje in dozivetje lepega, druga mu posredujejo informacije o stvarnosti. Knjizevnost se torej ne povezuje s spoznavnimi predmeti, pac pa je korelacija mozna z umetnostnimi vsebinami: ob branju ali po njem ucenci poslusajo glasbo, ilustrirajo, izdelajo lutke, obiscejo gledalisce ali si ogledajo film. V berilu torej ne iscimo vira informacij ali ilustracije realnih tem ­ skusajmo odkriti, kaj nam lahko pove samo besedilo prek domisljijskih podob in tematike. Tematski razdelki Berilu je predgovor (Zivo in radozivo ...) napisal Feri Lainscek. V njem na podlagi spominskega zapisa spregovori o »pisateljevem obisku« na soli; ze dejstvo, da je avtor postavil besedno zvezo v navednice, nakazuje moznost, da je srecanje med pisateljem ter ucitelji in otroki mogoce razumeti v prenesenem pomenu. Kako? Ali ni uvodni zapis pravzaprav Lainsckovo razmisljanje o dozivljanju literature? O zivem oziroma »papirnatem branju«? O pisatelju kot sogovorniku oziroma kot zgolj »podatku« v ucbeniku? Videti je, da je tako. Pisatelj namrec posredno izpostavlja naslednje: · s pisateljem ­ z literarnim besedilom nasploh, bi dodali ­ se lahko pogovarjamo na podlagi vnaprej pripravljenih, »naucenih« vprasanj, lahko pa ob takem srecanju stece tudi drugacen, ziv, neposreden pogovor; · pisatelj pri svojih pogovorih z bralci ­ in tudi pisanje zanje je tak pogovor ­ ceni, celo spostuje predvsem spontano otrosko radovednost: otrosko zvedavo, radozivo »sprasevanje« pisatelja in tudi njegovih besedil je ustvarjalcu mladinske knjizevnosti vodilo pri pisanju (za Ferija Lainscka je bilo vprasanje celo svojevrsten mejnik v ustvarjanju). Avtor uvodne besede sklene svoje razmisljanje prav s poudarjanjem zivosti avtorskih pisav in izbranih besedil. Zajeta besedila naj bi, tako zakljuci svoj zapis, spodbujala zabavo pri branju in razvijala obcutek lepega. ­ Lainsckove misli so lahko zanimivo izhodisce za prvo srecanje z berilom, prvi pogovor o njem in o branju mladinske knjizevnosti nasploh. Kdo so pesniki, pisatelji? Kaj pricakujemo od njihovih besedil? Ali nas knjizevnost lahko

zabava, razvedri, razzalosti, razjezi? Kaj so obcutki lepega? Dozivljamo lepo v knjizevnosti vsi enako? Ima bralec pravico, da delo, ki mu ni vsec, preprosto odlozi? Poleg teh vprasanj bi se ucitelj z mladimi bralci lahko pogovarjal tudi o skupnih srecanjih s knjigo, tj. o druzenju otrok in odraslih ob njej: o druzinskem pripovedovanju oziroma branju pravljic (vse to je za marsikaterega ucenca le se spomin), o bralni znacki, izbiri najljubse knjige, o branju v casu sodobnih medijev (filmov, risank, racunalnika) itd. Ucenci bi lahko prelistali berilo in prepoznavali ze znane avtorje oziroma besedila, opazovali in skusali razloziti ilustracije in ostalo likovno opremo (npr. crto in znake), ugibali ­ na podlagi naslova ­ o cem bodo govorila besedila posameznega razdelka ... V prvem razdelku (Kdaj se med besedami zlati zvezdni prah blesci) so besedila, ki se osredotocajo na zven ter »obliko« besed. Tema teh besedil ­ predvsem pesmi ­ je besedna igra, preoblikovanje stvarnega sveta v domisljijsko stvarnost, radost ustvarjalne igre z jezikom ter preoblikovanje znanih besedilnih vzorcev. Razdelek torej nadgrajuje razdelka cetrtega in petega berila, v katerih se bralcu knjizevnost »predstavi« kot jezikovna igra in vesela, vznemirljiva dogodivscina (predvsem v pustolovskih oziroma zabavnih zgodbah). Novost prvega razdelka sestega berila pa je prav tema domisljijske ustvarjalnosti ­ z besedami se je mogoce igrati tudi tako, da nastanejo nenavadna, »nedokoncana« in pomensko vecsmiselna besedila, npr. narobe pravljice, nonsensne pesmi, nenavadne, komicne detektivke ipd. Tako ze prva pesem, Pavckove Besede, take in drugacne, govori o dozivljanju jezika otroka in odraslega: otroski obcutek za jezik se zdi veliko bolj neposreden, odrasli jezik »vklepajo« v pravila. Otroski posluh za besede in zvoke omogoca prehod med Pavckovo pesmijo in besedilom Usesa Nika Grafenauerja: ta pesem na prvi pogled pesnisko opisuje del telesa, vendar pa jo je mogoce razumeti tudi kot igro z jezikom, saj zelo inovativno uporablja nekatere ustaljene besedne zveze (vleci na usesa, sedeti na usesih, slisati rasti travo) oziroma nenavadne metafore (kamrica sluha, prisluskovalna naprava, zvoncek). Povezovanje besed v nove, presenetljive besedne zveze, ki vzpostavljajo bogate domisljijske slike, je znacilno za poezijo Milana Dekleve ­ pesmi V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe in Mehke snezinkaste pesniske race temeljita na »lepljenju besed«, ki nastaja skorajda »nakljucno«: pred bralcem se odstre pisana, radoziva domisljijska stvarnost, pisanje in branje je potovanje v svet nemogocega, sanjskega, poezija ni vec nic realnega, razumljivega ali celo »uporabnega«. Logiko pesniskega nonsensnega razumevanja stvarnega sveta razkriva tudi Novakova pesem Kako

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

15

rastejo stvari, v kateri se stvarni predmeti povezujejo na podlagi povsem otroske logike primerjanja njihove velikosti in oblike ­ kar je seveda mogoce le v poeziji, ptici, ki leti. Skupno ustvarjanje besedilnih svetov je tema odlomka Jaz sem vate, ti pa vame, Novakova Zelena posast pa je nenavadna grozljivka, ki izvira iz povsem vsakdanjega dogodka, vendar opisanega na prav poseben nacin. Izrazit primer narobe pravljice je Potepuh in nocna lucka Svetlane Makarovic: pripovedovalka nobene pravljice ne zakljuci, ampak v najbolj napetem trenutku zacne pripovedovati novo pravljico ­ tema je torej prav uzitek izmisljanja pravljic. Stopinje po zraku Leopolda Suhodolcana so komicna detektivska zgodba, interaktivna kriminalka KLIK, Skrivnostna vila pa se osredotoca na bralcevo svobodo pri sestavljanju zgodbe (bralec si lahko zgodbo sestavlja po svoje). Razdelek sklene odlomek iz radijske igre Alenke Goljevscek Gornastenisedimuha, v katerem je prikazan nenavaden ajevski jezik, tako zelo drugacen od »pravilnega« jezika decka in papagaja. Razdelek vkljucuje besedila s temo jezikovne igre ­ igre z besedami, knjizevnimi vrstami (pesmijo, pravljico, detektivko), ta tema pa se povezuje tudi z vprasanjem ustreznosti in smiselnosti jezikovnih sredstev ter z mocjo ustvarjalne domisljije (ustvarjalca in bralca). Prav domisljija in njena svoboda sta tudi »predmet« fotografije, ki uvaja razdelek: na barvnem ozadju se nejasno kazejo pike, zvezde, ozvezdja ­ vse to je ponazorilo besedilnega sveta knjizevnosti, ki je izmuzljiv, zato vsakomur omogoca, da si zabrisane svetlobne lise razlaga po svoje. Zanimivo bi bilo tudi poiskati ­ v neposrednem pogovoru z mladimi bralci ­ cim bolj domiselne odgovore na vprasanje Kdaj se med besedami zlati zvezdni prah blesci? Tematiko drugega razdelka (odrascanje »junaka«, ljubezen in prijateljstvo) jasno izraza ze njegov naslov: Kje je grad in v njem zaklad? In koga imas, junak, zares rad? Junak, mladostnik, svoje odrascanje dozivlja kot pustolovscino, kot »iskanje gradu in zaklada« ­ to je seveda mogoce razumeti tudi kot navezavo na temo doma, druzine, skupnosti ter na vprasanja vrednot in posameznikovih stalisc do njih. Pavckova pesem Junak tako izhaja iz »minulega otrostva« in izoblikuje podobo neustrasnega posameznika, ki se znajde pred preizkusnjo (strahom) in jo resi. Ce je ta pesem povezana s pravljicnimi podobami, pa Odrastez istega avtorja najstnika postavlja v povsem realisticen svet: v ospredju so (samo)podoba najstnika, lirskega subjekta, njegove zelje in tudi ze tema odnosov in razlik med odraslimi in otroki (biti na isti valovni dolzini z ljubljeno mamo). Lastnosti dorascajocega fanta in najstnisko zaljubljenost

16

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

izraza pesem Junak v razredu Stjepana Jaksevca, medtem ko Möderndorferjeva Ljubezen povezuje temo, izrazeno v naslovu, s podobami iz narave, ki so tudi odsev razpolozenja, povezanega s temo. Pesem Ljubezen Nika Grafenauerja naslovno temo izraza refleksivno, z nizom »pesniskih definicij« ljubezenskega stanja in dejanj, povezanih z njim; ta pesem je ze na meji poezije za odrasle. Preseganje te meje odseva tudi Zupancicev Pomladni pozdrav, le da tema ni vec le ljubezen, ampak tudi ze minevanje zivljenja. Pripovedna besedila so po tematiki vzporedna pesemskemu sklopu: odlomek iz resnicnostne zgodbe Geniji v dolgih hlacah Slavka Pregla »sooca« svet mladostnikov in odraslih oziroma razlicnost njihovih svetov, besedilo Roki Rok Vitana Mala pa razclenjuje otrokovo dojemanje samega sebe, ki se seveda razlikuje od mnenja starsev o njem. Erich Kästner v odlomku iz pripovedi Dvojcici osvetljuje sprejemanje novih clanov v skupino mladih, njihovo radovednost in opazovanje lastnosti oseb. Najstnik kot osrednja knjizevna oseba, »junak«, je v ospredju besedila Emil in detektivi istega avtorja, odrascanje kot razburljiva dogodivscina pa tvori rdeco nit zgodbe Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist, prikaz konfliktov med mladimi pa je tema odlomka iz pripovedi Most v Terabitijo Katherine Paterson. Tem besedilom sledi sklop klasicnih pripovedi, v katerih nastopajo znani knjizevni junaki, in sicer bodisi otroci bodisi odrasli. Twainove Prigode Toma Sawyerja so besedilo, ki prikazuje otrokovo iznajdljivost, premetenost; Levstikov Martin Krpan z Vrha uvaja kategorijo pripovedovalca in predstavlja Krpanove dogodivscine ­ tudi s sodobnim stripom Mikija Mustra, Robin Hood Henryja Gilberta se osredotoca na knjizevno in filmsko upodabljanje znamenitega junaka, hkrati pa opozarja tudi na pomen umescanja knjizevnega besedila v zgodovinski cas. Razdelek sklene Pravljica o svobodi Franja Francica, ki se teme svobode loteva s problemskega zornega kota in dopusca, da si na vprasanje, kdo je zares svoboden, odgovori vsak bralec sam. Odrascanje, odnosi med ljudmi, zaljubljenost in konflikti, prijateljstvo in nasilje, ujetost v (lastne) predsodke oziroma pravila in svoboda ­ vse to so teme, ki zdruzujejo izbrana besedila drugega razdelka v zaokrozeno celoto. Poleg razmisljanja o tem, kje/kaj je za koga grad in kaj zaklad ter koga ima junak zares rad (medbesedilne navezave) je za pogovor v razredu svojevrsten izziv tudi uvodna fotografija vrat ter kljuca, ki ga ustvari sled: Kako bi odprli vrata, ki so na fotografiji? In kaj se skriva za njimi?

V tretjem razdelku (Kam te popelje zvezdnata cesta? V neznane dezele, v carobna mesta.) so zbrana besedila iz »neznanih dezel«; to pomeni, da v njem prevladujejo fantasticna in poeticna besedila. Lirika kot »odprto oko«, kot poseben, izostren pesnikov in bralcev pogled na svet, ki odseva njuno cudenje njegovi lepoti, podobe iz resnicnega sveta prikaze kot nenavadne, neznane. Tako je cudenje daljavi zaznavno v pesmi Neze Maurer Onstran, njeno besedilo Zlati copati pa podobo, povezano z letnim casom, izraza zelo poeticno. Poeticnost opisovanja motiva iz narave v povezavi s temo ljubezni odseva tudi v pesmi Ksenije Soster Olmer Roza v puscavi. Cudenje sanjskemu svetu in njegovo dvoumno »definiranje« v pesmi Bine Stampe Zmavc Sanje je povezava lirskih podob in nedojemljivih »svetovij«, ki jih izrisuje njena pesem Vesolje; v njej se lirskost ze povezuje z miselno tematiko, tj. s povezanostjo vsega, kar je. Znova je poeticnost podob iz narave poudarjena v haikujih Zrnca sonca iste avtorice, tema potovanja v neznane dezele »na krilih domisljije« pa doloca domisljijsko bogato, a hkrati umirjeno, sporocilno kompleksno pesem Ferija Lainscka Mesta, ki bralca na podlagi domisljijskega potovanja po niti ­ zveza s crto, ki povezuje besedila v berilu je ocitna ­ prestavi na cudezno dobravo. Domisljijsko potovanje kot moznost prehoda iz realnosti v nenavaden svet omogoca odlomek iz Dolencevega besedila Strupena Brigita (besedilo vkljucuje tudi vec pravljicnih prvin), odlomek iz Malega princa Antoina de Saint-Exupéryja pa tematizira razliko med otroskim in odraslim dojemanjem sveta in moc otroske domisljije. To besedilo je tako smiseln uvod v sklop fantasticnih pripovedi, v katerih soobstajata dva svetova: stvarni ­ tak, kot bi lahko bil v resnici, in fantasticni, tj. povsem nestvaren, pogosto pravljicno obarvan ­ v slednjega se preseli otroski knjizevni junak. Prehod iz realisticnega v fantasticni svet lahko izraza otrokovo zeljo (po pustolovscinah), soocenje dveh svetov pa je lahko tudi druzbenokriticno ­ tako je fantasticna pripoved Brata Levjesrcna Astrid Lindgren besedilo o otroskem spoznavanju krutosti totalitarne oblasti (decek pride v dolino sipka, ki ji vlada tiran Tengil). Isto sestavo besedilne stvarnosti odseva Velecirkus Argo Ferija Lainscka: decek in deklica v domisljijskem svetu Opicje dezele spoznavata cloveske lastnosti, boj med dobrim in zlim ­ osrednja oseba je decek, ki mu pokorno sledi vojska opicnjakov. Za tovrstna besedila je pogosto bistvena presenetljiva, prepoznavna podoba fantazijske plasti pripovedi ­ zaznavanje in dozivljanje strasljive vile Hude sanje je pomembno za razlago odlomka iz Endejeve pripovedi Carobni napoj, preoblikovanje realnega sveta v vznemirljivi

svet, v katerem imajo glavno besedo nestvarna bitja, pa doloca tudi odlomek iz besedila Jane Bauer Izginjevalec carovnic. Zadnje besedilo tretjega razdelka je prvo dejanje igre Bine Stampe Zmavc Ure kralja Mina, v katerem je izpostavljena osrednja tema celotnega besedila, tj. kraljeva (clovekova) zelja po obvladovanju casa. Tretji razdelek je med vsemi deli berila po sporocilih morebiti najbolj kompleksen, saj zajema tako lirske podobe iz narave, ki nastanejo na podlagi cudenja oblikam, barvam in zvokom, kot besedila o potovanju v domisljijske dezele, ki se bistveno razlikujejo od resnicnega sveta. Zlasti v pripovednih besedilih je osrednja knjizevna oseba praviloma otrok, kar tretji razdelek zblizuje z »junakom« drugega razdelka; potovanje v »neznano mesto« ustrezno ponazarja tudi fotografija, nad katero potujejo trije povsem domisljijski liki. V zadnjem razdelku (Prisluhni pravljicam iz davnih dni. Kdo v njih zivi? In kaj se kralju, ptici in desetnici godi?) se mlademu bralcu predstavlja svet izrocila, tj. snov slovenskih in tujih pravljic, zgodovinska snov ter zahtevnejsa besedila klasicnih pravljicarjev. V skladu z ucnim nacrtom ta del zajema predvsem tuje pravljice ­ slovenskemu ljudskemu izrocilu je namrec namenjen istotematski del petega berila. Pomembno pri obravnavi pravljicnih besedil pa je, da jih povezujemo s slovenskimi motivnimi razlicicami ­ tujo zivalsko pravljico (Jaguar in kirkinco) npr. s slovenskimi pravljicami (Boter petelin in njegova zgodba, Tri botre lisicice, avtorske pravljice Svetlane Makarovic), tuje bajke (Deklica z morja) s slovenskimi (Skratovemu fantku razbijejo skledico) itd.; samo tako bodo mladi bralci zaznavali in vrednotili medkulturne vzporednice in razlike. ­ Razdelek uvajajo »pravljicna« pesemska besedila: Marsakova Pravljica o kralju in vojaku, ki govori o imenitnosti in resnicni moci, primer za slovensko ljudsko balado pa je besedilo Zarika in Soncica ­ ta pesem je sporocilno sicer zahtevnejsa (besedisce, stopnjevanje), vendar ucencem omogoca dozivetje znacilnega baladnega vzdusja. Pripovedna besedila uvaja odlomek iz Jurcicevega dela Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk, ki svet pravljicnih zgodb povezuje s pripovedovanjem in ustnim izrocilom, Rajska ptica Janeza Trdine (kot celovitejsi »zapis izrocila«) pa poleg znacilnih pravljicnih motivov opozarja na snov oziroma cas dogajanja. Sklop tujih pravljic uvaja indijanska ljudska O miski, ki je pela z znacilno temo zivalskih pravljic (»najmanjsi premaga najmocnejsega«), valizanska ljudska Pergrin in morska deklica je zgodba o dobroti, ki se poplaca z dobroto, zidovska ljudska Telicek pa pripoved o nenadni sreci, ki je je zaradi igre usode delezna revna druzina. Argentinska pravljica Jaguar in kirkinco je zanimiva

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

17

zaradi nenavadnih oseb, njena tema pa je podobna indijanski pravljici. Razlagalni vzorec je prepoznaven iz crnske ljudske Dekle in zenin ­ besedilo ima sklepni nauk ­ ter iz juznokitajske ljudske Zabji cesar, ki je zgrajena po podobnem vzorcu kot prejsnja. Izrazite pravljicne prvine so znacilne za arabsko pravljico Aladin in njegova cudezna svetilka: leni decek nenadoma, po usodnem nakljucju dobi zascitnika in dar ­ vse to pa je seveda uvod v Aladinove dogodivscine. Grska bajka Deklica z morja je primer tujega mitoloskega besedila, odlomek iz Sariceve dramatizacije Finzgarjevega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem pa mladega bralca seznanja z bozanskimi bitji starih Slovanov; skoraj mitolosko oziroma pravljicno deluje tudi dialog med Iztokom in Radovanom o Bizancu. Ljudskemu pravljicnemu in mitoloskemu sklopu besedil sledijo tri klasicne pravljice: Desetnica Frana Milcinskega (odlomek prikazuje usodno »zaznamovanost« osrednje knjizevne osebe), Wildov Srecni kraljevic je poeticna pravljica o ljubezni, Andersenova Cesarjeva nova oblacila pa satiricna pravljica o vladarjevi necimrnosti in razkritju samoprevare ­ njeno sporocilo Povzetek sporocilnosti posameznih razdelkov

imenitno aktualizira igra Milana Jesiha z istim naslovom. Tematika celotnega razdelka je tesno povezana s pravljicno snovjo in temami, znacilnimi za to knjizevno vrsto (zmaga dobrega, pomen in moc najsibkejsega, igra usode). Zabrisana naslovnica razdelka pravljicni svet le nakazuje ­ prepoznaven je lik kraljevica, (pravljicne) ptice, ki »nosi nit zgodbe«, belo ozadje pa poudarja pomen velelnika prisluhni iz naslova razdelka: pravljice so, tudi v sestem razredu, se namenjene pripovedovanju in poslusanju. Na koncu berila je Grafenauerjeva pesem Poezija: domisljija »lepi« kraje z razlicnih koncev sveta, torej tudi razlicna izrocila znamenitih krajev, v blagozvocno poezijo; tovor, ki iz Rima prispe v Limo, ni nic uporabnega, je le snov pesniske igre, ki se je udelezuje tudi bralec. Prav bralcu, soustvarjalcu igre jezika in domisljije, so namenjene tudi sklepne misli ob Grafenauerjevi pesmi: In si med vsemi tistimi berocimi junaki, ki so na potovanju v svet rim, junakov in zgodb iskali in nasli sledi do davnih dni.

Razdelek

Oblikovne in vsebinske znacilnosti besedil, ki jih razdelek poudarja Tema: jezikovna in domisljijska igra, svoboda bralceve domisljije, ustvarjanje (tj. pisanje in branje) knjizevnih del, dojemanje in preoblikovanje jezikovnih in literarnovrstnih pravil (omejitev). Besedila: nonsensna poezija; interaktivno besedilo, grozljivka in detektivka, narobe pravljica, nonsensna radijska igra. Tema: odrascanje, odnosi med mladimi in odraslimi ter med najstniki samimi, prijateljstvo, zaljubljenost, otroski pogum in srecanje s tezavami/preizkusnjami, konflikti, svoboda. Besedila: resnicnostna in refleksivna poezija, realisticna pripoved, pripoved z zgodovinsko snovjo, strip, mladinska igra. Tema: cudenje podobam iz narave, potovanje v domisljijski svet, povezanost bitij in pojavov (miselna poezija), moc otroske domisljije, kritika nasilnega sveta. Besedila: lirska besedila, haikuji, fantasticna pripoved, mladinska igra. Tema: znacilne pravljicne teme: izrocenost usodi, moc in pomen malih bitij (junakov), nenadni preobrati, pomen mitoloskih bitij, druzbena satira. Besedila: pripovedna poezija, ljudska in klasicna avtorska pravljica, lutkovna oziroma gledaliska igra.

Kdaj se med besedami zlati zvezdni prah blesci Kje je grad in v njem zaklad? In koga imas, junak, zares rad? Kam te popelje zvezdnata cesta? V neznane dezele, v carobna mesta. Prisluhni pravljicam iz davnih dni. Kdo v njih zivi? In kaj se kralju, ptici in desetnici godi?

18

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Zaporedje branja besedil Ali v soli beremo berilo od prve do zadnje strani? Nikakor ne. Omenjena zasnova ucbenika ni in ne more biti »navodilo« casovne razporeditve ur oziroma vsebin. Ucitelj iz posameznih sklopov izbira besedila povsem svobodno, upostevajoc bralne sposobnosti in interese otrok ­ na podlagi tega v okviru letne priprave izdela svojo razporeditev ucne snovi. Pri tem mu je lahko v pomoc predlog casovne razvrstitve ucne snovi, ki poleg podrobnejsih, za knjizevnost znacilnih tematskih sklopov ob posameznih ucnih enotah povzema tudi cilje iz novega ucnega nacrta (glej: http://www. zalozba-izolit.si). Berilo je zasnovano kot »didakticna antologija«: je reprezentativni in didakticno dopolnjeni izbor kánonskih in sodobnih, za otroka zanimivih besedil. Táko antologijo lahko bralec prav zaradi vsebinskih povezav v okviru razdelkov in med njimi bere tudi linearno, tj. od prve do zadnje strani, vsekakor pa tako branje ni prevladujoce. Didakticni instrumentarij Berilo poleg zbirke besedil ponuja tudi didakticni instrumentarij, ki naj otroku olajsa stik s knjizevnostjo. Ni namrec dovolj, da je berilo le zbirka besedil, pa tudi ne, da je le zabaven delovni zvezek, ki bi otroku ponujal kopico morda zanimivih, a s sporocilom besedil nepovezanih pisnih dejavnosti. V skladu s cilji ucnega nacrta za devetletko sta namrec branje in poslusanje temeljni dejavnosti, dejavnosti tvorjenja domisljijskih in stvarnih besedil ob izbranem knjizevnem delu pa predvsem poglabljata otrosko dozivljanje, razumevanje in vrednotenje leposlovja. Poglobljeno literarno branje je torej osrednji cilj vsake ucne ure s knjizevnim besedilom ­ branje oziroma z njim povezani funkcionalni cilji oziroma razvijanje bralne zmoznosti so v drugem triletju pomembnejsi kot npr. pridobivanje knjizevnega znanja. Komu je namenjen didakticni instrumentarij? Namenjen je predvsem otrokom kot posameznikom ­ omogoca torej poglabljanje prvotnega literarnoestetskega dozivetja vsakemu ucencu posebej (Zapri oci in si predstavljaj mavricni kljun. Kaksne barve je?). Ob tem temeljnem »individualnem pogledu na branje« nekatere naloge in vprasanja spodbujajo delo v skupinah (Skupaj s sosolci naredite plakat. Na njem naj bo pet stolpcev. Vanje vpisite, katere besede so socne, gladke in sladke. Katere besede pa so kisle in puste?) oziroma dialosko resevanje literarnega problema (Kaj tebi pomeni cas? Ti zmanjkuje casa ali imas prevec casa, se dolgocasis,

se kratkocasis? Kdaj ti mine cas, kot bi trenil? Kdaj pa se ti cas vlece kot jara kaca?), spodbujajo pa tudi pogovor med ucenci in odraslimi (S starsi ali z drugimi starejsimi ljudmi se pogovori, katere Zupanciceve otroske pesmi poznate.). Didakticni del sestavljajo nagovori, naloge za razvijanje dozivljanja, razumevanja in vrednotenja besedila, predstavitve in pojasnila, predlogi za pripravo govornega nastopa. Nagovori zajemajo motivacije za dozivljanje besedila: temeljna vloga teh nalog je povezovanje otrokovega predstavnega in custvenega sveta s sporocilnostjo besedila (Zdaj si ze velik(a). Je res? In nobene stvari vec se ne bojis. Je res? Prav vse lahko dosezes, ce si tega le zelo zelis. Je res? ­ Tone Pavcek: Junak. Kaksni so fantovski pogledi v zvezi s slovenskimi domacimi nalogami? In dekliski pogledi? In pogledi profesorice? In pogledi ... Pogledi, sami pogledi! ­ Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah) ter vzpostavljanje medbesedilnih zvez oziroma primerjav (Zgodbe o tiranih, ki skusajo zasuznjiti svet, privlacijo tudi odrasle. Pomisli na Gospodarja prstanov in Harryja Potterja. Si vedel(a), da slednjega navduseno berejo tudi odrasli? In da so zalozniki v Veliki Britaniji izdali Harryja Potterja tudi z »odraslimi« platnicami? Odraslim je namrec nekoliko nerodno, ce jih zalotijo z mladinsko literaturo v rokah. Zakaj le? - Astrid Lindgren: Brata Levjesrcna); v uvodne spodbude za branje so uvrsceni tudi navedki iz del oziroma nakazovanje znacilnosti besedila (npr. Besede. Vsepovsod: na ulici, radiu, televiziji. V knjigah, casopisih, na spletu ... Pa so si vse te besede podobne? Kje pa! Ene so take, druge pa drugacne. ­ Tone Pavcek: Besede, take in drugacne), ki se tematsko povezujejo z besedilom; povzemanje »predzgodbe«, nujne za razumevanje sporocilnosti odlomka (Potepuh je nasel majhno nocno lucko. Sklenil je, da bo prenocil pod mostom ­ tedaj pa mu je lucka zacela pripovedovati pravljice za lahko noc. A kaksne! Niti ene same ni povedala do konca. ­ Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka); napovedi, povezane z znacilnimi strukturnimi oziroma tematskimi stalnicami literarne vrste (Ponavadi je tako, da pesem, povest ali roman napise en sam clovek: pesnik, pisatelj. Redkeje se zgodi, da sodelujeta dva, ponavadi na ta nacin nastane slikanica, saj zdruzita moci pisatelj in

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

-

-

19

-

-

-

ilustrator. Zelo zelo redko pa se loti skupnega dela vecja skupina pisateljev in ilustratorjev. ­ Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame. ­ Ljudske pravljice iz bliznjih in daljnih koncev sveta so zlahtni drobci ljudskega izrocila, ki se je dolgo ohranjalo s pripovedovanjem. Pravega ljudskega pripovedovanja je vedno manj, zato pa zapisane ljudske pripovedi vabijo k branju in obujanju dragocenega pricevanja o duhovni kulturi doma in v svetu. ­ O miski, ki je pela, indijanska ljudska); medkulturne napovedi in motivacije za zaznavanje posebnosti pravljicnega izrocila neevropskih literarnih besedil (Crnska stara kultura se v marsicem loci od evropske, vendar po svoji izpovedni moci nikakor ne zaostaja za evropsko. Ljudsko slovstvo crnske Afrike pozna po vsej celini raztresene zgodbe s podobnimi zapleti. Med ohranjenimi pripovedmi je zelo malo pravih pravljic, bajk in pripovedk, pac pa veliko zivalskih zgodb in krajsih povesti. Ljudske pripovedi imajo med afriskimi prebivalci velik pomen. Pripovedujejo jih izurjeni pripovedovalci, ponekod imajo za pripovedovanje prav posebne prostore. ­ Dekle in zenin, crnska ljudska); primerjave med pripovedjo in filmom (V kinu ali na televiziji si lahko gledal(a) film o Robinu Hoodu. Ampak: Robin Hood ni plod domisljije hollywoodskih ustvarjalcev 20. stoletja. O njem so pripovedovale skotske in angleske narodne pesmi ze vrsto stoletij in pisatelj Henry Gilbert je o njegovih junastvih napisal roman. ­ Henry Gilbert: Robin Hood) oziroma literarnim besedilom in zgodovinsko/izrocilno snovjo (Poisci na zemljevidu Slovenije Gorjance. Tam je pisatelj Janez Trdina poslusal pripovedovanje starih ljudi, kakrsen je bil na primer Jurcicev ded. Bajke in povesti, ki jih je slisal, je nato zapisal in objavil. ­ Janez Trdina: Rajska ptica); povezave s prejsnjimi literarnoestetskimi dozivetji: Pravljice: kralji, pastirji, ptice, desetnice ... In nenavadna igra usode. Katere pravljice poznas? Kaj so njihova sporocila? Kdo so junaki, ki zmagujejo? Kdo pa so porazenci? Kaj so zapovedi in prepovedi? Kaj pravljicni predmeti? Pravljicne ­ pravljice ... ­ Samuil Marsak: Pravljica o kralju in vojaku.

besede, nenavadne besedne zveze, razvijanje razumevanja lastnosti knjizevnih oseb in njihove perspektive, zgodbe, teme, razvijanje zmoznosti za oblikovanje domisljijsko-cutnih predstav dogajalnega prostora, izrazanje stalisc do besedila in njegova aktualizacija (povezava z bralcevim svetom: Decek in opica sta srecala soferja, sliko, veseljaka, zapornika in puscavnika. Na njuno vprasanje, kaj je svoboda, je odgovoril vsak po svoje. Odgovore povezi z osebami. V zvezek prepisi tisti odgovor, ki se zdi tebi najustreznejsi. ­ Franjo Francic: Pravljica o svobodi). Nic lazjega! ­ poustvarjalne naloge: spodbude za interpretativno, glasno, poltiho in tiho branje besedila (tudi za skupinsko branje) v povezavi z njegovo temo (Pesem glasno preberi in z glasom »predstavi« male in velike besede: mali cevelj in velik skooorenj.); pisanje poustvarjalnega besedila na podlagi prvin oziroma vzorcev, ki jih ponuja leposlovno delo (Napisi pesmico o Deklici Prvi. V cem je najboljsa ona? In kaj se zgodi, ko sreca Junaka Prvega?); predlogi za nadaljevanje zgodbe (Napisi nadaljevanje. Ne pozabi: tole je grozljivka ...); identifikacija s knjizevno osebo (Predstavljaj si, da Ben Rogers tega vecera pise dnevnik. Napisi list iz njegovega dnevnika, v katerem s svojega zornega kota opisuje, kaj se mu je danes zgodilo.); likovno oblikovanje, ilustriranje besedila in oblikovanje lutk (Ilustriraj pesem, narisi svojo oranzno zracno ribo. ­ V razredu uprizorite odlomek iz Pravljice o svobodi. Uporabite lutke ali pa kar predmete (npr. igrace).); dramatizacija in uprizoritev dramskega besedila, primerjave med besedilom ter slikovno in filmsko govorico (Igro lahko tudi posnamete. Nastala bo ­ radijska igra! Ne pozabite, da poslusalci dogajanja ne vidijo. Zato morajo vse, kar se dogaja, opisati igralci ali pa ponazoriti z zvokom. Vzdusje pri branju ali na posnetku dodatno soustvari se glasba. ­ Primerjaj Levstikovo pripoved in strip. V Levstikovem besedilu poisci tiste koscke, ki jih je uporabil Miki Muster. ­ Zgodbo o Aladinu in njegovi cudezni svetilki so posneli tudi na filmski trak. Disneyjeva risanka je bila velik uspeh ­ gledalci so kar drli v kinodvorane! Izposodite si risanko na videokaseti in si jo oglejte. Vam je vsec?). Predstavitve in pojasnila sestavljajo pojasnila neznanih besed: pojasnjene niso vse

-

-

-

-

Naloge (vprasanja, spodbude) za razvijanje dozivljanja, razumevanja in vrednotenja besedila so zajete v dva samostojna, a med sabo povezana razdelka. En, dva, tri, odgovori ti ­ naloge za razumevanje besedila in spodbujanje odziva nanj: razlaganje naslova, opozarjanje na osrednje (tematske)

20

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

-

-

-

-

besede, ampak le nekatere ­ ucitelj tovrstna pojasnila namrec lahko vkljuci v pogovor o besedilu (npr. V tretji kitici je pesnica uporabila nenavadno besedo ­ vrtoglavje. Poskusaj jo razloziti.); reprodukcije naslovnic: ob besedilih so poleg naslovnice knjige, iz katere je izbrano besedilo, tudi druge naslovnice del istega avtorja, vse to pa je povezano tudi s predstavitvijo knjizne zbirke (npr. Andersenovi nagrajenci); originalne ilustracije: pesem oziroma odlomek se ne povezujeta le z vsebino zbirke oziroma pripovedi ali igre, ampak tudi z likovnostjo dela, iz katerega je vzeta posamezna enota v berilu; znaki in simboli razlicnih kultur. Mali vseved ­ samostojni razdelek z razlago kljucnih pojmov za opredeljevanje vrst in prvin knjizevnosti: v skladu z ucnim nacrtom berilo pojasnjuje vse bistvene pojme za opisovanje besedila (poosebitev, stalna besedna zveza, tema, knjizevne osebe, zgodba, trivialna knjizevnost, realisticno besedilo, povest, pripovedovalec, strip, film, primera, haiku, sodobna pravljica, roman, okrasni pridevek, bajka, mitologija ipd.) ter vzpostavlja tematske primerjave med besedili. Knjiznica, prihajamo! ­ samostojni razdelek, tj. kratka predstavitev zivljenja in temeljnih del ustvarjalca, ki je uvrscen v berilo ­ predstavitve so zasnovane nagovorno (Pisatelj Slavko Pregl natancno ve, kaksni so »fantovski pogledi« na svet ­ saj se spomnis njegovih Bojnih zapiskov mestnega mulca, kajne? A ti pogledi so vcasih drugacni od pogledov odraslih ­ in takole o tem pravi pisatelj: »Rad bi, da bi nas otroci se dolgo vzgajali, da ne bi izgubili zivcev z nami in da bi mirno preziveli dejstvo, da je vsaka starejsa generacija malo tezavna in da je vsakemu otroku vcasih malo tezko biti otrok.«) in motivacijsko (Se vec ljudskih pesmi lahko preberes v zbirkah Slovenska pripovedna pesem in Slovenske ljudske pesmi. Le o cem govorijo besedila Mlinar in smrt, Lepa Vida, Kralj Matjaz in Alencica, Sirota Jerica? Poznas katero od teh pesmi?). Predlogi za pripravo govornega nastopa sestavljajo samostojni razdelek didakticnega instrumentarija Pripravi govorni nastop.

V skladu s cilji dejavnosti govorjenja v ucnem nacrtu in komunikacijskim poukom knjizevnosti je smiselno predlagati naslednje skupne teme govornih nastopov in korake njihove samostojne priprave in izvedbe: · Moja najljubsa knjiga o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec oznaci vrsto besedila (npr. zbirka pesmi, ljudskih pravljic, fantasticna pripoved, mladinska povest ipd.) in pove, kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi vsebino (skrceno obnovo) samostojno izbranega daljsega leposlovnega dela (lahko tudi na podlagi odlomka iz berila), prebere krajsi odlomek iz dela in ga vsebinsko umesti v celoto, predstavi zgodbo oziroma dogajanje, dogajalni prostor in cas, knjizevne osebe, jezik in temo; o izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj mu je/ni bilo vsec, besedilo primerja z znanimi (obravnavanimi) besedili. Tema je v sestem berilu predlagana ob naslednjih besedilih: Bogdan Novak: Zelena posast, Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race, Neza Maurer: Zlati copati. · Predstavitev pesnika/pisatelja ... o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec ustvarjalca bolj podrobno predstavi: pove osnovne podatke o njem: zivljenjepis, dela, v soli obravnavana dela ­ pomembnejsa dela na kratko predstavi, pove naslov knjige, ki jo bo podrobneje predstavil; o pove, zakaj je izbral prav to delo, predstavi vsebino (skrceno obnovo) samostojno izbranega leposlovnega dela (npr. pesniske zbirke, daljse pripovedi), prebere nekaj pesmi oziroma krajsi odlomek iz dela, oboje vsebinsko umesti v celoto, predstavi zgodbo oziroma dogajanje, dogajalni prostor in cas, knjizevne osebe, jezik in temo; o izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj mu je/ni bilo vsec, besedilo primerja z znanimi (obravnavanimi) besedili. Tema je v sestem berilu predlagana ob pesmi Ljubezen Nika Grafenauerja (Moj najljubsi pesnik ­ Niko Grafenauer), po istem zaporedju korakov pa lahko ucenec predstavi tudi Otona Zupancica (Pomladni pozdrav).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

21

· Moj najljubsi knjizevni junak o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec predstavi delo, iz katerega je knjizevna oseba, natancno oznaci vrsto besedila (npr. ljudska, sodobna pravljica, mladinska povest) in pove, kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o pove, zakaj je knjizevno osebo izbral, govori o identifikaciji z izbrano osebo, podrobno predstavi izbranega knjizevnega junaka, pripoveduje o njegovi podobi, znacajskih lastnostih, nacinu govora, razlogih za doloceno ravnanje, opisuje knjizevno dogajanje z zornega kota izbrane knjizevne osebe; o prebere (oziroma pove) kratek odlomek iz dela, nato pa pove nadaljevanje zgodbe, predzgodbo oziroma »manjkajoci del zgodbe«, ki pojasni motive za ravnanje knjizevne osebe ­ zgodbo lahko obnovi ali si jo izmisli (poustvarjalnost: izbrano osebo postavi v nove okoliscine in s tem izrazi osebno vrednotenje besedila). Tema je v sestem berilu predlagana ob Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblacila (Moj najljubsi Andersenov junak), poustvarjalni govorni nastop pa je mozen ob Pavckovi pesmi Odrastez (Juri Muri ­ neustrasni junak). · Kje, kdaj se pripoved dogaja o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec oznaci vrsto besedila (npr. ljudska pravljica, fantasticna pripoved, mladinska povest, kriminalka ipd.) in pove, kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del), na kratko obnovi vsebino daljsega dela; o podrobno predstavi dogajalni prostor in/ali cas tako, da opise svoje domisljijsko-cutne predstave; pri tem dopolni avtorjeve »opise« s svojo domisljijo, povezuje dogajalni prostor in cas; o prostor in cas povezuje s knjizevnimi osebami oziroma zgodbo in temo, prebere znacilen odlomek iz dela in pove, katera besedila so podobna izbranemu delu glede na prostor oziroma cas; napise in pripoveduje (prebere) krajse poustvarjalno nadaljevanje odlomka, in s tem izrazi osebno vrednotenje besedila. Tema je v sestem berilu predlagana ob Endejevi pripovedi Carobni napoj.

· Ljudska pravljica o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec natancno doloci temo govornega nastopa (predstavitev pravljice, nadaljevanje pravljice, narobe pravljica, lastna pravljica) in pove, kaj je znacilno za izbrano vrsto; o predstavi obseznejso knjizno zbirko ljudskih pravljic oziroma besedila, ki jih je zbral ob pogovoru s starejsimi pripovedovalci pravljic, oziroma pripoveduje lastno pravljico po ljudskem vzorcu ­ pri nadaljevanju pravljice in narobe pravljici s svojo poustvarjalnostjo izrazi tudi razumevanje in vrednotenje izhodiscnih besedil; o ob izbranem besedilu (iz zbirke) natancno predstavi oziroma uposteva pravljicne prvine (zacetek, konec, osebe, prepovedi in prerokbe, stevila ponavljanja ipd.), pri tem uporablja pravljicni ton, lahko pa tudi pripomocke (npr. lutke, slikovno gradivo). Tema je v sestem berilu predlagana ob Jurcicevi pripovedi Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk (Ljudske pravljice ­ sledi v svet slovenskega izrocila), poustvarjalni govorni nastop pa omogoca odlomek iz narobe pravljice Potepuh in nocna lucka Svetlane Makarovic. · Sodobna pravljica (fantasticna pripoved) o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec natancno doloci temo govornega nastopa (predstavitev sodobne pravljice, »moja« sodobna pravljica) ter pove, kaj je znacilno za izbrano vrsto in kdo je besedilo napisal (ilustriral), ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o predstavi obseznejso sodobno pravljico (fantasticno pripoved), v kateri je dogajanje razpeto med realni in domisljijski svet, ter pojasni razlog, zakaj pride v zgodbi do potovanja v domisljijo ­ pri lastni sodobni pravljici to predstavi v uvodnem delu (pred branjem poustvarjalnega besedila); o prebere znacilen odlomek in ga poveze s celotnim delom, v sklepnem delu pove, katera (obravnavana) dela so po zgradbi oziroma vsebini podobna izbrani/poustvarjeni sodobni pravljici in zakaj, izrazi svoje vrednotenje te knjizevne vrste (zakaj so mu take pripovedi vsec ipd.). Tema je v sestem berilu predlagana ob Deklevovi pripovedi Totalka odstekan dan ter Saint-Exupéryjevem Malem princu, poustvarjalni govorni nastop pa se ob fantasticni pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrcna.

22

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

· Realisticna pripoved o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec natancno doloci temo govornega nastopa (predstavitev knjige, »moja« pripoved) in pove, kaj je znacilno za izbrano vrsto ­ izbere lahko realisticno ali trivialno pripoved ­ pove tudi, kdo je besedilo napisal in ilustriral, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o predstavi obseznejso realisticno pripoved (mladinsko povest, mladinski roman), predstavi glavne in stranske osebe, prostor in cas ter dogajanje in temo besedila (tudi pri poustvarjalnih besedilih); o prebere znacilen odlomek in ga poveze s celotnim delom, pri poustvarjalnih besedilih pripoveduje lastno zgodbo (ob uporabi ponazoril, npr. ilustracij ali lutk), v sklepnem delu pove, katera (obravnavana) dela so po zgradbi oziroma vsebini podobna izbrani/ poustvarjeni sodobni pravljici in zakaj, izrazi svoje vrednotenje te knjizevne vrste (zakaj so mu take pripovedi vsec ipd.). Tema je v sestem berilu predlagana ob dveh Kästnerjevih besedilih (tj. Dvojcici ter Emil in detektivi). · Pesniski jezik o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec predstavi izbrano pesnisko zbirko, pove, kdo je avtor in kdo ilustrator, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del) ter navede razloge za izbor; o doziveto deklamira oziroma recitira nekaj znacilnih pesmi, pri tem lahko uporablja pripomocke (npr. lutko), predstavi najbolj zanimive prvine pesniskega jezika (npr. nenavadne besede, rimo, dolzino kitic, nenavadne podobe ipd.) ter temo pesmi ­ pri poustvarjalnih besedilih pove svojo pesem in jo primerja s pesmimi izbranega ustvarjalca; o v sklepnem delu pove, katera (obravnavana) dela so po zgradbi oziroma vsebini podobna izbrani/poustvarjeni pesmi in zakaj, izrazi svoje vrednotenje te knjizevne vrste (zakaj so mu take pesmi vsec ipd.). Tema je v sestem berilu predlagana ob Novakovi pesmi Kako rastejo stvari, poustvarjalni govorni nastop pa je mogoce izvesti ob temi Pesniski svet Bine Stampe Zmavc, ki spremlja njena Zrnca sonca.

· Knjiga in ... o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec predstavi knjizevno delo in film/predstavo/ risanko, ki ju bo primerjal, oznaci vrsto besedila (npr. sodobna pravljica, pripoved o resnicnem zivljenju, kriminalka ipd.) ter pove, kdo je avtor besedila, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o pove, zakaj je izbral prav to knjizevno delo, na kratko predstavi zgodbo oziroma dogajanje, dogajalni prostor in cas, knjizevne osebe in temo; o predstavi film/predstavo/risanko (tudi s slikovnim gradivom oziroma krajsim posnetkom) in pove, v cem se razlikuje od knjizne predloge, izrazi svoje vrednotenje obojega in utemelji, zakaj mu je/ni bilo vsec. Tema je v sestem berilu predlagana ob odlomku iz pripovedi Henryja Gilberta Robin Hood. · Uprizoritev besedila v razredu o V uvodnem delu govornega nastopa ucenec oznaci vrsto besedila (npr. zbirka pesmi, ljudska ali sodobna pravljica, gledaliska oziroma lutkovna igra) in pove, kdo je avtor besedila, ustvarjalca na kratko predstavi (npr. na podlagi v soli obravnavanih del); o pove, zakaj je izbral prav to delo, na kratko predstavi zgodbo oziroma dogajanje, dogajalni prostor in cas, knjizevne osebe in temo, izrazi svoje vrednotenje dela in utemelji, zakaj mu je/ni bilo vsec; o pesemsko ali prozno besedilo pretvori v dramsko (npr. dramatizira pravljico) ter se besedilo nauci (oziroma improvizira), besedilo uprizori in pri tem uporablja lutke in druge pripomocke (npr. ilustracije, sceno, glasbeno spremljavo, kostume) ­ nastop se lahko izvede v paru. Tema je v sestem berilu predlagana ob odlomku iz besedila Katherine Paterson Most v Terabitijo (Velikanke in drugosolke); poustvarjalni govorni nastop pa omogoca odlomek iz Finzgarjeve-ga dela Pod svobodnim soncem (Pogajanje med Iztokom in Hilbudijem). V zvezi s kompleksnostjo oziroma obseznostjo didakticnega instrumentarija je treba poudariti naslednje: - naloge ob besedilu so nabor moznosti ­ ni nujno, da v razredu uporabimo prav vsa vprasanja, saj je marsikaj namenjenega tudi otrokovemu samostojnemu delu z besedilom (doma);

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

23

-

instrumentarij je smiselno dograjevati ­ naloge v berilu se torej lahko dopolnjujejo; dejavnosti naj bodo cim bolj pestre ­ vprasanja za razvijanje razumevanja besedila se povezujejo s poustvarjalnimi nalogami, navezavami na prejsnja literarnoestetska dozivetja, s komentarji, ki aktualizirajo besedilo, ipd. Hkrati navajamo mlade bralce na obisk knjigarn in knjiznic ter branje povezujemo s svetom racunalnikov, medijev, svetovnega spleta, otroskih filmov, revij in casopisov.

velja temeljno pravilo: berilo ni namenjeno zgolj urjenju tehnike branja. To pomeni, da besedil, ki otrokom ocitno povzrocajo bralne tezave, ne obravnavamo tako, da bi jih otroci najprej samostojno tiho ali glasno brali v razredu. Za spontano otrosko dozivljanje besedila in privzgajanje bralne kulture, tj. veselja do branja, je slabo, ce pouk knjizevnosti spremenimo v »bralno telovadnico«. Ce je ocitno, da kakega besedila otroci se ne morejo brati samostojno, jim ga pripovedujmo ali glasno preberimo. Morda bo cas za ponovno branje, tokrat samostojno, sele na koncu leta ...

Kako obravnavati odlomke in dolga besedila? Odlomek je poseben knjizevnodidakticni problem, saj je iztrgan iz celote dela; zato se v knjizevni didaktiki mestoma pojavljajo celo predlogi, naj odlomkov ne bi vkljucevali v ucbenike. Po drugi strani pa je prav odlomek odlicna motivacija za branje celovitega besedila oziroma za razvijanje bralnih zmoznosti: otrok lahko pove predzgodbo ali nadaljevanje, svoje napovedi primerja z napovedmi sosolcev, ucitelj s predzgodbo usmeri pozornost otrok na branje besedila v berilu ipd. Hkrati so odlomki priloznost za sodelovanje s knjiznico (Knjiznica, prihajamo!), za pripravo projektov (npr. predstavitev avtorja ob plakatu ­ kar lahko poteka tudi kot ucencev samostojni govorni nastop) ter za povezovanje pouka knjizevnosti z gibanjem Bralna znacka; otrok si za bralno znacko izbere besedilo, s katerim se je pri pouku seznanil prek odlomka. Dolga celovita besedila in odlomki, namenjeni samostojnemu branju otrok (npr. Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja, Mate Dolenc: Strupena Brigita) je mogoce obravnavati, saj otroci ze obvladajo osnovno tehniko branja. Kljub temu jim branje obseznih in vsebinsko zapletenih besedil zaradi upada koncentracije se lahko povzroca preglavice. Za skupno branje takih besedil v razredu je mogoce uporabiti vec poti: - bralni mozaik: besedilo razdelimo na manjse dele, bralec se pripravi na branje lastnega delcka celote, sledi branju sosolca, glasno bere in znova sledi branju; - branje v nadaljevanjih: daljse besedilo beremo zaporedoma vec dni (lahko tudi s premori), pred branjem ponovimo vsebino ze prebranega; - branje »jutri skupaj«: spodbudimo otroke, da daljse besedilo preberejo sami doma (tudi s starsi), v soli nato besedilo berejo otroci skupaj. Pri branju vseh, se posebno dolgih besedil,

24

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

2.

Sledi do KOMUNIKACIJSKI POUK KNJIZEVNOSTI davnih IN FAZE SOLSKE INTERPRETACIJE dni

BESEDILA

Pripravil

Igor Saksida

Kaj je komunikacijski pouk knjizevnosti? Komunikacijski pouk knjizevnosti v nasprotju s tradicionalnim poudarja predvsem dialoskost kot temeljno nacelo »srecevanja« bralca in besedila. To nacelo izhaja iz spoznanja, da je uzitek branja predvsem uzitek dialoga: - med besedilom in bralcem, - med bralci o besedilu. Za komunikacijski pouk je bistveno, da bralcu omogocimo njegovo osebno »videnje« besedila: otrok ima v okviru komunikacijskega pouka moznost, da na podlagi svojih izkusenj, interesov, ze prebranih ali poslusanih besedil zgradi lasten besedilni svet. Ta svet mu pomeni nacin preseganja spoznavnih omejitev, ki izhajajo iz zunajliterarne stvarnosti: ob branju dozivi nekaj novega, izzivalnega; nekaj, kar lahko spremeni njegovo dojemanje sveta. Vstopi v svet, kjer veljajo zakoni njegovih zelja in v katerem je kot bralec zmozen soustvarjati besedilo. ­ Ob tem dozivlja umetniskost knjizevnosti, tj. hkratnost treh funkcij: - spoznavne: knjizevnost prek tematike bralcu »razlaga« realnost, ponuja mu drugacna videnja znanega ali le spoznanje, da realni (»razumljivi in razlozljivi«) svet ni edini mozni svet; - eticne: knjizevnost je polje, v katerem se pojavi in dejanja kazejo kot pozitivna oziroma negativna; tako knjizevnost »drzi zrcalo« sodobnemu svetu in njegovim vrednotam, v sodobni mladinski knjizevnosti se posebno izrazito s problemskimi temami. Izrazita eticna polarizacija oseb (dobre in slabe) je znacilna tudi za ljudsko in klasicno avtorsko pravljico, v katerih se kazeta dve izrazito vrednostno zaznamovani temi:

-

-

-

»najmanjsi je najpomembnejsi«: nepomembnih stvari ni, tudi najmanjse in najbolj krhko, nedolzno bitje lahko bistveno pripomore k razresitvi na videz neresljive situacije ali postane »glavni junak« zgodbe (tudi v satiricni pravljici Hansa Christiana Andersena Cesarjeva nova oblacila); »dobro srce vedno premaga vse hudo«: znacilna pravljicna tema, ki posredno sporoca, da moc, ugled, bogastvo zlahka premaga plemenito srce in da je dobri junak na koncu zmagovalec ­ tako tudi npr. v fantasticni pripovedi Astrid Lindgren Brata Levjesrcna; estetske: knjizevnost vzbuja obcutje lepega.

Rezultat takega branja je literarnoestetsko dozivetje, kar je hkrati tudi osnovni cilj pouka knjizevnosti. Komunikacijski pouk ob tem temeljnem cilju branju ne predpisuje nobenih dodatnih: branje knjizevnosti torej ni in ne sme biti sredstvo za moralno, narodno ali drzavljansko vzgojo, pa tudi ne motivacija za spoznavanje pri drugih predmetih. Posebno vlogo v okviru komunikacijskega pouka ima tudi knjizevno znanje. Opredeljeno je kot sredstvo za globlje dojemanje besedila, pridobivanje podatkov iz teorije in zgodovine knjizevnosti pa nikakor ni poglavitni cilj sodobnega pouka knjizevnosti. Ni torej bistveno, koliko definicij ali avtorjev pozna mladi bralec, pac pa, kako in do katere mere je zmozen vstopati v ustvarjalni dialog z besedilom. Dialog pa je tudi temeljni pojem sodobnega pouka. Mladi bralci se torej »pogovarjajo«: - z besedilom: svoja pricakovanja, interese, predstave »soocajo« s svetom, ki ga je ustvaril avtor; - z vrstniki: isto vsebinsko prvino je mogoce

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

25

-

doziveti na razlicne nacine ­ odtod tudi moznost razlicnih razlag istega besedila; z odraslim: ustvarjalni dialog v razredu ­ med uciteljico in ucenci ­ se lahko dopolnjuje tudi doma, v pogovoru s starsi.

Zdi se, da je komunikacijski pouk zanimiv tudi za odrasle, in sicer zato, ker dovoljuje, da otroci odraslega presenecajo s svojimi literarnoestetskimi dozivetji. Uciteljica torej ni vec tista, ki najbolje ve, kako je treba brati in razumeti besedilo ­ je ustvarjalni odrasli, ki skupaj z otroki odkriva zastrte pomenske odtenke besedila. Res je, da je tak pouk bolj nepredvidljiv kot tradicionalen ­ toda res je tudi, da je za ucitelja bolj privlacen, saj lahko mladi bralci tudi njemu v sproscenem dialogu povedo nekaj novega. Kaj razvijamo s komunikacijskim poukom knjizevnosti? Ce usvajanje pojmov, definicij in podatkov ni bistveni cilj ­ kaj torej razvija sodobni pouk knjizevnosti? Psihologija branja v zvezi z razvijanjem bralnih sposobnosti opredeljuje bralne strategije ­ to so miselni procesi, ki sooblikujejo razumevanje besedila. Bralnih strategij je vec, razvrscajo pa se v tri osrednje skupine: strategije pred in med branjem ter po njem. Strategije pred branjem so namenjene vzpostavljanju ustrezne miselne sheme za sprejemanje knjizevnosti: gre za aktiviranje predznanja in bralcevih pricakovanj, ki se povezujejo z branjem leposlovja. Berilo v uvodnih nagovorih oziroma spodbudah nakazuje moznosti za razvijanje predbralnih strategij: Saj si slisal(a) za resnicne mesojede rastline? Si gledal(a) kaksno filmsko grozljivko, v kateri so velikanske rastline ali zivali ustrahovale svojo okolico? (Bogdan Novak: Zelena posast.) ­ Kaj je v daljavi? Kaj je tam onstran? Tako se sprasuje pesnica Neza Maurer. In taksna vprasanja si zastavljajo tudi drugi pesniki in pisatelji ... Opazujejo svet ­ travnike, barve listov, drevesa, gore v daljavi, nebo ... Poslusajo zvoke, glasove ­ zvrgolenje ptic, cebljanje otrok, sumenje reke ... Se v mislih selijo v neskoncne prostore vesolja, v tisino oceanov, z oblaki potujejo cez rob sveta ... Pesem pa lahko tudi tebe, ki beres te vrstice, na svojih krilih ponese po njihovi sledi. Gres pogledat, kaj je v daljavi? (Neza Maurer: Onstran.) Ustrezna pot za razvijanje predbralnih strategij je tudi pripoved odraslega o lastnih »spominih« na literarnoestetsko dozivetje.

Strategije med branjem so povezane z bralnimi sposobnostmi oziroma razvijanjem zaznavanja, razumevanja in deloma tudi ze vrednotenja umetnostnega besedila. Ko naslovnik pripravi ustrezno miselno shemo za sprejemanje besedila, se zacne njegovo »srecevanje« z besedilnim svetom. To srecevanje poteka kot prekrivanje bralcevih pricakovanj in besedila kot mnozice pomenov in podob. Besedilo po mnenju sodobne recepcijske estetike in vede o mladem bralcu seveda nikoli ni »do konca napisano«; v njem je obilo »vrzeli«, nedolocnostnih mest, ki jih mora bralec zapolnjevati s svojimi predstavami oziroma graditi besedilno stvarnost na podlagi svojih sposobnosti razumevanja. Besedilni svet je mogoce razstaviti na vec temeljnih prvin; prepoznavanje oziroma vzpostavljanje teh sestavin ter zaznavanje njihovih medsebojnih zvez lahko povezujemo s poslusalcevimi dejavnostmi med sprejemanjem besedila. 1. Predstavljanje oziroma konkretizacija je bralna strategija, povezana z zmoznostjo bralcevega domisljijsko-cutnega predstavljanja oziroma dozivljanja tistih sestavin besedila, ki bi jih v realnosti zaznaval s cutili. Te sestave natancno doloca pojem besedilna slika; knjizevnost namrec lahko ubesedi pojav, osebo, dogodek tako, da si bralec vse to zivo predstavlja. Besedilnih slik je pet vrst: · vidne (podoba neznane dezele v pesmi Neze Maurer Onstran in podoba zvezdnega prahu v pesmi Bine Stampe Zmavc Vesolje); · slusne (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne ­ poslusanje besed, ki pokajo, pojo in se pacijo); · tipne (Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race ­ muf, sal); · okusne (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne ­ jed nemogoca, Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race ­ slastne pogace) in · vonjavne (Oton Zupancic: Pomladni pozdrav ­ z vonjem, sumom vsa odeta). Opozoriti velja, da so besedilne slike izrazite tudi v nekaterih pripovednih besedilih (predstavljanje realisticnega dogajalnega prostora ­ Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja) in da je v posameznem besedilu lahko povezanih tudi vec besedilnih slik (tipne, vidne in slusne besedilne slike v pesmi Neze Maurer Zlati copati). 2. Literarna oseba je prvina besedila, ki je po pomenu osrednja v celotnem osnovnosolskem

26

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

dozivljanju in razumevanju knjizevnosti. Osebe v mladinski knjizevnosti so raznolike: v prvem triletju v pripovednih besedilih prevladujejo tipicne pravljicne osebe (kralj, kraljicna, princ; osebe iz zivalskih pravljic, npr. medved), ki so praviloma enodimenzionalne: doloca jih ena sama lastnost. V drugem (in se posebno v tretjem) triletju pa mladi bralci postopoma spoznavajo tudi kompleksne knjizevne osebe, tj. osebe z vec lastnostmi, ki so si lahko tudi v nasprotju; tipicne pravljicne osebe zamenjujejo otroske osebe z vec lastnostmi in raznolikimi stalisci (npr. Sherlock ­ Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila). Ta bralna strategija se povezuje s konkretizacijo, saj si bralec knjizevno osebo najprej predstavlja, se nato z njo identificira in vrednoti njeno ravnanje. Zaznavanje knjizevne osebe ter razumevanje in vrednotenje njenega ravnanja v berilu Sledi do davnih dni razvijajo naloge, ki bralca spodbujajo, da - prepoznava, poimenuje in opisuje osebe (odkritje detektivov ­ Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku), razmislja o subjektivnih predstavah (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame) ter osebe primerja (Mate Dolenc: Strupena Brigita, Dekle in zenin, crnska ljudska); - opazuje njihove lastnosti (»odlocitev« v odlomku iz Malove pripovedi Roki Rok) in jih razvrsca v skupine (Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah), sestavi »osebno izkaznico« knjizevnih oseb (Henry Gilbert: Robin Hood); - opazuje njihov govor (Alenka Goljevscek: Gornastenisedimuha), njihova stalisca (razpolozenje ­ Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku) in moznosti sporazumevanja med njimi (Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah); - prepoznava in opisuje tipe oseb (detektivi ­ Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku); - osebe povezuje z lastnim izkusenjskim svetom (identifikacija s knjizevno osebo ­ bralcevo stalisce do junastva in branja kot potovanja v pravljicni svet ­ Tone Pavcek: Junak). 3. Razumevanje zgodbe kot bralna strategija bralcu omogoca, da dojame povezanost posameznih dogodkov v besedilu. Berilo v zvezi s to strategijo ponuja naslednje dejavnosti: - razumevanje zaporedja dogodkov (Janez Trdina: Rajska ptica), razumevanje dogajanja in izdelava dogajalnega traku (Zabji cesar, juznokitajska ljudska pravljica), - razumevanje knjizevne osebe in zgodbe

-

(Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame), napovedovanje zgodbe (Bogdan Novak: Zelena posast ­ teorije), opazovanje knjizevnega dogajanja glede na realisticnost oziroma fantasticnost zgodbe (Mate Dolenc: Strupena Brigita).

4. Razumevanje teme je pomembna, vendar ne edina bralna strategija. V 6. razredu je v skladu z ucnim nacrtom primerno obravnavati besedila, ki prikazujejo odrascanje, domisljijsko stvarnost in ustvarjalnost. Odrascanje in vrstnistvo je v tem razredu prikazano kot junastvo, npr. kot zamenjava vlog med najstnikom in odraslim (Tone Pavcek: Odrastez) ali v povezavi z ljubezensko temo (Vinko Möderndorfer: Ljubezen), vendar pa se v tej obsezni tematiki kaze tudi ze preplet bolj kompleksnih sporocil, npr. tistih, ki nakazujejo minljivost zivljenja (Bina Stampe Zmavc: Vesolje, Oton Zupancic: Pomladni pozdrav). S tem tematske znacilnosti mladinske knjizevnosti ­ predvsem poezije ­ razsirja: otroski, najstniski zorni kot dojemanja sveta se dopolnjuje z »odraslim« obcutenjem lepote in minljivosti mladosti, s tem pa se ustvarja svojevrstna komunikacija med mladim bralcem in knjizevnim ustvarjalcem. Tematika dojemanja sveta kot pustolovscine/skrivnosti odseva v besedilih Toneta Pavcka Junak ter Ferija Lainscka Mesta ­ v obeh pesmih je prepoznavno potovanje v carobni svet, ki je lahko nekoliko strasljiv (v podobi posasti iz Ajdovske jame) ali pa lirski (skrat Sanjavec in polna luna). Tema ustvarjalnosti se neposredno kaze v besedilih Milana Dekleve Mehke snezinkaste pesniske race in Nika Grafenauerja Poezija ­ ustvarjalna igra je v teh pesmih tako tema kot nacin oblikovanja besedila. Bistveno je, da mladi bralci oblikujejo svoje stalisce do sporocila besedila (Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race ­ razlicna razumevanja pesmi, Stjepan Jaksevac: Junak v razredu ­ pismo »kanalij«) ter da se njegovi definiciji priblizujejo postopno (Antoine de Saint-Exupéry: Mali princ), ce pa je le mogoce, poiscejo temo samostojno (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari). Se zlasti pa velja upostevati dejstvo, da je veliko mladinskih besedil, predvsem sodobnih, mogoce razumeti na vec nacinov in da torej tudi mladi bralci v njih lahko razberejo zelo razlicne teme, kar se posebno velja za razumevanje tematike mladinske poezije oziroma branja/ustvarjanja kot nelogicnega, a vendarle privlacnega domisljijskega potovanja (Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

27

5. Zaznavanje in razumevanje strukture (oziroma forme) besedila kot bralna strategija pomeni predvsem prepoznavanje knjizevnih zvrsti ter njihovih jezikovnih in slogovnih znacilnosti. Ucni nacrt to bralno strategijo oziroma prvine, na katerih temelji, razclenjuje zelo podrobno, saj posamezne prvine razvrsca v razdelke o knjizevnih zvrsteh in vrstah, in sicer ob vseh stirih dejavnostih: - ob poeziji podrobno predstavlja prvine zvocne, likovne, pomenske in besednozvezne inovativnosti pesniskega jezika, - ob prozi pojasnjuje strukturo pravljic, realisticne in fantasticne pripovedi, - ob dramatiki poudarja uprizorljivost kot temeljno znacilnost te zvrsti: dramsko besedilo je »skrita« predstava. Mladi bralci ob izbranih besedilih v berilu Sledi do davnih dni razvijajo bralno strategijo razumevanja strukture besedila tako, da - iscejo v besedilu rime (Miroslav Kosuta: Barve dreves, Tone Pavcek: Besede, take in drugacne) oziroma opazujejo besede, ki so skrite v drugih besedah (Bina Stampe Zmavc: Slike in pike), - razumejo igro s stalno besedno zvezo (Niko Grafenauer: Usesa) in z nenavadnimi besednimi zvezami (Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe), - razumejo metaforiko nenavadnih besednih zvez (Niko Grafenauer: Usesa, Ksenija Soster Olmer: Roza v puscavi), - opazujejo likovnost oziroma pravopisne posebnosti pesmi (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari), - opazujejo slogovno zaznamovane besede, npr. »starinske« besede (Oton Zupancic: Pomladni pozdrav ­ odeta, pojo), - prepoznavajo znacilne pravljicne motive (dopolnjevanje preglednice ­ Jaguar in kirkinco, argentinska ljudska), povezujejo znacilnosti pravljice in grozljivke (Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka) ter spoznavajo pripovedni ton pravljice (Josip Jurcic: Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk), - razlagajo naslov (Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race ­ razlaga osrednje, naslovne, besedne zveze; Franjo Francic: Pravljica o svobodi ­ pravljica). 6. Bralna strategija zaznavanja perspektive in fokalizacije omogoca bralcu dojemanje zornega kota pripovedovanja (perspektiva) ter opazovanje

dogajanja (fokalizacija). Zaznavanje razlicnih perspektiv omogoca tudi vzgojo za tolerantnost ­ sprejeti pogled drugega ter drugacno videnje in vrednotenje istega je tesno povezano z eticnimi razseznostmi knjizevnega besedila. Opazovanje perspektive knjizevne osebe (kako oseba vidi, razla-ga, vrednoti dogajanje) ter pripovedovalca (predvsem starostno pogojenega) je priloznost za preoblikovanje besedila v dejavnosti poustvarjalnega pisanja (pisanje s perspektive razlicnih knjizevnih oseb). Opazovanje razlicnosti perspektiv se v 6. razredu postopoma bliza osrednjim literarnoteoreticnim pojmovanjem, predvsem kategoriji pripovedovalca: tako razlikovanje prvoosebnega in tretjeosebnega pripovedovalca pojasnjuje obravnava odlomka iz dela Astrid Lindgren Detektivski mojster Blomkvist. Perspektivo in fokalizacijo je mogoce opazovati tudi ob podobi lirskega subjekta, tako npr. v pesmi Pomladni pozdrav Otona Zupancica, ali ob pravljicnih besedilih (Oscar Wilde: Srecni kraljevic). Ocitno je, da se bralne strategije, tako kot tudi prvine umetnostnega besedila, med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Glede na znacilnosti izbranega besedila ter zanimanje mladih bralcev se ucitelj na podlagi poznavanja bralnih strategij, ucnega nacrta, izkusenj in casovnih okvirjev odloca, katerim strategijam bo dal prednost pri skupnem branju besedil v razredu ­ jasno je namrec, da tako kot pri ciljih tudi ob razvijanju strategij velja upostevati nacelo manj je vec: vseh strategij ob izbranem odlomku ali pesmi ni mogoce razvijati, pac pa jih je smiselno nekaj izbrati in tem posvetiti dovolj casa ter razlicnih dialoskih dejavnosti. Strategije po branju so usmerjene v soocanje bralcevih pricakovanj in besedilnega sveta, ki je v njegovi zavesti nastajal med branjem. Knjizevna didaktika s tem v zvezi pise o zmoznostih za vrednotenje besedila oziroma o zmoznosti za interpretacijo besedila na podlagi celovitega odziva. Ze v drugem triletju bi tako v strategije po branju sodilo opredeljevanje prepricljivosti prebranega dela (Ali ti je besedilo vsec?). Moznosti za predstavitev stalisca do dela so seveda se izdelava plakata o delu/ustvarjalcu ali predstavitev znacilnega zanra (popoldne angleskih pravljic), v novem berilu pa strategije po branju razvijajo tudi · navezave na knjiznico, knjizne zbirke in druga dela istega avtorja, priprava govornega nastopa (Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race); · spodbude za skupno branje in pogovor o prebranem (Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka);

28

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

· predlogi za ustvarjalne nadgraditve, npr. za improvizacijo (Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah ­ nadaljevanje odlomka), dramatizacijo (Michael Ende: Carobni napoj), lutkovne dejavnosti (Katherine Paterson: Most v Terabitijo, Franjo Francic: Pravljica o svobodi) ali za drugacne »uprizoritve« besedila (glasno branje, zvoki ­ Alenka Goljevscek: Gornastenisedimuha); · ilustriranje pesmi (Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe); · primerjave besedil (Bina Stampe Zmavc: Vesolje) ­ starejsega besedila (predloge) in njegove sodobnejse predelave (Fran Levstik ­ Miki Muster: Martin Krpan); · primerjanje oziroma povezovanje literarnega besedila z (mladinskim) filmom (Henry Gilbert: Robin Hood), risanko (Aladin in njegova cudezna svetilka, arabska ljudska) ali gledalisko predstavo (Fran Saleski Finzgar, Dejan Saric: Pod svobodnim soncem) ter spletom (Astrid Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist); · predvidevanje nadaljevanja zgodbe (Erich Kästner: Emil in detektivi); · pisanje besedila po vzoru z upostevanjem teme, ki je nakazana v njem (Niko Grafenauer: Usesa ­ igra z besednimi zvezami); · oblikovanje navodil za pisanje znacilne besedilne vrste, npr. spominske pripovedi (Oton Zupancic: Pomladni pozdrav), haikuja (Bina Stampe Zmavc: Zrnca sonca) ali pravljice oziroma pripovedke (Deklica z morja, grska ljudska) ter preoblikovanje vrste (pravljicna grozljivka ­ Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka); · tvorjenje metaforicnih besednih zvez in besednega asociograma (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne ­ plakat in seznam); · zbiranje/spoznavanje ljudskega izrocila (Tone Pavcek: Junak); · posnemanje znacilnega pesniskega jezika (Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race ­ povezovanje besed v nenavadne zveze); · spoznavanje del obravnavanega avtorja (knjiznicna vzgoja) ter branje zbirke pravljic kot »podajanke« (Tisoc in ena noc); · branje s spreminjanjem perspektive (Stjepan Jaksevac: Junak v razredu ­ pisanje pesmi o Deklici Prvi); · pisanje domisljijskega dnevnika knjizevne osebe (Tone Pavcek: Odrastez, Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja);

· aktualizacija besedila: pogovor o ljubezni in njenih definicijah (Niko Grafenauer: Ljubezen); · spoznavanje osrednjih kulturnih dogodkov (mednarodni dan knjig za otroke ­ Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblacila) in osrednjih mladinskih knjiznih zbirk (Andersenovi nagrajenci ­ Katherine Paterson: Most v Terabitijo). Zaporedje faz solske interpretacije besedil Kako bere odrasli, kadar dela z mladimi bralci? Nekateri na to vprasanje odgovorijo takole: Bere naj tako kot otrok, vanj naj se cim bolj vzivi, zato da bo lahko otrokom cim bolj ustrezno »posredoval« besedilo. Toda to stalisce je napacno, saj odraslemu onemogoca, da bi besedilo dozivel po svoje ­ do tega pa ima vsak bralec navsezadnje pravico. Odrasli torej mora najprej brati »po svoje«: pustiti besedilu, da se poveze z njegovim izkustvenim svetom, sele nato pa isto besedilo ­ a seveda drugace ­ prebrati z otroki. Tako pot knjizevna didaktika imenuje uciteljevo strokovno branje mladinskega besedila, opisuje pa tudi pet korakov takega branja: 1. branje odraslega in lastno razumevanje besedila, 2. predvidevanje hipoteticne otroske recepcije, 3. strokovna priprava z razclembo besedila, 4. postavitev cilja, 5. izbira metod spoznavanja in poucevanja. 1. Branje odraslega in na otroka povsem nevezano razumevanje besedila je izhodisce solske interpretacije; ce odrasli ne zna/zmore vzpostaviti osebnega razumevanja mladinskega dela, potem je verjetno, da bo tudi njegovo branje s skupino otrok zapadlo v sablono ali bo ostalo povrsinsko, nedoziveto oziroma bo shematicno. Zato se tudi odrasli bralec ob mladinskem besedilu mora sprasevati, kaj vse mu lahko le-to »pove« ­ in prav neverjetno je, kaj vse je mogoce izlusciti iz npr. na videz preproste, nonsensne pesmi Milana Dekleve V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe! Pesem najprej in predvsem vzpostavlja presenetljivo domisljijsko stvarnost, ki jo tvorijo neverjetne podobe (besedilne slike) nenavadnih oranznih zracnih rib iz ogledal: te podobe izhajajo iz nonsensnih besednih zvez ­ ribe so hkrati oranzne in hkrati zracne, torej barvite in prozorne, »breztezne«. Niso take tudi sanje, sanjarjenje in grozdi asociacij in pomenov, ki jih vzbuja sleherna inovativna pesem? Ni torej pesem izstop iz sivega vsakdanjika in hkrati vstop v svet, ki razumsko nikoli

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

29

ni povsem dojemljiv, a je prav zato privlacen? In kaj pomeni, da ribe potujejo? Ni tudi pesem potovanje k bralcu, ni ustvarjalno branje poezije njeno izrocanje bralcevi domisljiji? Bralca bi lahko v tej zvezi »ponazarjali« piloti, ki jih srecujejo domisljijske ribe: ti so morebiti utrujeni od vsakodnevnih nalog in vlog, zato so njihove misli vcasih oblacne ­ in piloti se osvobodijo tesnobe in pritiska vsakdanjika sele, ko se jim v mislih pojavi blesceci zvezdni prah. Kaj pa pomeni, da drzijo piloti ribe nezno v rokah? Ni to tudi napoved posebnega branja poezije, takega, ki se vsega ne trudi razloziti in razumeti ­ in tako v celoti »obvladati«? Nas tako branje ne vodi do misli, ki jo je pred sto leti zapisal Janko Bezjak, tj. do priporocila, da je treba poezijo »nezno prijemati kakor metulja, sicer mu snamemo prah, ki se leskece na njegovih perutih«? ­ A to se ni vse! Pred leti mi je student Pedagoske fakultete v Ljubljani povedal tudi cisto svoje razumevanje te pesmi: oranzne zracne ribe so metafora za stevardese, ki so nenehno pred ogledali ­ in seveda srecujejo letala in pilote, tem pa zaradi svoje zapeljivosti v misli nasujejo zvezdni prah. Od tod kolega ni bil dalec do odgovora na vprasanje, kaj pomeni, da piloti zvabijo ribe v zrcalne kabine in zakaj jim brezkoncna pot nenadoma mine ... Tovrstna sporocilnost morda res ni dostopna mlademu bralcu; res pa je, da se tako prebrana pesem razkriva predvsem odraslim, jih ocara, preseneti, spodbudi k dialogu. Ob tem pa je vendarle vsaj verjetno, da lahko tako, neposredno odraslo in »nepootroceno« razumevanje, ce le ni predstavljeno kot avtoritativno mnenje o prebranem, pritegne tudi mladega bralca. 2. Predvidevanje hipoteticne otroske oziroma najstniske recepcije ni le branje »skozi oci otrok«, torej prilagoditev sporocilnosti besedila njihovim bralnim zmoznostim, ampak predvsem konkreten odgovor na vprasanje, v cem bi bilo doloceno besedilo zanje zanimivo oziroma relevantno. Ce je v srediscu solske interpretacije prav otrosko ali najstnisko dozivljanje besedila, potem je jasno, da razmislek o povezovanju tematskega »potenciala« izbranega besedila in bralnih izkusenj ter pricakovanj mladega bralca ne more biti le obrobno vprasanje. Predvidevanje recepcije je domena posameznega ucitelja, ki edini ve, kako bodo otroci izbrano besedilo zares sprejeli glede na okoliscine, ki vplivajo na solsko interpretacijo knjizevnosti. Pri tem se je zlasti ob kljucnih prvinah smiselno vprasati, katera konkretna in prevladujoca prvina v besedilu »nagovarja« mladega bralca, tj. kaj v besedilu najbolj izrazito pritegne bralcevo pozornost. Odgovori so ­ pac glede na znacilnosti

posameznega besedila ­ lahko zelo razlicni: besedilo je zanimivo zaradi napete zgodbe (Bogdan Novak: Zelena posast), prevladujocega razpolozenja, npr. komicnosti (Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja), nenavadnih knjizevnih oseb in fantasticne besedilne realnosti (Feri Lainscek: Velecirkus Argo), ocitnega problema, npr. vprasanja posameznikove svobode (Franjo Francic: Pravljica o svobodi), preobrazanja vzorca, npr. pravljicne inovacije (Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka), ipd. Ob teh povsem nazornih sestavinah knjizevnega besedila se ucitelj ne sprasuje zgolj po njihovi primernosti glede na stopnjo bralnega razvoja, ampak tudi o tem, kako bodo besedilo razumeli sodobni mladi bralci. Tovrstne odgovore pa prinesejo predvsem pedagoske izkusnje oziroma odzivi prejsnjih generacij na izbrana leposlovna besedila. 3. Strokovna priprava pomeni razclembo dolocenega dela, ki jo opravi ucitelj samostojno ali z uporabo strokovne literature ­ v tej fazi na podlagi prvotnega lastnega dozivetja in predvidenega sprejemanja mladih bralcev izbere tiste znacilne prvine besedila, ki bodo osnova za skupno analizo besedila v razredu. Razclemba besedila poteka po naslednjem postopku: - dolocitev teme besedila ­ izkusnje kazejo, da je to najtezji, najbolj izmuzljiv del priprave; ce namrec »ne uganemo« teme, potem je vse ostalo na trhlih temeljih; - iskanje osrednje besede: gre za besedo ali zvezo besed, ki je bistvena za sporocilo ­ najveckrat »povzema« vsebino oziroma temo; - dolocitev bistvenih prvin za razvijanje bralnih zmoznosti, izbira bralnih strategij; - predvidevanje moznosti za aktualizacijo besedila: kako pesem, pripoved ali igro povezati s predstavnim svetom otroka, razvijanje poustvarjalnih odzivov, oblikovanje nalog za poglabljanje dozivetja besedila. Tudi v tej fazi se razclemba besedila nikakor ne sme podrejati zunanjim dejavnikom, npr. tematskim sklopom z drugih podrocij. Edina prava podlaga za ustvarjalen knjizevni pouk so razvijajoce se bralne strategije, ki jih kot dejavnosti opredeljuje veljavni ucni nacrt. 4. Postavitev cilja je faza, v kateri se ucitelj odloci, katere cilje iz ucnega nacrta bo realiziral in s katerimi dejavnostmi. Cilji naj bodo zastavljeni cim bolj konkretno, npr. »prepoznajo zgradbo dramskega besedila Alenke Goljevscek: Gornastenisedimuha

30

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

­ oznaka osebe (Berislav) in njegovega govora (navduseno), oznaka prostora (Ropotanje stolov, hrescanje lesa.)«. Cilje, zapisane v ucnem nacrtu, je torej treba povezati z vsebino besedila in jih v lastni pripravi cim bolj konkretizirati ­ nekatere moznosti take konkretizacije prinasajo tudi zgledi solskih interpretacij v tem prirocniku. Zapis oziroma postavitev cilja dolocata se dve naceli: - smiselno je izbrati za besedilo znacilne cilje in se izogibati preobseznemu navajanju ciljev, - upostevati je treba raznolikost dejavnosti: dolocanje rime ali stetje kitic ob vsaki prebrani pesmi, izpisovanje lastnosti knjizevnih oseb ob vsaki pripovedi in lutkovne dejavnosti ob vsaki igri bi pouk kaj kmalu privedli do enolicnosti in nezanimivosti. 5. Razmisliti je treba tudi o izbiri metod: naceloma velja, da so primerne predvsem tiste metode, ki omogocajo ustvarjalnost in samostojnost cim vecjemu stevilu otrok, pa tudi nekatere oblike skupinskega dela (skupinska ilustracija, pogovor o vsebini, izdelava knjige, dramatizacija ipd.), kar spodbuja komunikacijo med otroki. Poleg branja in intimnega literarnoestetskega dozivetja je prav pogovor med bralci o prebranem, soocanje osebnih dozivetij besedila drugi najpomembnejsi uzitek branja. Kako organizirati skupno branje besedila v razredu? Obravnava umetnostnega besedila v drugem triletju poteka po istem vzorcu kot kasneje; zaporedje korakov solske interpretacije je stalnica, ob vsaki posamezni izvedbi pa posamezne faze prilagajamo vsebini besedila. Faze interpretacije, ki odgovarjajo na vprasanje, kako izvesti uro branja in ustvarjalnega dialoga z besedilom, so - uvodna motivacija, - premor pred branjem/poslusanjem, branje/ poslusanje in premor po branju/poslusanju, - pogovor o besedilu in ponovno branje/ poslusanje, - nove naloge ­ dejavnosti za poglabljanje literarnoestetskega dozivetja. 1. Uvodna motivacija je prvi korak pri vzpostavljanju dialoga med besedilom in otrokom. V tej fazi mladega bralca spodbudimo, da oblikuje pricakovanje, povezano predvsem z vsebino izbranega besedila, ter da se na njegovo sprejemanje oziroma dozivljanje miselno in custveno pripravi. Uvodna motivacija se torej vsebinsko povezuje z izbranim besedilom ter vpliva na bralceva custva in predstave. Tudi pri izbiri uvodnih motivacijskih

oblik upostevamo nacelo pestrosti in raznolikosti dejavnosti, tovrstne motivacijske oblike pa lahko uporabljamo tudi v fazi novih nalog (kot poglabljanje dozivljanja besedila). Podrobne uvodne motivacije bodo prikazane ob posameznih besedilih v drugem delu prirocnika (Primeri solskih interpretacij), zato tu podajam le preglednico oblik uvodne motivacije.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

31

Oblika

Znacilnosti in potek

Teh oblik je vec: - igra z glasovi ­ ustvarjanje »pesmi« iz zlogov, ki sami po sebi nimajo pomena (Alenka Goljevscek: Gornastenisedimuha); - igra z rimami (daljava ­ Neza Maurer: Onstran); - daljsanje, krajsanje in preoblikovanje besed ­ besede, skrite v daljsi besedi (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari); - nakljucno povezovanje besed v nenavadne besedne zveze (domisljijski binom: ena od besed je lahko tematska ­ Neza Maurer: Zlati copati); - razlaga nenavadnih besed (snezinkast ­ Milan Dekleva: Mehke snezinkaste pesniske race); - asociacije ob besedi (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne); asociacije lahko nizajo tudi ob nenavadni oziroma osrednji besedi (odrastez ­ Tone Pavcek: Odrastez; pravljica ­ Franjo Francic: Pravljica o svobodi), tudi v povezavi z lirsko ali refleksivno pesmijo (Bina Stampe Zmavc: Zrnca sonca, Vesolje); - primerjave (ustaljene, npr. usesa so radovedna kot x, ter inovativne primerjave: usesa prisluskujejo kot x ­ Niko Grafenauer: Usesa); - tvorjenje daljse nesmiselne povedi po otroski logiki (npr. tvorjenje nakljucnih stavkov po vzorcu kdo + kaj dela + kje + zakaj + kdaj ... ­ Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe). Bistvo predstavnih motivacij je otrokovo samostojno ustvarjanje nenavadne besedilne stvarnosti, ki jo tvori: - domisljijska slika (Bogdan Novak: Zelena posast, Michael Ende: Carobni napoj); - domisljijsko potovanje (npr. v svet sanj ­ Bina Stampe Zmavc: Sanje); potovanje s pravljicnim predmetom (npr. po niti ­ Feri Lainscek: Mesta); - poetizacija stvarnosti, ki je predvsem motivacija za lirska besedila (npr. Ksenija Soster Olmer: Roza v puscavi). Oblike zgodbenih motivacij so: - kaj bi se zgodilo, ce ...: otroci na podlagi situacije, ki jo vzpostavi naslov, samostojno ali v skupini oblikujejo zgodbo (Erich Kästner: Dvojcici); - skupno pripovedovanje zgodbe: ucitelj pove zacetek zgodbe, ucenci pa jo nadaljujejo (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame), sestavljanje zgodbe na podlagi ilustracije (Zabji cesar, juznokitajska ljudska); - igra vlog ­ ucenci npr. prevzamejo vlogo oseb iz knjizevnega besedila (detektiv ­ Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku; pravljicne osebe ­ Samuil Marsak: Pravljica o kralju in vojaku).

Katerim besedilom ustreza oblika

1. Besedne motivacije

Tovrstne motivacije praviloma ustrezajo igrivim besedilom prvega in fantasticnim besedilom tretjega razdelka, nekatere med njimi (npr. asociacije) pa je mogoce uporabljati tudi ob liricnih ali razpolozenjskih besedilih. Izbira te oblike motivacije je odvisna od tega, ali se v besedilu pojavi beseda, ki je rabljena drugace kot v vsakdanjem govoru; lahko je nenavadna (odrastez) ali vzbuja nize asociacij (vesolje).

2. Predstavne motivacije

Motivacija je uporabna za besedila, ki predstavno izrazito odstopajo od vsakdanjega sveta, torej predvsem za fantasticna in pravljicna besedila ter za besedila, ki izhajajo iz liricnega dozivljanja narave. Motivacija je primerna za besedila z izrazito zgodbo. Zgodbene motivacije lahko uporabljamo ob realisticnih ter pravljicnih besedilih, pa tudi kot pripravo na dozivljanje poezije. Pri ustvarjanju zgodbe mladi bralci oblikujejo kratko besedilo z vkljucitvijo prvin, ki so jih ze spoznali (npr. pravljicni zacetek, osebe, preobrati; podobe iz filmov, risank, igric).

3. Zgodbene motivacije

32

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Otroci pripovedujejo, kako ravnajo ali bi ravnali v podobni situaciji, kot jo opisuje besedilo. Te motivacije torej temeljijo na izkusnjah ucencev, njihovih mnenjih o temi, ki jo upoveduje besedilo, njihovem vrednotenju problema v njem ali razumevanju temeljnega pojma. Otroci pri tej obliki motivacije - izrazajo svoja dozivetja v realnosti oziroma pripovedujejo, kako ravnajo v podobni situaciji, kot jo opisuje besedilo (pripoved o dozivljanju pomladi 4. ­ Oton Zupancic: Pomladni pozdrav; Dekle in zenin, Izkusenjske crnska ljudska); motivacije - se pogovarjajo o temi besedila (spomin, nenavadni dogodki; realnost in domisljija, zaljubljenost ipd. ­ Stjepan Jaksevac: Junak v razredu; naslov in ilustracija ­ Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja); - razmisljajo o problemu, ki ga vzpostavlja besedilo (branje kot bralcevo soustvarjanje zgodbe, prvi solski dan ipd. ­ Gerit Kopietz, Jörg Sommer: KLIK, Skrivnostna vila; pogovor o odnosih med vrstniki ­ Katherine Paterson: Most v Terabitijo). Pri teh motivacijskih oblikah so »spomini na branje« izhodisce za spoznavanje neznanega besedila: - pogovor o znacilnostih literarnih vrst (Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka, Mate Dolenc: Strupena Brigita); - pogovor o nenavadnih osebah iz literarnih besedil 5. in filmov (Tone Pavcek: Junak, Henry Gilbert: Robin Medbesedilne Hood) ali o branju in zanimivih prvinah besedil motivacije (Erich Kästner: Emil in detektivi); - predstavitev ustvarjalca (Tone Pavcek: Odrastez); - preoblikovanje oziroma nadaljevanje znanih pravljic, vkljucevanje novih elementov v znano zgodbo (Fran Milcinski: Desetnica, Milan Jesih: Cesarjeva nova oblacila). Te motivacije so lahko samostojne, pogosto pa se povezujejo z jezikovnimi motivacijskimi oblikami. Primeri za ta tip motivacij so: - poslusanje glasbe in pogovor o predstavah, ki jih ustvarja (Vinko Möderndorfer: Ljubezen; Zarika in Soncica, ljudska); 6. - risanje literarnih oseb ali podob (Slavko Pregl: Likovne, Geniji v dolgih hlacah, Antoine de Saint-Exupéry: glasbene, Mali princ); gibalne - likovno oblikovanje besed (Niko Grafenauer: motivacije Ljubezen) ali risanje tematske besede (Katlina jama ­ Astrid Lindgren: Brata Levjesrcna); - razlicne oblike gibalnih iger (npr. pantomima: ponazarjanje detektivovega raziskovanja ­ Astrid Lindgren: Detektivski mojster Blomkvist; ure ­ Bina Stampe Zmavc: Ure kralja Mina).

Motivacija je v soli uporabljena pogosto: otroci izrazajo svoja dozivetja iz stvarnega sveta.

Motivacijo lahko uporabimo ob vecini besedil, predvsem pa ob klasicnih in sodobnih pravljicah ter besedilih otrokom bolj znanih knjizevnih ustvarjalcev.

Motivacije z nejezikovnimi sredstvi pogosto ustvarijo zelo primerno razpolozenje za sprejemanje besedila.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

33

Motivacijskih tipov oziroma oblik je se vec ­ pri izboru uvodne motivacije je nujno treba upostevati tako raznolikost in pestrost oblik kot znacilnosti besedila in pripravljenost otrok na sodelovanje v »motivacijski igri«. Tudi ob tem je treba poudariti, da uvodna motivacija ni sama sebi namen (»igra zaradi igre«), ampak je le sredstvo, s katerim skusamo zblizevati svet bralca in besedila. 2. Premor pred branjem je kratka faza, v kateri se otroci pripravijo na literarnoestetsko dozivetje ­ se umirijo in usmerijo pozornost na besedilo. Tej fazi sledi najava besedila, njegova lokalizacija in interpretativno branje. Najava besedila praviloma zajema navedbo avtorja (tudi s kratko predstavitvijo), naslova dela in knjizevne vrste (Prebrali bomo pesem Nika Grafenauerja, pesnika, ki ga ze poznate (...), z naslovom Usesa.). Lokalizacije ne preobremenjujemo s prevec podrobnimi podatki o avtorju ali pesniski zbirki, iz katere je pesem ­ vse to pride na vrsto v naslednjih korakih. Zato pa je tem bolj pomembna povezava med motivacijskimi dejavnostmi in besedilom (Tone Pavcek: Odrastez ­ Kaj bi lahko pomenila nenavadna beseda odrastez? Kako se pocutimo, kadar za sebe recemo, zdaj smo pa odrasli, smo odrastezi?). Kadar obravnavamo odlomek iz daljsega besedila, skusamo ­ ce je to nujno za razumevanje izbranega besedila ­ na kratko predstaviti predzgodbo oziroma kak drug element, bistven za razumevanje, npr. knjizevne osebe (Prebrali bomo fantasticno pripoved, v kateri sta glavni knjizevni osebi brata Jonatan in Rogljicek, ki zivita v Dolini cesenj. V to dolino sta se preselila, potem ko sta v resnicnem svetu ­ umrla. Poleg doline cesenj pa je v fantasticni dezeli, kjer zdaj zivita brata Levjesrcna, se ena dolina ...). Napovedi in lokalizaciji sledi branje besedila, ob tem pa se zastavlja vprasanje, kdo prvi bere. Najbolj smiseln odgovor bi bil: to je odvisno od zahtevnosti izbranega besedila. Praviloma naj bi ga sicer prvi tiho brali otroci, vendar pa tudi poslusanja kot prvega stika z besedilom ne gre zapostavljati. Zahtevnejsa besedila naj bi tako prvi bral ucitelj, lazja ucenci samostojno. Kadar ucitelj besedilo otrokom pripoveduje ali bere, branje ne bi smelo biti izumetniceno (npr. umetno »pootroceno«), pac pa cim bolj zanimivo ­ odrasli bralec zato prilagaja glas lastnostim knjizevnih oseb ter razpolozenju, ki ga vzbuja besedilo. Lirske pesmice beremo umirjeno (Neza Maurer: Onstran), saljive pesmi (Stjepan Jaksevac: Junak v razredu) in zgodbe z veliko dogajanja (Arabska ljudska: Aladin in njegova cudezna svetilka) pa zelo zivo. Pomembno je upostevati tudi okoliscine, v katerih otroci

sprejemajo besedilo ­ predvsem kadar beremo pravljicna besedila. Tudi v drugem triletju je s tem v zvezi pomemben t. i. pravljicni ton, tj. poseben nacin pripovedovanja pravljic. Pravljicno vzdusje dosezemo ne le s pocasnim in izrazitim branjem besedila, pac pa tudi s »pripomocki«: s pravljicnim stolom, klobukom, predpasnikom, kotickom ... Glavno pravilo pri pripovedovanju ali branju je: Samo dolgocasno ali izumetniceno branje je napacno branje. Po branju oziroma poslusanju sledi premor, v katerem otroci uredijo svoja dozivetja. Tudi ta faza je kratka, traja le nekaj sekund, toda kljub temu pomembna: spontanega otroskega odziva namrec ne smemo takoj prekiniti z analizo besedila. 3. Osrednja faza za razvijanje otrokovih zmoznosti za dialog z besedilom je nedvomno pogovor o besedilu. V pogovoru otroci opazijo prezrte prvine besedila ter tako razvijajo svoje bralne strategije. Berilo ponuja ucencem vrsto nalog za razvijanje zaznavanja, razumevanja in vrednotenja besedila, vendar to se ni dovolj: ucitelj vprasanja samostojno izbira ter jih dopolnjuje s svojimi predlogi. Pogovoru o besedilu praviloma sledi ponovno branje (ali poslusanje); otroci na podlagi pogovora dozivljajo besedilo globlje, opazijo prezrte elemente, nov zorni kot ali vsebinski odtenek; tudi ponovnemu branju lahko sledi krajsi pogovor. 4. Sklepna faza obravnave je poglabljanje dozivetij; v njej otrokom zastavimo ustvarjalne in poustvarjalne nove naloge. Mozne so naslednje individualne ali skupinske dejavnosti: glasno poustvarjalno branje besedila z izrazanjem lastnega razumevanja sporocilnosti (Tone Pavcek: Besede, take in drugacne ­ branje pesmi s ponazarjanjem zvena in okusa besed), skupna recitacija (Boris A. Novak: Kako rastejo stvari); vzivljanje v knjizevno osebo (Stjepan Jaksevac: Junak v razredu) ­ pisanje pisma, dnevnika, oblikovanje osebne izkaznice knjizevne osebe in seznama oseb (leksikon ­ Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku); risanje dogajalne premice, ki razvija predvsem strategijo razumevanja zgodbe (Zabji cesar, juznokitajska ljudska), tvorjenje besedila po vzorcu, posnemanje ustvarjalnega postopka (Milan Dekleva: V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe); nadaljevanje (Wolf Harranth: Jaz sem vate, ti pa vame) oziroma dopolnjevanje zgodbe

-

-

-

34

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

-

-

-

-

(Bogdan Novak: Zelena posast, Mate Dolenc: Strupena Brigita) in njeno preoblikovanje (Svetlana Makarovic: Potepuh in nocna lucka), izmisljanje predzgodbe (Erich Kästner: Dvojcici); povezovanje besedila s stripi, risankami, filmi (Tone Pavcek: Odrastez, Henry Gilbert: Robin Hood); dramatizacija (Slavko Pregl: Geniji v dolgih hlacah), ilustriranje besedila (Oton Zupancic: Pomladni pozdrav ­ izrazanje vidnih besedilnih slik z ilustriranjem pesmi) in glasbeno poustvarjanje (izbira/oblikovanje glasbe kot podlage za besedilo ­ Neza Maurer: Onstran), ustvarjanje »razredne predstave« (Katherine Paterson: Most v Terabitijo) oziroma kakega drugega dogodka (skupno pisanje pesmi ­ Boris A. Novak: Kako rastejo stvari); pravljicni projekt (Aladin in njegova cudezna svetilka, arabska ljudska ­ branje in pripovedovanje pravljic), spoznavanje (zbiranje) ljudskega izrocila (Josip Jurcic: Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk) in posnemanje pravljicnega tona (recept za pravljico, njeno pisanje in pripovedovanje ­ Jana Bauer: Izginjevalec carovnic, Janez Trdina: Rajska ptica), pripovedovanje o pravljicnih dogodivscinah (Tone Pavcek: Junak); primerjanje besedil in pogovor o branju (npr. o trivialni knjizevnosti ­ Bogdan Novak: Zelena posast); obisk knjiznice in seznanjanje z Bralno znacko kot dodatna dejavnost.

Tako kot za branje tudi za izvedbo solske ure iz knjizevnosti velja: cim bolj inovativen je pristop, tem vec bodo s skupnim branjem pridobili vsi ­ ucenci in uciteljica. Zaporedje faz je torej lahko le shema, ne more pa biti navodilo za delo v razredu; od iznajdljivosti in domiselnosti odraslega je odvisno, ali bo pravljica »ozivela« ali pa bo ostala le mrtva crka na papirju, knjiga na knjizni polici, ki jo pokriva prah pozabe.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

35

36

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

3.

Sledi do davnih dni PRIMERI SOLSKIH INTERPRETACIJ

Uredila

SANJA LEBEN JAZBEC

Primere solskih interpretacij so pripravile:

Ana Galjot (OS Trzin) Justina Husu (OS Smihel, Novo mesto) Slavica Knezevi (OS dr. Josipa Plemlja, Bled) Anja Kokalj (OS Dob pri Domzalah) Tatjana Kokalj (OS Dob pri Domzalah) Sanja Leben Jazbec (OS Solkan) Natasa Plevnik (OS Globoko) Tina Susnik (OS Gorje)

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

37

06

Sledi do davnih dni

Tone Pavcek BESEDE, TAKE IN DRUGACNE

Tematska analiza besedila

Pavckova pesem je sporocilno kompleksna, saj je v njej mogoce zaznati kar dve temi ­ otrosko »poskusanje in okusanje« besed, ki se v pesmi kaze tudi kot besedna igra, ter razlikovanje otroskega in odraslega dojemanja jezika oziroma besed. Prav v tej temi je vidno tudi nasprotje med otrosko spontanostjo in uzivanjem v besedah ter pravili, ki jih otroku postavlja svet odraslih oziroma njihov jezik; tako ni nakljucje, da je v sklepni kitici zaznaven tudi upor zoper pravila puscobnega besednega zaklada, kar omogoca pogovor o zivosti otroskega jezika, o posebni govorici mladih, o jezikovnih in drugih pravilih in omejitvah ipd. Didakticni instrumentarij spodbuja opazovanje zvocnosti besed ter tvorjenje plakata in seznamov, ki ponazarjajo otrosko dozivljanje jezika in njegovih pravil. Uvodna motivacija tako lahko izhaja kar iz asociacij ob socnih in zvocnih ali gladkih in sladkih besedah (Katere besede so sladke, katere kisle, katere zvocne ...?).

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · ·

interpretativno berejo pesem, razlozijo manj znane in neznane besede, razvijajo asociativne sposobnosti ­ pisejo asociacije, razlozijo metafore po podobnosti in relacijske metafore, zaznavajo preprosto simboliko, zaznavajo in razumejo poosebitev, poiscejo okrasne pridevke, razumejo primere, dozivljajo in zaznavajo zvocnost pesmi, opazijo ponavljanja glasov, izpisejo besede, ki se rimajo, ob pomoci SSKJ razlagajo stalne besedne zveze.

Pesem obravnavamo v dveh solskih urah. UVODNA MOTIVACIJA Moznosti 1. besedna motivacija ­ mozganska nevihta; besede: sladke in kisle ­ ucenci navajajo asociacije, ucitelj pise na tablo. Ali: po skupinah krozi list papirja, vsi ucenci napisejo svoj primer, nato vse asociacije prepisemo na tablo. 2. besedna motivacija: ucitelj predlaga, da ucenci v solo prinesejo »sladke« in »kisle« besede ­ lahko jih napisejo, narisejo, izrezejo slicice iz revij in casopisov ... Vse to nalepimo na stransko tablo 3. besedna motivacija: Danes se bomo igrali lingo. Kdo najde najvec besed? Ucitelj na tablo napise: B E S E D A _ E _ E _ A Koliko besed smo nasli!

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

38

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

NAJAVA BESEDILA Tudi pesnik Tone Pavcek je razmisljal o razlicnih besedah. Poslusajmo. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem (doziveto deklamira). CUSTVENI PREMOR Ucenci pesem podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci nanizajo svoje vtise. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem ter si izpisejo neznane in manj znane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razlozijo sosolci. Besede uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA O cem govori pesnik (kaj je povedal ze v naslovu)? Katera beseda vam zveni nenavadno? Kaj pa pomeni? Ali se spomnite se kake take besede? O katerih besedah govori pesnik v prvi kitici? Nastejte tiste, ki so vam ljube. Kaj pa v drugi kitici ­ o kaksnih besedah pa govori tu? Katere besede omeni? Katere od nastetih tudi vam najmanj disijo? Se enkrat si oglejmo prvi dve kitici. Katere besede bi izpostavili kot najpomembnejse? Zakaj? Besede rabimo ­ ko govorimo, pisemo, beremo, poslusamo. Ampak pesnik pravi, da besede tudi gladijo in vabijo. Kdaj besede gladijo in kdaj kam vabijo? Ali besede sladijo in zvenijo? Kako? Kaksne so besede, ki pokajo, pojo in se pacijo? Komu so podobne? Kaksnega okusa je jed nemogoca? Katere besede se zdijo Pavcku podobnega okusa? Kaj predlaga pesnik v zadnji kitici? Kako pove, da je treba slovar ocistiti? Zakaj pravi, da je v njem plevel? Ucenci se razdelijo v pet skupin. Vsaki skupini ucitelj pripravi list A4 drugacne barve. List krozi v skupini, vsi ucenci zapisejo 1. besede, ki cistijo grlo in ga hlade ..., 2. socne besede, 3. gladke besede, 4. puste besede, 5. seznam besed, ki jih ne bi bilo treba imeti v slovarju (zadnja naloga v razdelku Nic lazjega! v berilu na str. 7). Porocevalec predstavi delo skupine ostalim v razredu. (Nizanje asociacij je treba casovno omejiti, npr. 3-4 minute.) Ucitelj liste spne, in tako nastane razredni slovar besed. GLASNO BRANJE Ucenci prostovoljci preberejo pesem.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

39

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Delo po skupinah (ucni list 1): ucitelj ucence razdeli v sest skupin s po tremi oziroma stirimi ucenci. Vsak ucenec v skupini dobi svoj listic. Cas resevanja naj bo omejen. Skupine, ki iscejo/razlagajo stalne besedne zveze, ucitelj usmeri na geslo beseda in frazeolosko gnezdo. Ucenci izpolnjujejo ucni list 2. Ucitelj k resevanju poklice ucenca, ki je sodeloval v doloceni skupini. NOVE NALOGE 1. Za domaco nalogo poiscejo podatke o zivljenju in delu Toneta Pavcka. Oblikujejo miselni vzorec. Naslednjo uro lahko sledi tekmovanje (ucni list 3). 2. Tekmovanje v deklamacijah: ucenci med seboj tekmujejo in nabirajo tocke, ocenjujejo jih sosolci. Sami oblikujejo mesane skupine s po 3 ucenci ali pa tekmujejo dekleta proti fantom. 3. Za domaco nalogo naredijo mini anketo: katere besede so kisle mami in katere ocetu, stari mami, staremu ocetu, bratu, sestri ... 4. Spis Kadar se besede gladijo ... (razdelek Nic lazjega! v berilu, 3. tocka) 5. Spis Nas razred je temeljito pocistil slovar ... UCNI LIST 1 Skupina POOSEBITVE Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Kaj vse delajo besede? Izpisi iz prve kitice. Ali se beseda v resnici lahko, denimo, paci? Kdo to res dela? Taksni preneseni rabi besede strokovno pravimo ____________________________________ . Izpisi iz berila (str. 7) znacilnosti poosebitve. Izmislite si tri primere poosebitve (po eno za zival, stvar in pojem). Skupina OKRASNI PRIDEVEK Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Kaksne so prave besede? Kaksne pa so tiste druge? Izpisi jih. Prave besede so _____________________________________________ Kako ze recemo zvezi samostalnika in pridevnika, ko pridevnik natancneje doloca samostalnik? Poisci se kak primer v tej pesmi. Skupina RIME Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Iz prve kitice izpisi besede, ki se rimajo. Izpisi besede, ki se rimajo v drugi in tretji kitici. (Dodatno: Na koncu prve kitice je pesnik uporabil se eno pesnisko sredstvo, in sicer je skupaj zbral take besede, v katerih se na istem mestu pojavlja en in isti glas. Ali najdes te besede?)

40

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Skupina STALNE BESEDNE ZVEZE I Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Ali ves, kaj pomeni: Ta beseda mu je sla tezko z jezika. ______________________________________ __________________________________________________________________ biti moz beseda _____________________________________________________ __________________________________________________________________ biti kratkih besed ___________________________________________________ __________________________________________________________________ Poisci stalne besedne zveze, ki imajo nasproten pomen. Pomagaj si s SSKJ. Skupina STALNE BESEDNE ZVEZE II Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Kaj sodi skupaj? Povezi. Nato razlozi, kaj pomeni. Beseda Lepa beseda vzeti Na dan izginiti Nimam besedo z jezika ni konj. besed! brez besed z besedo! lepo mesto najde.

Skupina STALNE BESEDNE ZVEZE III Preberite nalogo in se o njej pogovorite. Resitev napisite, ce se vsi strinjate. Delo si razdelite, vsak naj resi eno vprasanje. Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom)? Pomagaj si s SSKJ. Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________ __________________________________________________________________ O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________ __________________________________________________________________ Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________ __________________________________________________________________ Nicesar ni rekel. _____________________________________________________ __________________________________________________________________ O tem ne bova vec govorila. ___________________________________________ __________________________________________________________________ Ne preklici obljube. __________________________________________________ __________________________________________________________________

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

41

UCNI LIST 2 poosebitev

Tone Pavcek: Besede, take in drugacne Kaj je?

Primeri: Kaj je? okrasni pridevek Primeri: rima (izpisi besede, ki se rimajo)

stalne besedne zveze (frazemi)

Kaj pomeni? Ta beseda mu je sla tezko z jezika. ______________________________________ __________________________________________________________________ biti moz beseda _____________________________________________________ __________________________________________________________________ biti kratkih besed ___________________________________________________ __________________________________________________________________ Kaj sodi skupaj? Povezi. Nato razlozi, kaj pomeni. Beseda Lepa beseda vzeti Na dan izginiti Nimam besedo z jezika ni konj. besed! brez besed z besedo! lepo mesto najde.

Kako bi povedal(a) s stalno besedno zvezo (frazemom)? Ni povedal vsega, kar je mislil. _________________________________________ O tem ni vredno govoriti. _____________________________________________ Jure ni bil prijazen z Matejo. ___________________________________________ Nicesar ni rekel. _____________________________________________________ O tem ne bova vec govorila. ___________________________________________ Ne preklici obljube. __________________________________________________

42

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Moznost A: Koliko poznamo Toneta Pavcka? Ucenci med seboj tekmujejo, lahko po skupinah. (Za domaco nalogo so ze zbrali podatke o Pavcku in jih uredili v miselni vzorec.)

UCNI LIST 3

Moznost B: Ali znamo poiskati podatke? Ugotovi, kaj je res in kaj ne. Odgovore utemelji. Resitve poisci v strokovni literaturi. (Prej v sodelovanju s solsko knjiznico pripravimo gradivo.)

Trditev Tone Pavcek je bil rojen na Stajerskem. Svoje upokojenske dni rad prezivlja v Seci pri Portorozu. Po poklicu je novinar. Po poklicu je pesnik. Po poklicu je pisatelj. Rojen je bil istega dne kot se en znan slovenski pesnik, zal ze pokojni, Janez Menart. Za svojo poezijo je bil veckrat nagrajen. Za Macka Murija je prejel Levstikovo nagrado. Z Levstikovo nagrado je bil nagrajen za deli Juri Muri v Afriki in Velesenzacija. Za Majnice je prejel vecernico. Je pesnik, pripovednik in prevajalec. Pise pesmi za otroke, mladino in odrasle. Prevajal je iz ruscine, hrvascine, srbscine, beloruscine in albanscine. Presernovo nagrado je prejel leta 1994 za zbirko Dediscina. Delal je tudi v gledaliscu. Sprva je bil zaposlen kot novinar. Bil je urednik pri Cankarjevi zalozbi. Skupaj z Janezom Menartom, Kajetanom Kovicem in Cirilom Zlobcem je leta 1953 izdal Pesmi stirih. Njegove pesniske zbirke za odrasle so Sanje zivijo dalje, Dediscina, Golicave, Volcje jagode. Kot predsednik Drustva slovenskih pisateljev je 1989. prebral Majnisko deklaracijo.

RES JE

NI RES

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

43

08

Sledi do davnih dni

Niko Grafenauer USESA

Tematska analiza besedila

Besedilo je znacilno za Grafenauerjevo modernisticno poezijo, saj se osredotoca na del telesa in mu pripisuje nenavadne lastnosti: usesa so zvedava, si zelijo pocitka, razmisljajo. Inovativno prikazovanje delov telesa (v Grafenauerjevi zbirki Neboticniki, sedite (1980) tudi zivih predmetov) se povezuje z besedno igro, predvsem s preoblikovanjem pomena stalnih besednih zvez (sedeti na usesih, strici z usesi, slisati rasti travo); te zveze pesnik razume »dobesedno« oziroma jih vpleta v pesnisko »zgodbo« o nenavadnih usesih, ki so zmozna narediti ­ pravzaprav karkoli! V didakticnem instrumentariju so vprasanja za razvijanje zaznavanja in razumevanja metafor in nenavadnih besednih zvez, na kar se lahko navezuje tudi uvodna motivacija (oblikovanje primerjav ali razlaganje stalnih besednih zvez).

CILJI Ucenci · glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost, · ob branju sestavljajo domisljijsko-cutno predstavo, · upostevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkusnje in domisljije, · pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in oznacijo razpolozenje, · ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila, · zaznavajo in dozivljajo motive v pesmi, · besedilo oznacujejo na podlagi lastnega dozivetja ob poslusanju, · zapisujejo asociacije ob besedi usesa, · iscejo stalne besedne zveze, · spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniske zbirke. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucencem prebere Zupancicevo uganko z odgovorom uho/usesa. Vse izve se, vse se slisi v polzevi cloveski hisi; to si za uho zapisi. NAJAVA BESEDILA Ucenci so ze iz uganke spoznali nekaj znacilnosti uses. Ucitelj napove Grafenauerjevo pesem z naslovom Usesa. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Ucenci uredijo vtise.

44

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj povabi ucence, naj vsak pove besedo oziroma besedno zvezo, ki mu je ostala v spominu ob poslusanju pesmi. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem ter poiscejo manj razumljive besede oziroma besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucitelj pomaga ucencem razumeti manj razumljive besede oziroma besedne zveze (stalne besedne zveze). Ucenci si pomagajo z izkusnjami iz vsakodnevne komunikacije. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovorijo na vprasanja ob besedilu. GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov ima kitica? Katere besede v kitici se rimajo? NOVE NALOGE 1. Dopolnite stalne besedne zveze (resitve: vleci, usta, do uses, kosmata, sedeti). Pomislite in zapisite se druge stalne besedne zveze, ki vsebujejo besedi usesa/uho. Pomagajte si s SSKJ (ucni list 1). 2. Napisite svojo pesem, ki bo predstavljala kaksen drug del cloveskega telesa. Poiscite stalne besedne zveze, ki se navezujejo na izbrani del telesa, in jim pripisite pomen. Pomagajte si s SSKJ. 3. Pojdite v knjiznico, pobrskajte po policah in preglejte, kaj vse je napisal Niko Grafenauer.

STALNA BESEDNA ZVEZA _____________ na usesa do uses odpreti _______________ biti zaljubljen ____ _____________ imeti ______________ usesa _________________ na usesih

POMEN prisluskovati zelo, na siroko zelo zaljubljen noce slisati, upostevati stvari, ki mu niso vsec, zlasti ukazov ne poslusati (pazljivo)

UCNI LIST 1

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

45

08

Sledi do davnih dni

Niko Grafenauer USESA

CILJI Ucenci · glasno berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost, · ob branju sestavljajo domisljijsko-cutno predstavo, · upostevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje izkusnje in domisljije, · pesem preberejo s posebej oblikovanim govorom in oznacijo razpolozenje, · ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila, · zaznavajo in dozivljajo motive v pesmi, · besedilo oznacujejo na podlagi lastnega dozivetja ob poslusanju, · zapisujejo asociacije ob besedi usesa, · iscejo stalne besedne zveze, · sestavljajo svoje besedne zveze, · spoznavajo pesnika Nika Grafenauerja in njegove pesniske zbirke, · izdelajo miselni vzorec o avtorju. UVODNA MOTIVACIJA Ucenci igrajo igro telefon. Ucitelj si izmisli besedo in jo pove enemu od ucencev, ta jo potem prisepne naslednjemu, in tako do zadnjega ucenca, ki besedo pove naglas. Ucitelj vprasa, kako je potekala igrica. Ucenci povedo, da so si besede prisepetavali na uho. NAJAVA BESEDILA Poglejmo, kaj o usesih pravi pesnik Niko Grafenauer. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje pesmi. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem Usesa. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo pesem in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Kaksna obcutja vam vzbuja pesem? Na kaj ste pomislili, ko ste poslusali pesem? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in izpisejo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ob pomoci berila in SSKJ razlozijo besede, kot so kamrica, naglusen, zvedav, vescina.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Zakaj pesnik usesa imenuje »kamrica sluha«? Kaksna so lahko usesa? Kaj pomeni, da so usesa poslusna?

46

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Kaksna pa so zvedava usesa? Kaj vse slisijo taka usesa? Kaj pomeni, da usesa vlecejo vse na usesa? Pesnik pravi, da vcasih v usesih zvoni, kdo se takrat jezi? Kaksna so usesa v cetrti kitici? Kaj delajo? Kaj je najbolj nenavadna usesna vescina? Kdaj se usesom vsi smejijo? GLASNO BRANJE Izbrana ucenca se enkrat prebereta pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci prestejejo kitice v pesmi. Prestejejo tudi verze v kiticah. Ucenci povedo, kdo je pripovedovalec pesmi. Povedo, kaksen je pesnikov slog. VREDNOTENJE Ucenci ustno izrazijo svoje mnenje o pesmi. Ali vas je ze kdo vprasal, ce sedite na usesih? Kaj pa to pomeni? Kaj pomeni, da kdo slisi rasti travo? Ucenci nastejejo Grafenauerjeve pesmi in pesniske zbirke, ki jih poznajo. NOVE NALOGE 1. Ucenci napisejo pesem o katerem drugem delu telesa, npr. o ustih, glavi, oceh ... 2. Napisejo besedilo z naslovom Slisal(a) sem rasti travo. 3. Stalne besedne zveze povezejo z njihovimi pomeni, sami napisejo cim vec stalnih besednih zvez in jih razlozijo (ucni list). 4. Ucenci poiscejo podatke o Niku Grafenauerju in izdelajo miselni vzorec.

POVEZI STALNE BESEDNE ZVEZE Z NJIHOVIMI RAZLAGAMI TAKO, DA PRED RAZLAGO NAPISES USTREZNO CRKO. STALNE BESEDNE ZVEZE A B C C D E F G H imeti dve levi roki ne imeti cistih rok prositi za roko roka pravice vzeti koga v roke to si zapisi za uho tukaj imajo stene usesa zapisati za uho slisati travo rasti RAZLAGE ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ zarociti se ostro opomniti pravica biti zelo neroden tu prisluskujejo ne imeti ciste vesti zapomniti si biti prismuknjen zapomniti si

UCNI LIST 1

NAPISI CIM VEC STALNIH BESEDNIH ZVEZ, KI JIH POZNAS, IN JIH RAZLOZI. STALNA BESEDNA ZVEZA ________________________ ________________________ ________________________ ________________________ RAZLAGA _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

47

10

Sledi do davnih dni

Milan Dekleva V OGLEDALIH ZIVIJO ORANZNE ZRACNE RIBE

Tematska analiza besedila

Znacilna mnogotematska mladinska pesem Milana Dekleve je se en primer modernisticne poezije v sestem berilu: podobo zracnih rib in pilotov, s katerimi se ribe srecajo, si vsak bralec lahko razlaga po svoje, brzkone pa bodo ucenci zaznali temo potovanja v sanjski svet, domisljijske pustolovscine in privlacnosti barvitega, »mehkega« sveta Deklevove pesmi. Ob tem je podobo zracnih rib mogoce povezovati tudi s clovekovimi zeljami (ribe vidijo piloti v ogledalih, njihovi pogledi so lacni daljave) ­ pesem pa lahko razlagamo tudi »zgolj« kot igro z nenavadnimi besednimi zvezami in besedilnimi slikami. Didakticni instrumentarij opozarja na tematsko izmuzljivost pesmi in igro z besednimi zvezami, v poustvarjalnih nalogah pa predlaga posnemanje ustvarjalnega postopka. Uvodna motivacija lahko izhaja iz nakljucnega tvorjenja nesmiselne povedi (vsak ucenec napise eno besedo, tako da nastane nonsensna »kaca« besed). CILJI Ucenci

· ohranijo interes za poslusanje poezije, · interpretativno berejo besedilo, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · zaznavajo in dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, · razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo, · ob pomoci ucitelja zaznavajo preprosto simboliko.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci prinesejo s sabo ogledala. (Opozorimo jih, naj bodo taka, da se ne razbijejo.) Eden od ucencev v dvojici se pogleda v ogledalo, sosolec pa opise, kako ga vidi. Tisti, ki se gleda, pove, s cim se strinja in s cim ne. Ucitelj ucence povabi na domisljijsko potovanje. Zacne ga tako: V roki drzimo ogledala, ki ne sluzijo temu, da bi se v njih ogledovali. So posebna ogledala, v katerih vidimo nenavadne stvari. Ce se zelo potrudimo, vidimo v njih tudi tisto, cesar v vsakdanjem zivljenju ne moremo videti. Kaj vidite v svojem ogledalu? Dobro opazujte. In ker to vidite samo vi, to cim bolj slikovito opisite; kasneje boste videno predstavili sosolcem. NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da lahko v zivljenju stvari gledamo na vec nacinov, da imajo vsake oci svoj pogled. Spoznali smo, da v domisljiji lahko vidimo tudi nemogoce stvari in dogodke. Tudi pesem nam lahko ponudi tak domisljijski svet. Nekatere pesmi bolj, druge manj. Pesem Milana Dekleve V ogledalih zivijo oranzne zracne ribe je gotovo pesem, ki nam bo odprla zelo pisan pesniski svet.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja.

48

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj pesem interpretativno prebere. CUSTVENI PREMOR Po branju je nekaj casa namenjenega urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebrani pesmi in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE DOZIVETIJ Kaksen vtis je nate naredila pesem? Ti je bila razumljiva? Se ti je morda zdela malo nenavadna? Je bila morda »brezvezna«? Poskusaj pojasniti, zakaj? Mislim, da je pesem res nenavadna, dokler je nekajkrat ne preberes. TIHO BRANJE Ucenci dvakrat tiho preberejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj so zate oranzne zracne ribe in kako potujejo? Kaj pomeni, da so pogledi lacni daljave? Kaj so oblacne misli? Kaj si predstavljas kot neskoncno pot? GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Kitici sta zapisani v razlicnih barvah ­ lahko to povezes z vsebino? VREDNOTENJE Kje vidis oranzne zracne ribe? Zakaj na nebu? Kako pa so v pesmi predstavljeni piloti? Kaj izves o njih? Zakaj so misli pilotov vcasih oblacne? Kaksen je zvezdni prah? Kdo ga nasuje? S kaksnim namenom? Kako deluje? Zakaj pilotov ni vec strah? Kdo/kaj jim je pomagal(o)? Zakaj potem pilotom brezkoncna pot nenadoma mine? Kaj vse lahko to pomeni? NOVE NALOGE 1. Ilustriraj pesem. 2. Napisi formulo za blesceci zvezdni prah, navodila za uporabo. 3. Naredi reklamo, povezano z vsebino te pesmi, s katero bos reklamiral(a) zvezdni prah. 4. Pilot je doma otrokom pripovedoval o svojem zadnjem letu. Tvori njegovo pripoved, vanjo vkljuci poglede, lacne daljave, oblacne misli, blesceci zvezdni prah, oranzne zracne ribe. Naj bo pripoved taka, da bi jo pilotovi otroci poslusali z odprtimi usti in velikimi ocmi. 5. Poiscite dela Milana Dekleve in v razredu pripravite predstavitev avtorja. Razdelite si delo v skupinah: a) Kdo je Milan Dekleva? b) Kaj dela Milan Dekleva? c) Pesmi Milana Dekleve. Prebirajte njegove pesmi. Izberite jih nekaj, jih predstavite in povejte, zakaj ste izbrali prav te. d) Zgodbe Milana Dekleve. Nastejte jih in povejte nekaj o njih. Seveda jih prej preberite.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

49

12

Sledi do davnih dni

Milan Dekleva MEHKE SNEZINKASTE PESNISKE RACE

Tematska analiza besedila

Besedilo je tako kot vse Deklevove pesmi v zbirki Pesmi za lacne sanjavce mogoce razumeti na vec nacinov: pesniska raca je domisljijska »potegavscina«, nekaj, kar ni resnicno. Tudi sama raca je nenavadna ­ le zakaj si sminka mavricni kljun, ce pa je ta tako ali tako mnogobarven! Prav v tej nelogicnosti je tudi bistvo nonsensne pesmi ­ zgolj z logiko, z razlaganjem snezinkasti, krhki domisljijski podobi v pesmi ne moremo priti do konca. Pesem razpira se eno temo: race hranijo pod perutnicami sonce in vse, kar je povezano z otroskim svetom: radovednost, svetlobo, varnost in humor. V didakticnem instrumentariju je izpostavljena predvsem nonsensna igra, uvodna motivacija pa lahko izhaja iz razlag nenavadne besede iz naslova (Kaj pomeni, da je kdo snezinkast?).

CILJI Ucenci · · · · · · · · · ·

aktivirajo ustvarjalno domisljijo in »ozivljajo« predmetni svet, besedilni svet povezujejo z realno situacijo, obcutijo razpolozenje v pesmi, zaznavajo in dozivljajo besedilne slike, uzivajo ob bogatenju ustvarjalne domisljije, zaznavajo in dozivljajo zvocnost, ritem in rimo v pesmi, razvijajo zmoznost domisljijskega misljenja, svojo domisljijo izrazajo jezikovno ali likovno, razumejo metafore, razumejo temo pesmi in jo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci narisejo mavrico. Ucitelj jih vprasa, katere barve so narisali. Ucence vprasa, ali imajo lahko race kljune v mavricnih barvah. NAJAVA BESEDILA Ucitelj pove, da obstajajo race z mavricnimi kljuni, to so pesniske race. Pesnik Milan Dekleva je napisal celo zbirko nenavadnih, igrivih, smesnih pesmi. Poslusajte njegovo pesem z naslovom Mehke snezinkaste pesniske race. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in udobno namestijo za poslusanje pesmi. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

CUSTVENI PREMOR Ucenci uredijo svoje obcutke in dozivetja. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci zaprejo oci in si predstavljajo mavricni kljun. To domisljijsko podobo opisujejo. Pripovedujejo o svojih obcutkih.

50

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Razlozimo manj znane in neznane besede. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaksne so pesniske race? Kaj vse v pesmi pocnejo? Kako je v toplem igluju? Kdaj pa potrebujemo mufe in sale? Kaj pesniske race hranijo pod perutnicami? Kaksna se ti zdi pesem, topla ali hladna? Zakaj? Kaj so smejalne palace? Kdo so torej mehke snezinkaste pesniske race? GLASNO BRANJE Nekaj ucencev prebere pesem in z glasom izraza svoja obcutja. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Koliko kitic sestavlja pesem? Kako dolge so te kitice? Ali v pesmi najdemo rimo? Pare besed, ki se rimajo, zapisite v zvezek. VREDNOTENJE Kje je vse nasteto v pesmi mogoce? Pesem torej govori o pesniski ustvarjalnosti. Ali se spomnis se kaksnega besedila s podobno temo? NOVE NALOGE Ucenci samostalnikom dodajajo pridevnike tako, da nastanejo nenavadne besedne zveze (priloga 1), pridevnikom pa dodajajo zanimive samostalnike (priloga 2). Ucenci v parih ali v manjsih skupinah poskusijo nekatere nastale besedne zveze uporabiti za novo pesem, lahko dodajo tudi svoje besedne zveze. Vsak ucenec predstavi vsaj en smesen dogodek, ki se mu je zgodil, lahko ga narise ali opise. S temi dogodki sestavimo plakat Smesnice otrok.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

51

PRILOGA 1

pesmica sreca mavrica praznik sonce mama grad moz oblak dezek pravica smrkci

52

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 2

nedostopna

cudezne

lenobni

drobceni

pridni

nagajivi

zvita

silovit

palckasti

sumeci

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

53

15

Sledi do davnih dni

Boris A. Novak KAKO RASTEJO STVARI

Tematska analiza besedila

Inovativno opazovanje besed oziroma pojavov, torej preoblikovanje jezika in realnosti, je bistveno tudi za pesem Borisa A. Novaka. Tudi v tej pesmi je poleg narobe logike (stvarem so pripisane cloveske lastnosti, saj rastejo) in igre opazna se ena tema ­ ko pesem zraste, dobi krila (se »osvobodi«) in odleti k ljudem. Taka pesniska opredelitev rasti pesmi je povezana s temo ustvarjanja in branja, kar je lahko tudi odlicno izhodisce za pogovor v razredu. Didakticni instrumentarij se osredotoca prav na to moznost razumevanja pesmi, hkrati pa opozarja tudi na znacilnosti sodobne poezije (krsenje pravopisnih pravil). V uvodni motivaciji bi lahko uporabili igro dolgih in kratkih besed, ki so skrite v njih ­ tudi besede torej lahko »rastejo«.

CILJI Ucenci · razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila, · besedilo samostojno berejo, zaznavajo in dozivljajo zvocnost in obliko pesmi, · obiscejo knjiznico in poiscejo podatke o pesniku, · poslusajo uciteljevo branje poezije, · pisejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (pisejo asociacije ob vzorcu pesmi), o svojem dozivljanju literature (pesem primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo), o literaturi (predstavitev dela, avtorja ...), · interpretativno berejo pesem (razumljivo in doziveto recitirajo), · razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo ­ ustvarjalnost, · pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah, · spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti ­ Boris A. Novak, · pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja: pesem ­ poezija ali pesnistvo, kitica, verz, recitacija, deklamacija, tema. UVODNA MOTIVACIJA Ucenci pesmi Borisa A. Novaka poznajo ze iz 5. razreda, zato se ucitelj z vprasanji naveze na njihovo predznanje. Kdo je Boris A. Novak? Ali poznate kaksno njegovo pesem? Kaj je to pesniska zbirka? Kaj je to pesem? Katere znacilnosti ima pesem? Kdaj in kako jih beremo? Ucitelj ucencem pokaze pesnikove pesniske zbirke. Ob tem ponovijo pojme pesniska zbirka, pesem, kitica, verz, deklamacija, recitacija. Skupaj z ucenci lahko prebere kaksno zanimivo pesem, npr. Prebesedimo besede, Blabla ...

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

NAJAVA BESEDILA Danes boste spoznali se eno pesem Borisa A. Novaka. Preden zacnemo brati, pa vam zastavljam »zahtevno biolosko vprasanje«. Kaj je to ziva in kaj neziva narava in v cem se razlikujeta? Ucenci odgovorijo na vprasanje. Sledijo naslednja vprasanja.

54

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Zdaj preidimo v svet domisljije. Kaj menite, kako bi lahko stvari rasle? Npr. kako bi rasli cevelj, prucka, zobotrebec, violina, sotor, hisa? Ucenci razmisljajo in upovedujejo svoje domisljijske predstave. Zdaj pa prisluhnite, kako je pesnik Boris A. Novak predstavil ­ v pesmi z naslovom Kako rastejo stvari ­ stvari, ki so zrasle. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje pesmi. BRANJE Ucitelj doziveto prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Sledi kratek premor, da ucenci uredijo svoje prve vtise in podozivijo pesem. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj vprasa ucence, kaj menijo o pesnikovi domisljiji. Ucenci ugotavljajo, ali so v svojem predhodnem razmisljanju tudi sami ugotovili podobno o stvareh, ki rastejo. GLASNO BRANJE Nekaj ucencev glasno recitira pesem. Sosolci vrednotijo branje ­ povedo, ali je bilo doziveto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori ... RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci se ob pomoci ucitelja pogovorijo o manj znanih oziroma nerazumljivih besedah. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci dobijo delovni list z vprasanji, nanje v manjsih skupinah odgovarjajo. Kaj pomeni, da stvari zrastejo? Izberi si eno kitico in jo ilustriraj. Pesnik pravi, da ko pesem zraste, postane ptica in odleti v svet. Kako si to predstavljas? Razlozi. Zdaj pa opazuj velike zacetnice in locila v pesmi. Kaj si opazil(a)? Zakaj je pesnik po tvojem mnenju zapisal pesem na tak nacin? Kaj je tema pesmi? Ali poznas se kaksno pesem s podobno temo? Ob predstavitvi plakata o zivljenju in delu Borisa A. Novaka si zapisi glavne podatke o pesniku in njegovem ustvarjanju. Pri ustnem porocanju ucencev o odgovorih povzamemo glavne (splosne) znacilnosti pesmi in jih zapisemo v obliki miselnega vzorca v zvezek oziroma na tablo. POGLABLJANJE DOZIVETIJ Z NOVIMI NALOGAMI IN VREDNOTENJE Ucenci izbirajo med tremi razlicnimi nalogami: - napisejo se kaksen verz kot nadaljevanje pesmi, - napisejo kratke verze, tokrat na naslov Kako se stvari manjsajo, - napisejo pesem v obliki ptice. Nekdo od ucencev pripravi plakat, s katerim predstavi zivljenje in delo pesnika. Sosolci pozorno poslusajo in si zapisejo temeljne podatke o pesnikovem zivljenju in ustvarjanju. Ucenci predstavijo svoje verze oziroma pesmi. Sosolci zbrano prisluhnejo predstavitvam in povedo svoje mnenje. Izberejo najbolj zanimive verze in jih zapisejo na vecji plakat ter ga izobesijo v ucilnici ali na solskem hodniku.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

55

15

Sledi do davnih dni

Boris A. Novak KAKO RASTEJO STVARI

CILJI Ucenci · ohranijo interes za poslusanje poezije, · interpretativno berejo besedila, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · zaznavajo in dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, · opazijo rabo stalnih besednih zvez, · razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo, · zaznavajo in razumejo poosebitev, · razvijajo asociativne sposobnosti.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj vodi pogovor z ucenci o rasti. Vprasanja za pogovor: Kaj v naravi raste? Kako ste vi rasli? Kaj ste potrebovali za rast? Ali raste tudi stavba? Kdo skrbi, da raste? Opisite, kako raste ljubezen? Kaj se zgodi, ko je ljubezen dovolj velika? Kaj pa, kadar raste jeza, sovrastvo? Katera rast razveseljuje, katera pa lahko povzroci hude posledice? Spomnite se dogodka, ko je rasla vasa misel? Kako se je porodila? Kako je rasla? Kaj se je zgodilo na koncu? NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da rastejo bitja, da ob pomoci cloveka in strojev rastejo stavbe, da rastejo dobra in slaba custva, misli, ideje. Tudi pesnik Boris A. Novak se je spraseval, kako rastejo stvari v pesmici, ki nosi kar naslov Kako rastejo stvari. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj pesem interpretativno prebere. Branje obogati z mimiko, gibi, kretnjami in glasovnim barvanjem. Ucenci pesem dozivijo, se vanjo poglobijo. CUSTVENI PREMOR Po branju se dozivetja urejajo in poglabljajo: ucenci v tisini razmisljajo o prebrani pesmi. IZRAZANJE DOZIVETIJ Vam je bila pesem vsec? Je vse pred vami raslo? Si zelite pesem prebrati? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ, pri tem opazujejo tudi, ali je beseda pogovorno, narecno ali kako drugace zaznamovana, ter jih uporabijo v novih povedih.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

56

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj je skupnega cevlju, prucki, zobotrebcu, violini, sotoru, hisi in celo pesmi? Kaj se zgodi, ko zrastejo? Kaj se spremeni? Ali zraste tudi pesem? Pustimo naso pesem, da se malo raste, in jo glasno preberimo. GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem. Pri tem na cim bolj zanimiv nacin z glasom, hitrostjo branja, mimiko, gibi pokazejo rast omenjenih stvari. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo obliko pesmi. Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Kako pa je s pesnikovim znanjem pravopisa? Zakaj po vasem mnenju ni uporabil velikih zacetnic? Edino locilo je pomisljaj. Kje stoji in kako ucinkuje? Imate kaksno zamisel, zakaj je pesnik pisal tako? VREDNOTENJE Zakaj cevelj, ko zraste, postane skorenj? Kaj imata skupnega prucka in miza? Kaj se spremeni, ko zraste zobotrebec? Kako zveni violina, ko zraste? Kje bi raje bili, v sotoru ali cirkusu? Zakaj? Kako raste hisa? Vse stvari so zrasle v nekaj, kar je podobno temu, kar so bile pred rastjo. Kaj pa pesem? Pesem ni zrasla v se daljso pesem, ampak v ptico. Kaj pomeni beseda zrasti v tem primeru? Kam pa odleti ptica? Kaj je po tvojem mnenju tema te pesmi? NOVE NALOGE 1. Pesem je zrasla in poletela v svet ... Opisi potovanje pesmi. Kam je odletela, h komu, kako jo je ta sprejel, kaj mu je ponudila? 2. Se sami napisite podobne kitice o drugih stvareh ali pojmih, ki zrastejo in postanejo ... Kitice zberite in na plakat napisite razredno pesem, da bo poletela se med ostale sosolce. 3. Seveda pa se lahko zgodi tudi nasprotno. Stvari se pomanjsajo. Kar zacnite. Ko se uciteljica pomanjsa, postane ­ 4. Tudi pesnik je bil nekoc majhen decek. Raziscite, kako je zrasel iz decka v pesnika. Poiscite cim vec podatkov o pesniku in jih zbirajte. Nato pesnika predstavite na nacin, ki je za vas najbolj zanimiv (s plakatom, zaigrajte intervju z njim, napisite prispevek o njem za solski casopis, pripravite razstavo in nanjo povabite knjiznicarko ­ idej je neskoncno), ali pa pripravite govorni nastop Prebesedene besede Borisa A. Novaka. 5. Pa se malo dramatizacije. Pripravite in odigrajte prizor o pesmi, ki je odletela v svet, o pesniku, ki je sel pesem iskat, in o mladem bralcu, ki je nasel »pesemptico« in ga je ta popolnoma prevzela. Pesnik bi rad pesem nazaj, a ga mladi bralec preprica, da pesmi ne more vzeti nazaj, ker ... (tu so na vrsti vase ideje).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

57

18

Sledi do davnih dni

Wolf Harranth JAZ SEM VATE, TI PA VAME

Tematska analiza besedila

Odlomek odstira svojevrsten otroski pogled na ljudi, iz cesar bi lahko izhajala tudi tematika nesporazumov med odraslimi in otroki. Vendar pa se v osrednjem delu odlomka pokaze pomembnejsa tema, tj. vprasanje ustvarjalne svobode pri izmisljanju oseb in njihovih lastnosti, kar lahko vodi do razmisljanja o bralcevi »pravici« oziroma njegovi zmoznosti, da si osebe in dogodke v delu predstavlja po svoje. Prav to poudarjajo tudi vprasanja v didakticnem instrumentariju, hkrati pa pojasnila v njem osvetljujejo tudi »korake« tvorjenja domisljijske pripovedi; zato bi bila primerna uvodna motivacija krajsa zgodba, ki si jo skupaj izmislijo ucenci in ucitelj.

CILJI Ucenci · samostojno tiho berejo besedilo, · razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom, literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, · razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno od knjizevnih oseb, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo o knjizevnih osebah; podobo knjizevne osebe upovedujejo ob pomoci posrednih besedilnih signalov, osebe narisejo, · locujejo glavne in stranske osebe, · dozivljajo prozne vrste in zanre, in sicer realisticni roman s tematiko iz vsakdanjega zivljenja, · pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive razlicnih knjizevnih oseb, · zapisujejo manjkajoci del zgodbe, · pisejo poustvarjalna besedila, · iscejo besedila s sorodno snovjo (ljubezenska tema). Besedilo obravnavamo v dveh solskih urah. UVODNA MOTIVACIJA 1. Danes bomo prebrali odlomek iz znanega mladinskega romana o ljubezni. Le katerega? ­ Ucenci nastevajo ljubezenske knjige, ki so jih ze prebrali. Ce ne uganejo naslova, se igramo vislice. J _ _ _ _ _ _ _ _ _, _ _ _ _ _ _ _ E 2. Ucitelj prinese »ljubezensko skatlo«. V skatli ima listke, na katerih so zapisani naslovi ljubezenskih romanov/povesti. Ucenci vlecejo listke, glasno preberejo naslov in tisti, ki je delo ze prebral, sosolcem na kratko obnovi zgodbo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

NAJAVA BESEDILA Prebrali bomo odlomek izredno nenavadnega ljubezenskega romana, ki ga je napisal Wolf Harranth skupaj s se kar 14 sodelavci. Poslusajmo. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje.

58

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Besedno (in nebesedno) izrazajo svoje vtise: zanimivo, dolgocasno, privlacno ... TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razlozijo sosolci. Besede uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Narisi Fritza in Susi tako, kot si predstavljas, da so ju narisali dunajski otroci. Primerjajmo risbe in se o njih pogovorimo. (Ucitelj posamezne risbe nalepi na tablo.) So vse osebe narisane enako? NE! Zakaj? (Berilo, str. 19.) Kaj mislite, o cem bo govorila knjiga z naslovom Jaz sem vate, ti pa vame? Spopadimo se z ucnim listom (ucni list 1). Ucenci v dvojicah resujejo prvi dve vprasanji. Resevanje naj bo casovno omejeno. Sledi porocanje ­ poklicemo nekaj ucencev ali pa se ucenci sami javijo, da preberejo svoje prvo poglavje in naslove poglavij. Za domaco nalogo napisejo konec (3. vprasanje na ucnem listu 1). 2. URA GLASNO BRANJE Ucitelj poklice posamezne ucence, ki glasno preberejo besedilo. VREDNOTENJE Nekaj ucencev glasno prebere svojo domaco nalogo. Ucitelj organizira delo v skupinah; ucencem da moznost, da se sami prijavijo v skupino, potem ko jim je prebral naloge na ucnem listu 2. Tako poskrbi, da pisejo npr. e-posto tisti, ki si jo tudi posiljajo. Resevanje je casovno omejeno, sledi porocanje. NOVE NALOGE 1. Ucni list 1: 3. vprasanje. 2. Knjiga Jaz sem vate, ti pa vame je med otroki zelo priljubljena. Zdaj pa ti napisi svojo lestvico »desetih naj knjig«. 3. Ali rad(a) beres knjige? So med njimi morda tudi ljubezenske? Napisi seznam knjig, ki bi jih morali prebrati tvoji sosolci.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

59

UCNI LIST 1 Delo v dvojicah: S sosedom se na kratko in potiho posvetujta. 1. Zamislimo si prizore, poglavja iz ljubezenskega romana o Fritzu in Susi. O cem bo govorilo 1. poglavje? O tem, kako sta se spoznala? S sosolcem napisita prvo poglavje, naslov si izmislita. (Pomagajta si z razdelkom Mali vseved.) 2. O cem bo govorilo 2. poglavje? In naslednja? Izmislita si primerne naslove. 3. Napisi sam(a): Oblikuj konec zgodbe. Se bo ljubezenska zgodba koncala srecno? Morda nesrecno? Se bosta Fritz in Susi sprla, razsla? UCNI LIST 2 Delo v skupinah 1. Susi bere Pil in vedno prebere tudi horoskop. Napisite horoskop za Susi in Fritza. V skupini se najprej dogovorite, kako se je razvijala njuna ljubezenska zgodba, nato pa oblikujte po tri tedenske horoskope za Susi in Fritza. Ce bi Susi pisala dnevnik, kako bi opisala Fritza? Oblikuj zapis (ali pa vec zapisov) iz njenega dnevnika. Fantje menda ne pisejo dnevnikov, ali pac? Ce bi nasli Fritzev dnevnik, kaj mislite, kako bi Fritz opisal Susi? Susi in Fritz si nenehno posiljata sporocila. Zapisite nekaj njunih SMS-ov: zacne prvi v skupini, nadaljuje njegov sosed in tako do konca. Susi je mama prepovedala vse izhode in s Fritzem se ne moreta srecati. Zato si posiljata e-posto! O cem se pogovarjata?

2. 3. 4.

5.

60

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

18

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · ·

Wolf Harranth JAZ SEM VATE, TI PA VAME

preberejo besedilo, zgodbo dozivljajo ob lastnih dozivljajskih izkusnjah, najdejo podobnost s knjizevnim dogajanjem, besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota, pripovedujejo o svojih obcutkih ob besedilu, zaznajo motiv za ravnanje knjizevnih oseb, govorno povzemajo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnim dozivljajskim svetom, · ovrednotijo dejanja knjizevne osebe, · razumejo, kaj je tema, kaj so knjizevne osebe in kaj je zgodba.

UVODNA MOTIVACIJA Kako pisatelj v knjigi predstavi svojega junaka? Ucitelj zbere odlomke iz nekaterih knjig, v katerih pisatelj opise junaka. Primer: Bogdan Novak: Lovci na petardarje (Presernova druzba, Ljubljana, 2004, str. 8). Odlomek: Iz stavbe je prisla Branka. Silva jo je poznala. Bila je odlicna ucenka. Iz osmega be razreda in navdusena sportnica. Ne samo, da je bila v hokejskem mostvu, ampak je pred kratkim postala tudi republiska prvakinja v rolkanju. Lepa deklica s psenicnimi lasmi, ki si jih je strigla po fantovsko na kratko. Ucenci pozorno poslusajo, potem na list papirja narisejo, kako si predstavljajo Branko. Slike obesijo na tablo in ucitelj se z ucenci pogovori. V cem so si risbe podobne, v cem se razlikujejo? Ucenci jih opisejo, primerjajo, ocenjujejo, se strinjajo z njimi ali tudi ne. Ucitelj vodi pogovor o tem, kako nastane knjiga. Ucenci pripovedujejo, kaj jim je pisatelj, ki jih je obiskal na soli lani, povedal o svojem ustvarjanju. Si pisatelji ustvarijo svet in junake, ki so kot resnicni? Anekdota Pisatelj Dim Zupan je povedal: »Ko sem ustvarjal svoj roman, v katerem je nastopalo veliko junakov, sem po daljsem premoru, ko sem zaradi drugih obveznosti moral prekiniti pisanje, pozabil nekaj podrobnosti mojih junakov, kako so obleceni, v katero solo hodijo, celo nekaj imen. Moral sem vzeti list papirja in si nanj zapisati prav vse znacilnosti, da sem lahko nadaljeval svoje delo.« NAJAVA BESEDILA Prisluhnejo Poglavju, v katerem vam izdamo skrivnost, kako je nastala ta knjiga. Seznanijo se, s kaksnimi tezavami se ukvarja pisatelj Wolf Harranth pred ustvarjanjem knjige. INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOZIVLJANJE Ucenci poslusajo interpretativno branje, bere ucitelj ali boljsi ucenec.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

61

CUSTVENI PREMOR PO BRANJU Ucenci podozivijo besedilo in uredijo vtise o njem. IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. So kdaj pomislili, da je pisateljevo ustvarjanje zahtevno in naporno dejanje? Kako si predstavljajo pisateljevo delo? Primerjajo romanticne predstave o pisateljih in svoje realne. Pisatelj je clovek s kozo in kostmi, ki pa je morda le veliko bolj pozoren opazovalec, zanima ga svet, v katerem zivi. Temu svetu prisluhne. TIHO BRANJE, RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci tiho preberejo besedilo in podcrtajo manj znane ali neznane besede. Nato jih nastejejo in preberejo razlage v SSKJ ali jih razlozijo sosolci. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja trditve, na katere ucenci odgovarjajo z da ali ne. Ob trditvah postavlja tudi vprasanja, na katera ucenci odgovarjajo. Se otroci lahko zaljubijo? Ali je za zaljubljenost dolocena starost? Na koga se je pisatelj obrnil, ko je zacel pisati knjigo? Zakaj na otroke? Kaksnega junaka so mu predlagali? In kaksno junakinjo? Ucenci ponovno tiho preberejo opise obeh junakov. Prideta ucenca, ki nariseta enega in drugega junaka. Sosolci sodelujejo. Predlagajo, kaj naj se nariseta, kaj dodata, kaj spremenita. Ko sta sliki gotovi, povedo, ali bi zeleli se kaj spremeniti oziroma zakaj so koncno zadovoljni z izdelkom. V pogovoru znova opredelijo oba junaka in ju opisejo. Pogovorijo se o avtorju. Odgovorijo na vprasanja ob berilu in ob pomoci miselnega vzorca predstavijo junaka. VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE Ustna obnova ob pomoci vprasanj. Ucenec odgovarja na vprasanja, ki jih postavljajo sosolci. Ucenci pripovedujejo o svojih dozivetjih. Bil(a) sem zaljubljen(a). Pisal(a) sem knjigo. NOVE NALOGE 1. Obiscejo knjiznico in izberejo knjige, v katerih nastopajo junaki, ki bi jim bili radi podobni. Utemeljujejo, zakaj. 2. Delo v skupini: izberejo temo, dolocijo knjizevne osebe, njihove lastnosti, posebnosti, imena, videz, s cim se ukvarjajo, cesa ne marajo, cesa se bojijo itd. ter napisejo kratko zgodbo. Svoje zgodbe objavijo v solskem casopisu.

62

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

20

Sledi do davnih dni

Bogdan Novak ZELENA POSAST

Tematska analiza besedila

Uvodni del odlomka je provokativen, saj pisatelj v njem naniza nekaj navodil za branje ­ ta del lahko spodbudi pogovor o primernosti in neprimernosti knjig, o ucinkih znacilnih zanrov (npr. grozljivke) na bralca ali o knjigi kot provokaciji. V preostalem delu besedila je pozornosti in natancnega branja vreden humoren opis solate in Nacetove skrbi zanjo, v sklepnem delu pa predvsem strasljivo-smesni prizor, v katerem solata pogoltne polza. Zdi se, da je Novakovo besedilo torej neke vrste inovativna grozljivka, saj odlomek in opisi v njem za ta zanr niso znacilni. Didakticni instrumentarij osvetljuje povezavo med deli odlomka, spodbuja pa predvsem samostojno tvorjenje predzgodbe in nadaljevanja odlomka. Uvodna motivacija lahko nastane na podlagi domisljijske slike, ki doloca drugi in tretji del odlomka (Kaksna je pozresna solata?). CILJI Ucenci · si oblikujejo domisljijsko predstavo dogajalnega prostora, · besedilo povezujejo s svojimi predstavami ter prostori, ki jih poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del, · zmozni so se identificirati s knjizevno osebo, · razumejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, · upovedujejo podobe, custva in razpolozenja knjizevnih oseb, pri tem pa ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila, · upovedujejo domisljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo knjizevno osebo, · seznanijo se s pojmom trivialna knjizevnost, · locijo trivialno mladinsko povest in trivialni mladinski roman, · spoznajo kriminalko, pustolovsko zgodbo, srhljivko in grozljivko, · pripravijo se na govorni nastop. Dodatne dejavnosti · Spoznavajo pisatelja Bogdana Novaka in njegova dela. · Obiscejo knjiznico in prebirajo njegovo delo Zelena posast v celoti. · Nadaljujejo zgodbo. · Berejo in predstavijo tudi ostala dela B. Novaka: Kekec in divji moz, Zaljubljeni vampir, zbirko Zvesti prijatelji ... UVODNA MOTIVACIJA Kdo je ta pisatelj? Ucitelj razdeli ucencem listice, na katerih so napisani naslovi: Bela past, Grajski strah, Morska skrivnost, Banda v hosti, Gozdni samotar, Hudobna grascakinja, Lepotec Bucko, Pozor, hud pes, Razbojniski brlog, Super spon, Usodni piknik, Dnevi pod Roznikom, Kekec in divji moz, Spopad na Rozniku, Zaljubljeni vampir, Zelena posast, Strasljiva Stahovica, Jaz sem blazno vate, Samotna hisa, Temno srce, Ninina pesnika dva, Lovci na petardarje ...

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

63

Ucenci uganejo, kdo je avtor teh knjig. Pripovedujejo, katere od teh knjig so ze prebrali. Predstavijo pisatelja Bogdana Novaka. BOGDAN NOVAK Kot cetrti otrok v druzini se je ob stirih popoldne, v cetrtek, 4. aprila 1944, pri Murski Soboti v Prekmurju rodil Bogdan Novak. Mladost je prezivljal v Ljubljani, kjer se je tudi solal, kasneje delal kot knjiznicar in novinar pri Dnevniku, Delu, Teleksu in Pavlihi. Zdaj je svobodni knjizevnik, kar pomeni, da se prezivlja s pisanjem. Je upokojen in lahko v miru pise za odrasle in mladino. Njegovo najbolj znano delo za odrasle je saga (kar pomeni realisticna prozna pripoved o usodi osebe, rodu ali pokrajine) Lipa zelenela je. Napisal je tudi roman Na drugi strani Ljubljanice. Dela za mladino so pustolovski romani v knjizni zbirki Zvesti prijatelji (Bela past, Grajski strah ...). V knjigi Spopad na Rozniku opisuje svojo mladost. Ninina pesnika dva je roman za mladostnike, pisatelj pa se je lotil tudi grozljivk (npr. Strasljiva Stahovica). Bogdan je bil presenecen nad dobrim odzivom otrok po izidu knjige Bela past, ki so jo vzeli za svojo, zato je sklenil, da bo napisal nadaljevanje. Takole pravi: »In lepega dne sem jo primahal v zalozbo z morsko skrivnostjo. Joj, da ne bi. Niso bili navduseni. Ampak po ocetu sem zagaman Prekmurec, po materi istrski trmasti osel in rinil sem do direktorja zalozbe Milana Matosa in ta se je zasmejal: Ne eno, napisite deset knjig! In sem jih z veseljem, ker sem ravno ostal brez sluzbe pri Pavlihi in sem potreboval delo. Pri tem se nisem nic zgledoval po tujih zgledih, kar okoli sebe sem se ozrl. Opisujem svoje mladostne dogodivscine, stose svojih otrok: Tanje, Bora, Barbare in Bibi, pa se lumparije nasega crnuha, vrece bolh, Hanija, ki je zal ze odhajal v pasja nebesa. Malce pa sem zacinil vse skupaj z domisljijo.« Vir: Polona Hanzek Novak: V srcu mladi, bibliografija mladinskih pisateljev, Ljubljana, Zalozba Genija 2004 vijavaja.com knjigosled.com www2.arnes.si/~pkolet/DOWNLOAD/BOGDAN%20NOVAK.doc www.oslogdragomer.org/ucenci/stasa_komljenovic/spletna_stran/knjige.htm Pisatelj Bogdan Novak se nam v berilu predstavlja z odlomkom iz knjige Zelena posast. O cem govori odlomek? Ljudje smo pogosto prestraseni. Kaj povzroca strah? Ucenci pripovedujejo, kdaj so bili najbolj prestraseni. Kaj jih je prestrasilo? Na list napisejo besedo, ki ponazarja njihov strah (npr. temna klet, grozljivka, nocni kriki itd.). Listic obesijo na tablo. Ucenci preberejo misli in jih komentirajo. Sodelujejo v pogovoru. NAJAVA BESEDILA Prisluhnite, kaj se je zgodilo polzu, ki je lezel po navidez najbolj obicajni solati. Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. Po branju pripovedujejo o vtisih. Ucitelj jim pomaga z vprasanji: Kdo je Nace? Koga je zagledal na solati? Zakaj je Nace menil, da ima polz smolo? Zakaj Nace polza ni takoj zgrabil in vrgel v gozd? Kaj je pocel Nace med tem, ko je polz lezel po solati?

64

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

O cem je razmisljal? Cemu se ima Nace zahvaliti, da mu je solata tako dobro uspevala? V cem se je polz malce razlikoval od ostalih polzev? Je bil hiter ali pocasen? Kdaj se je zgodilo nekaj zelo nenavadnega? Opisi dogajanje tik pred polzjim koncem. Kako je Nace spremljal to presenetljivo pustolovscino? VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci tiho preberejo besedilo in podcrtajo manj znane ali neznane besede. Razlozijo pomene ali iscejo sinonime za besede: oh, ti sment, pozresnez, socno, smola, zgrabil boga za brado, polz ni zajec, srcika, zevajoca luknja, mlaskanje ... V pogovoru opredelimo knjizevne junake ter jih opisemo. Predstavijo potepuha Naceta. Kasen znacaj ima? S cim se ukvarja? Kaj je njegov hobi? Katere napake ima? Ima tudi dobre lastnosti? Katere? Ucenci besedilo ustno obnovijo ob pomoci vprasanj. Odgovarjajo na vprasanja v berilu (En, dva, tri ­ odgovori ti). Igrajo se znanstvenikov in si izmisljajo naravoslovne teorije, o katerih govori pisatelj. Opisejo spremenjeno solato po dogodku s polzem. Ucenci pripovedujejo o dozivljanju ob gledanju ali branju grozljivk. Utemeljijo svoje prepricanje. Spoznajo pojem trivialna knjizevnost. Kaj je trivialna knjizevnost? Kaj je njen glavni namen? Nastejejo nekaj naslovov grozljivk, kriminalk in pustolovskih povesti, ki so jih brali. Obiscejo knjiznico in poiscejo knjige, ki bi jih lahko uvrstili v to zvrst literature. Utemeljijo svojo izbiro. NOVE NALOGE 1. Sposodijo si knjigo Zelena posast ali kaksno drugo Novakovo knjigo in jo preberejo v celoti. 2. Pripravijo govorni nastop z naslovom Razvedrilno branje ­ knjige Bogdana Novaka. Pomagajo si s knjigami, spletnimi stranmi, pripravijo tudi plakat, lahko pisejo pisatelju, ga povabijo v solo. 3. Nastejejo knjizevna dela Bogdana Novaka, ki so jih prebrali. 4. Dramatizirajo odlomek. 5. Napisejo nadaljevanje zgodbe. 6. Ucence napotimo, naj pobrskajo tudi po zupcinih spletnih straneh in preberejo, kaj tam pise o Novakovi knjigi Ninina pesnika dva. NININA PESNIKA DVA Bi radi prebrali knjigo o ljubezni, razocaranju, mamilih, vecernih zurih, knjigo o mladih, ki jih ucitelji ne razumejo in jim starsi solijo pamet s svojimi idejami? Potem sezite po knjigi Bogdana Novaka, Ninina pesnika dva. V njej se boste prepricali, da Bogdan Novak pozna mladino. Pozna jo tako dobro, da lahko napise izvrstno knjigo, ki jo berejo mladi od stirinajstega leta. Pa tudi njihovi starsi

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

65

bodo nasli v njej odgovore na vprasanja, kako se pogovoriti s svojo mularijo. Novak pozna mlade iz danasnjega casa, ker je obcutljiv za njihove zelje in njihove sanje. Ko hodi po cesti, ima oci odprte. Ve, da mladi niso samo ljubki mamini sincki, ki pridejo pred osmo uro domov, ki napisejo vse naloge in v soli ne delajo tezav uciteljem. Ne, Novak ve, da mladi danes potrebujejo svobodo, kot so jo potrebovali nekoc, in mladi potrebujejo druzbo svojih vrstnikov, ker jih stari doma ne razumejo vedno. V njegovi kratki zgodbi, ki jo boste prebrali na dusek, boste odkrili, da niste samo vi nesrecno zaljubljeni, da ne gre samo vam slabo v soli, da ne skrbijo samo vas aids in mamila, nosecnost, pa loceni starsi in premajhno stanovanje, kjer nimas niti v kopalnici miru pred vsiljivo druzino. Odkrili boste, da prfoksi v soli niso samo preoblecene zveri, ampak tudi ljudje, ki znajo jokati in biti srecni, pa starsi doma, ceprav so mnogokrat zatezeni in neusmiljeni, so vendar tisti, ki vas sprejmejo v svoj objem, ko je zunaj na cesti najhuje. Preberite to pripoved o nesrecni ljubezni, prevari, uspehu in upanju. Izvedeli boste, da ima vse, kar se zgodi, neki pomen in nikoli niso vsi upi zastonj. Preberite jo, da boste morda bolj pozorni na sprenevedanje in prijateljstvo, na resnico in laz. Preberite knjigo in uzivali boste ob njej, tako kot sem jaz, ceprav sem v knjiznici cakala na knjigo stirinajst dni, ker je bila ves cas izposojena. Morda si boste tudi vi v njej podcrtali kak stavek, tako kot si ga je bralec pred menoj: »Trkaj, trkaj na nebeska vrata, takim norcem vcasih rata?« Vir: zupca.net Bogdan Novak je eden od najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljev, pa ne le mladinskih, poznajo ga tudi odrasli po zelo brani sagi Lipa zelenela je in njegovem zadnjem romanu Pasja grofica. Zakaj je pisatelj med bralci tako priljubljen? Kaj beremo na zupcinih straneh?

66

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

20

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci

Bogdan Novak ZELENA POSAST

· razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila ­ pustolovske zgodbe (grozljivke), · besedilo samostojno berejo, · v knjiznici poiscejo dela Bogdana Novaka in predstavijo plakat o avtorju in njegovih delih, · poslusajo uciteljevo pripovedovanje in branje proze, · ucenci pisejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela, avtorja ...), · pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah (preberejo se kaksno pisateljevo delo in predstavijo svoje vtise), · spoznavajo slovensko mladinsko knjizevnost ­ dela Bogdana Novaka, · pridobivajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja ­ trivialno (zabavno) besedilo in umetnisko besedilo, pustolovska zgodba, grozljivka.

UVODNA MOTIVACIJA Ste kdaj gledali kaksen grozljiv film? Kaj je bilo v njem najbolj grozljivo? Kako ste se pocutili? Ste gledali film sami ali s starsi, prijatelji? Cesa vas je najbolj strah? Katerih posasti se bojite? NAJAVA BESEDILA Zdaj boste slisali se eno grozljivo zgodbo o zeleni posasti, ki je mesojeda. Kako si jo predstavljate? Kaj pomeni ­ mesojeda? Ucenci opisejo mesojedo posast glede na svoja pricakovanja. Z zeleno barvico narisejo posast v zvezek, ucitelj narise svojo predstavo z zeleno kredo na tablo. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje besedila. BRANJE Ucitelj doziveto prebere besedilo. Ustvarja grozljivo vzdusje. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o svojih prvih vtisih. Kaj se vam zdi grozljivo? Zakaj? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in izpisejo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede. Pomene razlozijo ucenci ali pa jih poiscemo v SSKJ.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

67

GLASNO BRANJE Klicani ucenci glasno preberejo posamezne dele odlomka. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ucencem razdeli delovne liste, vprasanja nalepijo v zvezek in odgovorijo. Kdo je glavna oseba? Kje se zgodba dogaja? O cem govori besedilo? Zapisi v stirih povedih. Kaj je delala glavna oseba na vrtu? Opisi polza. Kaj je glavna oseba zelela narediti s polzem? Zakaj tega ni naredila in je cakala? Kaj se je zgodilo, preden je glavna oseba odstranila polza? Opisi, kako se je to zgodilo. Ali je bila ta solata na zunaj kaj nenavadna? Utemelji. V besedilu je zapisana beseda pisker. Kaj pomeni? Poisci ji sopomenko v knjiznem jeziku in razlozi razliko med obema besedama. Na strani 21 imamo v zadnjem odstavku nenavadno besedo. Poisci jo in razlozi, kaj pomeni. V drugem odstavku na strani 22 je polz crni lazar poimenovan se na en nacin. Izpisi to besedno zvezo. Na strani 22 je pisatelj na zanimiv nacin primerjal solato z necim. Izpisi to besedno zvezo. Ucenci ob pomoci berila (stran 22) povzamejo glavne znacilnosti trivialnih (zabavnih) besedil. Oblikujejo miselni vzorec. NOVE NALOGE 1. Ucenci se odlocijo za eno od moznosti: · nadaljuj zgodbo o solati, · razlozi, zakaj se je s solato to zgodilo ­ izmisli si kaksno naravoslovno teorijo, · zapisi, kako bi ti kot clan(ica) znanstvene ekipe resil(a) ljudi pred pozresno solato, · postavi se v vlogo upornega polza, ki se ne pusti pojesti solati. Svojo zgodbo tudi ilustriraj. Ucenci svoja besedila predstavijo in sosolci jih ovrednotijo. 2. Ucenci obiscejo knjiznico, pripravijo plakat o avtorju ali preberejo se kaksno njegovo delo (npr. Zeleno posast do konca) in predstavijo vsebino del ter svoj vtis o prebrani zgodbi.

68

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

24

Sledi do davnih dni

Svetlana Makarovic POTEPUH IN NOCNA LUCKA

Tematska analiza besedila

Pravljica o pravljici ­ tako bi lahko oznacili temeljno sporocilo enega od najbolj nenavadnih besedil Svetlane Makarovic Potepuh in nocna lucka. V celotni knjigi se namrec prepletajo nedokoncane luckine pravljice za lahko noc, dokler noc ne mine in se potepuh odpravi naprej po svetu. V tem pa je mogoce videti se eno temo: branje je sicer odsev bralceve svobode, a bralec (poslusalec, potepuh) je hkrati tudi prepuscen pripovedovalcevi (samo)volji ­ niti, ki jo razkriva zgodba sama. Odlomek iz pravljice ponuja tudi zanimivo dozivetje osnovnega razpolozenja, saj povezuje strasljivo pravljico o posasti, ki je jedla uhlje, s kratko napovedjo pravljice o petdeset tisoc kitajskih kokoskah in enem petelincku. Didakticni instrumentarij opozarja bralca na pravljicne znacilnosti, zato je tudi uvodna motivacija lahko ponovitev literarnega znanja (Katere pravljice poznamo? Kdo jih pripoveduje?). CILJI Ucenci · dozivljajo sodobno avtorsko pravljico, · opazujejo in opisejo knjizevni osebi, · vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom, · identificirajo se s knjizevno osebo in prevzamejo njen zorni kot, · oblikujejo si domisljijsko predstavo dogajalnega prostora in casa, · razumejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, · locijo realni in domisljijski svet, · upovedujejo razpolozenja in custva knjizevnih oseb, pri tem ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila, · seznanijo se s pojmom pravljica, · poznajo znacilnosti pravljice, · razumejo pojme pravljicni zacetek, pravljicni konec, cudezni predmeti, pravljicni svet ..., · napisejo svoj konec pravljice. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj vprasa ucence, ali so se ze kdaj pogovarjali s svojo igraco. S katero igraco so se pogovarjali? Kaksni so bili njeni odgovori? NAJAVA BESEDILA V pravljici, katere odlomek bomo prebrali, se pogovarjata potepuh in nocna lucka. Pravljico je napisala Svetlana Makarovic. Kaj veste o avtorici? Katera njena besedila poznate? Prebrali bomo odlomek pravljice Potepuh in nocna lucka. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje pravljice. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

69

CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kaj se jim zdi v zgodbi nenavadno. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kje je potepuh nasel nocno lucko? Kaj je znacilno za pravljice, ki jih pripoveduje lucka? Zakaj je potepuhova nova prijateljica zacela pripovedovati grozno pravljico? Kaj je, poleg uses, se jedla posast? Na kaksen nacin je posast prelisicila ljudi in jim odgriznila usesa? V kaksnem odnosu so bili prebivalci otoka in posast? Koga posast ni mogla pretentati? Kako se grozna pravljica konca? Dogodke iz grozljive pravljice izrezi, razporedi in nalepi v zvezek v pravilnem zaporedju (priloga 1). GLASNO BRANJE Klicani ucenci glasno preberejo odlomek. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo in opisejo knjizevni osebi. Opredelimo kraj in cas dogajanja ter pripovedovalca. VREDNOTENJE Kdo je vam pripovedoval pravljice za lahko noc? Ali so bile te pravljice grozljive? Se vam zdijo grozljive pravljice primerne zgodbe za lahko noc? Zakaj? Katere so znacilnosti pravljice? Kako se pravljica zacne? Poisci primer v Potepuhu in nocni lucki. Kaksen je konec pravljice? Kako pa je s konci v nasi pravljici? So ti taki zakljucki zgodb vsec? Zakaj? Kje se pravljice dogajajo? Kaksne osebe nastopajo v pravljicah in kaksne vloge imajo v pravljicnem svetu? Kaj ves o cudeznih predmetih? Nastej jih nekaj. Kako ti predmeti delujejo? O cem pravljice najpogosteje pripovedujejo? So vam vsec grozljivke? Vam grozljivke nazenejo strah v kosti? Pripovedujte o grozljivki, ki ste si jo ogledali. Ucenci razlozijo stalni besedni zvezi ruvati si lase in sline se mi cedijo. NOVE NALOGE 1. Ucenci napisejo svoj konec pravljicne grozljivke o posasti z otoka. 2. Ucenci v parih izdelajo lutke, en ucenec izdela lucko, drugi pa potepuha. Uprizorijo odlomek. 3. Ucenci poiscejo podatke o Svetlani Makarovic in izdelajo miselni vzorec (priloga 2).

70

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 1

NA OTOK PRIDE VELIKAN Z VELIKIMI USESI

POSAST JE SESTRADANA

NA OTOK NAPLAVI BRODOLOMCE

PREBIVALCI OTOKA POSASTI SPECEJO TORTO

VELIKAN SE NE ZMENI ZA POSAST

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

71

PRILOGA 2

SVETLANA MAKAROVIC

72

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

24

Sledi do davnih dni

Svetlana Makarovic POTEPUH IN NOCNA LUCKA

CILJI Ucenci · samostojno berejo krajse besedilo, · opazujejo in opisejo knjizevni osebi, · vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom, · identificirajo se s knjizevno osebo in prevzamejo njen zorni kot, · oblikujejo si domisljijsko predstavo dogajalnega prostora in casa, · razumejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, · locijo realni in domisljijski svet, · upovedujejo razpolozenja in custva knjizevnih oseb, pri tem ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila, · seznanijo se s pojmom pravljica, · odlomek pripovedujejo sosolcem kot pravljico za lahko noc, · poznajo znacilnosti pravljice, · razumejo pojme pravljicni zacetek, pravljicni konec, cudezni predmeti, pravljicni svet, · napisejo svoj konec pravljice. Dodatna naloga: pripravijo govorni nastop Moja pravljica (po pravljici Svetlane Makarovic). UVODNA MOTIVACIJA Svetlana Makarovic Po katerih knjigah se spominjas pisateljice Svetlane Makarovic iz svojega zgodnjega otrostva? Kdo ne pozna njenih knjig: Aladinova cudezna svetilka, Kosovirja na leteci zlici, Pekarna Mismas, Skrat Kuzma dobi nagrado, Kam pa kam, Kosovirja, Sapramiska, Zivalska olimpijada, Potepuh in nocna lucka, Macja predilnica, Pravljice iz macje preje, Vila Malina, Pod medvedovim deznikom, Coprnica Zofka, Korenckov palcek, Kokoska Emilija, Medena pravljica, Vevericek posebne sorte, Sovica Oka in druge? Svetlana Makarovic je ena nasih najbolj priljubljenih pravljicark. Pise zivalske pravljice, ki so njena najpomembnejsa pripovedna oblika za otroke. V svojih mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Avtorica v svoje pravljice vnasa besedne domislice in zabavne opise literarnih oseb. Njeni dialogi so zivi, nenavadni, preseneca nas z novimi besedami in zabavnimi imeni, ki si jih izmislja. Otroci poznajo Oko, Malica, Mismasa, Sapramisko, Kuzmo, kosovirje, Vrtirepa, Sceperja. Njene zivalske zgodbice so priljubljene, ker so polne humorja, otroke pa neprisiljeno pripravijo k razmisljanju o pravilih sobivanja. Njeni literarni liki so nagajivi, radovedni, zabavni, svojeglavi in predvsem zelo odkriti in posteni. Pisateljica v svojih zgodbah vcasih uporablja tudi motiviko pravljicnega sveta ozivljenih predmetov, taka je tudi snov pravljice Potepuh in nocna lucka, ki je izsla leta 1977.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

73

Pogovor o prijateljih. Kaksen je pravi prijatelj? Ucenci iscejo asociacije na besedo prijatelj. Ali se pravi prijatelj zavzame zate? Kdaj in kako? Ti prijatelj pripoveduje o svojih dozivetjih? Ti pripoveduje pravljice? Ti zaupa skrivnosti? Kaksne lastnosti ima pravi prijatelj? In kaksen je clovek, ki si ga ne bi izbrali za prijatelja? NAJAVA BESEDILA Ucitelj ucencem pripoveduje odlomek (glasno interpretativno branje). RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci si po poslusanju zapisejo vsaj eno besedo, ki se jim je vtisnila v spomin. Razlozijo, zakaj prav ta beseda. Svoje mnenje utemeljijo. TIHO BRANJE Ucenci besedilo se sami preberejo. To je trenutek, ko jih besedilo samo nagovori. Vsak ucenec v svojem tempu prebere odlomek. Ucenci so z besedilom sami, v razredu vlada bralni mir. Podcrtajo besede, ki jih morda ne razumejo. Poiscejo razlago v SSKJ ali jih razlozijo ucenci sami. Manj znane besede uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Katero pravljico je nocna svetilka najprej povedala? Je potepuha pravljica zacela ze takoj zanimati? Zakaj se je potepuh razjezil, kaj mu ni bilo po godu? O cem je govorila druga pravljica? Cesa se lucka ni vec spominjala? Pogovor o znacilnostih pravljice. Kako se pravljice zacnejo? Kaksen je ponavadi konec? Kje se pravljice dogajajo? Kdo v pravljicah nastopa? Kateri cudezni predmeti so pogosti v pravljicah? Ali se pravljica Potepuh in nocna svetilka razlikuje od drugih? Ucenci nastejejo podobnosti in razlike. Ucenci na kratko obnovijo odlomek. NOVE NALOGE 1. Ucenci napisejo nadaljevanje zgodbe: o posasti z otoka. 2. Obiscejo knjiznico in se seznanijo z deli S. Makarovic. V celoti preberejo knjigo po lastni izbiri. 3. Pripravijo govorni nastop ob navodilih v knjigi ­ Moja pravljica: po pravljici Svetlane Makarovic.

74

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

28

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci

Leopold Suhodolcan STOPINJE PO ZRAKU

Tematska analiza besedila

Odlomek iz Suhodolcanove detektivske zgodbe Naocnik in Ocalnik prikazuje zanimive spremembe znacilnosti oseb in motivov tega knjizevnega zanra: detektiva delujeta humorno, ni pravega zapleta, veliko je namigov in komicnih preobratov. S tem se besedilo navezuje na znacilnosti drugih pripovednih del v tem razdelku, predvsem z Novakovo grozljivko in narobe pravljico Svetlane Makarovic. Pogovor bi v razredu lahko stekel o osrednjih knjizevnih osebah in znacilnih dogodkih v detektivki ­ vse to zajema tudi didakticni instrumentarij, igro asociacij na tematsko besedo (detektiv) pa lahko spodbudi uvodna motivacija, ki se razvije v igro vlog (posnemanje detektivov ipd.).

· razvijajo sposobnost poslusanja in branja, dozivljanja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila ­ mladinske detektivke, · besedilo samostojno glasno in tiho berejo, · obiscejo knjiznico in poiscejo knjizevna dela Leopolda Suhodolcana in naredijo plakat o avtorju, · poslusajo uciteljevo branje pripovedi, · pisejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (poustvarjalno pisanje), o literaturi (predstavitev dela, avtorja ...), · spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti (Leopold Suhodolcan: Stopinje po zraku), · usvajajo literarnovedne pojme ­ detektivka, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucencem zastavi vprasanja in se z njimi naveze na njihovo predznanje. Kdo je detektiv? Katere detektive iz knjizevnosti, filmov ... poznate? S cim se detektivi ukvarjajo, kako raziskujejo ... Katere osebne znacilnosti mora imeti detektiv? Ali poznamo tudi zenske, ki so detektivke? NAJAVA BESEDILA Ucitelj prinese v razred pisateljeva dela, jih pokaze ucencem in napove branje odlomka. Mladinski pisatelj Leopold Suhodolcan je napisal zelo zanimivo detektivsko zgodbo. Ali ze poznate kaksnega njegovega junaka? Na primer Petra Nosa? Danes boste spoznali se dva slavna detektiva. Ucitelj pokaze ucencem ilustracijo obeh detektivov. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

75

BRANJE Ucitelj doziveto prebere odlomek. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo misli. IZRAZANJE DOZIVETIJ Izvedeli ste, da se v hotelu dogaja nekaj nenavadnega. Kaj menite, da se dogaja? Kaksna detektiva sta Naocnik in Ocalnik? Ucenci pripovedujejo o prvih vtisih, ki jih je nanje naredil odlomek. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED, TIHO BRANJE Ucenci zacnejo tiho brati. Ob tem si v zvezek izpisejo manj znane in neznane besede. Nato se v dvojicah posvetujejo. Ce ne najdejo razlage, jo poiscejo v SSKJju. Svoje ugotovitve predstavijo. GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo odlomek. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj razdeli ucencem delovni list z vprasanji. Nanje odgovarjajo samostojno ali v dvojicah (v zvezek). Kdo sta glavni knjizevni osebi v odlomku in katere so stranske? Kdaj in kje se zgodba dogaja? Kaj sta delala detektiva na terasi in kaj so delali potniki? Kam sta bila namenjena detektiva? Kaj je detektivoma pomenil dopust? Zaslisala sta brnenje helikopterja. Kako so se obnasali ob tem gostje hotela? Kdo se je detektivoma priblizal? Je takoj povedal, kaj zeli od njiju? S cim se je najprej zelel prikupiti detektivoma? Kaj je to leksikon (poglej v SSKJ)? Kaj jima je povedal o gostih hotela? Kako sta se na vse to odzvala detektiva? Ali detektiva verjameta v letece kroznike? Utemelji. Razlozi besedno zvezo tiscali usesa k tranzistorju. Zapisi, s cim pisatelj primerja helikopter. Izpisi besedno zvezo stirih besed. Zakaj pisatelj uporabi besedo ostarija, ki ni knjizna? Utemelji. Ucenci povzamejo glavne znacilnosti besedila. Na podlagi ugotovitve, da so to detektivske zgodbe, zapisejo miselni vzorec z glavnimi znacilnostmi tovrstnih besedil. POGLABLJANJE DOZIVETIJ, NOVE NALOGE Ucenci se odlocijo za eno od poustvarjalnih moznosti. 1. Napisejo kratko detektivsko zgodbo, v kateri v vlogi detektiva razkrijejo dolocen problem na soli. 2. Kot novinarji »porocevalci s terena« obiscejo detektiva po njuni opravljeni nalogi in naredijo prispevek za dnevnik ­ vest o tem, kaj sta detektiva odkrila. To besedilo lahko zapisejo tudi kot prispevek za televizijo. Ko ucenci pripravijo in predstavijo svoja poustvarjalna besedila, jih sosolci ovrednotijo. Ucenci obiscejo knjiznico in poiscejo nove podatke o avtorju. Spet izberejo eno od moznosti in izdelek do dolocenega datuma predstavijo: 1. oblikujejo plakat o avtorju ali 2. predstavijo se kaksno avtorjevo zgodbo.

76

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

30

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · ·

Gerit Kopietz, Jörg Sommer KLIK, SKRIVNOSTNA VILA

Tematska analiza besedila

Odlomek ze z uvodno napovedjo nakazuje temo besedila: knjizevni svet lahko vsak bralec sestavlja po svoje, za branje so torej odlocilni »zakoni« bralcevih zelja oziroma pricakovanj. Prvi del odlomka omogoca razmisljanje o ucinku knjizevnosti na bralca, o resevanju raznovrstnih knjizevnih »ugank«; besedilo v ostalih delih izziva bralca, ga spodbuja k dopolnjevanju zgodbe in k odlocanju o tem, kako se bo ali naj bi se razvijala ­ zanimiva je zato predvsem zadnja poved, ki spodbuja dozivljanje nenavadnega dogajalnega prostora. Didakticni instrumentarij se navezuje na bralcevo zaznavanje knjizevnih oseb ter na napovedovanje razvoja zgodbe, spodbuja pa tudi poustvarjalnost (interaktivni spis). Izkusenjska uvodna motivacija lahko izhaja iz pogovora o branju in bralcevih pricakovanjih (npr. razmisljanje o naslovu) ali iz dogajalnega casa (Kaj/kaksen je prvi solski dan?).

tiho in polglasno berejo umetnostno besedilo, razvijajo zmoznost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti, vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, identificirajo se s knjizevno osebo in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom, pozorni so na custvovanje in znacajske lastnosti junakov, primerjajo in opisujejo knjizevne junake, oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora in povezujejo besedilo s svojimi domisljijskimi slikami in prostori, ki jih poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del, odgovarjajo na vprasanja in utemeljujejo svoje mnenje, utrjujejo si stalisca in odgovarjajo na vprasanja ob besedilu, spoznajo pojem interaktivna kriminalka, pisejo interaktivni spis.

UVODNA MOTIVACIJA Predstavitev knjizne zbirke KLIK, avtorjev Gerita Kopietza in Jörga Sommerja: Skrivnostna vila, Skrivnostna zoga in Skrivnost na internetu (prevedla Katja Sulc, Zalozba Didakta, Radovljica). Zbirka KLIK je namenjena bralcem, ki radi listajo po knjigi in berejo malo tukaj in malo tam. Knjig iz zbirke KLIK ni treba brati od prve do zadnje strani. Mladi bralec si smer pustolovscine izbere sam. Avtorja zbirke sta na zanimiv nacin zapletla dogajanje, razplet pa ponudila bralcem, da se glede na lastne izkusnje, zelje in zaupanje vase odlocijo, kako bo dogajanje potekalo. Bralec je eden od glavnih junakov, ime mu je Sherlock. V pustolovscine se zapleta skupaj s prijatelji. Sherlock je navdusen bralec detektivskih zgodb in racunalnicar, Jon je rolkar in ljubitelj pecenih pistacij, Brina je Jonova sestra in ljubiteljica romanov o konjih, Smarty ne mara sporta, ima pa prijatelja, ki zivi v njegovi majici s kapuco. Ob mladih detektivih pa srecamo se policijskega komisarja, puscavnika Jakoba, babico Schnur, ucitelja in knjiznicarko, ki vsak po svoje posegajo v dogajanje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

77

V knjigi Skrivnostna vila se mladi bralec poda na tvegano pot odkrivanja tancic skrivnostne vile. Druscina mladih detektivov si nadene ime KLIK, kar pomeni, da so njihove dogodivscine veliko bolj napete kot klikanje po televizijskih programih. V knjigi Skrivnostna zoga bralec sledi napetim in nevarnim dogodkom odkrivanja nenavadnega bogastva, ki je skrito v kosarkarski zogi. Kako je prisel nakit, ki so ga ukradli v Pfeifferjevi vili, v zogo? Bralec aktivno poseze v dogodke, izbira pot, da bi cim prej prisel na sled osumljencem. V zgodbi ne manjka napetih prizorov, nevarnih dozivetij in nenavadnih odkritij. V knjigi Skrivnost na internetu bo bralec ze na prvih straneh hitel po sledi odkrivanja izginulega cirkuskega slona. Avtorja knjige opozorita bralce, naj si neke dezevne nedelje vzamejo en popoldan casa in se odpravijo na pot, ki bo polna nevarnosti, zapletov, teme, in pomagajo druscini odkriti, kam je izginil slon. Pogovor o branju Katere knjige ucenci najraje berejo? Kdo rad bere kriminalke? Zakaj? Katere junake kriminalk ucenci poznajo? Kdo je Sherlock Holmes? Katere kriminalke so ze brali? Predstavijo junake v njih. GLASNO IN TIHO BRANJE Pred branjem odlomka iz knjige preberemo navodila »za uporabo«. V cem sta si branje in brskanje po racunalniku lahko tudi podobna? Knjizna zbirka KLIK nas ne sili, da beremo knjigo od zacetka do konca, ampak lahko beremo po svojih zeljah, pricakovanjih, tako kot radovedno brskamo po spletnih straneh. Branje odlomka Skrivnostna vila in pogovor ob prebranem besedilu. Je branje lahko tudi pustolovscina? Je branje lahko nevarno? Je branje lahko polno presenecenj? VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci predstavijo knjizevne junake. Razvrscajo jih v dve skupini, otroci in odrasli. Obnovijo potek dogajanja, ki so si ga sami izbrali. V cem se zgodbe razlikujejo? V cem so si podobne? Kdo je Brina? Kdo Sherlock? Pozna kdo slavnega Sherlocka iz ene najbolj branih angleskih detektivk? Ucenci napovejo nadaljevanje knjizevnega dogajanja. Obiscejo knjiznico in berejo knjige v celoti. Poiscejo se druge podobne zbirke in jih preberejo. NOVE NALOGE Ucenci anketirajo sosolce in pripravijo rezultate ankete. Anketa 1. Kateremu knjiznemu junaku bi bil(a) rad(a) podoben(na)? 2. Kateremu knjiznemu junaku ne bi zelel(a) biti podoben(na)? 3. Za katere dogodke v knjigah bi zelel(a), da bi se zgodili tudi tebi? Pisanje interaktivnega spisa, nadaljevanje dogodivscin Brine, Sherlocka, Kaja. Ucenci predvidijo razlicna dogajanja.

78

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

34

Sledi do davnih dni

Alenka Goljevscek GORNASTENISEDIMUHA

Tematska analiza besedila

Teme v odlomku iz radijske igre Alenke Goljevscek so lahko zelo razlicne: besedilo je igra z nenavadnimi jeziki (ajevscina), ki zaradi svoje deformiranosti delujejo smesno, hkrati pa je to besedilo tudi prikaz svobode in razigranosti ter »pravil« in avtoritete. Stavek in papagaj sta namrec svobodna posameznika, ki si zelita popotovati po svetu, a se pri tem srecata z ajevci, ki njunega jezika ne razumejo in nocejo sprejeti. Zaradi izrazitega zavracanja obeh oseb, ki se kaze v odzivu ajevcev, bi radijsko igro lahko razumeli tudi kot prikaz konfliktov med razlicnimi jeziki, in s tem osebami. Didakticni instrumentarij razvija razumevanje zgodbe in nenavadnega jezika, v poustvarjalnem delu pa nadaljevanje igrivega preoblikovanja jezika ter razredno uprizoritev. V uvodni motivaciji lahko uporabimo jezikovno igro z zvoki, tj. sestavljanje nerazumljivega jezika in razlaganje pomenov tako nastalih besednih zvez in povedi. CILJI Ucenci · berejo dramsko besedilo po vlogah, · razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi razlicne custvene obarvanosti, · identificirajo se s knjizevno osebo, · razumejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, ki jih poznajo iz izkusenjskega sveta, · upovedujejo podobe, custva in razpolozenja knjizevnih oseb, · utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprasanja ob besedilu, · pozorni so na zgradbo odlomka, · upovedujejo domisljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo knjizevno osebo, · obnovijo odlomek in ga zapisejo. UVODNA MOTIVACIJA Pogovor o radijskih igrah: Ste jih ze poslusali? Katere? Kdaj? Ucenci pripovedujejo o svojih obcutjih ob poslusanju. Didakticna igra: Ucenci zaprejo oci in eden od sosolcev se oglasi. Ucenci opisujejo njegov glas: Kaksen glas imajo sosolci? (Mehak, trd, oster, nezen, prehlajen ipd.). Ucenci se poigravajo z glasovi, jih spreminjajo (jeza, zalost, zaskrbljenost, navdusenje). Primerjava televizijske in radijske igre: Kaj ima televizija, cesar radio nima? Kaj ima radio, cesar televizija nima? NAJAVA BESEDILA Branje radijske igre po vlogah. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Izrazanje dozivetij: Ucenci po branju pripovedujejo o vtisih. Pripovedujejo o obcutjih, ki jih dozivljajo po poslusanju, misli so lahko neurejene, kot se jim nizajo same od sebe.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

79

Kdo nastopa? Kako se obnasa stavek, ki ozivi? Katera je prva beseda, ki jo izrece? Kje je Kokijeva domovina? Zakaj se odpravita prav tja? Kaj pocneta med potjo? Kaj v igri ucinkuje smesno? Kako pojejo ajevci? Kako bi peli to isto pesem ejevci? Ucenci besedilo ponovno preletijo in poiscejo besede, ki so jim bile neznane. Ogledajo si, kako je zgrajeno dramsko besedilo. Kaj je zapisano v oklepaju? Kaj beremo na glas in kaj naredimo? Kaj potrebujemo, da igro lahko zaigramo? Iskanje asociacij: eden od ucencev na tablo napise besede iz odlomka. Ucenci iscejo asociacije. Poigravajo se z glasovi. Ucenci odgovorijo na vprasanja ob besedilu iz berila (En, dva, tri ­ odgovori ti). Odgovore utemeljujejo, jih primerjajo med seboj. NOVE NALOGE 1. Priprava radijske igre: ucenci iscejo najbolj primerne glasove za dramske osebe. Izberejo nastopajoce, reziserja, ki usmerja delo. Igro posnamejo. Zvoke ponazarjajo s pripomocki, na primer: govorjenje v kozarec. Upostevajo navodila. Izberejo najprimernejso glasbo. Poslusajo posnetek in ga komentirajo, predlagajo spremembe, dopolnitve, ocenijo, s cim so zadovoljni, kaj jim je povzrocalo tezave. Katerih tezav ne bi imeli, ce bi se posneli na filmski trak? Pri radijski igri vse, kar se dogaja, ponazorimo z zvoki, pri snemanju s kamero pa bi imeli druge tezave ­ katere? 2. Pisanje dramskega besedila: ucenci se razporedijo v skupine, po dva ali vec ucencev skupaj. Napisejo nadaljevanje igre in ga predstavijo sosolcem. Pripravijo radijski posnetek. 3. Ucenci obiscejo knjiznico, poiscejo knjigo z dramskim besedilom Gornastenisedimuha in ga preberejo v celoti.

80

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

38

Sledi do davnih dni

Tone Pavcek JUNAK

Tematska analiza besedila

Uvodno besedilo drugega razdelka se ze z naslovom osredotoca na podobo knjizevnega junaka, ki je velik kot velikan ­ neodvisen, mocan in predan lepoti narave, energiji mladosti ­ vendar tudi prestrasen, a ob tem se vedno pogumen. Razlicne lastnosti Junaka so torej tematsko jedro pesmi, ki je zanimiva tudi zato, ker temo strahu prikazuje z nizanjem skorajda strasljivih podob iz pravljicnega izrocila. Za pogovor v razredu se zdi zanimiva simbolicna podoba soncnice na rami (tu se kaze zanimiva povezava s Kosovelovo pesmijo o otroku, ki nese soncnico na rami): Zakaj in kako junak prepodi vse posasti prav s soncnico? Kaj nam njena podoba pomeni? V didakticnem instrumentariju zajeta vprasanja in naloge spodbujajo zaznavanje lastnosti osrednje osebe ter razumevanje podob soncnice, Ajdovske jame in pravljicnega sveta; uvodna motivacija bi tako lahko izhajala iz znanih pravljic (Kdo vse nas strasi v pravljicah in kako pravljicni junak strah prezene?). CILJI Ucenci · (interpretativno) berejo besedila, · oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · razvijajo sposobnost razumevanja in dozivljanja besedilne stvarnosti: pri oblikovanju domisljijsko-cutne predstave dogajalnega prostora upostevajo nekatere omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja, · ob poslusanju interpretativnega branja zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost, · zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo, · ob dozivljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo prvine sloga (opisnost, custvenost), · ob pomoci ucitelja zaznavajo preprosto simboliko, · izpisejo besede, ki se rimajo, poosebitve, primere in okrasne pridevke, · besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo. UVODNA MOTIVACIJA Moznosti: 1. Nekaj dni pred obravnavo pesmi se ucitelj z ucenci dogovori, da doma narisejo risbo junaka; lahko tudi prinesejo kaksno fotografijo osebe iz resnicnega zivljenja. Prinesene izdelke nalepimo na tablo in pustimo, da si jih spontano ogledujejo. Sledi pogovor: Kdo je junak? Kaksen je videti? Kaksne lastnosti ima? Zakaj je ta oseba zate junak? Kdaj nekdo postane junak? 2. Na sredino table napisemo besedo junak ­ ucenci podajajo cim vec asociacij, ucitelj jih niza okoli izhodiscne besede. Ko dobimo zadostno stevilo raznovrstnih asociacij, preidemo na naslednjo fazo obravnave. NAJAVA BESEDILA Tudi pesnik Tone Pavcek je razmisljal o junaku. Poslusajmo, o kaksnem junaku je napisal pesem.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

81

PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem (doziveto deklamira). CUSTVENI PREMOR Ucenci pesem podozivijo in poglobijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ IN TIHO BRANJE Ucenci izrazajo svoje vtise, nato tiho preberejo pesem in si izpisejo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razlozijo ucenci ali ucitelj. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako pesnik pove, da je junak zares velik? Kdo je Krpan? Katere lastnosti ima? Kaj pomeni capljati? Poisci se druge besede z enakim pomenom. Kaksna je soncnica, ki jo nosis cez ramo? Opisimo jo. Kaksna je videti, kaksna je njena moc? Kaj lahko z njo junak naredi? Kaksna pa je Ajdovska jama? Kdo vse zivi v njej? Predstavi stanovalce. Kje je Ajdovska jama? Katere lastnosti ima junak? Pomagajmo si s 6. in 7. kitico. Kaj pomeni, da se zamajeta svod in pod in da vstaneta hrusc in vrisc? GLASNO BRANJE Ucitelj poklice posamezne ucence, ki glasno preberejo pesem (Nic lazjega!). ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci v parih odgovarjajo: Iz koliko kitic je sestavljena pesem Junak? Iz koliko verzov je sestavljena kitica? Koliko pa je vseh verzov v pesmi? Izpisite besede, ki se rimajo. Poiscimo poosebitve, primere in okrasne pridevke. VREDNOTENJE Ucenci se razdelijo na skupine s tremi ucenci in oblikujejo »knjigo«. Posamezne verze si prepisejo in jih ilustrirajo, nato spnejo v knjigo. Ucitelj povprasa ucence, ali se spomnijo, o katerih junakih smo ze brali ali poslusali oziroma jih gledali. Ucenci navajajo besedila. NOVE NALOGE 1. Narisi strip. 2. Oblikuj recept: Postanimo junaki! ali Spodimo vse strahove! (Ce gre, se preizkusi v rimah.) 3. Napisi spis o popotovanju v Ajdovsko jamo. Izmisli si primeren naslov in predstavi, kaj se je zgodilo. Ne pozabi opisati tudi jame. 4. Si novinar(ka) znane televizijske/casopisne hise. Opravi intervju z junakom, ki se je pravkar zmagoslavno vrnil iz Ajdovske jame. 5. Napisi svojo pesem o junaku. 6. Pesem deklamiraj.

82

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

40

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci

Tone Pavcek ODRASTEZ

Tematska analiza besedila

Ta pesem se tematsko povezuje s prejsnjo Pavckovo pesmijo (Junak), saj govori o samopodobi otroka oziroma mladostnika, ki se ima za velikega in neodvisnega ter pogumnega. Novost tega besedila je spremenjena perspektiva: Junak je napisan s perspektive odraslega, medtem ko je Odrastez najstnikova prvoosebna pesemska pripoved. Poleg prikaza lastnosti dorascajocega najstnika je v pesmi zaznaven tudi njegov pogled na odrasli svet, predvsem na mamo (ki najstnika ne razume vec) in tudi na uveljavljanje v svetu (biti enakovreden med odraslimi in mozatimi). Zanimiv je tudi sklepni verz (odslej bom jaz pazil nate), ki pesem navezuje na besedila z druzinsko tematiko, v kateri se zamenjajo vloge otrok in odraslih (npr. Joze Snoj: Enkrat, ko bo ocka majhen). Didakticni instrumentarij osvetljuje podobo nenavadnih besed in zvez ter spodbuja razumevanje teme, predvsem pa se osredotoca na knjizevnega junaka v Pavckovem opusu in sirse. Uvodna motivacija je lahko povezana s spominom na branje (npr. Pavckovih pesmi ali pesmi in pripovedi, ki govorijo o najstniku).

· ohranijo interes za poslusanje poezije, · interpretativno berejo besedila, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · zaznavajo in dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, · opazijo rabo stalnih besednih zvez, · razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj odigra vlogo mame, ki je pretirano zaskrbljena in ne uposteva starosti svojega otroka. Ucenci izrazijo svoje mnenje o takem ravnanju mame. Sestavijo lestvico desetih najbolj osovrazenih povedi, ki jih izrecejo njihovi starsi, stari starsi ali drugi odrasli. Zapisejo jih na tablo in pripovedujejo, kako dozivljajo taka sporocila odraslih. Vas moti, ce vas imajo za majhne nebogljene otroke? Zakaj? Je bolje biti velik? Zakaj? Na kaksen nacin pa starsem pokazete, da ste ze veliki? V katerih stvareh pa vi veste vec od starsev? Jih tudi vi lahko kaj naucite? NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da se vam dogajajo podobne stvari. Se dogajajo otrokom po vsem svetu? Jih vsi enako dozivljate? Kako pa recemo tistim, ki niso vec otroci? Poiscimo cim vec primernih besed. Morda pa je taksen odnos dozivel tudi Tone Pavcek in napisal pesem o tem. Naslovil jo je Odrastez. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj pesem interpretativno prebere. Ucenci pesem dozivijo, se vanjo poglobijo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

83

CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebrani pesmi in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE DOZIVETIJ V cem se strinjate z deckovim razmisljanjem? Je lepo biti odrasel? Zakaj? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ; pri tem opazujejo tudi, ali so besede pogovorno, narecno ali kako drugace zaznamovane, ter jih uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Katero napako ima super mama? S cim mama decku pokaze, da ga ima se za majhnega? Zakaj si zeli decek hitro odrasti? V cem se vidi, da nista na isti valovni dolzini? Ima beseda odrastez enak pomen kot odrasel? Pojasni. Ali decek zaradi vsega tega mame ne mara? Poisci besedne zveze, ki kazejo, da ima mamo rad. GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem po kiticah. Pri tem prvi stoji na stolu, drugi stoji na tleh, tretji je sklonjen, cetrti cepi, peti pa sedi na tleh. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo obliko pesmi in jo povezejo s postavitvijo ucencev ob glasnem branju. Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Zakaj je vsaka kitica napisana z manjso pisavo? VREDNOTENJE Zakaj se delimo na odrasle in otroke? Vi ste otroci. S katerimi skupinami odraslih se najpogosteje srecujete? Imate z vsemi enak odnos? Zakaj si starsi tezko priznajo, da otroci odrascate? Pa ste res vedno dovolj veliki za stvari, ki bi jih radi poceli? Kaj pa, ce bi zasli v tezave? Decek bi rad med odrasle in mozate, rad bi bil odrastez. Kaj pa, ce bi bila junakinja deklica? Bi zelela biti odrasla zaradi enakih stvari? NOVE NALOGE 1. Predstavljaj si, da si decek iz pesmi in zelis mami povedati, da si ze odrastez. Napisi ji pismo in ji to pojasni. Pri tem upostevaj, da je mama sicer super, ljubljena ... 2. Mama, odslej bom jaz pazil nate. Kaj morata mama oziroma ocka, za katera skrbis ti, upostevati? Napisi seznam desetih pravil. 3. Vcasih, pred kaksno zahtevno nalogo, pa ste otroci se kako radi otroci. Napisi pesem, v kateri bo mamina napaka, ker bo od tebe pricakovala, da si ze velik(a), ti pa ... Primer: Moja mama je super. Seveda z napako. Vcasih je tecka in name gleda kot na velikega vseveda. 4. Ucenci v knjiznici, filmskih napovednikih, ob pomoci spleta pripravijo seznam del, ki govorijo o odnosih med otroki in odraslimi. 5. Uredijo razredno knjiznico del Toneta Pavcka. 6. Pripravijo govorni nastop o »odrastezu« Juriju Muriju z naslovom Juri Muri ­ neustrasni junak. 7. Zapisi dozivljaj, ko z nekom nisi bil(a) na isti valovni dolzini. 8. Napisejo smesno zgodbo o tem, kako je mama s svojim enajstletnikom ravnala kot z majhnim otrokom.

84

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

42

Sledi do davnih dni

Stjepan Jaksevac JUNAK V RAZREDU

Tematska analiza besedila

Saljiva pesem hrvaskega pesnika Stjepana Jaksevca primerja dva »videza« pesemskega junaka, najstnika: njegovo zeljo in moznost, da je v vsem prvi, neustrasen, najboljsi ­ ter njegovo podobo, ko je zaljubljen (in se iz »leva« spremeni v »ovcko«, kar nakazuje tudi duhovita montirana ilustracija ob pesmi). Prvi dve kitici sta zgrajeni na stopnjevanju neustrasnosti glavne knjizevne osebe v pesmi, prav tako pa tudi naslednje tri kitice stopnjujejo njegovo negotovost, zadrego. Sklepna kitica je vrnitev k junaski podobi zaljubljenca, in tako je nekaksen komentar ostalih kitic ­ junak ostaja junak tudi, kadar je zaljubljen, ostaja »lev« v svojih in v oceh vrstnikov. Didakticni instrumentarij razvija razumevanje lastnosti knjizevne osebe ter povzemanje teme pesmi, poustvarjalne naloge priporocajo prenos lastnosti junaka na deklisko knjizevno osebo ter vrednotenje sporocila pesmi (v obliki pisma). Uvodna motivacija lahko izvira iz izkusenj ucenk in ucencev (Kako prepoznamo zaljubljenca?) oziroma iz pogovora o pesmih z ljubezensko tematiko in tematiko prijateljstva (medbesedilna motivacija).

CILJI Ucenci · interpretativno berejo literarna besedila, · identificirajo se z osebo, ki dozivlja dogodivscine, kakrsne bi zeleli dozivljati sami, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo o knjizevni osebi, · oblikujejo stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · razlagajo metafore in stalne besedne zveze, · razumejo temo besedila, · pretvorijo pesemsko besedilo v prozno in pisejo podajanko. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj na tablo napise besedi junak, razred. Ucenci povezujejo besedi v razlicne besedne zveze, npr. junak in razred, junak v razredu, razredni junak, junaski razred, junak pred razredom ipd. (tvorijo domisljijski binom). Ucitelj sprasuje: Kdo, kdaj je junak pred razredom? Kdo, kdaj je junak v razredu? Ali ga imamo? Imamo razrednega junaka? Kdaj postanes razredni junak? Ucenci upovedujejo svoje izkusnje. NAJAVA BESEDILA Tudi hrvaski pesnik Stjepan Jaksevac je razmisljal o fantu, ki je junak v razredu. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslusanje. Berila so se zaprta. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem (doziveto deklamira). CUSTVENI PREMOR Ucenci pesem podozivijo in uredijo vtise.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

85

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja obcutja. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in si zapisejo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razlozijo ucenci, ucitelj po potrebi dopolnjuje. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako pesnik pove, da je junak res Junak Prvi? V cem vse je najboljsi? Kaj pomeni naj-naj zogobrcanje? Kako bi to povedali se drugace? O kateri junakovi lastnosti govori v drugi kitici? Kaj pomeni biti kot ovcka? Kdaj postane junak kot ovcka? Kaj pomeni, ce recemo, da ti jezik ohromi? Zakaj junak govori jecljavo? Kaj se takrat z njim godi? Kdo so kanalje? Kdo jim tako pravi? Kaj delajo kanalje? Zakaj se Junaku Prvemu rogajo za vsak primer iz varne razdalje? Oglejmo si se sliko v berilu. Pesnik je govoril o fantu, ki je najboljsi, prvi, neustrasni, levjesrcni (ucence usmerimo v nagovor). Zakaj je pred nami tale zival? In, pravzaprav, katero zival imamo pred sabo? Koga predstavlja ta zival? Zakaj je narisano v obliki srca? O cem govori pesem Junak v razredu? GLASNO BRANJE Ucenci, ki se javijo, glasno preberejo pesem. VREDNOTENJE Ali vam je pesem vsec? Ali je realna, bi se lahko zgodila tudi na nasi soli? Pretvorimo pesem v prozo ­ napisimo pripoved ­ v skupinah kot podajanko. Vsak v skupini po eno oziroma dve kitici. Prvi prvo in drugo, naslednji v skupini tretjo in cetrto, tretji peto kitico, vsi skupaj pa nato oblikujete zakljucek. NOVE NALOGE 1. Napisi pesem o Deklici Prvi (Nic lazjega!). 2. Kanalje zbadajo Junaka Prvega. Napisale so mu pismo, v katerem ... Sestavi pismo namesto njih. (Nic lazjega!) 3. Kanalje zbadajo Junaka Prvega in mu posljejo SMS ... 4. Ilustriraj srecanje Junaka in Deklice Prve. (Npr. narisi prizor: Med odmorom se v avli srecata Junak in Deklica Prva.) 5. Narisi strip, ki prikazuje srecanje med Junakom in Deklico Prvo. 6. Oblikuj grafit, kakrsnega bi lahko videli pred solo. 7. Pojdi v knjiznico po pesnisko zbirko Stjepana Jaksevca, izberi si kako zanimivo pesem in jo preberi/deklamiraj sosolcem.

86

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

44

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · ·

Vinko Möderndorfer LJUBEZEN

Tematska analiza besedila

Pesem ze z naslovom povzema temo besedila; v nasprotju z besedili z isto temo pa je v tej pesmi pojem ljubezen predstavljen refleksivno: pesnik opazuje spremembe v naravi, custveno stanje ­ to, da imas nekoga rad ­ se v pesmi prenese na vse, kar je: na naravo, podobe cvetenja, skrivnostne in nevidne osebe (skrat). Tako ljubezen v tej pesmi ni vec povezana le z ljudmi, z junakom ali junakinjo kot v pesmi Stjepana Jaksevca, ampak postaja sama po sebi »predmet« pesniskega opazovanja in dozivljanja. Pesem je zanimiva tudi oblikovno: v njej se pojavlja besedna zveza kadar pride pomlad, ki omogoca nadaljevanje pesmi, in s tem osebno vrednotenje dozivljanja pomladnega prebujanja. V didakticnem instrumentariju vprasanja bralca usmerjajo k zaznavanju in razumevanju »nedokoncanosti« pesmi, k simboliki posameznih motivov (skrat) ter k poustvarjalnosti (pogovor, pisanje besedila po vzorcu). Uvodna motivacija lahko izhaja iz dozivljanja glasbe, ki vzbuja obcutke, primerljive z razpolozenjem besedila; temu lahko sledi tudi nizanje asociacij na tematsko besedo ljubezen.

glasno in tiho preberejo pesem, besedilni svet povezejo z realno situacijo, zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi, razvijajo obcutek za zvocnost pesmi, obnovijo dogajanje v pesmi, ob glasnem branju prisluhnejo ritmu pesmi, razlozijo svoja obcutja ob branju pesmi, likovno ali z gibi pokazejo razpolozenje v pesmi, iscejo ustrezno glasbo, ki bi ponazorila razpolozenje pesmi, ponovijo pojme: pesem, pesnik, naslov, kitica, verz, v knjiznici se seznanijo z deli Vinka Möderndorferja.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci odgovarjajo na uciteljeva vprasanja: Ste ze kdaj cutili metuljcke v zelodcu? Ste ze kdaj zardeli pred kom (deklica pred deckom/decek pred deklico)? Kdaj se to dogaja? NAJAVA BESEDILA Tudi pesniki v svojih pesmih govorijo o ljubezni. Prebrali bomo Möderndorferjevo pojmovanje ljubezni. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj recitira pesem. Ucenci zbrano poslusajo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

87

CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci podozivijo pesem, uredijo vtise o njej in o njih pripovedujejo. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in podcrtajo manj znane ali neznane besede oziroma besedne zveze: decki in deklice kot prijeten hlad, vecer se na zemljo spusti ... VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj se zgodi, ko nas obisce pomlad? Kako se odzove deklica, ko zagleda fanta s svetlimi lasmi? Kaj to pomeni? O cem se pogovarjata decek in deklica? Zakaj ravno o tem, kako drevo molci? Kaj je v zadnji kitici oznaceno kot majhen skrat? GLASNO BRANJE Ucenci po kiticah glasno in doziveto preberejo pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Ucenci poiscejo rime na koncu verzov in jih podcrtajo z enako barvo. Prestejejo kitice in verze. Povedo, kdo govori v pesmi. Opredelijo, kaj je ljubezen. Ucenci povedo, kaj je zelel pesnik sporociti, in odgovarjajo na uciteljeva vprasanja: Kdaj se vi zaljubite? Kako se obnasate do osebe, v katero ste zaljubljeni? Ali kdaj zardevate? Se vam kdaj zgodi, da ne veste, o cem bi govorili z ljubljeno osebo? Ali kdaj ljubljeni osebi napisete kaksno ljubezensko sporocilce? Ucenci pripovedujejo o ljubezenskih zgodbah. NOVE NALOGE 1. Nadaljujte tretjo kitico. Napisite pogovor med deklico in deckom. Listek s pogovorom vrzite v skatlo Pomlad prihaja. 2. Napisite pesmico o ljubezni. Pod pesem se podpisete s svojim skritim imenom. 3. Za domaco nalogo izberite glasbo, ki jo bomo poslusali kot glasbeno spremljavo pri ponovnem branju pesmi. Bodite pozorni na vsebino pesmi. 4. Likovno upodobite vsebino pesmi. 5. Pojdite v knjiznico in po policah pobrskajte, kaj vse je napisal V. Möderndorfer. Izpisite nekaj naslovov njegovih del.

88

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

46

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · · · · ·

Niko Grafenauer LJUBEZEN

Tematska analiza besedila

Pesem je iz znane pesniske zbirke Skrivnosti, v kateri Niko Grafenauer mlademu bralcu predstavlja nekatere temeljne bivanjske pojme, npr. ljubezen, strah, skrivnost. Pesmi o teh pojmih so napisane kot svojevrstne »definicije«: posamezni pojem je predstavljen z nizom metaforicnih oznak, bralec pa pomen kitic ali posameznih verzov izlusci iz igre z besednimi zvezami in iz lastnega dograjevanja pomena takih zvez. V tem smislu je Ljubezen znacilen primer sodobne mladinske pesmi, ki bralcu ne ponuja vec le duhovite igre v narobe svetu, ampak z abstraktnim jezikom uvaja bralca v razmisljanje o »skrivnostih«, ki se kazejo iz pogosto povsem vsakdanjih trenutkov zivljenja. Didakticni instrumentarij razvija zaznavanje zunanje oblikovanosti posameznih kitic ter spodbuja asociacije ob metaforicnih besednih zvezah, poustvarjalne dejavnosti pa razvijajo zmoznost vrednotenja besedila ter predlagajo govorni nastop, s katerim je mogoce predstaviti izbrana besedila Nika Grafenauerja. Uvodna motivacija je lahko likovno oblikovanje asociacij ob tematski besedi ljubezen.

doziveto preberejo pesem, nizajo asociativne misli ob besedi ljubezen, zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez, seznanijo se s pesniskimi zbirkami Nika Grafenauerja, napisejo skrivne ljubezenske znake, sestavijo ljubezensko misel, prepoznavajo custva ter jih opisujejo, iscejo rime, iscejo pomen pesnikovih prispodob, sestavljajo preproste verze.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci resijo rebus. Z izkljucitvijo nekaterih crk iz poimenovanj predstavljenih fotografij sestavijo novo besedo. (Resitev: kljun + bezeg = ljubezen)

Primer solske interpretacije je pripravila:

12345 ________

1 2 3 4 5 (G = N)

Tina Susnik OS Gorje

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

89

Ucitelj na steno prilepi list A3. Vsak ucenec nanj napise asociacijo na besedo ljubezen. Plakat naj krasi ucilnico. NAJAVA BESEDILA Prisluhnimo Grafenauerjevemu pojmovanju ljubezni. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj recitira pesem. Ucenci zbrano poslusajo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo pesem. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kaksna je ljubezen, kako se »obnasa«. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in podcrtajo manj razumljive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besedne zveze, ki se jim sicer zdijo znane, vendar jih ne znajo natancno opredeliti. Ucitelj jim pomaga pri razumevanju pesnikovih prispodob. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja vprasanja o vsebini. Poklicani ucenci ustno odgovarjajo. GLASNO BRANJE Ucenci po kiticah doziveto preberejo pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov ima kitica? Kateri verzi v kitici se rimajo? Kateri letni cas je zate najbolj primeren za ljubezen? Zakaj? Kako izrazas svojo ljubezen ­ z dejanji, grafiti, verzi ...? NOVE NALOGE 1. Napisi svoje ljubezenske izjave. Najboljse misli razstavite v razredu. 2. Napisi ljubezensko pesem ljubljeni osebi. Pesem naj vsebuje akrostih imena simpatije.

90

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

48

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci

Oton Zupancic POMLADNI POZDRAV

Tematska analiza besedila

Sklepno pesemsko besedilo drugega razdelka je primer pesmi, s katero mladega bralca lahko postopoma uvajamo v svet sporocilnosti poezije za odrasle. V besedilu sta namrec opazni dve sporocilni plasti: tema minevanja, ki jo zlasti izrazito izraza predzadnja kitica, in tema mladostne radozivosti, optimizma, veselja ­ to dvoje ponazarja tudi ilustracija zelene vejice in njene temne sence. Razpolozenje mladostne razigranosti vzpostavljajo izrazite besedilne slike cvetoce veje, motivi ljubezenskega zapeljevanja, petje pesmice ... Pa vendar je refren pesmi mogoce razumeti tudi kot slutnjo konca, minljivosti »privida« majske srece. Didakticni instrumentarij spodbuja opazovanje oblikovnih znacilnosti pesmi (ponavljanje), samostojne razlage osrednjih motivov ter zornega kota »pripovedovanja« pesmi (ki ga je mogoce razlagati razlicno). Dejavnosti za poglabljanje dozivetja so usmerjene v interpretativno branje in poustvarjanje na podlagi besedila, uvodna motivacija pa je lahko izkusenjska (pogovor o dozivljanju pomladi, o njenih barvah, vonjih in prvih zaljubljenostih).

· razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila ­ pesem Otona Zupancica z naslovom Pomladni pozdrav, · besedilo samostojno berejo, zaznavajo in dozivljajo zvocnost in ritem pesmi, ki ga povezujejo s sporocilnostjo pesmi, · opazujejo in dozivljajo ponavljanje kitice, · obiscejo knjiznico in poiscejo podatke o pesniskih zbirkah, · poslusajo uciteljevo branje poezije, · ucenci pisejo neliterarna in polliterarna besedila o svojem dozivljanju literature, · ucenci interpretativno berejo pesem (razumljivo in doziveto recitirajo), · razumejo temo pesmi in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo ­ narava, v povezavi s clovekom, · pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah, · spoznavajo enega od osrednjih avtorjev slovenske knjizevnosti, Otona Zupancica, · usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja: pesem ­ poezija ali pesnistvo, kitica, verz, recitacija, deklamacija, tema.

UVODNA MOTIVACIJA Ker ucenci verjetno ze poznajo kaksno Zupancicevo delo, ucitelj na tablo napise samo besedo CICIBAN, s sabo pa ima tudi pesnikove pesniske zbirke za otroke in revijo Ciciban. Kdo je to? Kaj je to? Kdo je pisal o cicibanih? Ucencem pokazemo pesniske zbirke, fotografijo pesnika in revijo Ciciban.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

91

NAJAVA BESEDILA Ker je pesem vsebinsko zahtevna za ucence te starosti, ucitelj najprej seznani otroke s temeljnimi podatki o pesniku in drugi svetovni vojni, ki so povezani z razumevanjem pesmi. Razdeli jim delovni list z zivljenjepisom pesnika; ucenci ga tiho preberejo. OTON ZUPANCIC Pesnik Oton Zupancic je bil rojen daljnega leta 1878 v Vinici (Bela krajina). Zupancicevi so se dve leti po njegovem rojstvu preselili v Dragatus in v tej lepi vasici je prezivel naslednjih 12 let svojega otrostva in mladosti. Ko je dopolnil 5 let in 8 mesecev, so ga starsi vpisali v solo. V Dragatusu je koncal prva dva razreda OS, naslednja dva razreda pa je koncal v Novem mestu. Nato je solanje nadaljeval na novomeski gimnaziji (uspesno opravil tri razrede). Zaradi gospodarske stiske so se Zupancicevi leta 1892 iz Dragatusa preselili v Ljubljano, kjer je Oton tudi koncal gimnazijo. Ze v tem casu se je navduseval nad knjizevnostjo in se zanimal za socialna vprasanja (problemi ljudi v druzbi). Od 1896 do 1900 je na Dunaju studiral zgodovino in zemljepis na filozofski fakulteti. Ceprav je zivel v hudem pomanjkanju, je med studijem vneto prebiral moderno svetovno knjizevnost. Razvijal se je v razgledanega pesnika novega casa. Studij je uspesno koncal. Nato si je trinajst let prizadeval, da bi dobil primerno stalno sluzbo. V tem casu je odsluzil vojaski rok, odsel na potovanje v Pariz, delal kot domaci ucitelj, bil dramaturg v dezelnem gledaliscu. Leta 1913 je dobil stalno sluzbo ­ postal je arhivar v ljubljanskem mestnem arhivu. Tega leta se je tudi porocil z uciteljico Ani Kesslerjevo. Od leta 1920 je ponovno delal v gledaliscu kot dramaturg in upravnik SNG. Nastopila je druga svetovna vojna oziroma v Sloveniji narodnoosvobodilni boj (NOB). Po ozemlju Slovenije so posegali okupatorji ­ Italijani, Nemci in Madzari. Slovenci smo se povezali v upornisko gibanje. Ob razmahu partizanstva je NOB jeseni 1943 in pomladi 1944 razvijal oblike nove slovenske drzavnosti, oblasti in institucij (Znanstveni institut, Slovensko narodno gledalisce ...). Surove vojne case od 1941 do 1945 je Zupancic zaradi bolezni in starosti zvecine prezivel v bolnisnici. Po vojni ga je huda astma vse bolj priklepala na bolnisko posteljo. Umrl je leta 1949 v Ljubljani. (Vira: Veliki album slovenskih pisateljev (ur. Janez Music) in Veliki splosni leksikon, knjiga 12, DZS.) Ucitelj se z ucenci pogovori o nerazumljivih podatkih ter napove branje pesmi z naslovom Pomladni pozdrav. Povprasa jih: Kdaj je pomlad? Kateri mesec je najbolj pomladen? Kaj je zanj znacilno? PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje pesmi. BRANJE Ucitelj doziveto prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Sledi kratek premor, v katerem ucenci uredijo prve vtise in podozivijo pesem.

92

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj ucencem postavi naslednja vprasanja: Kako pesnik opise maj? Zakaj ravno ta mesec? Zakaj imamo kitico v zeleni barvi? GLASNO BRANJE Nekaj ucencev glasno recitira pesem. Sosolci vrednotijo branje ­ povedo, ali je bilo doziveto prebrano, primerno glasno, z ustreznimi poudarki, premori ... Vprasanja po branju: Kaksno je razpolozenje v pesmi? Katere kitice so vesele in katere otozne? Kako jih beremo? RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci poiscejo manj znane oziroma nerazumljive besede ter se o njih pogovorijo (z uciteljem). VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci resujejo delovni list, na vprasanja odgovarjajo v zvezek. Delajo v dvojicah ali skupini. Opazuj kitice v pesmi. Kaj ugotovis? Koliko verzov imajo? Zakaj se ena kitica ponavlja? O cem ta kitica govori? Kaksna je veja v maju? Izpisi verze in jih obnovi s svojimi besedami. Kdo bo ujet v 3. kitici? Komu je namenjen tretji verz v peti kitici? Kaj pomeni, da naj bo pesmica neizpeta? Izpisi vprasanje, ki si ga je pesnik zastavil v predzadnji kitici? Kaj menis, zakaj se je to vprasal? Glede na zgodovinska dejstva razlozi verz Preden zarja nam prisveti ... Opazuj podnaslov pesmi Maja 1944. Razlozi svoje mnenje, zakaj je pesnik ta podnaslov zapisal. Koliko je bil star pesnik leta 1944? Zakaj je pisal o mladih letih? Ali poznas se kaksno pesem, v kateri je pesnik povezal dozivljanje narave s svojim custvovanjem? Napisi avtorja in naslov pesmi. Pri ustnem porocanju ucencev o odgovorih povzamemo glavne (splosne) znacilnosti pesmi. NOVE NALOGE Ucenci izbirajo med razlicnimi nalogami: 1. Starse povprasajo o spominih na otrostvo in mladost in zapisejo njihovo razmisljanje. 2. Koga od starejsih ljudi, ki se se spominja druge svetovne vojne, povprasajo po spominih in zapisejo besedilo. 3. Naredijo intervju s starsi o njihovem poznavanju Zupancicevih knjizevnih del. 4. V knjiznici poiscejo pesnisko zbirko za otroke in izpisejo se kaksno pesem. 5. Postavijo se v cas svoje starosti in napisejo besedilo, v katerem predstavijo gledanje na svoja mlada leta. Ucenci predstavijo besedila. Sosolci zbrano prisluhnejo in povedo svoje mnenje.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

93

48

Sledi do davnih dni

Oton Zupancic POMLADNI POZDRAV

CILJI Ucenci · razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom, · branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja, literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, · zaznavajo rimo, · zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi, · poslusajo uciteljevo branje in branje sosolcev, · z besedami tvorijo zvocne slike, · iscejo rime v pesmi ter ustvarjajo nove, · iscejo sporocilo pesmi, · locijo hitre in vesele kitice od pocasnejsih in umirjenih, · ob branju ponazorijo razpolozenje pesmi, · spoznajo zivljenje in delo Otona Zupancica. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucence vprasa, kaj jim pomeni mesec maj. Kaj se takrat dogaja z naravo in kaj z ljudmi? NAJAVA BESEDILA Poslusajmo, kaksni obcutki prevzemajo pesnika Otona Zupancica ob maju. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se zberejo in usmerijo pozornost na poslusanje pesmi. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Ucenci v tisini zberejo vtise in obcutke, ki jih je v njih pustila pesem. IZRAZANJE DOZIVETIJ Se vam zdi pesem zalostna ali vesela? Katera kitica v pesmi se ponavlja? Kaj ta kitica sporoca? Katere barve slika pesem? TIHO BRANJE Ucenci sami tiho preberejo pesem in si oznacijo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ob uciteljevi pomoci razlozijo manj znane in neznane besede.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj se dogaja v maju? Kaksne so veje? Kaj se dogaja z rozami? Kako se obnasajo pticki? Kaj pa se dogaja z ljudmi? Pomagaj si s tretjo kitico. Kdo bo ujet? Cesa se pesnik spominja skozi celo pesem? Kaksni so njegovi spomini na mladost? Cesa si v zvezi z mladostjo zeli?

94

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

GLASNO BRANJE Ucenci pesem glasno berejo, pri tem poskusajo ponazoriti razpolozenje, ki ga vzbujajo posamezne kitice. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Kako je pesem zgrajena? Koliko kitic ima? Koliko verzov imajo posamezne kitice? Kolikokrat se ponovi ena kitica? Kateri verz se veckrat ponovi? Poisci rime v pesmi in jih izpisi v zvezek. VREDNOTENJE Ali so vse kitice enako vesele, hitre? Katera je bolj zalostna? O cem v njej razmislja pesnik? Katera pa je najbolj vesela? Koliko je po tvojem mnenju star pisec pesmi? Kako to ves? NOVE NALOGE 1. Ucenci iscejo rime danim besedam (priloga 1). 2. Kaj se jeseni dogaja z naravo? Napisi pesem z naslovom Pozdrav jeseni. 3. Ucenci obiscejo knjiznico in se seznanijo z zivljenjem in delom Otona Zupancica, pogledajo si tudi nekaj njegovih pesniskih zbirk ter resijo ucni list.

PRILOGA 1

PETJE JESEN LJUBEZEN SRCE PESEM CVET POMLAD

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

95

UCNI LIST 1. Kje se je rodil Oton Zupancic? A B C v Zuzemberku v Vinici v Ljubljani

2. Dopolni besedilo. Oton Zupancic je zivel in ustvarjal v obdobju _____________________________. Pisal je za otroke in odrasle, njegova najbolj znana pesniska zbirka za otroke je _________________________. Zupanciceva pesem Pomladni pozdrav je izsla v pesniski zbirki z naslovom ____________________________________________. 3. Nastej cim vec Zupancicevih pesniskih zbirk. ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ 4. Povezi Zupanciceve pesmi s pesniskimi zbirkami tako, da pred vsako pesem napises ustrezno crko. ___ Lenka ___ Mozicek-kopitljacek ___ Na Jurjevo ___ Zima, zima bela 5. Dopolni rime znane Zupanciceve pesmi. Na kolenu Dici, dici, dica, urno na ________________, na konjica vranega, dobro osedlanega! Dici, dici, dica, decek nima ________________, decek nima ni ostrog, da pognal bi konja v log. A Pomladna ladja B Pisanice C Ciciban

6. Obkrozi crke pred naslovi Zupancicevih pesmi. A B C C D E Usesa Kanglica Poezija Sanje Ciciban in cebela Pomladna ladja

7. Odgovori na vprasanja v zvezi s pesmijo Pomladni pozdrav. Kateri mesec opeva pesem Pomladni pozdrav? _______________________________ Izpisi kitico, v kateri pesnik pove, da si zeli, da bi mladost trajala zelo dolgo. _____________________________________________________________ Zakaj je predzadnja kitica najbolj zalostna? _________________________________________________________________ Izpisi besede, ki se rimajo, iz kitice, ki se ponavlja skozi celo pesem. _________________________________________________________________

96

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

50

Sledi do davnih dni

Slavko Pregl GENIJI V DOLGIH HLACAH

Tematska analiza besedila

Razlicnost »pogledov« na zivljenje in vrednote, kot je npr. branje, je tema duhovitega besedila Slavka Pregla Geniji v dolgih hlacah. Odlomek je bil izbran za objavo v berilu ne le zaradi znacilnega sloga, v katerem je veliko dvoumnih, humornih namigov in komentarjev, ampak tudi zaradi soocenja sveta mladih in odraslih ­ pri odgovoru na vprasanje, kaksen je odnos mladih do knjige, se namrec kaze najstnisko »ugajanje« profesorici, saj so odgovori napisani v slogu njenih pricakovanj. Osnovni preobrat v odlomku sprozi njeno nerazumevanje Bobovega pogleda ­ to pa se dodatno razkriva temo odlomka, tj. medsebojno (ne)razumevanje in sporazumevanje med najstnikom in odraslim. Didakticni instrumentarij osvetljuje vprasanje nebesednega sporazumevanja v povezavi z znacilnostmi knjizevnih oseb ter z dramatizacijo spodbuja vrednotenje sporocila, uvodna motivacija pa bi bila ­ glede na tematsko besedo pogled ­ lahko kar risanje ene od knjizevnih oseb (Kako si predstavljamo profesorico z vzdevkom Slovenscina?)

CILJI Ucenci · samostojno tiho berejo literarno besedilo, · berejo glasno, brez priprave, · razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom; branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja (literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom), · identificirajo se s knjizevno osebo, ki dozivlja dogodivscine, kakrsne bi si zeleli dozivljati sami, · domisljijsko-cutno predstavo in znacajske lastnosti knjizevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov, · oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · najdejo razlago za ravnanje knjizevnih oseb, ce jo je mogoce izpeljati iz literarnega dogajanja, · spoznavajo realisticno kratko pripovedno prozo, · pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive druge knjizevne osebe, · v skupini dramatizirajo prozno besedilo, · upovedujejo svoje domisljijske svetove.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

97

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ze ob prihodu v razred vsakodnevna opravila na zacetku ure nekoliko bolj izrazito podkrepi s pogledi (npr. pozdrav, umiritev ucencev, pokaze na kaksno napako). Posameznim ucencem razdeli listke z nalogami. Prosi jih, naj naredijo, kar pise na listku. Ostali ucenci ugotavljajo pomen pogledov. LISTEK 1 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Vesel(a) sem.« LISTEK 2 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Boli me.« LISTEK 3 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Zalosten(na) sem.« LISTEK 4 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Dolgocasno je.« LISTEK 5 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Bojim se.« LISTEK 6 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Prestrasili ste me.« LISTEK 7 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Jezen(na) sem na vas.« LISTEK 8 Stopi pred sosolce in jim s pogledom povej: »Spet jaz.« NAJAVA BESEDILA Videli smo, kako so vasi sosolci sporocali s pogledom. Kaj ugotavljate? Ali za vsako sporocilo potrebujemo besede? Si lahko kdaj kaksen pogled narobe razlozimo? Ali lahko s pogledom razveselimo, razzalostimo, razjezimo? Ugotovili smo, da lahko. Precej nerodno je, ce si z napacnim pogledom nakopljemo tezave s starsi. Kaj sele z uciteljico. Ce se to zgodi, lahko postane zadeva precej neprijetna. Kako, boste izvedeli v odlomku iz knjige Geniji v dolgih hlacah, ki jo je napisal Slavko Pregl. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere odlomek. Ucenci odlomek dozivijo, se vanj poglobijo. CUSTVENI PREMOR Po branju je nekaj casa namenjenega urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebranem odlomku in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE DOZIVETIJ Vam je bilo dogajanje v zgodbi blizu? Cigav polozaj ste bolj doziveli, Bobov ali uciteljicin? Zakaj?

98

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. Naloga Besede prostodusen, oprezujoc, zafrkljiv, zdrzniti se, simpozij, doprinos vstavi v ustrezno poved. Oce je pripravljal strokovno predavanje, ki ga bo imel na _________________ veterinarjev. S prispevkom bo dal svoj _____________________ k raziskovanju vedenja rjavega medveda. Ker sem vedel, da potrebuje mir, sem tiste dni _____________________ hodil okoli njega. Ze ob najmanjsem ropotu se je _____________________ in se razjezil, ker je to zmotilo tok njegovih misli. Mama je ________________________ pripomnila, da bi bilo manj nevarno kot zmotiti oceta srecati rjavega medveda. Ko je koncal, je oce _________________ priznal, da je bil res siten, in nas v zahvalo za razumevanje povabil na sladoled. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kje se zgodba dogaja? Kaj sprozi dogajanje v odlomku? Kaksen odnos do domacih nalog so pokazali ucenci? S cim? Se zdijo pisatelju smiselne taksne naloge? Je v besedilu razkril svoje mnenje? Kdo sta osrednji knjizevni osebi? Sta iz razlicnih starostnih skupin? Sta tipicna predstavnika svoje skupine? Pojasni svoj odgovor. Kaj nas odlomek nauci o izrazanju misli? Je pomembno, ali jih izrazamo besedno ali nebesedno? GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo besedilo po vlogah, in sicer eden je pripovedovalec, drugi Slovenscina, tretji Bob in cetrti Jernej. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo zgradbo besedila in poimenujejo posamezne dele (npr. naslov, podnaslov, poglavje ...). Ugotovijo, da ima odlomek vec slogovnih postopkov. VREDNOTENJE Kaj se je zgodilo, ko je uciteljica pri slovenscini zelela videti domace naloge? Je bilo vzdusje v Bobovem razredu podobno vzdusju v tvojem? Kaj nam to pove? So bili ucenci pri pisanju o svojem odnosu do knjig iskreni? Kako to ves? Kaksen nesmisel se pojavi v povedih Nic cudnega, da so solarji iz stare kamene dobe izumrli. Saj vendar niso imeli knjig. Kako to ucinkuje v besedilu? Kaj sprozi pogovor med Bobom in Slovenscino? Zakaj? Sta v pogovoru enakovredna sogovorca? Kaj menis o tem? Menis, da je Bobov pogled res kaj pomenil ali je bila o tem prepricana samo uciteljica? Kako je uciteljica »prevedla« Bobov pogled v besede? Zgodbo razplete stalna besedna zveza pametnejsi odneha. Kdo je bil po tvojem mnenju pametnejsi? Kdo je odnehal? Zakaj tako mislis?

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

99

NOVE NALOGE 1. Predstavi glavni knjizevni osebi. Skusaj ju oznaciti. Pri tem si pomagaj s preglednico in vanjo vpisi dele besedila, ki to pokazejo.

odnos do slovenscine Slovenscina Bob

polozaj osebe

prepricanost o svojem prav

strpnost

2. Napisite kratke odlomke iz spisov Moj odnos do knjige, kot so jih po vasem mnenju napisali Bobovi sosolci. Nato jih preberite. Izberite nekoga, ki bo odigral Slovenscino in kot uciteljica povedal mnenje o napisanem. 3. Razdelite se v tri skupine. Pripravite nadaljevanje zgodbe v obliki dramskega prizora. 1. skupina Napisite prizor, kako je Slovenscina prisla v zbornico in ob kavi uciteljem pripovedovala o dogodku v razredu. 2. skupina Napisite prizor, kako je Bob na igriscu svojim prijateljem govoril o dogodku v razredu. 3. skupina Napisite prizor, kako je Biba svoji najboljsi prijateljici pripovedovala o dogodku v razredu. Zaigrajte odlomek in prizore, ki ste jih ustvarili v skupinah. 4. Ce se radi igrate, lahko pripravite se zabaven simpozij o pogledih. Naslov simpozija je lahko Pomen pogledov med fanti in puncami ali Kako gledajo nasi ucitelji. 5. Napacno razumljen pogled lahko komu povzroci hude tezave. Povejte svojo izkusnjo sosolcem, usmerite se predvsem na lastno dozivljanje. Za pomoc: · Koga sem pogledal(a)? · Kako je napacno razumel pogled in kaj je storil? · Kaj sem obcutil(a)? · Kako se je koncalo? 6. V knjiznici poiscite knjigi Geniji v kratkih hlacah in Geniji v dolgih hlacah. Razdelite se v dve skupini. Ena skupina naj bere eno knjigo, druga pa drugo. Berite jo verizno, tako da vsak dan eden od ucencev doma prebere eno poglavje in naslednji dan sosolce seznani z vsebino. Dogovorite se, katero knjigo boste brali najprej. Ostale ucence seveda spodbudimo, naj sami berejo celo knjigo in sosolcem pomagajo, ce bo to potrebno. Lahko pa knjigo berete skupaj v razredu. Vsak dan eno poglavje. 7. Pisatelj verjame v otroke. Napisite njegove besede o odraslih in otrocih. Na stencasu cim bolj slikovito pripravite seznam knjig Slavka Pregla in do konca leta ob knjigi, ki jo bo kdo iz razreda prebral, prilepite obnovo, oceno, risbo ...

100

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

53

Sledi do davnih dni

Vitan Mal ROKI ROK

Tematska analiza besedila

Manj humorno kot v odlomku iz pripovedi Slavka Pregla, a se vedno nekonfliktno, je srecanje med pogledi starsev in pogledom Roka na taborjenje v Bohinju v odlomku iz Malovega Rokija Roka. Mama sina se obravnava kot nezrelega decka, sin bi rad bil enakovreden vrstnikom ­ in na njegovi strani je tudi ocka. Snov, vzeta iz vsakodnevnih pogovorov v druzini, je sama po sebi priloznost za pogovor o pricakovanjih odraslih in otrok ter o pravilih, ki jih je pri sobivanju treba upostevati. Ob vprasanjih iz didakticnega instrumentarija mladi bralec razmislja o razlogih za ravnanje knjizevnih oseb ter skusa osebno vrednotiti Rokovo ravnanje (pisanje pisma), uvodna motivacija pa lahko zajema kar iz otrokovih izkusenj s podobnim problemom (pogovor doma ob najstnikovem odhodu). CILJI Ucenci · glasno berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora, · identificirajo se s knjizevno osebo, ki dozivlja dogodivscine, kakrsne bi si zeleli doziveti sami, · oblikujejo stalisce do ravnanj knjizevnih oseb in ga utemeljijo, · pisejo pozgodbo. UVODNA MOTIVACIJA Izkusenjska Ali hodi kdo v razredu k tabornikom (skavtom)? Poznate koga, ki je tabornik? Kaj taborniki pocnejo? Ucenci upovedujejo svoje izkusnje in dozivetja. Predstavljajte si, da bi radi prvic sli s taborniki za 14 dni v Bohinj na taborjenje. Mama bo zagotovo proti, kajne? Spomni se cim vec njenih pomislekov ­ zapisali jih bomo na levo stran table. Ti pa jo moras prepricati ­ poisci cim vec prepricljivih argumentov, zakaj je nujno, da gres taborit. Zapisali jih bomo na desno stran table. Ucenci navajajo argumente za oziroma proti taborjenju. IGRA VLOG Ucenci zaigrajo prizor (prej se pripravijo): S taborniki bi rad(a) sel (sla) na taborjenje. Prepricati moras starsa, ki pa se ne dasta zlahka ... NAJAVA BESEDILA Pisatelj Vitan Mal je napisal zanimivo povest o decku, ki gre taborit. Preberimo odlomek. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere odlomek.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

101

CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci podozivljajo besedilo, si uredijo vtise o njem in jih izrazajo. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek in si zapisejo manj znane oziroma neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen razlozijo sosolci, besede uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo nastopa v odlomku? Kaj je oce po poklicu? Po cem to sklepas? Zakaj ima mama pomisleke? Kaj je hotela povedati, ko se je potolkla z dlanjo po celu? Nastej vse pomisleke, ki jih ima mama. Zakaj oce misli, da bi bilo bolje, ce gre na taborjenje? Izpisimo povedi, ki napovedujejo njegovo odlocitev. GLASNO BRANJE Ucenci po vlogah glasno preberejo besedilo. VREDNOTENJE Kaj menite, ali je mama upraviceno imela pomisleke glede Rokovega taborjenja? Kaj neki se bo sinu v Bohinju zgodilo? To boste ugotavljali po skupinah. (Ucence razdelimo na ustrezno stevilo skupin s po tremi ali stirimi ucenci.) Pisali boste podajanko. Vsakdo napise 2 do 3 povedi, nadaljuje sosolec. NOVE NALOGE 1. Oblikuj SMS-sporocilo, ki ga je Rok, ko je bil v tezavah, poslal domov. 2. Zapisi telefonski pogovor med Rokom in starsi. 3. V lokalnem casopisu so objavili ... Kaj? Oblikuj novico. 4. Za domaco nalogo ucenci napisejo dve pismi, ki ju je poslal Rok s taborjenja. (Berilo, str. 54, razdelek Nic lazjega!) 5. Izvedite anketo Koliko poznamo mladinska dela Vitana Mala? Treba je zbrati podatke, anketirati sosolce, rezultate obdelati in prikazati v grafu, nato pa jih predstaviti se s plakatom, ki ga bomo obesili na steno (stransko tablo). Delo si ucenci, ki se javijo, razdelijo. Ucitelj nadzira delo ter po potrebi pomaga in usmerja. 6. Resi ucni list.

102

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST 1 V krizanki so skriti naslovi Malovih mladinskih del. Vendar pa je bil na delu tudi tiskarski skrat, ki nam je malo ponagajal. Primesal je se nekaj del drugih slovenskih avtorjev. Naslove isci v osmih smereh Srecno! (Ce pa res ne bo slo, si pomagaj s spodnjim namigom ­ seznamom vseh del.)

Skrita dela: Baronov mlajsi brat, Carodejni novcic, Dvojni agent Zardna, Ime mi je Tomaz, Junaski trio M, Ledosned, Na rancu veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v skoljki, Roki Rok, Sreca na vrvici, Teci, teci, kuza moj, Vanda, Zardna in hisa duhov Vsiljivci: Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlacah, Gusarji na obzorju, Hisa groze, Kremplin, Kosarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku, Strupena Brigita, Super spon, Tatic, Velecirkus Argo, Zelena posast, Zlata voda

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

Z V S T O P I N J E P O Z R A K U Z M H Z

D A A X O G R A S U K R I C E L E V I S N

I A J M B P C D A D K A T E M L A I H I M

N M T S B O K U N K O D D V E Z C E L B D

A T E Z A L F I R T R I K N M F A D A I S

T E L M B E L P T C I D A Y A V R R D T V

I C O O I T A G S I K P Z D O V O S N S O

G I P B C J A I E A O U O N H N D U A O H

I T A J A E E E P S R V I I O C E P R H U

R E G A V V J T A T A L S V Y S J E E V D

B C E N S S M S O T P A M D A C N R V A A

A I K R U K T R A M G L F G I S I S U D S

N K E A P O M L E R A K Z T W S N P C N I

E U N K E L Z R O J R Z A A R I O O N A H

P Z E R R J K Z S K U T R S C R V N A B N

U A J A G K E I C I V R V A N A C E R S I

R M L S A I B R L E D O S N E D I U A H A

T O E O H R V T S A P A L E B B C S N Z N

S J D K A N D R A Z T N E G A I N J O V D

M S E T G U S A R J I N A O B Z O R J U R

J U N A S K I T R I O M Z S W D R H K Z A

H A C A L H H I K T A R K V I J I N E G Z

103

Resitve: (Z * je oznacen zacetek besede.)

*S T O P I N J E P O Z R A K U *Z A *I J O G R A S U K R I C E L E *V *P A K A L E D *C A A I A *N *B O N O *B A I A N A A L R R I A N D T Z A *T T R R D T V *V O *S N S O E P R H U J E E V D C N R V A A I S U D S N P C N I O O N A H V N A B* N C S E K P O O N *H N D U A O H P* S *R V I I O T A A L S V S O T P A M T S A P A L E *B *L E D O S N E D I

Skrita dela: Baronov mlajsi brat, Carodejni novcic, Dvojni agent Zardna, Ime mi je Tomaz, Junaski trio M, Ledosned, Na rancu veranda, Nedelje nekega poletja, Poletje v skoljki, Roki Rok, Sreca na vrvici, Teci, teci, kuza moj, Vanda, Zardna in hisa duhov Vsiljivci: Babica v supergah, Banda v hosti, Bela past, Geniji v kratkih hlacah, Gusarji na obzorju, Hisa groze, Kremplin, Kosarkar naj bo!, Pestrna, Stopinje po zraku, Strupena Brigita, Super spon, Tatic, Velecirkus Argo, Zelena posast, Zlata voda

104

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

M T A *T E

T E L M B E I C O O I T G I P B C J I T A J A E E R E G A V V B C E N S S R M L S A I B T O E O H R

A N I K K E R A U P K O T L A E M R G A L E U N K E L *Z R O J P Z E R R J *K Z S *J U N* A S K I T R I O M

U A J A G K E I C I V R V A N A C E R *S I *S J D *K A N D R A Z T N E G A I N J O V *D E T *G U S A R J I N A O B Z O R J U R H A C A L H H I K T A R K V I J I N E *G *Z

55

Sledi do davnih dni

Erich Kästner DVOJCICI

Tematska analiza besedila

Odlomek iz pripovedi Dvojcici z nacinom pripovedovanja razkriva otroske poglede na nove clane skupnosti ­ zdi se, da pripovedovalec posnema otroski zorni kot opazovanja »novih« in razmisljanja o njih. Nenavadno srecanje »dvojcic« omogoca pogovor v razredu o nadaljevanju zgodbe in skupinsko razmisljanje o vzrokih za nenavadno podobnost, didakticni instrumentarij se osredotoca na nenavadne oznake oseb ter razumevanje njihovih lastnosti. Poustvarjalnost razvija zmoznosti oblikovanja predzgodbe, uvodna motivacija pa je lahko podobna problemu v odlomku (Kaj bi se zgodilo, ce bi nenadoma dobili sosolca, ki bi bil prav tak kot ...?)

CILJI Ucenci · poslusajo, nato se sami preberejo prozno besedilo, · vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom in se identificirajo z junaki, · literarni svet povezujejo s svojimi izkusnjami in custvenim svetom, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora in casa, · upovedujejo svojo predstavo knjizevnih oseb, · dolocijo knjizevne osebe, · odkrivajo motive za ravnanje knjizevnih oseb (zakaj kdo kaj stori), · odkrivajo znacajske lastnosti knjizevnih junakov, · povezujejo dogajalni cas in prostor, · razumejo temo besedila, · s svojimi besedami pripovedujejo, kako se knjizevno dogajanje nadaljuje, · zaigrajo odlomek pred sosolci, · obiscejo knjiznico in se seznanijo z deli pisatelja Ericha Kästnerja. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj pripravi carobno vrecko, v kateri je toliko predmetov, kolikor je ucencev, morata pa biti po dva predmeta popolnoma enaka (dve kocki, dva svincnika, dve kredi ...). Vsak ucenec izvlece en predmet in poisce sosolca z enakim predmetom. Dvojica ucencev poroca o skupnih lastnostih predmetov (oblika, barva, material, velikost, raba ...). Ali obstaja podobnost tudi med ljudmi? NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove Kästnerjevo besedilo, v katerem sta si glavni junakinji na las podobni. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. INTERPRETATIVNO BRANJE Dober bralec interpretativno prebere odlomek.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

105

CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo vtise o njej. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek (individualno) ter zapisejo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucitelj ucencem pomaga razloziti manj znane besede (gizdalinka, termovka, herbarij ...) VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovarjajo na uciteljeva vprasanja. Od kod je prisel avtobus dvajsetih deklic? Nad kom/cim so bili preseneceni otroci in drugi stanovalci pocitniskega doma? Deklici sta si po zunanjosti zelo podobni. V cem sta se pa le razlikovali (po zunanjosti), ko sta se srecali? Kako je bilo ime eni in kako drugi deklici? Sta imeli enak priimek? Sta bili po znacaju tudi enaki? Nastejte znacilnosti ene in druge. Kaj bi lahko povedali o Trudi in Brigiti? GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo odlomek. VREDNOTENJE Katera deklica ne pozna bontona? Utemeljite. Zakaj sta si deklici po zunanjosti podobni, po znacaju pa ne? Ali kdo pozna ljudi, ki so si po zunanjosti zelo podobni? So si tudi po znacaju? NOVE NALOGE 1. Ucenci pisejo znacajske lastnosti (pridevnike) Luize, Lote, Trude in Brigite (ucni list 1). 2. Ucenci po svoji zamisli nadaljujejo zgodbo odlomka (ustno v soli, pisno doma) (ucni list 2). 3. Ucenci si v knjiznici sposodijo knjigo Dvojcici in jo preberejo do konca, nato porocajo o dogajanju. Zapisejo najbolj zanimiv pripetljaj dvojcic. Ucitelj spodbudi ucence, da preberejo se druga Kästnerjeva dela. UCNI LIST 1

Njene lastnosti ... LUIZA LOTA TRUDA BRIGITA

106

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST 2

Lota in Luiza ...

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

107

55

Sledi do davnih dni

Erich Kästner DVOJCICI

CILJI Ucenci · poslusajo uciteljevo branje proznega odlomka iz berila, oblikujejo domisljijsko-cutne predstave knjizevnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja, · domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjizevni osebi in nacina govora knjizevne osebe), · pri oblikovanju domisljijsko-cutne predstave dogajalnega prostora upostevajo nekatere omejitve, ki izhajajo npr. iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja, · spoznavajo motive za ravnanje knjizevnih oseb, · pisejo zgodbe, v katerih glavni junaki ­ otroci resujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj izvede »vodeno domisljijo«, s katero ucence popelje na sprehod po mestu. Ucenci se umirijo, udobno se zleknejo na stol, glave lahko polozijo na mizo. Zaprejo oci in skusajo slediti uciteljevemu glasu. V ozadju igra umirjena glasba. Primer uciteljevega govora: Danes gremo na potep po mestu. Tiho vstanemo, gremo po stopnicah do garderobe, se preobujemo in stopimo pred solo. Zunaj je lep soncen dan. Postane nam toplo. Sprosceno hodimo po plocniku proti mestu. Ogledujemo si izlozbe, ljudi. Nasproti nam prihaja glasna skupina ucencev. Umaknemo se, da se lahko srecamo. Opazujemo jih. Stari so toliko kot mi. Se malo in bodo mimo. V skupini zagledas otroka, ki je na las podoben tebi. Ima enake oci, obraz, ustnice, celo frizura je podobna. Tudi on te zagleda. Obstaneta. Nepremicno se gledata. Predrami te glas uciteljice: »Gremo.« Nato ucenci opisujejo svoje dozivetje. NAJAVA BESEDILA Kaj bi bilo, ce bi se to res zgodilo? Bi bil ta obcutek prijeten? Bi vas to prestrasilo, razveselilo? Kaj bi storili? Podobne tezave sta imeli tudi junakinji v zgodbi, ki jo je napisal Erich Kästner. Ucitelj pove vsebino celotne zgodbe. Prisluhnimo odlomku iz mladinske povesti Dvojcici, ki jo je v slovenscino prevedla Vera Detela. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere odlomek. Ucenci odlomek dozivijo, se vanj poglobijo. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebranem odlomku in o tem se ne govorijo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

108

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Kaj v tem trenutku cutite do glavnih junakinj? Ali razumete njuno ravnanje? Kaj sta po vasem mnenju obcutili ob srecanju? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. Razumevanje besed ponazorijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kje se zgodba dogaja? Kraj povezuje veliko stevilo razlicnih znacajev, navad, podob. V preglednico napisi, kako se po tvojem mnenju obnasa navedena oseba, in ji poskusaj dati ime, ki bi ji ustrezalo.

poimenovanje gizdalinka klepetulja

Kako se obnasa?

primerno ime

prastara dama trinajstih ali stirinajstih let

Kaksna deklica je Truda? Kaksna Brigita? Poimenuj njun znacaj. Vse to ste ugotavljali na osnovi izkusenj iz resnicnega zivljenja. Povzemite knjizevno dogajanje tistega dne. Pripovedujte ga v verigi (vsak pove eno poved). GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo besedilo. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo zgradbo besedila. Ugotovijo, da ima odlomek veliko dvogovora. VREDNOTENJE Kako sta deklici sprejeli srecanje s svojo »zrcalno podobo«? Opisi ravnanje Luize. Kako pa svoje dozivljanje pokaze Loti? Sta si Luiza in Loti podobni tudi po znacaju? Ob kosckih knjizevnega dogajanja prikazi njuna znacaja. LOTI LUIZA

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

109

Kako so ostali, predvsem odrasli, sprejeli prihod dvojcice v tabor? Menis, da se je upravnici zacelo dozdevati, kaj to pomeni? Menis, da je zgodba izmisljena? Ali se med vsemi otroki na svetu lahko najdeta dve enaki deklici, ki se nista se nikoli videli? Snov za zgodbo je vzeta iz resnicnega zivljenja. Kako imenujemo tako pripoved? To je realisticna pripoved. Je delo namenjeno odraslim ali mladini? (Knjiga Dvojcici je mladinska povest.) Menis, da se tudi odrasli lahko cesa naucijo iz mladinskih del? NOVE NALOGE 1. Zanimivo je tudi to, da obe deklici piseta dnevnik. Kaj sta po tvojem mnenju zapisali vanj o tem dnevu? Napisi njun dnevniski zapis. 2. Kaj menis, da je upravnica izvedela, ko je Loti povedala svoj rojstni datum? Napisi kratek dialog med Loti in upravnico. Gospa Mutezius pomoci pero v crnilnik: »Torej, kdaj si rojena?« ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ___________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ ____________________________________________________________ 3. Napisi spis Srecal(a) sem svojega dvojcka/svojo dvojcico. 4. Kuharica je o nenavadnih deklicah povedala svoji prijateljici, ta pa sosedu, ki je bil cisto po nakljucju novinar in je v dogodku videl zanimivo novinarsko zgodbo. Bodi ti ta novinar, napisi casopisni clanek in ga seveda opremi s sliko (risi, izrezi ...). 5. Poiscite knjigo v solski knjiznici in jo preberite. V razredu si lahko ogledate tudi film in se nato pogovorite o celotni zgodbi.

110

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

58

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci

Erich Kästner EMIL IN DETEKTIVI

Tematska analiza besedila

Kratek odlomek z zacetka Kästnerjeve pripovedi Emil in detektivi bralca seznanja z moznostjo samostojnega dograjevanja »praznih mest« v besedilu: pisatelj ne pove natancno, kdo so knjizevne osebe, zato dobi bralec priloznost, da vse to dopolni sam. V ospredju obravnave tega odlomka torej ni tema oziroma vsebina besedila, ampak nacin, kako lahko pisatelj zacne zgodbo ­ v srediscu dogajanja. Vse to poudarja tudi didakticni instrumentarij, ki med poustvarjalnimi dejavnostmi predlaga napovedovanje nadaljevanja zgodbe na podlagi originalnih ilustracij iz knjige. V fazi uvodne motivacije lahko stece pogovor o branju in bralcevih pricakovanjih, o tem, katere zgodbe so napete in zakaj ipd. (medbesedilna motivacija).

· razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila ­ mladinska detektivka, · besedilo samostojno berejo, · pripovedujejo o svojem dozivljanju literature, · spoznavajo tujo mladinsko knjizevnost, · usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja: kriminalka ali detektivka.

UVODNA MOTIVACIJA Branje zgodbe ucitelj naveze na predhodno poznavanje knjizevnega dela Leopolda Suhodolcana Stopinje po zraku. Ucenci lahko odlomek preberejo za domaco nalogo; ucitelj jih tudi vprasa, ali poznajo zgodbo Dvojcici ali Pikica in Toncek. NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove branje detektivke nemskega avtorja Ericha Kästnerja. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, pripravijo na poslusanje. BRANJE Ucenci preberejo posamezne odlomke besedila. CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Po branju ucenci uredijo vtise ter pripovedujejo o svojem dozivljanju in razumevanju zgodbe. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucitelj se z ucenci pogovori o nerazumljivih besedah.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

111

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci dobijo delovni listic z naslednjima nalogama (ucitelj ju lahko predstavi tudi ustno): Oznaci knjizevne osebe v odlomku. Opisi dogajalni prostor. Izbrani ucenec (ki ga detektivske zgodbe seveda zanimajo) predstavi plakat ­ DETEKTIVSKE ZGODBE ZA VELIKE IN MAJHNE, na katerega se je predhodno pripravil z obiskom knjiznice. Ucenci ustno ponovijo, katere so glavne znacilnosti detektivk ali kriminalk. NOVE NALOGE Ucenci napisejo poustvarjalno besedilo ­ nadaljevanje zgodbe na podlagi navodil iz berila (stran 59).

58

Sledi do davnih dni

Primer solske interpretacije je pripravila:

Erich Kästner EMIL IN DETEKTIVI

CILJI Ucenci · samostojno tiho berejo literarno besedilo, · domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo iz posrednih besedilnih signalov (npr. govora o knjizevni osebi ali iz nacina govora knjizevne osebe), · razvijajo sposobnost razumevanja in dozivljanja dogajalnega prostora, · zaznavajo in povezujejo dogajalni cas in prostor, · pisejo zgodbe, v katerih glavni junaki ­ otroci resujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali, · upovedujejo svoje domisljijske svetove in pri tem poglabljajo literarnoestetska dozivetja, · pripravijo govorni nastop. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj se z ucenci pogovarja o knjigah in filmih, v katerih nastopajo mladi detektivi, ki vedno nekaj raziskujejo (npr. Pet prijateljev, Pozabljeni zaklad itd.). Ucenci pripovedujejo o svojem dozivljanju teh glavnih oseb. Temu sledi pogovor o delu detektivov; ucenci napisejo, na kaj pomislijo, ko slisijo besedo detektiv. NAJAVA BESEDILA Tudi v vasem berilu je odlomek iz knjige, ki govori o detektivskem delu. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslusanje. Berila so se zaprta.

Ana Galjot OS Trzin

112

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci si uredijo vtise in izrazajo svoja dozivetja. TIHO BRANJE IN RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane besede, v pogovoru z uciteljem se oblikuje razlaga besed, ki jih niso razumeli. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kam bo odpotoval Emil? Koga bo tam obiskal? Kaj o tem kraju meni gospa Wirth? Zakaj mama ne more oditi z njim na pot? Kdo bo tam na postaji pricakal Emila? Kateri poklici se omenjajo v besedilu? GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo besedilo. VREDNOTENJE Ali vam je taksno besedilo vsec? Kaksen je bil Emilov odnos do starsev, do starejsih? NOVE NALOGE 1. Napisejo zgodbo, v kateri Emil razresi skrivnostni umor. 2. Napisejo pismo, ki ga je Emilu pisal njegov bratranec iz Berlina. 3. Narisejo strip, v katerem nastopa Emil, ki razresi bancni rop. 4. Pripravijo porocilo o dogodku, ki ga razresujejo detektivi, in govorno nastopajo. 5. Izdelajo plakat z naslovom Isce se ...

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

113

61

Sledi do davnih dni

Astrid Lindgren DETEKTIVSKI MOJSTER BLOMKVIST

Tematska analiza besedila

Odlomek je za obravnavo pomemben, saj uvaja sklop besedil, v katerem je izpostavljena osrednja knjizevna oseba oziroma celo kak znamenit knjizevni junak. Do takih (klasicnih) junakov berilo pripelje bralca tako, da mu najprej ponudi vrstnika kot najpomembnejso knjizevno osebo, ki se ji zgodi nekaj nenavadnega, izjemnega. Odlomek iz pripovedi Astrid Lindgren je prava priloznost za prehod h klasicnim junakom: trinajstletni decek se spremeni v privatnega detektiva in skusa razvozlati skrivnostni vlom. Didakticni instrumentarij usmerja bralcevo pozornost h knjizevni osebi, hkrati pa pojasnjuje nacin pripovedovanja in kategorijo pripovedovalca. Uvodna motivacija je lahko gibalna igra (npr. ponazarjanje detektivovega raziskovanja v razredu ­ skupinska improvizacija). CILJI Ucenci · poslusajo umetnostno besedilo, ki ga bere ucitelj, in ga nato se sami glasno preberejo, · po poslusanju oznacijo besedilo na podlagi lastnega dozivljanja, · oblikujejo si domisljijsko predstavo dogajalnega prostora, · vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom, · razvijajo zmoznost identifikacije, · opredelijo in opisejo nastopajoce osebe, · upovedujejo domisljijske svetove, · seznanijo se s pojmom prvoosebni in tretjeosebni pripovedovalec, · odgovarjajo na vprasanja ob besedilu. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucencem pokaze sliko (priloga 1) in jih spodbudi, da pripovedujejo o osebi na njej. Kaj je naredil? Zakaj je to naredil? Ali se jim zdi prav, da je to naredil? Kdo bo resil ta primer? Kdo so privatni detektivi? Ali ste ze kdaj slisali za vlom? Ali se je kaksen vlom zgodil v vasi blizini? NAJAVA BESEDILA Ucitelj pove, da bodo brali zgodbo o detektivu Blomkvistu, ki jo je napisala Astrid Lindgren. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo vtise o njej.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

114

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazijo mnenje o dogodku. Razmislijo, ali so kaj podobnega ze sami doziveli. Povedo, kaj mislijo o mladem junaku. TIHO BRANJE Ucenci samostojno preberejo besedilo in si izpisejo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ob pomoci SSKJ razlozijo neznane besede. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kje se zgodba dogaja? Kdo je glavna knjizevna oseba v odlomku? Zakaj se v prvem odlomku Kalle ne more takoj odlociti, da bi poiskal pomoc pri policiji? Zakaj se je Kalle odlocil, da bo pisal policiji? Ali bo pismo napisal v svojem imenu? Kako je napisal pismo? Ali je v njem kaksna napaka? Kaj ti te napake povedo? GLASNO BRANJE Izbrani ucenci glasno berejo besedilo. VREDNOTENJE Ucenci obnovijo besedilo. Opredelijo in opisejo glavnega junaka. Pojasnijo, kaksno se jim zdi njegovo ravnanje. Kako bi oni ravnali na njegovem mestu? Kdo je avtor besedila? Ucenci pripovedujejo o drugih avtoricinih delih, ki jih poznajo. Kdo je pripovedovalec v besedilu? Opazujte prvo poved. V kateri osebi je napisana? Ali je celotno besedilo napisano v tretji osebi? Kateri del je napisan v prvi osebi? Pisateljica je vsevedni pripovedovalec. Kaj to pomeni? NOVE NALOGE Ucenci napisejo oglas za privatnega detektiva (priloga 2). Ucenci napisejo razplet zgodbe v prvi osebi.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

115

PRILOGA 1

PRILOGA 2 OGLAS ZA PRIVATNEGA DETEKTIVA

___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________ ___________________________________________________________

116

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

63

Sledi do davnih dni

Katherine Paterson MOST V TERABITIJO

Tematska analiza besedila

Deklica Leslie v odlomku iz pripovedi Katherine Paterson Most v Terabitijo je osrednja knjizevna oseba, ki pa jo bralec sreca v njej nenaklonjeni stvarnosti ­ skupnost mlajsih in starejsih otrok namrec zaznamujejo spori, nesporazumi in krivice (npr. zastrasevanje mlajsih), kar je lahko ustrezna spodbuda za pogovor o tovrstni problematiki v razredu. Odlomek torej razkriva vrsto tem, tj. konflikt med otroki, mascevanje, moznosti nenasilnega resevanja konfliktov ipd. ­ vse to lahko spremlja tudi dejavnosti po govornem nastopu, ki ga predlaga didakticni instrumentarij kot poustvarjalno dejavnost (ob tem ko razvija zaznavanje in razumevanje knjizevnih oseb v odlomku), iz ocrtane sporocilnosti pa lahko izhaja tudi uvodna motivacija.

CILJI Ucenci · berejo besedilo, in sicer tiho ter glasno po vlogah, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb, literarnega prostora in dogajanja, · locujejo glavne in stranske osebe, oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · vzivijo se v stalisca razlicnih knjizevnih oseb ter pripovedujejo in pisejo z njihovega stalisca, · pisejo predzgodbo in pozgodbo, · prozno besedilo preoblikujejo v dramsko, izdelajo lutke in nastopajo. UVODNA MOTIVACIJA Med glavnim odmorom moras na stranisce. Tja prides sam. Nenadoma se za tabo glasno zaprejo vrata in obstopita te dva ogromna devetosolca. Vsi na soli se ju bojijo, saj sta znana poulicna pretepaca, imata svojo klapo. Od tebe zahtevata 5 evrov ali da jima izrocis svoj star mobilni telefon. Kaj bos naredil? Kaj storiti, ce te starejsi ucenci na soli izsiljujejo? NAJAVA BESEDILA Danes bomo prebrali odlomek povesti Most v Terabitijo, delo je napisala veckrat nagrajena ameriska pisateljica Katherine Paterson. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj najprej obnovi odlomek v berilu cim bolj zvesto izvirniku. Nato besedilo prebere. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

117

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci besedno in nebesedno izrazajo svoje vtise. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek in si podcrtajo oziroma izpisejo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razlozijo sosolci. Besede uporabijo v novih povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Zakaj ima poglavje naslov Obracun z velikanom? Kdo je velikan, zakaj? Nastej imena deklet, ki sodijo v skupino velikanov. Kaj pocno? Ali se ti zdi prav, kar so pocele? Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo? Kaj bi ti svetoval(a) mlajsim otrokom? Oznaci tri deklice, Janice, Wilmo in Bobby. Resi prvi dve nalogi na ucnem listu. Knjizevne osebe so se na dogodek odzvale zelo razlicno. Kako se je odzvala May Belle? Kako pa Jess in Leslie? Pripoveduj, kaj se je zgodilo na avtobusu, tako kot bi to povedali May Belle, Leslie, Jess. Kako bi sam(a) ravnal(a), ce bi bil(a) na Jessovem mestu? Knjiga ima nenavaden naslov - le kaj naj bi pomenil? Kaj si predstavljas? Resi 3. nalogo na ucnem listu. GLASNO BRANJE Ucenci berejo glasno po vlogah. NOVE NALOGE 1. Dokoncaj nalogi na ucnem listu (4. in 5. naloga). 2. Obnovi dogajanje na avtobusu in dogodke po tem v najvec 10 povedih. 3. Predstavi zbirko Andersenovi nagrajenci. Komu in zakaj se dodeljuje Andersenova nagrada? Poisci v knjiznici, katere knjige so izsle v zbirki Andersenovi nagrajenci. Pobrskaj po policah, preberi kako knjigo (morda si jo ze) in jo na kratko predstavi sosolcem. 4. Govorni nastop (berilo, str. 65). 5. Ucenci se razdelijo v skupine in pripravijo dramski prizor ­ dramatizirajo odlomek v berilu (naslednja ura).

118

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST

K. Paterson, Most v Terabitijo

S sosedom se najprej tiho posvetujta o nalogi, resitev pa napisita le, ce se oba strinjata. 1. Ostevilci potek dogajanja. _____ _____ _____ _____ _____ _____ _____ _____ May Belle so ukradli tvinkije. May Belle je na avtobus prinesla zavitek tvinkijev. Oba (Jess in Leslie) May Belle prisezeta, da bodo obracunali z Janice. Jess May Belle posvari. Jess odkloni fizicno obracunavanje. Glasno se je pohvalila sosolki. Od Jessa zahteva, naj obracuna z Janice Avery. Leslie potolazi May Belle, da se bodo Janice mascevali.

2. Poisci napacne trditve in jih zamenjaj s pravilnimi. Svoj odgovor utemelji. Leslie in Jess sta brat in sestra. May Belle in njenim sosolkam drugosolkam nagajajo starejse deklice. May Belle je od doma prinesla cokoladne bonboncke. Jess je bil ljubosumen, ker njemu oce ni prinesel tvinkijev. Jess ve, da bo s pretepanjem Janice vse uredil. Jess je tako velik kot tri starejse deklice. Na soli raziscejo vse pretepe. Leslie in Jess skujeta nacrt za mascevanje. Zgodba se dogaja na Skotskem. Naslednje naloge resi sam(a). 3. Cesa sta se po tvojem mnenju domislila Jess in Leslie - kako sta obracunala z velikankami? Zapisi nadaljevanje zgodbe.

4. Predstavljaj si, da je pisateljica Katherine Paterson na svojem racunalniku ponesreci izbrisala prav vsa poglavja svoje knjige. Ostalo ji je le kazalo. Pomagaj ji napisati manjkajoca poglavja ­ izberi si eno, katerokoli, in napisi svojo zgodbo. (Naslovi poglavij v knjigi: Jesse Oliver Aarons mlajsi, Leslie Burke, Najhitrejsi petosolec, Vladarja Terabitije, Obracun z velikanom, Prihod princa Terriena, Zlata soba, Velika noc, Zli urok, Cudoviti dan, Ne!, V skripcih, Gradnja mostu)

5. Nasel(la) si dnevnik ene od deklic velikank. Ker te je premagala radovednost (ceprav to ni prav!), pokukas v dnevnik in preberes prav tisti zapis, ki govori o ... Zapisi.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

119

63

Sledi do davnih dni

Katherine Paterson MOST V TERABITIJO

CILJI Ucenci · se seznanijo z delom ameriske pisateljice Katherine Paterson Most v Terabitijo, · izvedo, da je pisateljica prejela Andersenovo nagrado za zivljenjsko delo, · poslusajo branje odlomka iz berila, · samostojno glasno in tiho berejo, · seznanijo se z osrednjima knjizevnima osebama Leslie in Jessom in ju opisejo, · spoznajo in predstavijo tudi ostale knjizevne junake, ki nastopajo v odlomku, · identificirajo se z glavnim junakom in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom, · vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora in casa, · razvijajo asociativne sposobnosti, iscejo osrednjo temo in nizajo svoje asociacije ob njej, · locijo realni in domisljijski svet, · upovedujejo podobe, custva in razpolozenja obeh knjizevnih oseb in utemeljujejo podatke iz besedila. Dodatne dejavnosti Preberejo celo knjigo Most v Terabitijo (lahko tudi kot branje v nadaljevanjih) in pripravijo govorni nastop. O AVTORICI Katherine Paterson je bila rojena leta 1932 na Kitajskem, kjer sta bila njena starsa ameriska misijonarja. Njen prvi jezik je bila kitajscina. Zaradi vojne se je bila druzina prisiljena umakniti s Kitajske in se vrniti v ZDA. Zaradi ocetove nove naloge so se pogosto selili. Do konca srednje sole je zamenjala vec kot dvanajst sol. Liki v njenih knjigah so refleksije njenega otrostva, ko je izkusila, kaj pomeni biti drugacen. Pred zasmehovanjem se je umikala v knjiznico, kjer je pomagala pri urejanju knjig in postala pozresna bralka. Pravi, da ji je knjiznica pomagala ohraniti prisebnost. Katherine Paterson je po diplomi eno leto ucila v soli v majhnem mestu, podobnem tistemu, ki ga je opisala v knjigi Most v Terabitijo. Nato je stiri leta delala kot misijonarka na Japonskem. Po vrnitvi v ZDA se je porocila in si ustvarila druzino. Preden se je zacela prezivljati kot pisateljica, je pisala didakticne naloge, v prostem casu pa je pisala zgodovinsko fikcijo, ki se dogaja na Japonskem. Knjiga je prejela nacionalno knjizno nagrado. Most v Terabitijo je prva knjiga, katere dogajanje ni postavljeno na Japonsko. Knjiga je prejela medaljo Newbery medal. Nadaljevala je pisanje fikcijskih romanov za mlade in je znana po svojem razumevanju otrok, ki so postavljeni v tezavne situacije.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Anja Kokalj OS Dob pri Domzalah

120

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

O ROMANU Most v Terabitijo govori o domisljijskem svetu. Kraljestvo Terabitija je stvarjenje dveh otrok, ki zivita v majhni vasi. Jess Aarons je sramezljiv decek, ki ga druzina in prijatelji ne razumejo, sam pa se tega zaveda. Leslie Burke se je ravno preselila v vas in cuti, da ne sodi v skupnost vascanov. Skupaj naredita skrivalisce v gozdu. Tam zivita drugacno zivljenje od tistega na drugi strani potoka. A Terabitija ni varna, kot se morda zdi. Otroski vsakodnevni problemi se ne zaustavijo pri grajskem zidu in resnicno zivljenje kmalu vdre v domisljijsko kraljestvo. UVODNA MOTIVACIJA Kaj, ce bi bili vsi ljudje enaki? Ce bi bili vsi videti enaki, ce bi govorili enako in se vedli enako? Ucenci ugotovijo, da bi bilo precej dolgocasno. Poleg tega ne bi bilo posameznikov, kot so Jolanda Ceplak, Tone Pavcek, Jernej Sugman ali Walt Disney. Ti ljudje in drugi, ki so postali slavni, bi nam verjetno lahko pripovedovali o svojem otrostvu kot o casu, ko so jih sosolci oznacili za drugacne. Starsi nam govorijo, da smo edinstveni, da smo nekaj posebnega in se zaradi tega pocutimo lepo. Sami pa do drugih ljudi vcasih s temi istimi besedami nastopamo nesramno ali celo sovrazno. Pogovor o tej dvojnosti ­ zelimo si biti nekaj posebnega, obenem pa ne prenesemo posebnosti pri drugih. Kaksni so »drugacni« ljudje? Ucenci opisejo svoja obcutja do njih. Razmisljajo, kako se pocutijo »drugacni« otroci, ljudje. Poskusite se vziveti v »drugacnega« cloveka. Bi svoje talente kazali in se z njimi bahali ali bi jih skrivali in poskusali biti cim bolj obicajni ter se spoprijateljiti z »navadnimi« otroki? Navezava na temo prijateljstva. Kdo lahko postane tvoj prijatelj? Zakaj sta prav vidva najboljsa prijatelja? Kaj pocneta skupaj? Kaksne so vajine igre? Se pocutita kdaj drugacna od drugih? Se vama zdi, da so dolocene stvari skupne le vama? Na sreco se »drugacni« ljudje pogosto najdejo med seboj. Tako kot junaka romana Most v Terabitijo. Tudi onadva sta drugacna. Jess je decek, ki ves cas rise. Leslie se smesno oblaci in je hrano, ki se zdi drugim otrokom nenavadna. Tudi Lesliejina starsa sta drugacna, zaradi njunega svobodnjaskega razmisljanja ju imenujejo hipija. Leslie tudi raje tece z decki, kot se igra z deklicami. NAJAVA BESEDILA Pisateljica Katherine Paterson nam bo v odlomku spregovorila o odnosih v razredu. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOZIVLJANJE BESEDILA Ucenci poslusajo uciteljevo interpretativno branje. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj usmeri pozornost na glavna junaka: Leslie in Jessa. Ucenci prosto pripovedujejo o njunem znacaju, medsebojnem odnosu, odnosu do sosolcev in sosolk.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

121

TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek in podcrtajo manj znane ali neznane besede ter imena, ki jih je tezko izgovoriti. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razlozijo sosolci ali pa jih v skupini poiscejo v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja vprasanja o vsebini, ucenci pa odgovarjajo (tudi na vprasanja v berilu). Kako je Leslie poimenovala bitja, ki grozijo Terabitiji? Kdo so bila ta bitja v resnici in kaj jim je dajalo premoc nad ostalimi otroki? Nastej imena deklet, ki sodijo v skupino velikank. Kaj pocnejo? Koliko so stare deklice, ki jih velikanke izsiljujejo? Kako se je po tvojem mnenju treba vesti, da se vsaj malo zascitis pred velikankami? Kdo je prekrsil to pravilo? Zakaj in kako ga je prekrsila oziroma zaradi cesa je nanj pozabila? Pripoveduj, kaj se je dogajalo na solskem avtobusu. Preberi in izpisi stavek, ki nakazuje nesreco, ki bo prisla. Kdaj se zgodi nesreca? Kako se na dogodek odzovejo knjizevne osebe? Kako se odzove May Belle in kako Jess in Leslie? Kaksen kompromis dosezejo? Ucenci ob miselnem vzorcu zapisejo, kaksen se jim zdi posamezen junak, ki nastopa v odlomku.

Viri in literatura: PATERSON, Katherine: Most v Terabitijo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 (Zbirka Andersenovi nagrajenci) http://en.wikipedia.org/ wiki/Katherine_Paterson http://www.terabithia. com/books/terabithia. html http://www.terabithia. com/about.html http://www.terabithia. com/questions.html http://www.rtvslo.si/ knjiznicazamlade/arhiv. php?op=read&id=225 Slovar slovenskega knjiznega jezika

GLASNO BRANJE Ucenci po vlogah glasno preberejo odlomek. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Pogovor se osredotoci na vloge Leslie in Jessa ter May Belle. Ucenci predstavijo njihove znacajske lastnosti. Pri May Belle primerjajo lastnosti z miselnim vzorcem na tabli in dodajo nove ugotovitve. V odlomku lahko locis tri dele. Katere? Opredelimo cas in kraj dogajanja. Dva ucenca pripovedujeta svoj del zgodbe. Primerjamo znacaje junakov. Ucenci povedo, kaksen je slog pisateljicinega pisanja in ali jim je tak slog vsec. Ucenci ustno obnovijo odlomek. V cem so podobni Leslie in Jessu ter May Belle? Pripovedujejo o lastnih dejanjih, ki so podobna junakovim. Podajo svoje mnenje o junakih.

122

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

NOVE NALOGE 1. Razmisljanje o tem, zakaj nosi knjiga naslov Most v Terabitijo. 2. Obisk knjiznice in seznanitev z delom pisateljice. 3. Branje knjige v celoti (ucni list). 4. Priprava govornega nastopa ob pomoci navodil v berilu. 5. Priprava predstave na grafoskopu. UCNI LIST: Pogovor o knjigi · Roman ima dva kraja dogajanja: Lark Creek, resnicen kraj, in Terabitijo, domisljijski svet. Opredeli razlike med obema. Iz knjige izpisi besede, ki opisujejo oba svetova. LARK CREEK TERABITIJA

-

Vpisi posamezne elemente dogajanja v diagram.

Roman Katherine Paterson je bogat s podobami. Med branjem razmisljaj o tem, kako moc domisljije pomaga Jessu in Leslie videti preko vsakodnevnega zivljenja. Razmisljaj tudi o tem, kako sta se Jess in Leslie povezala v razumevanju drug drugega in kako ljudje razvijejo pogum, da se soocijo z vsakodnevnimi izzivi, velikimi in majhnimi. Terabitijo je Leslie poimenovala po nekem drugem dobro znanem domisljijskem svetu, ki ga bralci poznajo iz zbirke knjig Zgodbe iz Narnije. Med branjem poisci podobnosti med obema domisljijskima svetovoma. Katere domisljijske svetove iz knjig se poznas oziroma v katerih knjigah junaki potujejo v domisljijski svet?

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

123

66

Sledi do davnih dni

Mark Twain PRIGODE TOMA SAWYERJA

Tematska analiza besedila

Prvi »klasicni« junak v drugem razdelku je znameniti Tom Sawyer ­ odlomek prikazuje nasprotje med cvetoco naravo, ki sama po sebi vabi k pustolovscini in brezdelju, ter zoprno nalogo, ki jo je osrednji osebi pripovedi nalozila teta Polly. Hkrati pa je besedilo tudi duhovit prikaz deckove iznajdljivosti, saj z igro in spretnim preobracanjem dejstev in tudi Benovega stalisca do zamudnega opravila doseze, kar bi rad. Prav zato je odlomek tudi moznost za razpravljanje o lastnostih osrednje knjizevne osebe; didakticni instrumentarij vec pozornosti namenja razvijanju zgodbe ter napovedi njenega nadaljevanja, spodbuja pa tudi razmisljanje o vzrokih za nalogo, ki jo je Tomu nalozila teta. Uvodna motivacija je lahko medbesedilna, ce ucitelj predvideva, da ucenci poznajo knjizevnega junaka, sicer pa lahko napovedujejo vsebino knjige (lastnosti oseb, zgodba) na podlagi naslovne ilustracije. CILJI Ucenci · preberejo odlomek iz knjige, · razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom ­ literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, · razumejo zaporedje dogodkov, · identificirajo se s knjiznim junakom, saj se zgodba snovno veze na otrokov dozivljajski svet, · oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · opazijo, da je znacilnost besedila zivost, duhovitost in igrivost, · opisejo glavno knjizevno osebo, · dolocijo dogajalni cas in prostor, · zaznavajo in pripovedujejo, katere znacajske lastnosti ima glavni junak in katere ostali junaki v zgodbi, · odgovarjajo na vprasanja v berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo pri iskanju odgovorov, · pripovedujejo o junaku iz odlomka, · nadaljujejo odlomek. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj vprasa ucence, pri katerih opravilih pomagajo starsem. Ali pomagajo z veseljem? Ali jim je delo kdaj odvec? Kaj si takrat mislijo? Kako si delo olajsajo? Ali so ze kdaj dosegli, da je njihovo delo opravil nekdo drug, brat ali sestra, prijatelj ...? NAJAVA BESEDILA Pa poglejmo, kaj se je dogajalo Tomu Sawyerju na lepo sobotno dopoldne. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

124

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Boljsi bralci glasno berejo. CUSTVENI PREMOR Ucenci v tisini zberejo vtise o prebranem. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo o vtisih, ki jih je zgodba naredila nanje. TIHO BRANJE Ucenci tiho se enkrat preberejo besedilo in si oznacijo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ob pomoci SSKJ razlozimo neznane besede, ucenci jih nato uporabijo v povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako se je Tom pocutil na sobotno jutro in zakaj? Kako bi si Tom lahko kupil zamenjavo dela? Pisatelj pravi, da ga je, potem ko je opustil misel o nakupu zamenjave dela, obsel navdih. Kaj pomeni, da je Toma obsel resnicno velik, mogocen navdih? Koga je pleskar prvega zagledal prihajati proti njemu? Kam je bil Ben namenjen? Kako se je igral? Poiscite v berilu glasove, s katerimi je posnemal parnik, in jih izpisite v zvezek. Kako posnemamo razlicne zivali (priloga 1)? Medtem ko se je Ben priblizeval, se je Tomu utrnila ideja. Kaksna? GLASNO BRANJE Posamezni ucenci se enkrat preberejo odlomek. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Kje se zgodba dogaja? Kdaj se zgodba dogaja? V katerem letnem casu? Kako to ves? Kdo je glavni junak? Kaksna je narava v tem letnem casu in kaksno je junakovo razpolozenje? Primerjaj ju! Katere znacajske lastnosti ima Tom? Kaj pa Ben? Ali najdes kaksne podobnosti med Tomovim in tvojim znacajem? Kaj pa velike razlike? Poisci cim vec pridevnikov, s katerimi bi oznacil(a) Toma (priloga 2). VREDNOTENJE Ucenci obnovijo zgodbo. Ucenci razmisljajo, zakaj je moral Tom na lepo sobotno dopoldne pleskati ograjo. Mark Twain je napisal vec pripovedi o pustolovscinah mladih junakov, najbolj znan je Tom Sawyer. Ali morda poznate se kaksnega? O prigodah Toma Sawyerja in Huckelberryja Finna je posnet tudi film. Ali si ga je kdo ogledal? Ti je bil film vsec? NOVE NALOGE Ucenci napisejo nadaljevanje zgodbe.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

125

PRILOGA 1 V oblacke napisi, s katerimi glasovi bi posnemal(a) te zivali.

126

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 2

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

127

70

Sledi do davnih dni

Fran Levstik MARTIN KRPAN Z VRHA

Tematska analiza besedila

Uzitek pripovedovanja, pricakovanja zgodbe, vznemirljivo potovanje v svet, ki ga ni vec, hkrati pa preoblikovanje klasicnega besedila v (sodobni) strip ­ vse to uokvirja solsko interpretacijo Levstikovega Martina Krpana. Izbrani odlomek je »priprava« na podrobnejso obravnavo besedila v visjih razredih, hkrati pa ponazarja razliko med avtorjem in pripovedovalcem. Ta razlika je, hkrati z zaznavanjem posebnosti dogajalnega casa in nacinov njegovega izrazanja, tudi znacilnost didakticnega instrumentarija, ki v drugem delu spodbuja tudi primerjavo med prvotnim besedilom in njegovo predelavo v strip. Bi torej uvodna motivacija lahko izhajala iz pogovora o tem, kaj je strip, kdo so njegovi junaki in kaksne so zgodbe v njem?

CILJI Ucenci · · · · ·

glasno in tiho berejo odlomek iz knjige, utrjujejo si stalisce o pomembnosti knjizevnega sveta, identificirajo se s knjizevnim junakom, zgodbo povezejo s svojimi zeljami, razvijajo zmoznost za identifikacijo, upovedujejo domisljijske svetove tako, da postavijo sebe za osrednjo knjizevno osebo in projicirajo svoje lastnosti v knjizevne junake, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora in casa, · vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim in custvenim svetom.

UVODNA MOTIVACIJA Carobna vrecka Ucitelj pripravi carobno vrecko z listki imen znanih junakov: Harry Potter, Peter Klepec, Pika Nogavicka ... V vrecki ni Martina Krpana. Nekaj ucencev iz vrecke izvlece svoj listek. Razlozijo, v cem so junaki posebni. NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove, da bodo spoznali se enega izjemnega junaka. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere odlomek iz knjige. Berila so se zaprta. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo besedilo in poglobijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj ucencem razdeli liste, na katere narisejo Martina Krpana, kot si ga sami predstavljajo po prebranem odlomku.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

128

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

TIHO BRANJE Ucenec je z berilom sam. Poisce in izpise manj znane in neznane besede (pokáj, anti, kresilna goba, brus ...). RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Besede razlozijo ucenci in ucitelj. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Odgovarjajo na uciteljeva vprasanja iz berila. GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo besedilo. VREDNOTENJE Mislite, da danes se zivijo tako mocni ljudje? Poznate kaksno slovensko tekmovanje, kjer se ljudje pomerijo v svoji moci? Od kod Martinova moc? Si zelite postati tako mocni kot Martin Krpan? NOVE NALOGE Ucenci dramatizirajo odlomek iz berila. Ucitelj razdeli ucence v skupine. Vsak clan skupine ima svojo vlogo (Martin Krpan, cesar, kobilica, kocijaz). Ucenci se pripravijo na predstavitev v razredu. Ko sta se srecala Martin Krpan in cesar Janez, se je cesarju Martin zdel zelo zanimiv, saj ga bo mogoce kdaj se potreboval, zato je cesar na poseben obrazec zapisal nekaj podatkov o Martinu Krpanu. Ucenci naj se postavijo v vlogo cesarja in zapisejo nekaj podatkov o M. K. Pomagajo si s prebranim odlomkom in tudi s svojo domisljijo (ucni list). Ucenci pisejo nalogo (spis), v kateri predstavijo situacijo, pri kateri bi potrebovali nadnaravno moc in iznajdljivost. Naslov spisa naj bo Dobra vila, pomagaj mi (domisljijska pisna naloga). UCNI LIST

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

129

76

Sledi do davnih dni

Henry Gilbert ROBIN HOOD

Tematska analiza besedila

Odlomek povezuje dve pomembni plasti knjizevnega besedila: dogajalni prostor in cas ter podobo in lastnosti knjizevnih oseb. V ospredju je dogodek, ki spodbuja bralcevo razmisljanje o vzrokih zanj: kako to, da je tlacan ustrelil srno, kako to, da njegov mali fant umira od lakote ... Spremna pojasnila o knjizevnem casu omogocajo bralcu razumevanje okoliscin ravnanja knjizevne osebe, didakticni instrumentarij pa se prav tako osredotoca na posebnosti videza in oznak knjizevnih oseb ter (v poustvarjalnem delu) na primerjavo med knjigo in filmom ­ to pa je lahko tudi izhodisce za uvodno motivacijo.

CILJI Ucenci · · · · · ·

interpretativno berejo besedilo, oblikujejo domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe, identificirajo se s knjizevno osebo, oblikujejo stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, vzivljajo se v zivljenje knjizevne osebe in ga kriticno presojajo, vrednotijo ravnanje knjizevne osebe in utemeljujejo svoje mnenje.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci si ogledajo odlomek iz filma o Robinu Hoodu ter prepoznajo film in osebo, ki v njem nastopa. Ucitelj vodi pogovor o Robinu Hoodu, njegovem zivljenju in odlocitvah. Ucenci razmisljajo, ali je tudi v nasem prostoru kdo ravnal podobno kot Robin Hood. (Ucitelj jih opozori na rokovnjace.) NAJAVA BESEDILA Ucitelj ucencem pove, da je odlomek o Robinu Hoodu tudi v njihovem berilu na strani 76, in jih povabi k branju. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo pozornost v poslusanje. Berila so se zaprta. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj bere odlomek. CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci podozivljajo besedilo, uredijo vtise in jih izrazajo. TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo odlomek in si izpisejo manj znane oziroma neznane besede.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Ob uciteljevi pomoci jih razlozijo: ucitelj jih najprej prosi, naj razmislijo, kako bi razlozili pomen teh besed; ce jih se ne znajo razloziti sami, jim pojasni njihov pomen.

130

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kateri knjizevni osebi nastopata v besedilu? Narisi osebi po podatkih, ki jih najdes v besedilu. Kaj je storil tlacan? Kaj moz v zelenem jopicu meni o njegovem dejanju? Kaj bi storil(a) ti, ce bi bil(a) na njegovem mestu? Kaj mislis o njegovem dejanju? Zakaj tlacan ni takoj pobral ubite zivali? S katerimi besedami je avtor poimenoval obe knjizevni osebi, ki nastopata v odlomku? V katerem casu je zivel Robin Hood? Iz katerih podatkov v besedilu lahko razberes, da se zgodba ne dogaja v 21. stoletju? VREDNOTENJE Odlomek je zelo primeren za to, da ucenci ob njem razvijajo kriticno misljenje, se ucijo utemeljevanja in tudi pogajanja. Ob odlomku se lahko izvedeta dve razlicni nalogi ­ v tem primeru obravnava besedila traja dve uri. 1. Ucitelj ucence razdeli v tri skupine. Clani prve skupine morajo pripraviti argumente, s katerimi zagovarjajo ravnanje Robina Hooda. Druga skupina pripravlja nasprotne argumente. V tretji skupini pa so ucenci, ki bodo presodili, katera od skupin jih je s svojim nastopom bolj prepricala. 2. Ucitelj ucencem pove, da bomo to ucno uro namenili vrednotenju in presojanju ravnanja Robina Hooda: pripravili bomo sodisce. Ucencem razdeli vloge sodnika, odvetnika, tozilca, varnostnika, porote, pric. Ucenci se pripravljajo na svoj nastop, iscejo argumente. Nato nastopajo in se vzivljajo v dogajanje. NOVE NALOGE 1. Ucenci pisejo domisljijski spis z naslovom Srecal sem Robina Hooda. 2. Napisejo pismo, ki bi ga Robin Hood pisal svojemu vladarju. V njem naj razlozijo, da je zivljenje tedanjih ljudi zelo tezko, in prosijo, naj jim vladar pomaga. 3. Ucenci resijo krizanko.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Napadali so popotnike na nasih tleh. Izobrazevalni center v Angliji. Zametast ali ... Tisti, ki igra. Ime pesnice Maurer. Avtor Robina Hooda. Deseti mesec. Delo Ericha Kästnerja. (Resitve: 1. rokovnjaci 2. Oxford 3. barzunast 4. igralec 5. Neza 6. Gilbert 7. oktober 8. Dvojcici.)

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

131

79

Sledi do davnih dni

Franjo Francic PRAVLJICA O SVOBODI

Tematska analiza besedila

Temo besedila napoveduje ze uvodni motivacijski nagovor (Kaj je svoboda?), Francicevo besedilo pa na to vprasanje odgovarja na dva nacina: najprej neposredno z razmisljanjem dramskih oseb ter posredno s pesmijo, ki jo pojeta decek in opica ­ biti svoboden pomeni biti med sirnimi polji, svoboden kot ptice, prelepe lastovice. Svoboda torej ni mogoca v svetu, ki mu vlada nasilje nad drugim bitjem (nad zivaljo, opico), v svetu vsakodnevne prisile, ki cloveka pretirano obremenjuje, v svetu izolacije, gluhosti in pomanjkanja sporazumevanja, omame ali pohlepa. Besedilo v sklepnem delu svobodo povezuje z neobremenjeno, a hkrati nemirno »otroskostjo« cloveka: Svobodni smo, ko najdemo otroka v sebi. Didakticni instrumentarij je povezan z razumevanjem stalisc knjizevnih oseb ter z vrednotenjem osrednjega sporocila igre, predlaga pa tudi poustvarjalno nadgrajevanje (uprizoritev z lutkami, vkljucevanje nove osebe v igro). Uvodna motivacija je lahko zelo razlicna ­ domiselni uvodni razgovor z ucenci bi lahko izhajal iz naslovne metaforicne besede pravljica (Kaj vse je pravljica?).

CILJI Ucenci · prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorecega in njegovega govora, oznaka prostora, oznaka custvenega stanja oziroma sprememb ter druge oznake oseb, na primer videz), · branje umetnostnega besedila prepoznajo kot poseben polozaj in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, · razvijajo zmoznost za identifikacijo z eno od knjizevnih oseb, · oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · najdejo razlago za ravnanje knjizevnih oseb, ce jo je mogoce izpeljati iz literarnega dogajanja, · zapisujejo »manjkajoce dele zgodbe«, ce v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjizevne osebe, · opazujejo besedilno stvarnost s perspektive knjizevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali, · zapisejo razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolcal oziroma »pozabil« zapisati, · igrajo vloge iz besedila, razclenjenega na vec prizorov, · poiscejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo, · pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja kake dramske osebe, · besedilo uprizorijo v razredu. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj izvede igro asociacij. Na sredino table napise besedo svoboda in okoli nje zapise vse asociacije, ki se ucencem porodijo ob njej. Pogovarjajo se o teh asociacijah. Vsakdo je svoboden, vendar kje vidi svojo svobodo? Povabi ucence, da vsak pride pred sosolce in pove: »Svoboden/na sem, ker ...«. Pri tem naj skusa svoje besede podkrepiti z gibom.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

132

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da razlicno pojmujemo svobodo. Kaj se je najpogosteje ponovilo? Kdaj torej najhitreje zacutimo, da nam je bila svoboda odvzeta? Ali svobodo potrebujemo samo ljudje? Katera bitja so najpogosteje nesvobodna? Zakaj? Kdo jim jemlje svobodo? Je torej za zivali v zivalskem vrtu svoboda le pravljica? Je in ni. Poglejmo, kaj je v dramskem besedilu z naslovom Pravljica o svobodi napisal Franjo Francic. Prebrali ga bomo po vlogah. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za branje besedila. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucenci berejo besedilo po vlogah. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebranem odlomku in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE CUSTEV Ali po branju tega besedila obcutite svobodo v sebi? Zakaj? Bi bili radi kateri od junakov? Zakaj prav on/ona? Kdo je bil za vas v besedilu najvecji junak? Zakaj? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Zakaj je bila opica zalostna? Bi bili tudi vi zalostni, ce bi bili zaprti v kletki? Majhni decki ponavadi delujejo nemocno. Pa vendar. Zakaj je opica bolj zaupala decku kot odraslim? V odlomku srecamo tudi druge osebe. Vsi enako razmisljajo o svobodi? Kaj spremlja opico in decka na poti v svobodo? Zapojmo pesem se mi. GLASNO BRANJE Besedilo preberemo se enkrat, in sicer v branje vkljucimo vse ucence. Razdelimo vloge. Ucenci poskusajo pri branju upostevati junakov znacaj, vlogo. Ostali ucenci pojejo pesem, ustvarjajo zvoke, sume. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Ucenci opazujejo zgradbo besedila in jo opisejo. Locijo govor oseb, stransko besedilo in opise dogajanja. Kdo sta osrednji knjizevni (dramski) osebi? Kaj opici poleg tega, da je zaprta v kletki, se greni zivljenje? Kaj se kot obiskovalci zivalskega vrta lahko iz tega naucimo? Kaj nacrtujeta opica in decek? Po poti prepevata. Kako je vsebina pesmi povezana z njunim dejanjem? Koga sta srecala na poti? Vsak od njih je drugace odgovoril na vprasanje, kaj je svoboda.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

133

oseba

Svoboda je ... (Zapisi odgovor osebe.)

Zakaj je tako odgovoril(a)?

Kdo iz tvoje okolice bi se podobno odgovoril?

Kako razumes poved Svoboda je pot, ne cilj? Pojasni, kako razumes ostale misli o svobodi, ki jih je povedal puscavnik. Zakaj je prav on najvec vedel o svobodi? O cem poje pesem na koncu igre? Kaj pomeni, ko najdemo otroka v sebi? Bi zdaj znali razloziti, kaj pomeni beseda pravljica v naslovu?

134

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

NOVE NALOGE 1. Zakljucna pesem je utihnila. Opica in decek sta sedela sredi sirnega polja in razmisljala. Naenkrat je opica zacutila, da zeli decku povedati, kaj cuti in misli o njem. Narisi prizor in v oblacek napisi, kaj je po tvojem mnenju izrekla opica.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

135

In kaj je decek povedal opici? Narisi prizor in v oblacek napisi, kaj je dejal decek.

136

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

2. Kaj je tisto, kar stranske osebe loci od svobode? Zapisi to stvar k osebi in navedi, na kaksen nacin jih to loci od svobode.

oseba Voznik

Od svobode ga/jo loci:

Kako?

Slika

Veseljak

Zapornik

Puscavnik

3. Igrate se gledalisce. En del besedila spremenite v strip (npr. srecanje s sliko). En del (npr. srecanje z veseljakom) zaigrajte sami. En del (npr. srecanje z zapornikom) zaigrajte ob pomoci igrac. En del (npr. srecanje z voznikom) zaigrajte samo zvocno ­ kot radijsko igro. 4. Pred srecanje s puscavnikom uvrstite se svoj del igre. Decek in opica naj srecata se eno osebo (lahko tudi ozivljen predmet). Napisite dialog s to osebo. Le kaj jima bo povedala o svobodi? 5. Zelite, da vsebina te zgodbe ne bi potrebovala besede pravljica v naslovu? Kateri junaki lahko sami kaj storijo za to? Napisite jim nasvet. Kako pa bi ljudi opozorili na nesvobodo slike in opice? Izdelajte napise, ki bi jih pritrdili na vrata kletke in na steno galerije. 6. Preglej naslove del Franja Francica, ki jih imas v berilu. Kaksno mnenje imas o pisatelju na osnovi naslovov? Kaj menis, kdo so najpogosteje junaki njegovih del? Na listke zapisite odgovore, se podpisite in ucitelj jih bo shranil v zaprti ovojnici. Seveda so to le ugibanja. Zato vse leto pridno prebirajte njegove knjige. Izdelajte seznam prebranih knjig in navedite osrednje knjizevne osebe. Ob koncu leta preglejte listice z odgovori in podelite nagrado.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

137

84

Sledi do davnih dni

Neza Maurer ONSTRAN

Tematska analiza besedila

Uvodna pesem tretjega razdelka je po obsegu kratka, vendar njeno sporocilo nikakor ni preprosto oziroma enoznacno ­ tri vprasanja v prvi kitici, vzdih v prvem verzu druge in nedolocnostni zaimek nekaj v sklepnih dveh verzih nakazujejo temo besedila: zvedavo oko opazuje poeticnost daljave, ki se zdi za robom sveta, onstran znanega, razumljivega, predvidljivega. Pesem kot »vratca« v neznano je torej moznost za zaznavanje skrivnostne lepote, vendar le, ce je bralec na kaj takega pripravljen. Zato didakticni instrumentarij v uvodnem motivacijskem nagovoru bralca »pripravi« na tako poeticno dozivljanje trenutkov, hkrati pa ga opozarja na posebnost razpolozenja, ki ga vzbuja besedilo, ter (tudi s poustvarjalnimi dejavnostmi) na »nedokoncanost« pesmi. Uvodna motivacija bi lahko bila igra z rimami na eno od osrednjih besed v pesmi ­ daljava; jasno je, da ucitelj pri vodenju nizanja asociacij oziroma rim mladih bralcev ne spodbuja k nonsensni besedni igri, ampak k poetizaciji stvarnosti. CILJI Ucenci

· ohranijo interes za poslusanje poezije, · interpretativno berejo besedila, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · zaznavajo in dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, · opazijo rabo stalnih besednih zvez, · razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo, · ob pomoci ucitelja zaznavajo preprosto simboliko.

UVODNA MOTIVACIJA Igra Ucitelj ucencem v dvojicah razdeli slike in napisane besedne zveze. Ucenci ugotavljajo, kaj se skriva za tem, kar so videli ali prebrali (npr. slika visoke gore). Ucenec cim bolj slikovito pripoveduje, kaj je na drugi strani gore. Ostale slike: slika oceana, slika soncnega zahoda, slika gozda, slika objetega para ipd. Besedna zveza valovanje morja. ­ Ucenec cim bolj slikovito opise, kaj je za to besedo, predvsem ga usmerimo v dozivljanje ljudi. Ostale besede: barvita jesen, tisina noci, ples snezink, cebljanje otrok, sumenje reke in podobno. NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da za znanim lahko vedno znova vidimo nekaj novega. Lepega. Ne vidimo vsi enako, vsakemu od nas se razlicno odpirajo nove in nove slike, misli, predstave, dogodki ... Pesnica Neza Maurer se je tako kot mnogi drugi pesniki in pisatelji sprasevala, kaj je v daljavi? Njena pesem bo tudi nas ponesla onstran. Onstran cesa?

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

138

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj pesem interpretativno prebere. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebrani pesmi in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE CUSTEV Je pesem hitra in odlocna ali nezna in pocasna? Je morda zasanjana? Vas je zamikalo, da bi pokukali v daljavo in tja onstran? Kako ste se pocutili ob poslusanju? In zdaj, vas je zamikalo, da bi videli to prelepo ... TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ali pesem opisuje daljno pokrajino? Kaj je v tej pesmi daljava? Je onstran zarisan na zemljevidu? Ali ima vsak od nas svojo daljavo in svoj onstran? Kaj to pomeni? Tam je nekaj lepega. Kaj? GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem. Berejo pocasi, tiho. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Kaksni so verzi v prvi kitici? Kaj pa v drugi? Je dolzina pesmi povezana z njenim sporocilom? VREDNOTENJE Kaj se pesnica sprasuje? Ali v drugi kitici odgovori na vprasanja? Pa vendar izvemo, kaj je tam. S cim te je pesnica prepricala, da je tam nekaj lepega? Kako nate ucinkuje beseda ah? S cim te je pesnica se prepricala, da je to, kar je tam, res lepo? Pesniki in pisatelji marsikdaj vidijo tudi tisto, cesar mi ne opazimo. Ali nas zato lahko ponesejo na krilih svojih pesmi v neznane dezele domisljije? Kako? NOVE NALOGE 1. Opisi dezelo, ki je tam onstran in za robom sveta. 2. Narisi dezelo onstran. 3. Pesnica pravi »Ah, nekaj zelo, zelo ...« Kaj pa menis ti? Napisi svojo pesem Onstran. Pomagaj si s tem zacetkom: Kaj je za toplim pogledom? Kaj je za lepo besedo? Kaj je tam onstran? Ah, Nekaj ...

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

139

85

Sledi do davnih dni

Neza Maurer ZLATI COPATI

Tematska analiza besedila

Poeticno opazovanje in dozivljanje letnega casa je v pesmi Zlati copati izrazeno z nizom metaforicnih besednih zvez ­ letni cas je hladen (zajce zazebe v podplate), barve se spreminjajo (listi postanejo zlate copate); med drevesi in zivalmi je torej zaznavna blizina, povezanost. Zakljucek pesmi je igriv ­ zlati listi zvenijo, zajci pa zato bezijo bosi. Zanimiva je povezanost besedilnih slik ter pesniski jezik, na kar opozarja didakticni instrumentarij, ki med poustvarjalnimi nalogami predlaga povezavo sporocila pesmi s svetom sodobnega otroka. Za uvodno motivacijo se zdi uporabna igra dveh besed (domisljijski binom), od katerih je lahko ena beseda tematska (tj. zlat), drugo pa izberejo posamezni ucenci. CILJI Ucenci

· ohranijo interes za poslusanje poezije, · interpretativno berejo besedila, · zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila, · zaznavajo in dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, · opazijo rabo stalnih besednih zvez, · razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo.

UVODNA MOTIVACIJA V besedilo vpisi besede, ki bodo pripoved o jeseni naredile cim bolj slikovito. Uporabi tudi take, ki niso obicajne za stvari in pojme. V nase zivljenje je __________________ Jesen. Pomahala nam je s svojimi ______________________________. Zapela je ______________________. Sonce jo je vsak dan _____________________ z zadnjimi toplimi zarki. Zivalim je Jesen ob vecerih pripovedovala ____________________. Vsak dan je v delavnici skupaj z gozdnimi zivalmi iz barvnih listov in pridelkov izdelovala _____________________, ki bodo zivali grele, ko pride zima. Najbolj vesela je bila, ko je dirigirala zboru drevesnih krosenj, ki je ubrano zapel ______________. NAJAVA BESEDILA Tudi pesnica Neza Maurer je opazovala jesen. Tisto lepo jesen v oktobru in napisala pesem Zlati copati. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za poslusanje besedila. Berila so zaprta. Pozornost usmerijo na poslusanje ucitelja.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj pesem interpretativno prebere. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebrani pesmi in o njej se ne govorijo.

140

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE CUSTEV Kateri obcutki so se ti zbudili med poslusanjem? Te je kaj zazeblo? Si slisal(a) zvenenje zlatih copatov? Ti je bila pesem vsec? Zakaj? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Katere besede so ti najbolj ostale v spominu? Ali pesem govori o jeseni, o zivljenju v gozdu, o ubogih zivalih? Zakaj tako menis? Kaksni so copati? Zakaj so zlati? GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Iz cesa drevesa sesijejo copate za zajce? Zakaj drevesa sesijejo zajcu copate? Kaksno vlogo ima pri tem pesnica? Zajckovi copati so zvocni. Kako zvenijo? Zakaj pesnica primerja zven copatov s cekini (spomni se barv)? Pesnica je copate primerjala s cekini ­ tako pesnisko izrazno sredstvo imenujemo primera ali komparacija. Kdaj pa zveneci zlati copati zajca ovirajo? Zakaj? NOVE NALOGE 1. Napisi sporocilo pesnici Nezi Maurer. V njej izrazi svoje mnenje o pesmi Zlati copati. 2. Ilustriraj pesmico. 3. Kdo obuje zlate copate, ko zajci bezijo? Napisi nadaljevanje pesmice: Ko zajci bezijo, zlate copate ... pustijo. Takrat jih najde ... 4. Ker zdaj ves, kaj je primera ali komparacija, jih ustvari nekaj se sam(a). Opremi jih z risbicami. Dopolni: Oci so modre kot ____________________. Oblaki so _______________ kot smetana. Copati grejejo kot ____________________. Zemlja je _______________ kot nogometna zoga. Ljubezen se ________________ kot ogenj. Tako, zdaj pa se se sam(a) spomni kaksne zanimive primere. 5. V razredu pripravite debato o trditvi Neza Maurer ima najraje naravo. Ena skupina naj trditev zagovarja, druga pa naj bo proti. Seveda se morate na debato pripraviti. Vsi v razredu naj ekipama pomagajo zbirati gradivo o Nezi Maurer, da bosta lahko oblikovali svoja stalisca in argumente. Ko boste debato izvajali, bodite ostali ucenci casomerilci, novinarji, sodniki, gledalci ...

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

141

88

Sledi do davnih dni

Ksenija Soster Olmer ROZA V PUSCAVI

Tematska analiza besedila

Metaforicno oznacevanje palme v pesmi Ksenije Soster Olmer je le nacin izrazanja pesnicinega (in bralcevega) cudenja podobam, ki se zdijo nenavadne, privlacne in celo pravljicne. Prikaz palme kot velike pahljace in zelene roze, ki »skrbi« za veter in puscavski pesek, pa ni le podoba v poeticnem »domisljijskem zrcalu«; tak prikaz rusi ustaljena pojmovanja »funkcije« kakega bitja ter opozarja na to, da je sleherna stvar lahko pomembna, povezana z vsem drugim na skrivnosten in pravljicen nacin. Zato je razumljiv tudi zakljucek pesmi ­ palma postane celo »oseba« v pravljicni podobi zaljubljenega velikana. Didakticni instrumentarij se osredotoca na metaforicno poimenovanje palme, med poustvarjalnimi nalogami pa spodbuja izrazanje razumevanja z interpretativnim branjem pesmi. Uvodnih motivacij je lahko vec: izhajajo lahko iz sporocilno osrednjih besed (palma, velikan) ali iz igre primerjav (palma je ... kot ...), primerna pa je tudi poetizacija stvarnosti (O cem se pogovarjata palma in puscavski veter, ko zaide sonce?). CILJI Ucenci · · · · · ·

interpretativno berejo literarna besedila, oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo o knjizevnem prostoru, prepoznajo rimo, okrasne pridevke, poosebitev, razumejo temo besedila, pisejo domisljijski spis, razlagajo metafore in stalne besedne zveze.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj na tablo prilepi sliko palme ali palmo narise. Ucenci v zvezek napisejo asociacije ob besedi palma. NAJAVA BESEDILA Ucitelj ucencem pove, da je o palmi napisana tudi pesem, ki jo bodo prebrali. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Ucenci izrazajo svoja obcutja.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Skupaj z uciteljem jih razlozijo.

142

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Opisite palmo, ki je predstavljena v pesmi. Kaj omogoca vetru? Komu daje ponoci zavetje? S cim boza pesek? VREDNOTENJE Ali vam je bila pesem vsec? Kaj vam je bilo vsec? Kaksen pomen imajo palme za popotnike v puscavi? Ali pomagajo tudi pticam selivkam? Kako? (Ptice selivke podnevi pocivajo v senci, ker ne morejo leteti v tako tezkih razmerah.) NOVE NALOGE 1. Ucenci ilustrirajo pesem. 2. Sestavijo rebus, katerega resitev je palma ali puscava. 3. Pisejo pesem o darilu, ki ga je babica dobila za rojstni dan. 4. Napisejo imena zivali, na katere pomislijo, ko slisijo besedo puscava ali Afrika, in jim poiscejo rime. 5. Napisejo domisljijski spis o svojih pustolovscinah v puscavi (npr. Srecal(a) sem kamelo). 6. Napisejo pismo, ki bi ga velikan pisal svojemu dekletu za stoti rojstni dan.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

143

90

Sledi do davnih dni

Bina Stampe Zmavc SANJE

Tematska analiza besedila

Pesem Sanje Bine Stampe Zmavc, ki je eno od osrednjih imen berila Sledi do davnih dni, prehaja od poeticnih, predvsem s stvarnimi podobami povezanih pesmi k sklopu besedil z izrazitimi fantazijskimi podobami ­ ze sanje same po sebi so neulovljive, nerealne; lahko so raznobarvne, pac odvisno od razpolozenja »sanjavca«. Sanje so hkrati tudi vzporednica domisljiji, saj so najbolj sanjave sanje, ki sanjajo, kadar bedijo. Tako pesem ni le poeticni opis sanjskega sveta, ampak nakazuje tudi temo cloveskih razpolozenj in ustvarjalnosti. Bogastvo pesniskega jezika osvetljuje didakticni instrumentarij, ki bralca ob poustvarjalnih nalogah vabi, da se pridruzi pesnicini domisljijski igri. Uvodna motivacija lahko poteka kot domisljijsko potovanje v svet sanj. CILJI Ucenci · · · · · · ·

doziveto preberejo pesem, nizajo asociativne misli ob besedi sanje, zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez, iscejo rime, oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo ob branju pesmi, besedilo povezujejo s svojimi domisljijskimi slikami, izdelajo plakat.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucencem zastavi uganko Mateja Bora: Krila njihova zarijo kot snezniki vrh gora, krila njihova hitijo kot oblaki prek morja, na njihovih krilih plavas, kakor ti srce zeli, ne da bi sel kam, pretavas, svet, ki je in ki ga ni. (SANJE) Ucitelj vodi pogovor o sanjah. Kaksne so vase sanje? Ali so prijetne? Ali so kdaj grozljive? Ali sanjate v barvah? Kaksne barve so vase sanje? NAJAVA BESEDILA Ucitelj pove, da pesnica Bina Stampe Zmavc »sanja v barvah«. Pa poglejmo, kaksne barve so njene sanje. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

144

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem. CUSTVENI PREMOR Ucenci tiho zbirajo in urejajo vtise o pesmi, ki so jo slisali. IZRAZANJE DOZIVETIJ Kaksna se vam zdi pesem? Kaksen vtis je naredila na vas? Ali tudi vi sanjate v barvah? TIHO BRANJE Ucenci sami tiho preberejo pesem. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdaj so sanje roznate in rdece? Kdaj so temne? Kaksne so se sanje v pesmi? Kaksne pa so sanjave sanje, ki bedijo? O cem vi sanjarite, ko bedite? Ucenci ob pomoci pesmi dopolnijo miselni vzorec o sanjah (priloga). GLASNO BRANJE Izbran ucenec pesem doziveto prebere. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Koliko kitic ima pesem? Koliko je verzov v kiticah? Ste tudi vi kdaj sanjali roznate ali morece sanje? Kaj ste takrat sanjali? Kako ste se pocutili? Kaj pomeni beseda, ki jo je pesnica uporabila v tretji kitici ­ vrtoglavje? Kaksne so brezdanje sanje? Ucenci nizajo asociacije na besedo sanje. S svojimi asociacijami dopolnijo miselni vzorec. NOVE NALOGE Ucenci iz papirja izrezejo oblak in vanj zapisejo svoje najbolj nenavadne sanje, te oblake nalepijo na plakat, ki ga potem obesijo v ucilnici.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

145

PRILOGA

ASOCIACIJE Na kaj vse pomislis ob besedi SANJE?

146

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

92

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · · ·

Bina Stampe Zmavc VESOLJE

Tematska analiza besedila

Oblika pesniske »definicije« nenavadnih pojmov, s katero se je bralec srecal ze v pesmi Sanje, je podlaga pesmi Vesolje iste avtorice. Pesnica se cudi neizmernosti vesolja: vidi ga kot zvezdnat vrt, poeticno opisuje komete, zvezde in temo. Ze druga kitica pa prinasa novo temo ­ vesolje je dom za bitja, povezuje jih v eno; kot táko je vesolje cudez, cudezen vrt. Tretja kitica pesmi to tematsko prostornino napolni z novim sporocilom ­ s temo minevanja, ki pa ni prikazano kot nekaj resnobnega ali celo zalostnega, ampak kot nujnost »vrnitve« k vesolju ­ bitja minevajo in postanejo (minljive) zvezde. Besedilo je zaradi abstraktnosti tematike zahtevno; verjetno pa je, da bodo mladi bralci zmozni razumeti osrednje metafore in sklepno sporocilo, na kar opozarja tudi didakticni instrumentarij. Primerna uvodna motivacija, zaradi strukture pesmi, je nizanje asociacij na naslovno in hkrati osrednjo tematsko besedo.

si oblikujejo domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi, iscejo besede, ki se rimajo, zaznavajo metafore in jih razlagajo, dozivljajo rabo okrasnih pridevkov, poiscejo poosebitve, zaznavajo simboliko, tvorijo metafore, primerjajo pesem Vesolje z besedili s sorodno snovjo (ki govorijo o vesolju).

UVODNA MOTIVACIJA 1. Jasna noc je. V svoji sobi imas ogromen teleskop, da z njim pogledas v nebo ... Kaj vidis? Zvezde, planete? Kaksne barve so? Kaksne barve bi uporabili, da bi narisali svoje vesolje? Svetle ali temne? In ce bi vam prepovedali uporabljati crno? Ucenci risejo vesolje. 2. Jasna in topla noc je, tako da kar zaplavas v nebo, v vesolje ... Kaj vidis? Kaksne barve so okoli tebe? So svetle, temne? Se blescijo? Katere barve bi uporabil(a), da bi jih narisal(a)? Kaj slisis? Kaksni zvoki te obdajajo? Slisis morda glasbo? Kaksna je? Ali kaj vohas? Kako disijo zvezde in planeti? Ali se jih lahko dotaknes? Kaj obcutis? Ucenci izrazajo svoja obcutja. NAJAVA BESEDILA Pesnica Bina Stampe Zmavc je videla oziroma upovedila vesolje takole ... PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

147

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem (doziveto deklamira). CUSTVENI PREMOR Ucenci pesem podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci nanizajo svoje vtise ­ tako o pesmi kot ilustraciji v berilu. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in si izpisejo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede (besedne zveze), ki jih niso razumeli, njihov pomen razlozijo sosolci. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovarjajo na vprasanja v berilu (En, dva, tri ­ odgovori ti!). GLASNO BRANJE Ucenec prostovoljec prebere pesem. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Iz koliko kitic je sestavljena pesem? Koliko verzov ima vsaka kitica? Poiscimo besede, ki se rimajo. Ucenci poiscejo se okrasne pridevke in poosebitve. V paru (pisno) resujejo 2. nalogo v berilu (Nic lazjega!). Glasno preberejo svoje »pesniske« primere. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE VREDNOTENJA BESEDILA Zadnje vprasanje v berilu (Nic lazjega!): ucenci pripovedujejo o besedilih in filmih, ki govorijo o vesolju. Besedila med seboj primerjajo: iscejo podobnosti in razlike s pesmijo Bine Stampe Zmavc Vesolje. NOVE NALOGE 1. Spis: predzadnja naloga v berilu (Nic lazjega!). 2. Ucenci napisejo svojo pesem o vesolju; na zacetku naj ima akrostih VESOLJE. 3. Ucenci si v (solski) knjiznici izposodijo knjigo Bine Stampe Zmavc, ki jim je vsec. Predstavijo jo sosolcem v razredu, povedo tudi, zakaj jim je vsec. 4. V dogovoru s solsko knjiznicarko naredijo v knjiznici razstavo del Bine Stampe Zmavc. 5. Ucenci v razred prinesejo pesnicina dela, naredijo razstavo skupaj z izdelki, ki so nastali ob branju (treh) pesmi v berilu.

148

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

94

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · ·

Bina Stampe Zmavc ZRNCA SONCA

Tematska analiza besedila

Stirje haikuji Bine Stampe Zmavc izrazajo dojemanje podobe iz narave v obliki s stalno zgradbo (3 vrstice: 5, 7, 5 zlogov) ­ tako vsebina (obcudovanje narave in dozivljanje globlje simbolike trenutka) kot jedrnatost haikuja sta bistveni znacilnosti te pesniske oblike. Ceprav gre za mladinsko pesnisko zbirko, bi haikuji iz Zrnc sonca lahko bili zanimivi tudi za odraslega bralca, saj so napisani tako, da odsevajo globljo povezanost narave (podobe, trenutka) in opazovalca. Zanimivost njenih drobnih pesmi je tudi jezik: na metaforiko tako opozarja didakticni instrumentarij, ki predlaga se poustvarjalno posnemanje pesniske oblike. Glede na cudenje kot prevladujoco perspektivo v teh stirih besedilih (haiku o pomladi izraza opazovanje povsem vsakdanjih stvari) bi se uvodna motivacija lahko osredotocila na asociacije ob kakem letnem casu.

tiho berejo literarna besedila, razumejo in razlagajo metafore, prepoznajo rimo, okrasni pridevek in poosebitev, zaznavajo in razumejo likovnost pesmi, razumejo povezavo med likovnostjo in sporocilnostjo besedila, razumejo temo besedila.

UVODNA MOTIVACIJA Ucence vprasamo, kateri letni cas imajo najraje. Nato nam povedo tudi, zakaj. NAJAVA BESEDILA Pesnica Bina Stampe Zmavc je napisala nekaj krajsih pesmi o letnih casih. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesmi. CUSTVENI PREMOR Ucenci urejajo vtise in podozivljajo pesmi. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja obcutja. TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo pesmi.

Primer solske interpretacije je pripravila:

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci in ucitelj v pogovoru razlozijo nenavadne besedne zveze in metafore (zrcala srebra, srajca oblakov). Katere rastline opisuje prva pesem?

Ana Galjot OS Trzin

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

149

Nastej barve, ki se omenjajo v posameznih pesmih. Zakaj si mora sonce obleci srajco oblakov? Kako imenujemo to pesnisko sredstvo? Zakaj so potoki in jezera zacarani v zrcala srebra? O cem govorijo posamezne pesmi? Ali so vam taksne pesmi vsec? Zakaj? Ucitelj ucencem razlozi, da taksne pesmi imenujemo haiku. Opise znacilnosti haikuja. GLASNO BRANJE Izbrani ucenci glasno preberejo pesmi. NOVE NALOGE 1. Ilustriraj haikuje tako, da bodo na vsaki sliki prevladovale barve, ki so zapisane v pesmi. 2. Sestavi rebus za vsak letni cas. 3. Napisi haiku o svojem dozivetju nevihte, zvezdnem utrinku, mavrici. 4. Izpisi poosebitve, okrasne pridevke iz pesmi. 5. Poisci cim vec rim za besede zima, poletje, pomlad, jesen. 6. Resi ucni list. UCNI LIST 1. Pobarvaj kvadratek za letni cas z barvami, ki se omenjajo v pesmi.

Pomlad

Jesen

Zima

2. Napisi, na kaj pomislis, ko slisis besedno zvezo zrcala srebra. 3. Dopolni naslednje povedi. Jesen je siva in zlata, ker ______________________________________________. Sonce si oblece srajco oblakov, ker______________________________________. 4. Izrazom za barve, ki se nimajo rime, poisci rimo. 5. Izraze za barve iz prejsnje naloge uporabi v kratki zgodbici. 6. Na crto pred besedno zvezo napisi ustrezno crko iz desnega stolpca. ____ Led je zacaral ... ____ trobentice rumene ____ trobentice rumene, trave zelene.

150

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

a) okrasni pridevek b) poosebitev c) rima

97

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · ·

Feri Lainscek MESTA

Tematska analiza besedila

Z Lainsckovo pesmijo se vzpostavlja prehod k pripovednim besedilom tretjega razdelka, v katerih se mladi bralec, pa tudi osrednja otroska knjizevna oseba, preselita v nenavadno, fantasticno stvarnost, v cisti domisljijski svet, ki pogosto deluje simbolicno ali je »alternativa« stvarnemu svetu. Uvodna trditev (So na svetu taka mesta, ki jih ne doseze cesta.) povzema dve plasti pesmi: prepricanje, da nenavadna mesta preprosto so (ceprav se zdijo neverjetna), ter misel, da vanje ne vodi znana (razumska) pot. Preostanek pesmi je le se razlaga te uvodne misli: v mesta ne vodi nobeno znano prevozno sredstvo niti navadna nit ne: nit, ki privede v mesto (ponazarja jo sled, ki tece skozi celo berilo), je domisljijska nit, spleta pa jo skrat Sanjavec, ki ob polni luni leta. Povezava domisljije in izrocilnega sveta (skrat, polna luna ­ vraze) je ocitna: zato mora biti tisti, ki se spusca po niti, pogumen, »upati si mora« na domisljijsko pot in na njej vztrajati ­ kako sijajna prispodoba za branje! Didakticni instrumentarij vodi bralca v sporocilnost pesmi ter spodbuja domisljijsko poustvarjalnost; glede na zadnjo nalogo v razdelku Nic lazjega! bi bila lahko uvodna motivacija kar potovanja s cudeznim predmetom (po zlati niti ipd.).

spoznajo lirsko besedilo, dozivljajo pesem kot potovanje v skrivnostni svet, zaznavajo likovnost besedila, dozivljajo podobe, ki jih ustvarja pesem, vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, literarni svet povezujejo s svojim custvenim svetom, zaznavajo rimo kot zvocni lik.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci prinesejo razglednice, ki so jih prejeli iz najbolj eksoticnih krajev, kjer sami se niso bili. Ucitelj vodi pogovor o teh mestih: Katero mesto se vam zdi najbolj zanimivo? Zakaj vas je to mesto pritegnilo? Kako bi tja odpotovali? Ali obstaja kaksno mesto, kamor ne pridemo z nobenim prevoznim sredstvom? NAJAVA BESEDILA Ucitelj pove, da taka mesta obstajajo in da nas bo vanje popeljal pesnik in pisatelj Feri Lainscek. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in osredotocijo na poslusanje pesmi. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere pesem.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

151

CUSTVENI PREMOR Ucenci v tisini podozivijo pesem in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci ob pomoci uciteljevih vprasanj pripovedujejo o vtisih. Kaksna se vam zdi pesem? Na kaj vas spomni? Kako pridemo v carobno mesto? Ali lahko pridemo tja z obicajnimi prevoznimi sredstvi? Zakaj ne? TIHO BRANJE Ucenci samostojno tiho preberejo pesem. Izpisejo besede, ki jih ne poznajo. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci v parih poskusajo razloziti manj znane besede. Besede, ki jih ne poznajo, razlozijo ob pomoci SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Poklicani ucenci odgovarjajo na vprasanja: O kaksnih mestih govori pesnik? Kako pridemo do takih mest? Katera nit vodi v carobna mesta? Kdo jo spleta? Zakaj skrat leta prav ob polni luni? Na kaj nas pesnik opozarja v zadnji kitici? Kaj je se pomembno? GLASNO BRANJE Pesem glasno prebere izbrani ucenec. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Kdo pripoveduje pesem? Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Kaj je tema pesmi? Kaksno je sporocilo pesmi? VREDNOTENJE Kaksna se vam zdi pesem? Cemu pesnik pripisuje vecji pomen ­ vsakdanjemu svetu ali domisljiji? Kako si vi predstavljate carobna mesta? Ucitelj seznani ucence z avtorjem, pokaze jim nekaj njegovih del. NOVE NALOGE 1. Ucenci izpisejo besede, ki se rimajo v drugi kitici. 2. Ucenci pare besed, ki se rimajo, pobarvajo z isto barvo (priloga 1). 3. V prazne prostorcke zapisejo besede, ki se rimajo z danimi besedami (priloga 2). 4. Napisejo spis z naslovom Potovanje po niti domisljije. 5. Poiscejo cim vec lastnosti, ki jih ima skrat Sanjavec (priloga 3).

152

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 1

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

153

PRILOGA 2

154

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 3

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

155

98

Sledi do davnih dni

Mate Dolenc STRUPENA BRIGITA

Tematska analiza besedila

Odlomek iz problemsko zasnovane pripovedi o onesnazevanju okolja se osredotoca na »pustolovscino« ribolova, v kateri se nenadoma zgodi nekaj zelo nenavadnega: ujeta riba spregovori. Prav s tem dogodkom pripoved preseze okvir realisticne pripovedi oziroma mladinske pustolovke in se pribliza neresnicnostni fantasticni pripovedi. V odlomku je izpostavljen zanimiv pogovor med ocetom in sinom ter privlacen opis ribolova: tako podoba knjizevnih oseb kot dogajanje ter medbesedilne primerjave so tudi sredisce didakticnega instrumentarija, ki za poustvarjalne naloge predlaga nadaljevanje odlomka po pravilih bodisi realisticne bodisi fantasticne pripovedi. Uvodna motivacija je glede na znacilnosti besedila in vprasanj ob njem lahko medbesedilna, npr. pogovor o pravljicah, ki jih ucenci poznajo.

CILJI Ucenci · poslusajo uciteljevo interpretativno branje, nato se sami preberejo besedilo, · prepoznajo custvovanje literarnih junakov, · identificirajo se z osebo, katere zivljenjske okoliscine so podobne njihovim, · razumejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, · dolocijo vzrok in posledico ravnanja, · pozorni so na zgradbo odlomka, · dolocijo glavno in stranske knjizevne osebe, · pri knjizevnih osebah zaznajo vec znacajskih lastnosti, · povezujejo dogajalni cas in prostor, · zastavljajo vprasanja o vsebini in nanje odgovarjajo, · literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, · razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi razlicne custvene obarvanosti, · upovedujejo podobe, custva in razpolozenja knjizevnih oseb, · utemeljujejo podatke iz besedila in odgovarjajo na vprasanja ob besedilu. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ali izbran ucenec s pantomimo prikaze ribolov, drugi ucenci ugotavljajo, kaj kaze. NAJAVA BESEDILA Ko ucenci ugotovijo, kaj je kazal njihov ucitelj oziroma sosolec, ucitelj pove, da bodo prebrali, kaj se je pri ribolovu pripetilo pisatelju in strastnemu ribicu, Matetu Dolencu. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje besedila.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

156

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci tiho zbirajo vtise o besedilu. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoje vtise, pripovedujejo o svojih izkusnjah z ribolovom ali ribami. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in podcrtajo neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ob pomoci berila in SSKJ razlozijo neznane besede in jih uporabijo v povedih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo pripoveduje zgodbo? Kdo je glavni junak? Kdo je Vane? V kaksnem razmerju sta pisatelj in Vane? Kako to ves? Zakaj je oce rekel sinu, da riba ni prijela? Ali sta sin in oce izkusena ribica ali sta amaterja? Izpisi dele besedila, iz katerih si to razbral(a). Opisi njun boj z ribo. Kaj je v odlomku najbolj nenavadno? Kaj bi vi storili, ce bi bili na pisateljevem mestu? GLASNO BRANJE Izbrani ucenci glasno berejo odlomek. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci v pogovoru z uciteljem opredelijo kraj in cas dogajanja. Kaj je vzrok opisanega dogajanja in kaksne bi lahko bile posledice? VREDNOTENJE Ucenci obnovijo zgodbo. Razmisljajo, ali gre za realisticno ali fantasticno delo. Utemeljijo svoje mnenje. Spomnijo se pripovedi, ki so jih se prebrali, uvrstijo jih med realisticne ali fantasticne (priloga 1). Ucenci nastejejo Dolenceva dela, ki jih se poznajo. Ucitelj jim pove nekaj zanimivosti o avtorju. NOVE NALOGE 1. Ucenci nadaljujejo besedilo, kot da gre za realisticno ali kot da gre za fantasticno. 2. Ucenci pisejo domisljijsko besedilo z naslovom Ujel(a) sem zlato ribico. 3. Ucenci v knjiznici poiscejo se druge knjige Mateta Dolenca. 4. Ucenci zapisejo pogovor med Matetom in Vanetom pri ribolovu (priloga 2).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

157

PRILOGA 1 Naslednje pripovedi pravilno razvrsti v preglednico: OSTRZEK, SRECNI PRINC, STRUPENA BRIGITA, PRIGODE TOMA SAWYERJA, RDECA KAPICA, PASTIRCI, JANKO IN METKA V drugi razdelek preglednice dodaj tudi svoje pripovedi.

REALISTICNE PRIPOVEDI

FANTASTICNE PRIPOVEDI

PRILOGA 2 Medtem ko cakata, da bo riba prijela, se oce in sin pogovarjata o vsakdanjih stvareh (o soli, prijateljih, druzini, nacrtih ...). Na crte zapisi njun pogovor. __OCE:____ __SIN:____ __________ __________ __________ __________ __________ __________ __________ __________ __________ __________ __________

158

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

_________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________ _________________________________________

101

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · ·

Antoine de Saint-Exupéry MALI PRINC

Tematska analiza besedila

Razlicnost »pogledov na svet«, svoboda pri oblikovanju lastnega mnenja in moznost pogovora o tem ­ vse to nakazuje ze uvodni nagovor pred odlomkom iz sodobne pravljice Mali princ. Besedilo, ki nagovoru sledi, izpostavlja razliko med otrosko domisljijo in razumskostjo odraslih, kar je razvidno tako iz razlicnega videnja otroske risbe kot iz njihovih nasvetov, ki so prakticni in otroka odvracajo od domisljijskega sveta. Tudi v drugem delu odlomka se izraza pripovedovalcev kriticen, celo satiricen pogled na odrasli svet: odrasli so kljub svoji prakticnosti za pripovedovalca dolgocasnezi, s katerimi se ni mogoce pogovarjati o zares zanimivih stvareh. Omenjeno razliko med otroskostjo in odraslostjo osvetljuje tudi didakticni instrumentarij, uvodna motivacija pa bi lahko temeljila kar na avtorjevi risbi slona, ki ga je pojedla boa, in na pogovoru o razumevanju te podobe (kot je predlagano v uvodnem nagovoru).

interpretativno berejo besedilo, oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo o knjizevni osebi, razlozijo stalne besedne zveze, prepoznajo vrsto besedila in ponovijo znacilnosti pravljice, spoznajo znacilnosti sodobne pravljice, govorno nastopajo.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci nastevajo pravljice, v katerih nastopajo princi. Pripovedujejo, na kaj pomislijo, ko slisijo besedo princ. Ucitelj na zacetku ure napise crtice za naslov dela, ki pa ga morajo ucenci ugotoviti tako, da ugibajo crke. Ma l i pr i n c

NAJAVA BESEDILA Tudi pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je napisal knjigo, v kateri nastopa princ. V nasem berilu boste nasli prvo poglavje. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in poslusajo besedilo, ki jim ga ucitelj prebere; berila so se zaprta. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj bere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo vsebino in si urejajo vtise.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

159

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo, ali jim je bilo besedilo vsec. Svoje razmisljanje tudi utemeljijo. TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo pravljico in si izpisejo manj znane besede in besedne zveze, ki jih ne razumejo. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kateri poklic si je najprej zelel izbrati pisatelj? Kaj so o tem menili odrasli? Kaj bi storil(a) ti, ce bi bil(a) na njegovem mestu? Kaj je storil avtor Malega princa? Kaj pisatelj meni o odraslih? Kaksno je tvoje mnenje? Nastej znacilnosti pravljice. Katere znacilnosti pravljice najdes v odlomku? Oglejte si prvo risbo v berilu in zapisite misli, ki se vam porodijo ob njej. Ucenci po glasnem branju resujejo ucni list. GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo besedilo. VREDNOTENJE Ali ti je bilo to besedilo vsec? Kako bi ti odgovoril(a), ce bi te pisatelj vprasal, kaj je narisal? Kaj mislis o taksnih risbah? Kaksno je tvoje mnenje o razumevanju in misljenju odraslih? NOVE NALOGE 1. Napisi sodobno pravljico, v kateri nastopa princ. 2. Sestavi in oblikuj vabilo za slikarsko razstavo, ki bi ga lahko napisal pisatelj. 3. V knjiznici poisci knjigo Mali princ in jo preberi. Napisi si oporne tocke, ki ti bodo v pomoc, ko bos nastopal(a) pred sosolci. 4. V knjizici Mali princ si, preden bos knjigo prebral(a), oglej risbe in napisi zgodbo. 5. Narisi, kako bi pisatelj lahko upodobil se kaksne druge zivali, da jih ne bi takoj prepoznali. 6. Napisi SMS, ki ga je Mali princ poslal pisatelju pred svojim prihodom na nas planet. 7. Sestavi uganko, katere resitev bo npr. princ, klobuk, kaca, pisatelj, slikar. 8. Ucenci pripravijo govorno vajo in nastopajo pred sosolci.

160

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST 1. Na crte napisi, ali trditev drzi ali ne drzi. __ Boe lahko spijo sest mesecev, ne da bi se premaknile. __ Odrasli so se bali pisateljeve slike, ker so mislili, da je narisal kaco. __ Pisatelj je bil po poklicu tudi pilot. __ Z odraslimi, ki niso razumeli njegovih risb, se je pogovarjal o bridzu, golfu, politiki in kravatah. __ Odrasli so podpirali njegovo likovno umetnost. __ Ko je bil star sest let, je prebiral knjigo z naslovom Resnicne zgodbe.

2. Narisi podobo, ki se je pisatelju kot sestletnemu decku tako vtisnila v spomin. Nato pa risbo dopolni tako, da bi jo razumeli tudi odrasli.

3. Razlozi, kaj pomenijo podcrtane besede v naslednjih povedih. Odrasle sem poznal od vseh plati. ______________________________________ Mislil sem, da ima nekaj vec soli v glavi. _________________________________

4. Dopolni. Kaksen je naslov odlomka v berilu? _______________. Napisi, kaksen naslov bi izbral ti.

5. Zakaj mislis, da odrasli: a) kar naprej dajejo nasvete b) nimajo domisljije c) se jim vedno mudi

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

161

104

Sledi do davnih dni

Astrid Lindgren BRATA LEVJESRCNA

Uvodni nagovor opozarja mladega bralca na naslovnisko univerzalnost oziroma »odprtost« mladinskega leposlovnega besedila: zaradi kompleksnosti teme ali kakovosti je mladinska knjizevnost lahko zanimiva tudi za odraslega bralca. Fantasticna pripoved Brata Levjesrcna Astrid Lindgren je zelo dober primer za tako odprtost besedila: mladi bralec jo lahko dozivlja le kot zanimiv niz napetih dogodivscin, v katerih glavno vlogo odigrata brata Jonatan in Rogljicek, hkrati pa pripoved s svojo trpko zgodbo o bolezni in smrti ter totalitarni oblasti, strahu in nasilju ponuja zanimiv bralni izziv tudi odraslemu bralcu; na ta posredna druzbenokriticna sporocila kazejo tudi nekateri motivni drobci, npr. podoba visokega zidu okoli Doline sipka, celade strazarjev, Katlina jama ... Odlomek iz pripovedi prikazuje deckov prihod v dolino, ki ji vlada tiran, osornost Tengolovih ljudi in dobroto starcka ­ v didakticnem instrumentariju se bralec sreca s podobo pripovedovalca, knjizevnih oseb in dogajalnega prostora, predvidi pa lahko tudi nadaljevanje zgodbe ter se seznani s pojmom sodobna pravljica. Uvodna motivacija je lahko likovna, npr. risanje Katline jame in pripovedovanje o tem, kdo je posast, ki zivi v njej.

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci

· razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila, · besedilo samostojno berejo, v celoti preberejo knjizevno delo, · poslusajo uciteljevo pripovedovanje in branje proze, · ucenci pisejo neliterarna, polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (poustvarjalno pisanje), o svojem dozivljanju literature, o literaturi (predstavitev dela, avtorja ...), · ucenci pripovedujejo o dozivljanju in razumevanju literature, · govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove, · spoznavajo tujo mladinsko knjizevnost, · usvajajo literarnovedne pojme, in sicer na ravni njihove rabe in razumevanja: realna (realisticna) in domisljijska (fantasticna) plat zgodbe v sodobni pravljici, prvoosebni pripovedovalec.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci ze poznajo Piko Nogavicko, zato jim ucitelj postavi vprasanja: Kdo je Pika Nogavicka? Kdo je napisal to delo? Kaj ze vedo o pisateljici? Katera njena dela se poznajo? Ucitelj se z ucenci dogovori, da bodo do dolocenega datuma prebrali knjigo Brata Levjesrcna; nato preide k besedilu z naslednjimi vprasanji: Kaj pomeni beseda levjesrcen? V katerih besedilih imamo taksne junake? Ucenci razlagajo svoje razumevanje besede. In pripeljemo jih do ugotovitve, da imamo taksne pogumne junake v pravljicah.

162

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

NAJAVA BESEDILA Ucencem napovemo branje besedila o bratih Levjesrcnih. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje besedila. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere besedilo. Uposteva, da je prvoosebno, in zato z glasom ustvarja custvenost izpovedi. CUSTVENI PREMOR Ucenci uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Povedo svoje mnenje o prebrani zgodbi (kaj jim je bilo zanimivo, nenavadno) ­ in utemeljijo svojo dolocitev. TIHO BRANJE Ucenci se tiho preberejo odlomek, izpisejo si nerazumljive besede in poiscejo njihov pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci dobijo delovni list z vprasanji. Prvi sklop vprasanj je povezan z vsebino besedila. Kje se zgodba dogaja in kdaj? Katere so knjizevne osebe v odlomku? Oznaci jih (povej, kdo so in kaksne so njihove znacajske lastnosti). Kako je lahko clovek prisel v Dolino sipka? V cem se razlikujeta Dolina cesenj in Dolina sipka? Zakaj se bo brat smejal Karlu, ko mu bo pripovedoval, kako je prisel v dolino? Kaj menis, kaksna je Katlina jama in kaksna je Katla? Ali je Karel vedel, kaj ga caka po vstopu v dolino? Utemelji. Kaj je Karla resilo iz neprijetnega polozaja? Drugi sklop vprasanj je povezan z razlago znacilnosti besedila; pred obravnavo pripovedi so se seznanili s pojmom glagolska oseba. Iz povedi Vedel sem namrec, v kako obupnem polozaju sem. izpisi glagol in mu doloci glagolsko osebo. Kako imenujemo tovrstnega pripovedovalca besedila (pomagaj si z berilom na str. 106)? V berilu (str. 106­107) preberi, kaj se pise o tej zgodbi in nato odgovori na naslednji vprasanji. Kako imenujemo to vrsto besedila? In kaj je zanjo znacilno? Ucenci ustno porocajo o glavnih znacilnostih sodobnih pravljic. Predstavijo svoje odgovore. Ucenci ob pomoci miselnega vzorca ponovijo znanje o pravljicah (priloga).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

163

PRILOGA 1

164

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRIMERJAVA Ucenci primerjajo: ljudske, sodobne, arabske pravljice. Nalogo opravijo v skupinah in o ugotovitvah ustno porocajo.

Kraj dogajanja Slovenska ljudska pravljica

Cudezni predmeti

Posebnosti

Arabska ljudska pravljica

Sodobna avtorska pravljica

NOVE NALOGE Ucenci morajo do dolocenega datuma prebrati celotno knjizevno delo. O svojih vtisih ustno ali pisno porocajo. Eden od ucencev naredi plakat, na katerem predstavi zivljenje in knjizevno ustvarjanje svedske pisateljice Astrid Lindgren.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

165

104

Sledi do davnih dni

Astrid Lindgren BRATA LEVJESRCNA

CILJI Ucenci · locijo glavne in stranske osebe, · oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti, · sledijo dogajanju na vec dogajalnih prostorih hkrati, · pisejo fantasticno pripoved in pri tem upostevajo njene znacilnosti, · upovedujejo svoje domisljijske svetove in pri tem razvijajo domisljijskocutne predstavne zmoznosti, · posredno izrazajo svoja literarnoestetska dozivetja, · pripravijo govorni nastop. UVODNA MOTIVACIJA Ucenci si ogledajo odlomek iz filma Gospodar prstanov. Nato povedo, kaj je pravljicno in seveda zato tudi tako privlacno za gledalce filma ali pa bralce te knjige. NAJAVA BESEDILA Tudi pisateljica Astrid Lindgren je v svojem delu Brata Levjesrcna uporabila veliko domisljije. V nasem berilu je odlomek iz te njene knjige. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in poslusajo besedilo, ki jim ga ucitelj prebere; berila so zaprta. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj bere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo vsebino in si urejajo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo, ali jim je bilo besedilo vsec. Razmisljajo tudi o tem, kako se pocutijo, ko prebirajo zgodbe, v katerih je glavni junak v tezavah. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane besede in besedne zveze, ki jih ne razumejo. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kateri dogajalni prostor je omenjen v besedilu? Kako zivijo ljudje v Dolini sipka? Zakaj sta Veder in Kader lahko nadaljevala pot mimo strazarja? Koga sta nasla v gorah? Kaksno nalogo je imel ujetnik? S cim so mu grozili? Kaj je storil v hudi stiski, ko je prisel do starcka, in zakaj? Kako se je na njegovo ravnanje odzval starcek? Katere osebe nastopajo v besedilu? Kdo je pripovedovalec?

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

166

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo besedilo. VREDNOTENJE Ucenci povedo, ali jim je bilo besedilo vsec. Razmisljajo, kako bi ravnali, ce bi bili na starckovem mestu. NOVE NALOGE 1. Ucenci narisejo, kako si predstavljajo Dolino cesenj in Dolino sipka. 2. Napisejo zahvalo, ki jo je pripovedovalec poslal starcku, ker je uslisal njegovo prosnjo. 3. Napisejo SMS, v katerem bi decek Karl sporocil svojim prijateljem, da je v stiski. 4. Napisejo nadaljevanje zgodbe in govorno nastopajo. 5. Narisejo in opisejo zid in strazarje.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

167

108

Sledi do davnih dni

Feri Lainscek VELECIRKUS ARGO

Fantasticna pripoved Ferija Lainscka je znacilen primer za to knjizevno vrsto: otroka se preselita v domisljijo opice Banfi, v tem povsem fantasticnem svetu pa poteka boj med dobrim in zlim ­ s tem se pripoved navezuje tudi na prvine klasicnih pravljic. Odlomek prikazuje otrokovo presenecenje, ko se znajde v povsem tujem in po svoje tudi nelogicnem svetu, v katerem se sploh ne more gibati, hkrati pa napoveduje nadaljevanje zgodbe (Tulsijevi nacrti) in posredno oznacuje decka. Didakticni instrumentarij opozarja bralca na nenavadno podobo dogajalnega prostora in casa ter na podlagi zunanje clenjenosti besedila in njegove znacilne vsebine pojasnjuje pojem mladinskega romana. Izbrani odlomek je, kljub iztrganosti iz besedila, predvsem primerna spodbuda za branje celotne pripovedi. Uvodna motivacija je lahko zelo razlicna ­ njeno izhodisce so lahko asociacije ob nenavadnem naslovu dela, pogovor o fantastiki (v filmih, risankah, knjizevnosti) ali tvorjenje zgodbe v skupini. CILJI Ucenci · interpretativno berejo literarna besedila, · identificirajo se z osebo, ki dozivlja dogodivscine, kakrsne bi zeleli dozivljati sami, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo o prostoru in knjizevnih osebah, · spoznajo vrsto besedila (roman), · vzivljajo se v dogajanje in sami napisejo odlomek fantasticne pripovedi (V Opicji dezeli), · vzivljajo se v dogajanje in ga dramatizirajo. UVODNA MOTIVACIJA Pripovedujejo o svojih dozivetjih v cirkusu, o zivalih, ki so jih tam videli, o carovniku ... NAJAVA BESEDILA Danes bomo prebrali odlomek iz romana Ferija Lainscka Velecirkus Argo, v katerem boste izvedeli, kaj se je zgodilo z deckom in deklico, ki sta v cirkusu srecala carovnika, ki ju je zacaral. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. BRANJE BESEDILA Ucitelj jim prebere besedilo.

Tematska analiza besedila

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

CUSTVENI PREMOR Ucenci si urejajo vtise o besedilu.

168

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja obcutja ob besedilu. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen poskusajo razloziti (ob pomoci ucitelja). VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdaj se zacnejo decku Tulsiju in deklici Geli Geli neverjetne dogodivscine? Kaj se zgodi Tulsiju med predstavo v cirkusu? Zakaj Tulsi ni mogel slisati deklice? Kam je bil namenjen? Kdo so bili njegovi spremljevalci? Kaksen je bil Tulsijev nacrt, s katerim bodo premagali nasprotnika? Kaj si je zelel Tulsi, a je opicnjak tej njegovi zelji mocno nasprotoval? Kaj je Gela ugotovila o poteku casa v drugih svetovih? GLASNO BRANJE IN DRAMATIZACIJA Ucenci besedilo berejo po vlogah in nastopajo. VREDNOTENJE Ali vam je bilo besedilo vsec? Utemeljite svoj odgovor. Kako se je pocutila deklica, ko je decek ni slisal? Kaj bi vi storili v taksnem primeru? Ali se vam je ze kdaj zgodilo, da vas kdo ni slisal, ceprav ste jasno izrazili svoje mnenje? NOVE NALOGE 1. Ucenci se vzivljajo v dogajanje tako, da dramatizirajo odlomek. 2. Pisejo domisljijski spis z naslovom V opicji dezeli. 3. Napisejo zadnje poglavje v tem romanu. 4. Napisejo in narisejo obvestilo o dveh otrocih, ki sta izginila v cirkusu. 5. Sestavijo porocilo o tem tragicnem dogodku (izginotju otrok) in ga preberejo. Predstavljajo si, da nastopajo na radiu oziroma na televiziji.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

169

DRAMATIZACIJA ODLOMKA PRIPOVEDOVALEC: Se preden je Gela Gela sploh dojela, kaj ji hihitavi glas v resnici sporoca, so se ji zamajala tla pod nogami, da se je komaj se ujela. Znasla se je v cudni dezeli. GELA GELA (zacudeno): Tulsi? Tulsi v roki drzi zasiljeno palico, za pasom ima sekirico, ji ne odgovori. VOJSCAKI (odpravljajo se na pot in kricijo): Se strinjamo, gospod Tulsi. Smo pripravljeni za boj. GELA GELA (prestraseno): Tulsi ... Tulsi ... Vojscaki odidejo proti ostri skali, kjer je bil izhod. TULSI in STAREC se sprehajata po zelenici. TULSI (prepricljivo): Povem vam, dobra zvijaca je vredna vec kot najboljse orozje. Drazili jih bomo z vojskami, premagali pa z besedo ali pa se jaz ne imenujem Tulsi Bulsi in ne pridem vec domov. STARCEK (ostro): Ti pac ne pojdes nikamor. Tu potrebujemo nekoga, ki bo modro vladal. TULSI (zalostno): Vsaj to moram vedeti, ali je v bisernem hramu res shranjena skrivnost vrnitve. Pa tudi ce samo zato, da vsaj pokukam, ali so po teh letih tam se vsi zivi in zdravi. Gela Gela lezi v sopih trave in od dalec opazuje Tulsija in Starcka. GELA GELA (zacudeno): Po teh letih? Ali v teh drugih svetovih cas tece drugace? Cez nekaj trenutkov pa ... GELA GELA (krikne): Tulsi, Tulsi! Pocakaj vendar! Nato stece k skali, za katero sta prikazni malo pred tem izginili.

170

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

111

Sledi do davnih dni

Michael Ende CAROBNI NAPOJ

Tematska analiza besedila

Vzorec sodobne pravljice je znacilen za dela nemskega pisatelja Michaela Endeja ­ v to vrsto poleg Carobnega napoja sodi tudi njegov izvrstni pravljicni roman Momo. Odlomek z zacetka izbrane pripovedi opisuje nenavadno vilo Hude sanje; opis deluje strasljivo: prevladujejo temne barve, plamen v kaminu je zelen, nenadoma zacne z nenavadnim glasom biti ura, predmeti so groteskni, juha, ki se kuha v kotlu, je ostudna. Taka kompleksna podoba notranjosti vile povezuje vse sestavine, ki tvorijo besedilno sliko; bralec si namrec zlahka predstavlja tudi okus in vonj carovniske juhe. Odlomek se povezuje s knjizevnim interesom, ki je znacilen za junaskega bralca (v drugem triletju), tj. z njegovim zanimanjem za nenavadne svetove, fantazijske prostore in skrivne jezike oziroma nenavadne knjizevne osebe. Opazovanje vzpostavljanja razpolozenja ter opisovanje knjizevnega prostora in osebe zajemajo tudi naloge v didakticnem instrumentariju, uvodna motivacija pa je lahko kar domisljijska slika (npr. v carovniskem laboratoriju). CILJI Ucenci · samostojno berejo besedilo, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe, dogajalnega prostora in casa, · ohranjajo in razvijajo interes za poslusanje proze, · pisejo polliterarna in literarna besedila, · dramatizirajo in govorno nastopajo. UVODNA MOTIVACIJA a) Mozganska nevihta: na eno stran table ucitelj napise Dobri carovniki, na drugo pa Zlobni carovniki. Ucenci navajajo imena za obe skupini. b) Ucitelj napove (in napise na tablo), da bodo ucenci spoznali knjigo SATANARHEOLAZGENIALKOPEKLENSKI PUNC ZELJA. Kaj je to? (Ucenci izrazajo pricakovanja, kaj bo sledilo.) Ali lahko poveste bolj razumljivo? Spremenite naslov. NAJAVA BESEDILA Preberimo odlomek iz knjige nemskega avtorja Michaela Endeja, ki je napisal tudi deli Momo in Neskoncna zgodba. (Morda berejo za bralno znacko ali pa so gledali film.) PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci besedno in nebesedno izrazajo svoje vtise.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

171

TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek in si podcrtajo oziroma izpisejo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci oblikujejo skupine s po tremi (lahko tudi manj ali vec) ucenci. Vsaka skupina na list papirja zapise Slovarcek neznanih besed in ga izmenja z ostalimi skupinami. Slovarcki krozijo po razredu toliko casa, dokler ne pridejo nazaj k izhodiscni skupini. Na koncu preberemo, ucitelj potrdi pravilnost resitve. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovarjajo na vprasanja v berilu. GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo dele besedila. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE VREDNOTENJA BESEDILA Delo po skupinah: Oblikujemo skupine in ucence razporedimo glede na njihove interese. 1. Dva ucenca, ki sta dobra risarja, na stransko tablo z barvnimi kredami nariseta prizor. Sama se dogovorita, kaj bosta narisala. 2. Ce je v razredu vec takih, ki radi in dobro risejo, potem vsakdo zase narise sliko, sledi razstava v razredu. 3. Ucenci v skupini oblikujejo strip. (Ali se dogovorijo in vsi risejo en strip ali pa vsakdo v skupini glede na njihov medsebojni dogovor rise del zgodbe.) 4. Skupina pise podajanko: vsakdo v skupini napise delcek nadaljevanja zgodbe, ki se nanasa na ilustracije v knjigi (ucni list 2). 5. Vsak clan skupine obnovi prebrano besedilo, vendar tako, da kako podrobnost spremeni; sosolci morajo uganiti, katero. 6. Oblikujte Seznam carovniskih (nenavadnih) predmetov. Posamezne predmete narisite, preostale pa natancno opisite. 7. Kovacnica besed: oblikujte zapleteno skovano besedo, kot jo ima knjiga v naslovu. Najprej se v skupini dogovorite, kaksno besedo boste skovali. Ali bo, na primer, prijazna/smesna/otroska/zlobna/prestrasena/glasna ...? Sestavite seznam besed, ki pridejo v postev. Eden v skupini zacne, nadaljuje njegov sosed, tako da na prvo izbrano besedo prilepi katerokoli drugo s seznama ... Iz nastalih izdelkov priredimo razstavo. NOVE NALOGE 1. Napisite prizor Sestalo se je carovnisko sodisce in ga odigrajte. Porota zaseda, tozilec obtozi Belzebuba, obramba ga brani. 2. Pomagaj Belzebubu Zgubi, da se resi. Sestavi zanj carovniski recept, ki bo deloval na njegove tezave. 3. Sestavi recept za carovnisko juhico. Poskusi v rimah. 4. Belzebub mora torej pridobiti na casu. Ura je namrec odbila ze pet, casa pa je le se do polnoci. Zanj napisi nacrt delovanja. 5. Carovniki in carovnice se bodo udelezili novoletnega simpozija (znanstveni posvet). Med seboj pa bodo tudi tekmovali. Predstavi Belzebubove nasprotnike. S kaksnimi »juhicami« bodo tekmovali oni? 6. Oblikuj vabilo na carovniski shod. 7. Pomesane zgodbe: Belzebub se zaljubi v ... Izberi, v katero carovnico se je zaljubil, in napisi spis o tem. Pri tem uporabljaj podatke iz odlomka v berilu. a) Povabi jo k sebi domov na zur ... b) Napise ji pesem. c) Objavi zenitni oglas, da bo z njim zagotovo dobil najprimernejso in najlepso druzico.

172

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

8. Oglej si kazalo knjige ­ pripoveduj, kaj bi se utegnilo zgoditi v nadaljevanju (ucni list 1). 9. Pojdi v solsko knjiznico in ugotovi, katera Endejeva dela imate. Si ze katero prebral(a)? Na kratko ga predstavi sosolcem. 10. Huuu, carovniki in carovnice so tu! Oblikuj tabelo, v kateri bodo carovniki oziroma carovnice, ki se jih spomnis, dopisi oznako (so zlobni ali dobri), ne pozabi na naslov knjige in njenega avtorja. 11. Govorni nastop po navodilih v berilu.

UCNI LIST 1

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

173

UCNI LIST 2

174

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

175

111

Sledi do davnih dni

Michael Ende CAROBNI NAPOJ

CILJI Ucenci · razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila, · besedilo samostojno berejo, · poslusajo uciteljevo pripovedovanje in branje proze, · pisejo polliterarna in literarna besedila o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev (poustvarjalno pisanje), · pripovedujejo in dramsko oblikujejo literaturo, · govorno upovedujejo svoje domisljijske svetove, · pripovedujejo o svojih literarnoestetskih izkusnjah, · spoznavajo tujo mladinsko knjizevnost.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucence vprasa, kaj je to napoj in kako se pripravlja. Nato jih spodbudi, da na list A3 narisejo veliko posodo, kotel nad ognjem, in vanj zapisejo, katere sestavine bi dali v svoj napoj. Napoj naj tudi poimenujejo, npr. napoj za bistro glavo, napoj za lepoto, napoj za moc ... Ob robu lahko zapisejo tudi recept za kuhanje (koliko casa, na kako mocnem ognju, na kaj moramo biti pozorni ...). Vsak ucenec svoj izdelek predstavi in sosolci povedo svoje mnenje. NAJAVA BESEDILA O kaksnem napoju pa govori knjiga Michaela Endeja Carobni napoj? Kdo pripravlja tak napoj? Kako si predstavljate osebo, ki ga pripravlja? PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in uredijo misli. Pripravijo se na poslusanje besedila. INTERPRETATIVNO BRANJE Boljsi bralci glasno preberejo odlomek v berilu. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo misli. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo o svojih prvih vtisih. GLASNO BRANJE Ucenci se glasno preberejo posamezne dele besedila. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj razdeli delovni list z vprasanji. Resujejo v dvojicah.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Natasa Plevnik OS Globoko

S sosolcem se pogovori o besedah, ki jih ne razumes. Delovni list obrezi in nalepi v zvezek za slovensko knjizevnost. Skupaj s sosolcem/sosolko odgovorita na spodnja vprasanja.

176

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Kaj ves o carovnikih? Kaksni ljudje so to? S cim se ukvarjajo? Katere slavne carovnike oziroma carovnice poznas? Zdaj pa k zgodbi iz berila. Kdaj in kje se dogaja? Kaksno je vreme? Kdo je glavna oseba? Natancno izpisi povedi, v katerih je opisana glavna oseba. Izpisi tudi povedi, v katerih je oseba oznacena (kaksen ima znacaj). Opisi tudi nihajno uro. Izpisi povedi, ki opisujejo carovnikov naslanjac. Kaksen je eliksir stevilka 92? Kako je opisan videz tega eliksirja? S katerim namenom ga carovniski svetnik pripravlja? S kaksnimi tezavami glede eliksirja se carovniski svetnik sooca? Zdaj pa narisi laboratorij carovniskega svetnika. V njem narisi glavno osebo, naslanjac, nihajno uro in se kaj, tako kot opisuje besedilo.

Ucenci predstavijo svoje odgovore in do dolocenega datuma poiscejo razlicne podatke o carovnistvu (predvsem jih usmerimo h knjizevnim delom, filmom ...). Nato ucence razdelimo v skupine, v katerih oblikujejo miselni vzorec na temo CAROVNISTVO. NOVE NALOGE 1. Tudi ti se ucis carovniskih spretnosti. Prisel(la) si k Belzebubu Zgubi na ucno uro, da te nauci pripravljati eliksirje. Zapisi zgodbo, kako sta pripravljala eliksir, cemu je bil namenjen in se kaj lahko dodas iz svoje domisljije. Ucenci svoja besedila predstavijo in sosolci jih ovrednotijo. 2. Dramatizacija (dve solski uri ali celo vec): ucenci se razdelijo v manjse skupine in pripravijo dramski prizor ­ zaslisanje carovniskega svetnika. Besedilo zapisejo in ga odigrajo. Sosolci vrednotijo dramske prizore.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

177

114

Sledi do davnih dni

Jana Bauer IZGINJEVALEC CAROVNIC

Vdor nestvarnega v realni svet, soobstajanje solskega vsakdanjika in sveta carovnikov in carovnic je znacilna poteza nekaterih zelo priljubljenih mladinskih besedil, v katerih bi lahko prepoznali poteze »fantasticne pustolovke«. Ne le svetovna uspesnica o Harryju Potterju, tudi Izginjevalec carovnic Jane Bauer vzporeja stvarnost, ki je le na videz razumljiva, in svet carovnikov, ki je pomembnejsi in mocnejsi od stvarnega sveta. Izbrani odlomek se osredotoca na nenavaden lik uciteljice Fride ter na razkritje skrivnosti, povezane z njo ­ didakticni instrumentarij spodbuja predvsem zaznavanje podobe carovnice ter ponuja medbesedilne primerjave; prav navezava na pravljicno izrocilo je lahko tudi ena od oblik uvodne motivacije.

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · · · · · · · ·

razvijajo zmoznosti dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti, seznanijo se z odlomkom iz dela Izginjevalec carovnic, samostojno preberejo odlomek, literarni svet povezujejo s svojim izkusenjskim svetom, identificirajo se s knjizevno osebo, sestavijo domisljijsko predstavo knjizevnih oseb, zaznajo znacajske poteze in razumejo ravnanje oseb, upostevajo avtorjev opis in oblikujejo domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, · razumejo zaporedje dogodkov, · odgovarjajo na vprasanja ob berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo pri iskanju odgovorov, · nadaljujejo zgodbo in pri tem upostevajo pravilo pravljicnih svetov, da je dobro nagrajeno.

UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj narise na tablo solo in spodbudi ucence, da dopolnjujejo stavbo z besedami, na katere se spomnijo ob besedi sola (priloga 1). NAJAVA BESEDILA Pa poglejmo, ce je vasa sola tudi tako grozna, kot je sola junaka v besedilu Jane Bauer Izginjevalec carovnic. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo in uredijo misli.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

178

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja dozivetja po branju. Vprasamo jih, katera sola je boljsa, tista, ki jo je obiskoval Nejc, ali njihova. TIHO BRANJE Ucenci se enkrat preberejo besedilo in v njem poiscejo neznane besede, ki jih izpisejo. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci ob pomoci sosolcev in SSKJ razlozijo neznane besede. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo je glavni junak? Kako se je Nejc pocutil na svoj prvi solski dan? Kdo ga je peljal v solo? Nejcu se je v solo najprej mudilo, saj sta ga starsa komaj dohajala. Kako njegovo navdusenje upada in se sprevraca v pravo grozo? Poisci in izpisi povedi, ki pripovedujejo o tem. Kaj si je o soli mislil Nejcev oce Peter? Kaksen je bil znak Nejceve sole? Se spomnite kaksne vraze, povezane s crnimi mackami? Kaj je po stari vrazi treba narediti, ce crna macka pred teboj precka pot? S cim jih uciteljica strasi ze prvi dan? Doma se Nejc pogovarja s svojim dedkom. Katero skrivnost mu dedek razjasni? ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Ucenci opredelijo cas in prostor dogajanja. Opisejo glavno in stranske osebe. Nejc na koncu odlomka izve, da je njegova uciteljica carovnica. Zakaj je po vasem mnenju naslov knjige Izginjevalec carovnic? Katere knjige, v katerih nastopajo carovnice, se poznate? NOVE NALOGE Ucenci pisejo domisljijsko besedilo o tem, kaj bi delali, ce ne bi bilo sole. Zaigrajo pogovor med Nejcem in njegovim dedkom. Ucenci napisejo nadaljevanje zgodbe, pri tem upostevajo pravila pravljice, dobrota na koncu zmaga, hudobija pa je kaznovana. Resijo krizanko (priloga 2).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

179

PRILOGA 1

SOLA

180

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

PRILOGA 2

1. Pravljica, v kateri carovnica zapelje bratca in sestrico s hisko iz sladkarij. 2. Avtorica knjige Izganjalec carovnic. 3. Carovnikov pripomocek je carobna __________. 4. Knjizevni junak, ki se je vpisal na Bradavicarko. 5. Carovniski vzklik. 6. Ime Nejceve uciteljice. 7. Ime Nejcevega oceta. 8. Ime knjige: Carovnik iz ______ . 9. Kdo je Nejcu pomagal razvozlati skrivnost?

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

181

117

Sledi do davnih dni

Bina Stampe Zmavc URE KRALJA MINA

Ure kralja Mina so pravljicna igra o kralju, ki zeli obvladati cas, saj spozna, da se stara. Odlomek je z zacetka igre, v njem pa osrednja dramska oseba razkrije vzrok dramskega dogajanja v nadaljevanju: bele kocine sporocajo, da njegov cas mineva ­ vse to je se poudarjeno s kontrastno podobo pomladi, ki se razcveta (mila majska noc). Kralj zato zeli, da urarcek ure ustavi; nasprotje kraljevi zagledanosti v samega sebe in njegovi zelji, da bi bil vecen, so tudi modri urarckovi odgovori o brezcasnosti casa in zacasnosti bitij. Besedilo je zanimivo tudi zaradi nenavadnih tvorjenk (npr. casotulije) ter moznosti za improvizacijo, ki jih ponuja ­ tovrstne dejavnosti predlaga didakticni instrumentarij, ob katerem bralec spoznava zgradbo dramskega besedila in lastnosti oseb. Uvodna motivacija je lahko gibalna igra, npr. ponazarjanje tiktakanja in bitja razlicnih ur.

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja dramske osebe, · prepoznajo zgradbo dramskega besedila, · opisujejo zgradbo dramskega besedila, · podobo knjizevne osebe upovedujejo tudi ob pomoci posrednih besedilnih signalov, · napisejo kratko fantasticno pripoved, · sodelujejo pri uprizoritvi besedila v razredu, · igrajo vloge iz besedila, · dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj v ucilnico prinese veliko skatlo z napisom CASOVNI STROJ. Z ucenci se pogovarja o tem, ali jih cas kdaj ovira, moti, dolgocasi. Nekaj ucencev povabi, da vstopijo v casovni stroj in spremenijo to, kar si najbolj zelijo. Vsak ucenec, ko pride iz skatle, sosolcem pove, kaj je spremenil. NAJAVA BESEDILA Ugotovili smo, da nas je kar veliko, ki bi radi spremenili kaj v zvezi s casom. Nekaterim gre torej prepocasi, drugim prehitro. V igri Bine Stampe Zmavc tudi zivi nekdo, ki mu cas posteno nacenja zivce. To je kralj Min ­ in najbolje bo, da pogledamo, kaj se mu je zgodilo. Da bomo lazje doziveli kraljevo stisko, bomo dogajanje zvocno opremili. Ucitelj prebere uvod v prvem dejanju, nato pa da ucencem navodila, kako naj zvocno prikazejo zvoke v kraljevi sobi. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za branje besedila.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

182

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj in ucenec, dober bralec, ucencem prebereta odlomek. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebranem odlomku in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE DOZIVETIJ Kako ste dozivljali kraljevo stisko? Cesa se kralj boji? Urarcek mu je skusal pomagati. Bi mu tudi vi pomagali? Kako? Vam je bilo besedilo vsec? Zakaj? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze, predvsem pa tvorjenke. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. Ucitelj na tablo napise nenavadne tvorjenke. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj je preganjalo kralja v spanju in kaj ga je zbudilo? Podivjane ure, ki jih urarcek ustavi, usmerijo pogovor med kraljem in njim na cas. Zakaj kralja zanima, kako izgleda? Kako sprejme, da ima ze sive in bele dlake na bradi? Zakaj tako? Na koga se zaradi tega jezi? Kaj mu skusa urarcek povedati? Je res cas kriv za njegovo staranje? Kaj kralju zbudi kancek upanja? Cesa si najbolj zeli? GLASNO BRANJE Besedilo preberemo se enkrat, in sicer v branje vkljucimo vse ucence. Razdelimo vlogi kralja in urarcka. Ucenci poskusajo pri branju upostevati junakov znacaj, vlogo in razpolozenje. Ostali ucenci ponazarjajo zvoke ur. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo zgradbo besedila in jo opisejo. Locijo govor oseb, stransko besedilo in opise dogajanja. Razumejo pomen stranskega besedila: ucitelj prebere del stranskega besedila, dva ucenca pa z gibi in mimiko brez besed ponazarjata to besedilo. VREDNOTENJE Kje se igra dogaja? Kralj vlada vsemu. Cemu pa ne more vladati? Kako to sprejema? S katerimi izrazi imenuje ure? Je z njimi izrazen njegov odnos do ur? Kaksen je? Kako kralj dozivlja spoznanje, da se stara? S cim bi to rad preprecil? Menis, da je vse to povezano z njegovim rojstnim dnem? Kako? Urarcek poskusa kralja pomiriti in ob tem izrece precej modrih misli. Kako razumes misli Tudi ure se lahko pokvarijo, velicanstvo. Ne samo ljudje! ali Vsi se staramo, velicanstvo. Cas samo cas jé! ali Ker casu ni potrebno, da ga merimo! Cas je brezcasen. Le mi smo zacasni. Knjizevnima osebama pripisi lastnosti in tiste dele besedila v oklepajih, ki nakazujejo te lastnosti.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

183

KRALJ Lastnosti ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Besede, ki to dokazujejo ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ URARCEK Lastnosti ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ Besede, ki to dokazujejo ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ NOVE NALOGE 1. Izpisi vse izraze za ure in jih razlozi. Narisi ure tako, kot si jih predstavljas. 2. V besedilu poisci tiste dele, kjer kralj poudarja svojo vladarsko moc. 3. Napisi nadaljevanje dramskega odlomka. V pomoc ti je lahko tudi odlomek sklepne pesmi iz igre, in sicer: URARCEK: To zgodba je o kralju Minu, davnih kraljev slavnem sinu, ki ni ga zmagal mec poraz, dokler ni z zezlom dregnil v Cas.

4. V razredu izdelajte ure in oblacila za kralja Mina ter urarcka. Ucilnico opremite kot kraljevo sobo. Izberite igralca, ki bosta odigrala vlogi. Odigrajte prizor, pri tem pa na poseben nacin ozivite svoje ure. 5. Napisi kraljev ukaz, s katerim zeli ustaviti cas. 6. Kralj je dejal: »Ah, urarcek, ko bi obstajala dezela ... svet ..., kjer bi bil cas drugacen! Kraj, kjer se ne bi starali! Kraj, ki bi se skoraj dotikal vecnosti!« Pomagaj kralju in izdelaj turisticni letak za kraj, kjer se nihce ne postara. Prepusti se svoji domisljiji in ustvarjalnosti. 7. Napisi svoje razmisljanje o casu. Cas je ___________________________ Dolgocasim se, kadar __________________________ Cas mi mine, kot bi trenil, kadar ____________________ 8. Klepet kraljevih ur. Napisi pogovor kraljevih ur, potem ko sta kralj in urarcek po tem dogodku zapustila sobo.

184

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

122

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · · · · · ·

Samuil Marsak PRAVLJICA O KRALJU IN VOJAKU

Tematska analiza besedila

Besedilo ruskega pesnika v odlicnem prevodu Toneta Pavcka (ob prevajalcevem imenu se lahko pogovorimo tudi o njegovem pesniskem opusu, npr. o pesmi Junak) uvaja pravljicni razdelek sestega berila, hkrati pa predstavlja dve za klasicno pravljico znacilni knjizevni osebi: modrega »siromaka« in nadutega vladarja. Tudi tema besedila ­ preprostost in skromnost sta vec vredni kot imenitnost in moc ­ je za pravljico znacilna. V didakticnem instrumentariju so vprasanja za razvijanje zaznavanja in razumevanja nenavadnih besed, pravljicnih oseb in sporocila pesmi, poustvarjalne dejavnosti pa spodbujajo interpretativno branje ter vrednotenje sporocila pesmi. Uvodna motivacija je lahko igra vlog: ucenci prevzamejo vlogo znacilnih pravljicnih oseb in se pogovarjajo (npr. na dvoru).

poslusajo umetnostno besedilo, po poslusanju oznacijo pesem na podlagi lastnega dozivljanja, oblikujejo si domisljijsko predstavo dogajalnega prostora, identificirajo se s knjizevno osebo in pripovedujejo o svojih obcutkih, besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota, berejo pesem in jo povezejo z dozivetji iz svojega zivljenja, razvijajo asociativne sposobnosti, odgovarjajo na vprasanja ob pesmi, spoznajo pojem pripovedna pesem.

Dodatna dejavnost: obisk knjiznice in ogled dela Bajke in balalajke. UVODNA MOTIVACIJA Anekdota Ruski pesnik Samuil Jakovljevic Marsak je leta 1914 prvic prisel v London. Na ulici je neznanca vprasal: »What is time?« In clovek se je zelo zacudil, zakaj mu postavlja tako nenavadno vprasanje, kako naj on ve, kaj je cas. A pesnik je hotel le vedeti: »What time is it?« Samuil Jakovljevic Marsak se je rodil v ruskem mestu Voronez na obrobju moskovske drzave ob reki Don. Mesto je bilo nekoc pomembno zaradi obrambnega znacaja, kasneje pa je dobilo trgovsko vlogo. V Marsakovem casu je bilo med dvajsetimi najvecjimi mesti Ruskega carstva. Ucitelj razdeli ucence v skupine. Vsaka skupina sestavi zgodbo s kljucnimi besedami: kralj, vojak, prepir, pastir. Skupaj oblikujejo zgodbo (v verigi) ­ vsak ucenec doda eno poved. Zacne ucitelj: »Nekoc je zivel kralj ...« Nadaljuje eden od ucencev (na vrsto morajo priti vsi). Vsaka skupina pripoveduje svojo zgodbo. Pripovedujejo, kako razresujejo prepire. Izrazajo svoja custva, ko poskusajo nekomu razloziti svoje mnenje, pa ga drugi ne sprejme.

VIRI: http://www.pcpress. co.yu/arhiva/tekst. asp?broj=23&tekstID=1050 http://sl.wikipedia.org/wiki/ Vorone%C5%BE

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

185

NAJAVA BESEDILA Ruski pesnik Samuil Jakovljevic Marsak je napisal pesem, za katero ga je navdihnilo ljudsko izrocilo. Prisluhnimo. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere pesem. PREMOR PO BRANJU Ucenci podozivijo pesem in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Kaksna obcutja vam vzbuja pesem? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pesem in podcrtajo manj znane ali neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razlozijo ucenci, ki jo poznajo, ali ucitelj. Povedo, katera beseda je v pesmi najpomembnejsa. Iskanje in razlaga narecnih in starinskih besed. GLASNO BRANJE Posamezni ucenci glasno preberejo pesem. Trudijo se brati doziveto, ustrezno hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne premore ... VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovarjajo na vprasanja v berilu. V pogovoru opredelijo literarne osebe. Dolocijo glavne in stranske knjizevne osebe. Vse osebe opisejo. Pogovorijo se o kraju in casu dogajanja. Povedo, ali ju lahko dolocijo. Ucenci ustno obnovijo pesem. NOVE NALOGE 1. Pisanje ali pripovedovanje predzgodbe. Izmisli si in zapisi, kaj se je dogajalo pred dogodki, opisanimi v pesmi. 2. Pisanje ali pripovedovanje pozgodbe. Napisi nadaljevanje pesmi, kot da bi jo pripovedovala ena od knjizevnih oseb. 3. Pisanje ali pripovedovanje obnove v prvi osebi. Vzivi se v vlogo ene od knjizevnih oseb in napisi obnovo, kot bi jo napisala ta oseba. 4. Pisanje vojakovega pisma kralju in kraljevega odgovora. 5. Pisanje dodatne kitice. 6. Pogovor o medsebojnih odnosih. Kdo je pomembnejsi? 7. Anketa o drugacnosti, o odnosu ucencev do soljudi.

186

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

124

Sledi do davnih dni

Ljudska ZARIKA IN SONCICA

Tematska analiza besedila

Ljudska balada Zarika in Soncica omogoca dozivljanje znacilnega razpolozenja ter opazovanje dramaticnega stopnjevanja, ki je znacilno za to knjizevno vrsto. Ob tem bo mladim bralcem morebiti zanimiv tudi nenavaden jezik, tj. starinske oziroma narecne besede, ki dajejo izbrani pesmi znacilno »patino« izrocila. Z ljudsko pravljico besedilo povezuje tudi kruta igra usode, ki po nakljucju znova zdruzi loceni sestri, le da je srecanje za obe usodno. Didakticni instrumentarij opozarja na rabo slogovno zaznamovanih besed, razvija zmoznost razumevanja dogajalnega casa in sporocila pesmi, med poustvarjalnimi nalogami pa so predlogi za interpretativno branje in poustvarjalno pisanje ter spodbude za obisk knjiznice; za uvodno motivacijo lahko poslusamo »baladno« glasbo ter pripovedujemo o obcutkih, ki jih vzbuja. CILJI Ucenci · poslusajo ljudsko pripovedno pesem, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, · spoznavajo mejo med realnim in domisljijskim svetom ter vedo, da je besedilna stvarnost v pripovedi drugacna od sveta, v katerem zivimo, · razumejo vzrocno-posledicno zaporedje dogodkov, · odgovarjajo na vprasanja ob besedilu, · znajo razloziti pomen besed in besednih zvez, · spoznavajo knjizevne osebe, · prepoznajo znacilnost pravljicnega dogajanja, · govorno obnovijo pesem, · vrednotijo sporocilo in ucinek besedila. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj v uganki predstavi sam sebe ali enega ucenca iz razreda. Ucenci resijo uganko. Delo v dvojicah Vsak ucenec napise podobno predstavitev sosolca, jo prebere svojemu sosedu, sosed razvozla uganko. Vlogi nato se zamenjata. NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove pesem, v kateri bodo ucenci izvedeli, kako sestra prepozna sestro, ki je dolgo casa ni videla. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. INTERPRETATIVNO BRANJE Poslusajo uciteljevo interpretativno branje. CUSTVENI PREMOR Podozivijo pesem in uredijo vtise o njej.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

187

IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o vtisih, o cem govori pesem, kaj jih je najbolj razzalostilo ... TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo pesem ter poiscejo (izpisejo) manj znane in neznane besede, besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed in besednih zvez (npr. spustiti duso) razlozijo ucenci in ucitelj. Ucenci razmisljajo o tem, iz katerih besed sta nastali lastni imeni Zarika in Soncica. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja vprasanja. V celih povedih odgovarjajo poklicani ucenci. Kako se imenujeta sestri? Kaksni sta po zunanjosti? Pomagajte si z imenoma. Kaj si Zarika zeli za darilo? Kaj lahko sklepate o njenem znacaju? Kaj Zarika pravi v 4. kitici? Se je darila razveselila? Je dobila tisto, kar si je zelela? Kako Zarika resi svoj problem? Obzaluje svoje dejanje? Zakaj? Zakaj umre Soncica in zakaj Zarika? Kaj vam zadnja dva verza 1. kitice povesta o dogajalnem casu? Je dogajalni prostor znan? GLASNO BRANJE Klicani ucenci glasno preberejo pesem po kiticah. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA IN VREDNOTENJE Ucenci povejo, koliko kitic ima pesem in koliko verzov posamezna kitica. Ponovijo znacilnosti ljudske pesmi. Presodite Zaricino ravnanje. Je bila na Soncico ljubosumna? Je s Soncico ravnala prav? Je obzalovala svoje ravnanje? Vas je pesem razzalostila? Zakaj? Kaj bi si vi zazeleli s sejma? Kako se je ohranila pesem, ki nima znanega avtorja? NOVE NALOGE Ucenci ustno obnovijo zgodbo pesmi. Ucenci pisno predstavijo Zariko in Soncico (ucni list). Dobra vila naj bi deklici prebudila (deklici naj bi ponovno zaziveli). Ucenci nadaljujejo zgodbo pesmi. Nadaljevanje lahko napisejo kot pesem ali pa kot spis. Ucenci starse ali stare starse povprasajo, ali se v njihovem kraju ohranja kaksna ljudska pesem ali zgodba, ki ni zapisana. O tem porocajo v razredu. UCNI LIST

Zarika

Soncica

188

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

124

Sledi do davnih dni

Ljudska ZARIKA IN SONCICA

CILJI Ucenci · poslusajo ljudsko pripovedno pesem, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, · spoznavajo mejo med realnim in domisljijskim svetom ter vedo, da je besedilna stvarnost v pripovedi drugacna od sveta, v katerem zivimo, · razumejo vzrocno-posledicno zaporedje dogodkov, · odgovarjajo na vprasanja ob besedilu, · znajo razloziti pomen besed in besednih zvez, · spoznavajo knjizevne osebe, · prepoznajo znacilnosti pravljicnega dogajanja, · govorno obnovijo pesem, · sestavljajo pomene in besedilo vrednotijo. Dodatni dejavnosti: · druzinsko branje iz zbirk Slovenske ljudske pesmi oziroma Slovenska pripovedna pesem, · pripovedujejo in napisejo pripoved in ji spremenijo zacetek, konec, osebe, dogodke. UVODNA MOTIVACIJA Pogovor o pravljicah. Katere pravljice najraje berete/poslusate? So vam jih brali/pripovedovali, ko ste bili majhni? Kdo vam jih je pripovedoval? Vam jih se vedno kdo prebere ali pove? Kdo? Kdaj? Zakaj jih radi poslusate? Ste kdaj brali ljudske pripovedne pesmi? V cem se razlikujejo od pravljic v vezani obliki? INTERPRETATIVNO BRANJE Ucenci pesem preberejo doziveto in z obcutkom za dogajanje. Razdelijo si vloge, z glasom izrazijo razpolozenje, razlicna obcutja ponazorijo s spremembo barve, mehkobo glasu. CUSTVENI PREMOR IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Po branju ucenci govorijo o svojih obcutjih, dozivetjih, vtisih. Povedo, kako so razumeli pesem. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci razlozijo besede in besedne zveze, ki so nenavadne, in povedo, zakaj se jim zdijo nenavadne. Katere besede se v pesmi ponavljajo? VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdaj se pesem dogaja? Po katerih znacilnostih prepoznamo, da pesem ni sodobna? Katere knjizevne osebe nastopajo v besedilu? Kdo sta glavni osebi v pesmi? Kaj povesta imeni junakinj? Kaksna je bila njuna usoda?

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

189

Kako se pesem zakljuci? Povzemi dogajanje in opisi kraj dogajanja. Je cas dogajanja znan? Razlozijo pojem okrasni pridevek. Iscejo primere v pesmi. Ucenci analizirajo pesem ob pomoci vprasanj v berilu. Razlozijo pojem ljudska pripovedna pesem.

VIRI: http://www.o-sks.nm.edus. si/Seminarske_naloge/ Seminarska_naloga_Jozica_ Levstik/literarne_vrste.htm http://www.s-gim.kr.edus. si/projekti/ucenje/matura/ slovensko-ljudsko.htm http://www.slova.mojforum.si/ slova-about97.html http://www.slova.mojforum.si/ slova-about122.html Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva,DZS, Ljubljana 2002

Ljudsko slovstvo je krozilo med ljudstvom, med nizjimi sloji fevdalne druzbe v takratnih slovenskih dezelah. To je bilo slovstvo kmeckih podloznikov, obrtnikov in delavcev, hlapcev, vojakov, tudi studentov, ne pa tudi fevdalcev, mescanov, cerkve. Nizji sloji so sirili in prenasali slovstvo iz roda v rod. Zelo pomembno vlogo so imeli ljudje, ki so prihajali v stik z drugimi dezelami, na primer obrtniki, studenti, vojaki, ki so prinasali nove obicaje na nasa tla. Ljudsko slovstvo je nastajalo v casu srednjega veka, torej nekako od leta 1200, ko so Slovenci prisli v stik z Evropo (krizarske vojne). Vrh je doseglo v poznem srednjem veku, v casu turskih vpadov in po smrti kralja Matije Korvina. Ti zgodovinski dogodki so razvneli domisljijo ljudskih pesnikov in pripovednikov. V 17. in 18. stoletju je razcvet dozivela lirska pesem. Najpomembnejsi vrsti ljudskega slovstva v srednjem veku sta bili ljudsko pesnistvo in pripovedna proza. Pesmi so peli ali recitirali ob spremljavi preprostih glasbil ali brez njih, pripovedna besedila v prozi so govorili. Pri petju in recitiranju so nastajale spremembe, s tem pa razlicice istega besedila. Taksne pesmi so se delile na lirske in epske, vendar trdne meje med obojimi ni bilo. Lirske pesmi so predvsem obredne (kresne, jurjevske, koledniske). Lirske ljubezenske pesmi se niso ohranile. Epske pesmi delimo na bajeslovne, legendarne, romance in zivalske. Pomembne so balade in romance, balade so bolj dramaticne, mracne, s primesmi nadnaravnih dogajanj in sil, romance so vedrejse, stvarnejse in tudi bolj optimisticne. GLASNO BRANJE Ob ponovnem branju ucitelj na foliji pokaze besede, za katere meni, da jih ucenci niso razumeli. Ucenci dopisejo se svoje. Poskusajo jih razloziti s sopomenkami. Ce katere ne znajo razloziti, jim pomaga ucitelj. NOVE NALOGE 1. Napisejo zgodbo o Soncici in Zariki, ki sta ju ugrabila turski car in spanski kralj. 2. Ucenec povabi domace k druzinskemu branju; skupaj berejo Lepo Vido.

190

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

126

Sledi do davnih dni

Josip Jurcic ZAKRPANA VISNJA GORA, RAZTRGANI ZUZEMBERK

Tematska analiza besedila

Kratek odlomek iz Jurciceve pripovedi uvaja sklop klasicnih pravljicnih besedil, za katera je znacilen pripovedni ton ­ pravljice so torej namenjene zivemu pripovedovanju, niso »le« literarno besedilo, ampak tudi govorni »dogodek«. Zato je smiselno, da se ob Jurcicevem prikazu deda v razredu z ucenci pogovorimo o pripovedovanju knjizevnosti, ki se v sodobnem svetu vizualno podprtih pripovedi vse bolj izgublja; seveda je besedilo tudi priloznost za razmisljanje o razlikah med generacijami. Didakticni instrumentarij se osredotoci na lik pripovedovalca in nenavadno podobo deda, z nalogami za poglabljanje dozivetja pa usmerja mladega bralca k ljudskemu izrocilu. Uvodna motivacija lahko izhaja iz tematske besede pravljica in pogovora o njenih znacilnostih.

CILJI Ucenci · se seznanijo z besedilom, ki ga tiho in glasno preberejo, · literarni svet povezujejo s svojimi izkusnjami, · iscejo nasprotne pomene znacajev knjizevnih junakov in se vzivijo v razlicne vloge, · zaznavajo znacajske lastnosti knjizevnih junakov, · oblikujejo si domisljijsko-cutne predstave knjizevnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja, · upovedijo svojo domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb, tako da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkusnje, · razlozijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori, · opisejo okolje, v katerem se pripoved dogaja, · pripravijo govorni nastop Ljudske pravljice ­ sledi v svet slovenskega izrocila. UVODNA MOTIVACIJA VISNJA GORA lezi v obcini Ivancna Gorica ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom. Okolico Visnje Gore so ze zgodaj poseljevali Iliri in Kelti. Na obmocju danasnjega mesta Visnje Gore je bilo v rimski dobi vojasko naselje Magnisna. Ko so pred nekaj desetletji v Visnji Gori gradili vodovod, so odkrili tudi rimske loncene vodovodne cevi. Cesar Friderik III. je Visnjo Goro leta 1444 razglasil za trg. Trg so zaradi vse hujsih turskih vpadov morali premakniti na visji gric. Zgradili so obzidje in obrambne stolpe, kar je bil tudi pogoj za pridobitev mestnih pravic. 9. julija 1478 je Friderik III. tedanjemu trgu podelil mestne pravice zaradi stratesko pomembne vloge pri obrambi pred turskimi vpadi. Od srednjeveske naselbine sta delno ohranjena mestno obzidje in stolp ter razvaline Starega gradu gospodov Visnjegorskih. Leta 1496 so Visnjani ustanovili mestno solo, ki je bila deveta v danasnji Sloveniji. Visnja Gora je imela tudi svoje sodisce v dvorcu visnjegorskih grofov. Sodisce so kasneje premestili v Grosuplje. V Visnji Gori je stalo veliko gradov in dvorcev. Najstarejsi med njimi je grad Turn (danes tudi Stari grad), ki je opuscen ze od konca turskih vpadov. Grofje Visnjegorski so se preselili v dvorec, v katerem je danes vzgojno-izobrazevalni

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

191

zavod. V Visnji Gori je v svojem dvorcu prebival tudi znameniti baron Peter Anton Codelli, a je bil njegov dvorec med 2. svetovno vojno pozgan. V blizini lezi tudi grad Podsmreka, ki je ohranjen, vendar v slabem stanju. LEGENDA O POLZU Simbol Visnje Gore je polz, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin kraljice Beneske republike. Viteza je na potovanju nasla hci visnjegorskega grofa, ki je skrbela zanj, dokler ni povsem okreval. Grof je poslal po benesko kraljico, ki je ze dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je visnjegorskim grofom podarila pozlaceno polzjo hisico s premerom 10­15 centimetrov in okraseno z diamanti. Polzjo hisico so visnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj casa so jo hranili v mestni hisi, kasneje pa se je izgubila. Uciteljica vodi pogovor o starih starsih. Ucenci pripovedujejo o svojih dozivetjih z njimi, zgodbah, ki so jih pripovedovali, njihovem zivljenju.

VIRI: Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva,DZS, Ljubljana 2002 http://sl.wikipedia.org/wiki/ Vi%C5%A1nja_Gora http://www.visnjagora.si/ predstavitev/index.htm http://www.burger.si/ VisnjaGora/VisnjaGora.html Janez Music: Veliki album slovenskih pisatelje, Zalozba Mladika, Ljubljana 2004 http://sl.wikipedia.org/wiki/ Josip_Jur%C4%8Di%C4%8D http://www.svetizbesed.com/ index.php?t=zgodba&i=124 http://www.vijavaja.com/enter/ dogaja/podrob.php?ID=10281 http://www.kal.si/3gb/web/ snov/slo5-lansko2.pdf http://www.dogaja.se/opis/ josip_jurcic/10281

NAJAVA BESEDILA Josip Jurcic se v odlomku iz zgodbe Zakrpana Visnja Gora, raztrgani Zuzemberk spominja svojega deda. Ker je besedilo ze staro, je tudi jezik starinski. Prisluhnimo mu. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere odlomek iz berila. CUSTVENI PREMOR Podozivijo pripoved in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo odlomek ter podcrtajo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen razlozijo ucenci, ki besede poznajo. Iscejo sopomenke za izraze: vso bozjo zimo, njega dni, tlaka proc, spraviti ga iz kolesnic, desetina ... VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ustno odgovarjajo na vprasanja o vsebini. Koliko je bil star pisateljev ded? Kje je ded pozimi sedel? Kaj je pocel vso zimo? Katero navado so imeli nekoc starcki, jo imajo se zdaj? Kaj ded meni o svojih casih in »sedanjih«, pisateljevih? Kaj menijo ucenci o pisateljevih in sedanjih casih? Ali se je ded strinjal, ce ga je kdo opozoril, da je zgodbo ze povedal? Ucenci odgovorijo tudi na vprasanja v berilu.

192

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

GLASNO BRANJE Klicani ucenci glasno preberejo odlomek. Bralci se trudijo brati doziveto, ustrezno hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne premore ... VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE Opisejo pisateljevega deda. Kdo pripoved pripoveduje? Razlozijo njun odnos. Primerjajo s svojim odnosom do starih starsev. Kaj je onikanje? Dramatizacija: Dedovo pripovedovanje ucenci dramatizirajo, sebe postavijo v vlogo deda. Katere pravljice, resnicne zgodbe, dogodivscine ... so vam pripovedovali ali vam jih pripovedujejo stari starsi? NOVE NALOGE 1. Ucenci delajo v literarnih kotickih. Sami izberejo, katero nalogo zelijo narediti. Delajo individualno. 2. Opisi prvoosebnega pripovedovalca. 3. Obnova: Kaj je ded pripovedoval? 4. Zapisi pogovor med deckom in dedom. 5. Pojdi v knjiznico po eno od knjig Josipa Jurcica in preberi odlomek, doma pa knjigo v celoti. 6. Seznanijo se z zivljenjem in delom pisatelja Josipa Jurcica. Kdo je Josip Jurcic? Rodil se je na Muljavi kot sin samostanskega kocijaza in bajtarja. Njegovo otrostvo so zaznamovale dedove pripovedi, ki jih je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Prvi razred osnovne sole je obiskoval v Visnji Gori, normalko in gimnazijo pa v Ljubljani. Pri sedemnajstih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kaci). Po koncani gimnaziji je odsel na Dunaj, kjer je studiral slavistiko in klasicno filologijo. Pri 23 je zaradi pomanjkanja denarja opustil studij. V Mariboru je bil pomocnik glavnega urednika pri casniku Slovenski narod, dve leti kasneje je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Deseti brat velja za prvi slovenski roman, leto kasneje pa je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Leta 1892 je objavil znano kratko pripoved Telecja pecenka. Nekaj let kasneje je objavil romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad ter tragedijo Tugomer, ki jo je predelal Fran Levstik. Znani sta njegovi povesti Jurij Kozjak, slovenski janicar in Domen. 7. Priprava na govorni nastop Ljudske pravljice ­ sledi v svet slovenskega izrocila. Ucenci pripravijo govorni nastop po navodilih v berilu. 8. Branje knjige Kozlovska sodba v Visnji Gori v celoti. Jurciceva humoreska Kozlovska sodba v Visnji Gori je eden redkih primerov zabavne zgodbe iz zlahtne tradicije humorja v slovenski knjizevnosti. Zgodba, polna nenavadnih zapletov in iskrivega dialoga, spodbuja bralca k razmisljanju in soocanju s svojim notranjim svetom. Kaj je krivicno, kaj pravicno in kaj modro? Zivel je kozel Lisec, ki je moral pogosto bezati pred psi in batinami. Nekoc se je skril za vrtno ograjo uglednega mescana Slamorezca, od koder mu je zadisalo sladko zelje. Poskusal je priti do njega, toda Slamorezec ga je zasacil in tozil na mestnem sodiscu. Ali je bil kozel kriv, ceprav zelja ni pozrl, ga je pa hotel. Ali je bil kriv njegov gospodar, ki ga je slabo privezal? Kako bodo resili zmesnjavo? Zelo modro! Tako, da bo volk sit in kozel cel!

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

193

128

Sledi do davnih dni

Janez Trdina RAJSKA PTICA

Pripovedka Janeza Trdine bralca neposredno uvede v cudoviti, pravljicni svet, v katerem se nenadoma znajde imenitni grof, hkrati pa s »casovnim preskokom« predstavi dva znacilna pravljicna lika, tj. dobrega grofa in hudobnega barona, ki kmete muci. Besedilo oba prikaze zelo izrazito, predvsem zloba in brezsrcnost barona pa sta stopnjevani celo do strasljivosti; tudi zakljucek pripovedke je znacilen, saj krutega barona doleti strahovita kazen. Didakticni instrumentarij opozarja na potek dogajanja ter na besedilne signale, na podlagi katerih se da sklepati o casu in kraju dogajanja, predlaga pa tudi posnemanje knjizevne vrste. Uvodna motivacija se lahko navezuje na ucencem znane pravljice oziroma pripovedke ali like, npr. na kralja Matjaza.

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · · · · · ·

poslusajo pripovedko, ki jo pripoveduje oziroma prebere ucitelj, sami tiho in glasno preberejo besedilo, locijo glavne in stranske knjizevne osebe, znajo razloziti pomen besed in besednih zvez, razlozijo pomene starinskih besed, zacutijo mejo med realnim in domisljijskim svetom, razumejo vzrocno-posledicno zaporedje literarnih motivov, upovedujejo dvoje razlicnih besedilnih stvarnosti na podlagi dogajanja, govorno obnovijo pripovedko, prepoznajo znacilnosti knjizevnega dogajanja, iscejo nasprotne pomene znacajev glavnih junakov in se vzivljajo v razlicne vloge, identificirajo se s knjizevno osebo, ki bi ji bili radi podobni, in razlozijo, zakaj druga knjizevna oseba ne ustreza njihovim zeljam, zaznavajo znacajske lastnosti knjizevnih junakov, razlozijo motive za ravnanje oseb in pripovedujejo, zakaj kdo kaj stori, obiscejo knjiznico in si ogledajo knjigo Janeza Trdine Bajke in povesti o Gorjancih ter preberejo Rajsko ptico v celoti.

Dodatna dejavnost: Druzinsko branje knjige Bajke in povesti o Gorjancih. UVODNA MOTIVACIJA Janez Trdina je v knjigi Moje zivljenje zapisal: »Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnozim in obogatim z idejami napredujocega casa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospesujejo clovesko blaginjo. Obenem pa sem odlocil udrihati po praznoverju ...«

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

194

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

»Gore so me mikale tudi v Mengsu. Oblazil sem vse bliznje visave in nekoliko tudi hribovje okoli Kamnika. Najrajsi pa sem hodil na Gobavico, in to na tisti vrhunec, ki se mu pravi pri Ogrinovem znamenju. Tu je stala nekdaj kapela sv. Lavrencija, ki se je porusila, ker je nihce ni hotel popravljati. Ostala je skoraj le ena, precej visoka stena, ki se je zvala Ogrinovo znamenje radi bliznje Ogrinove hise. Prekrasno se vidi od tod prostrano mengesko polje in do malega vsa mengeska zupnija, ki je sla pred l. 1848 od Save do Kamnika. Se lepsi pa je pogled na Sneznike, katerim pravijo Mengsani Grintavci, ker jim to ime ne pomeni le enega hriba, ampak vse Kamniske Alpe tja do Jermanovih vrat.« KDO JE JANEZ TRDINA? Janez Trdina je slovenski pisatelj in zgodovinar, ki se je rodil 29. maja 1830 v druzini trdnega kmeta v Mengsu in umrl 14. julija 1905. Ze v druzini je vsrkal vase sovrastvo do fevdalcev, in ceprav se je kot mladenic zaljubil v hcerko nekega grascaka, je bil razklan in hkrati custveno pomirjen, kar se je kasneje v zivljenju izrazalo tudi kot neka nenavadna vrsta cudastva. Marcna revolucija in pomlad narodov leta 1848 sta ga prepojili s svobodoljubnostjo in demokraticnostjo in tem idejam je ostal zvest vse zivljenje. Po koncani gimnaziji v Ljubljani je studiral na Dunaju zgodovino, zemljepis in klasicno jezikoslovje. Kot profesor je sluzboval v Varazdinu in na Reki. Leta 1867 je bil pri komaj 37 letih kazensko upokojen, ces da zavaja mladino s svojimi politicnimi nazori. Takrat se je preselil v gostilnisko sobico k prijatelju v Brsljin pri Novem mestu, kasneje pa je zivel v svoji hisi z vrtom v Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in Belo krajino in se na svojih popotovanjih pogovarjal z ljudmi in si v svoj dnevnik zapisoval narodovo izrocilo ter svoja spoznanja o ljudskem zivljenju, delu, verovanju, navadah. Te je po svoje preoblikoval v cudovite pripovedne spise in jih kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, crticah in bajkah. Med najbolj znanimi deli so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Pisal je lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar oznacil za najboljsega stilista svoje dobe. Po njem so leta 1923 najvisji vrh Gorjancev, ki je do tedaj nosil ime Sveta Jera, poimenovali Trdinov vrh. Iz spremne besede h knjigi Bajke in povesti o Gorjancih (zalozba Goga, Novo mesto): »Knjiga gorjanskih bajk, ki se razpira pred radovednim estetom, je mnogo vec kot le eden izmed stevilnih ponatisov Trdinovih besedil ­ pa ne le zato, ker prvikrat posreduje starodavne gorjanske skrivnosti tudi v druga jezikovna okolja, ki doslej s Trdino se niso mogla priti v stik. Gorjanske bajke so zasnovane sinesteticno: kreativno zdruzujejo besedo, barvo in obliko v novo celoto, v kateri so dobrih sto let stara besedila osvetljena skozi drugacno prizmo, prezarcena z intimno izkusnjo fotografa, ki je ­ podobno kot upokojeni profesor ­ na nestetih sprehodih odkrival carobni svet nocnih gorjanskih gozdov. Ta nova celota presega vsoto zgolj bajk, fotografij ali oblikovanja.« KJE SO GORJANCI? Najvisji vrh Gorjancev, ki se na hrvaski strani imenujejo Zumberacko gorje, je 1178 metrov visok Trdinov vrh (Sveta Gera). Pogorje se razteza od savske doline na vzhodu do crmosnjiske doline na zahodu. Zanj je znacilna izjemna prepletenost panonskih in kraskih pokrajinskih znacilnosti. Razmeroma nepregledno in tezko prehodno hribovje porascajo prostrani bukovi gozdovi, na Trdinovem vrhu in Ravni gori pa sta ohranjena celo pragozdna ostanka. Gorjanci so pomembni zaradi redkih rastlinskih vrst. Njihovo naravno bogastvo so tudi stevilni izviri (Minutnik, Gospodicna, Jordanov studenec) in potoki

VIRI: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Janez_Trdina http://www.ijs.si/lit/trdina. html-l2 http://www.muzej-menges.si/ slovenscina/razstave/trdina.htm http://www.logoslibrary.eu/ owawt/new_wordtheque. w6_home_author.home?code_ author=6991&lang=SL http://www.dogaja.se/opis/ janez_trdina/3773 http://www.novomesto.si/si/ novomesto/obcina/osebnosti/ trdina/ http://www.juliadoria.com/ default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0403 &Artikel=1001 http://www.posta.si/Namizje. aspx?tabid=611&artikelid=8189 http://www.vijavaja.com/enter/ dogaja/podrob.php?ID=3773 http://www.zalozba-goga.si/ index3.php?topic=recenzije&zb irka=knjige&jezik=si&koda=ISB N+961-6421-31-X http://www.knjiznica-domzale. si/default-7,61.html?PHPSESSI D=dd6eb88f9ba239ffdf2b0d47 cff4fff8 http://www.zalozba-goga.si/ index3.php?topic=knjige&zbirk a=anagoga&jezik=si&koda=ISB N+961-6421-31-X http://sl.wikipedia.org/wiki/ Gorjanci http://www.novomesto.si/si/ turizem/znamenitosti/narava/ gorjanci/

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

195

(Kobila, Pendirjevka, Klamfer, Susica) v ozkih in globoko zajedenih dolinah severnega pobocja. Gorjanci so bili poseljeni ze v prazgodovini. Za poselitev je znacilno sozitje obmejnega slovenskega in uskoskega prebivalstva. Na Gorjance je vezano bogato ljudsko izrocilo, ki ga je literarno obdelal Janez Trdina (Bajke in povesti o Gorjancih). Po slemenu Gorjancev poteka drzavna meja. Na hrvaski strani je bil leta 1999 ustanovljen Park prirode Zumberak-Samoborsko gorje, na slovenski strani pa je predvideno, da se osrednji del Gorjancev zavaruje kot krajinski park. NAJAVA BESEDILA Ucitelj vodi pogovor o pripovedkah. Ali poznate kaksno pripovedko pisatelja Janeza Trdine? Ucenci si ogledajo knjigo Bajke in povesti o Gorjancih. Vcasih se pripovedke dogajajo v resnicnih krajih. Ste slisali za kaksno pripovedko o vasem kraju, gradu, jami, razvalini? PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje. Namestijo se tako, da jim bo ob poslusanju ljudske pripovedke cim bolj udobno. INTERPRETATIVNO BRANJE Ker zivo pripovedovanje mocno spodbuja ucencevo domisljijsko aktivnost in ker ima ucitelj kot pripovedovalec z ucenci tesnejsi stik (z njimi ne komunicira le jezikovno, ampak tudi nejezikovno), se odloci za pripovedovanje, ne branje. Pripovedovanje naj bo kar se da zvesto izvirniku. Ucitelj nato povabi ucence v knjiznico, kjer jih ze caka knjiznicar, da jim prebere pravljico. CUSTVENI PREMOR Ucenci uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazijo mnenje o besedilu in pripovedovanju. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Zaradi dolzine ucenci pripovedke sami ne preberejo, ampak besedilo bezno preletijo. Na foliji jim ucitelj pokaze besede, za katere meni, da jih ne bi razumeli. Ucenci se spomnijo se kaksne in jo dopisejo. Lahko jo tudi poiscejo v berilu. Ucenci razlozijo pomen besed s sopomenkami. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja vprasanja o vsebini. Katere knjizevne osebe nastopajo v besedilu? Kdo je glavna oseba? Svoja mnenja utemeljijo. Dolocijo glavne in stranske knjizevne osebe. Vse osebe opisejo. Pogovorijo se o kraju in casu dogajanja. Ali cas lahko dolocimo? Za katere zgodbe je znacilno, da jim ne moremo dolociti dogajalnega prostora in casa? Povzamejo knjizevno dogajanje. Odgovorijo na vprasanja v berilu.

196

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

GLASNO BRANJE Ucenci berejo v obliki bralnega mozaika. Besedilo razdelimo na manjse dele. Ucenec je pripravljen na branje svojega dela. Glasno bere in znova sledi branju. VREDNOTENJE Katere ljudske pravljice so ucenci ze brali? Kateri je podobna pripovedka Rajska ptica? Kaj se zgodi dobrim in kaj slabim knjizevnim osebam? Ali je tudi v resnicnem zivljenju vedno tako? Kaj je znacilno za ljudsko pravljico? Primerjamo pripovedko in pravljico. Kaj jima je skupno? V cem se razlikujeta? NOVE NALOGE Napisejo pripovedke o gradovih, jamah, drevesih v domacem kraju in jih objavijo v solskem casopisu.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

197

PROJEKT: Ljudske pravljice iz bliznjih in daljnih koncev sveta

O MISKI, KI JE PELA Indijanska ljudska

Tematska analiza besedila

Sklop tujih ljudskih pravljicnih besedil uvaja nagovor, ki mladega bralca opozarja na izrocilo ljudskega pripovedovanja in okoliscin, ki ga spremljajo. V ta sklop so uvrscene tako zivalske pravljice kot druge vrste ljudskih pripovedi, npr. bajcna oziroma mitoloska ali humorna besedila. Zivalska pravljica O miski, ki je pela prikazuje znacilno temo, tj. zmago drobnega bitja (miske) nad mocnejsim od sebe. Uvodna motivacija je lahko besedna (npr. igra dveh besed) ali medbesedilna (pogovor o zivalskih pravljicah). PERGRIN IN MORSKA DEKLICA Valizanska ljudska

Tematska analiza besedila

Besedilo o ribicevem srecanju z morsko deklico vsebuje znacilno pravljicno temo: dobrota je poplacana. Za razpravljanje v razredu so poleg teme zanimive se druge prvine tega kratkega besedila, npr. tipicne lastnosti obeh knjizevnih oseb, motivacija za ravnanje knjizevne osebe (zakaj je ribic izpustil morsko deklico ipd.) ter znacilen zacetek pravljice in njen konec. Uvodna motivacija lahko temelji na predstavljanju knjizevne osebe (morska deklica) in tvorjenju zgodbe, ki tako osebo vkljucuje. TELICEK Zidovska ljudska

Tematska analiza besedila

Besedilo je primer pravljice, v kateri nastopajo znacilni cloveski liki (revna vdova z otroki) in zival, ki se nenadoma spremeni v kup zlata. Tak zgodbeni povzetek nakazuje znacilno pravljicno temo: siromak, izrocen na milost in nemilost usodi, nenadoma obogati. Pogovor v razredu lahko poteka tudi ob vprasanju, zakaj je telicek pojedel kruh prav najmlajsi deklici in kako to, da na koncu prav ona povzroci spremembo zivali v zaklad. Primerna uvodna motivacija je pripovedovanje o pravljicah, v katerih nastopajo ljudje in zivali, saj se obravnava besedila ze v prvi fazi navezuje tako na pravljico kot tudi na didakticni instrumentarij. JAGUAR IN KIRKINCO Argentinska ljudska

Tematska analiza besedila

Zivalsko pravljico bi bilo po tematiki mogoce primerjati z indijansko pravljico O miski, ki je pela: razdrazeni jaguar, »mogocnez«, izgubi boj s kirkincem, »ubogim vragom«, potem ko ga brez povoda pretepe. Pravljica pokaze, kako moc in stevilcnost ne premagata prebrisanosti, pa tudi, da nasilnez dobi pravicno kazen za svoje ravnanje. Na vse te prvine opozarja bralca didakticni instrumentarij, ki s preglednico utrjuje zaznavanje in razumevanje pravljicnih motivov; uvodna motivacija bi bila lahko besedna (asociacije ­ kaksen je jaguar) ali medbesedilna.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

198

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

DEKLE IN ZENIN Crnska ljudska

Tematska analiza besedila

Medkulturnost prinasa v solsko interpretacijo tega besedila uvodni nagovor, ki opozarja na bogastvo in posebnosti afriskega ljudskega izrocila. Izbrano besedilo je med pravljicnimi besedili razdelka posebnost, saj s sklepnim naukom povsem nazorno pojasnjuje temo nenavadne zgodbe o dekletu in skratih. Nekatere prvine besedila lahko zasledimo tudi v pravljicah, npr. lovcevo zvijaco, s katero ukani skrate, tako da pogovor o zgodbi lahko vkljucuje tudi primerjave med pravljicami. Didakticni instrumentarij se navezuje na knjizevne osebe in dogajanje ter spodbuja poustvarjanje in primerjanje besedil; uvodna motivacija je lahko izkusenjska, npr. pogovor o tem, kako si izbiramo prijatelja, kaj je »izbircnost« ipd.

ZABJI CESAR Juznokitajska ljudska

Tematska analiza besedila

Zgodba pravljice Zabji cesar je ponazorilo sklepne povedi ­ besedilo je torej zgrajeno po podobnem vzorcu kot razlagalna pripovedka. Uvodni nagovor spodbuja bralca k primerjanju besedil na podlagi osrednjih motivov (npr. zelja starsev ­ na tej podlagi bi bilo tako mogoce pravljico povezati tudi z balado Zarika in Soncica). Besedilo odseva znacilno pravljicno temo ­ nenavaden lik na podlagi usodnih nakljucij postane »zmagovalec«: zabec postane cesar, krivicnost pa je kaznovana (cesar se spremeni v zabo). V didakticnem instrumentariju so vprasanja za razvijanje razumevanja zgodbe in sporocila besedila, med nalogami za poglabljanje dozivetja pa so spodbude za kompleksnejse medbesedilne primerjave in za dramatizacijo; uvodna motivacija je, glede na zanimivo likovno opremo kitajskih pravljic, opazovanje ilustracije v berilu in tvorjenje krajse zgodbe.

DEKLICA Z MORJA Grska ljudska

Tematska analiza besedila

Kratek odlomek iz grske bajke vsebuje znacilne mitoloske prvine, tj. prerokbe, junake in bogove. Zanimiv v njem je pojav boga Zevsa v obliki zlatega prahu, kakor tudi motiv otroka (in deklice) v skrinji, ki omogoca primerjavo z drugimi besedili, npr. s pravljico Pergrin in morska deklica, biblijskimi motivi ipd. Didakticni instrumentarij razvija zmoznost zaznavanja dogajanja v odlomku ter izcrpno pojasnjuje pojem mitologija ­ s tem v zvezi predlaga tudi poustvarjalne dejavnosti. Uvodna motivacija lahko izhaja iz naslova besedila, saj si tako ucenci priklicejo v spomin znacilne neresnicnostne osebe oziroma dogodke ­ ali pa si jih kar izmislijo.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

199

CILJI Ucenci · poslusajo pravljice drugih narodov in primerjajo njihove znacilnosti z znacilnostmi slovenskih ljudskih pravljic, · samostojno tiho berejo pravljice, · spoznavajo zivalske pravljice, · dolocajo pravljicne lastnosti, ki so pripisane pravljicnim zivalim, · locijo sodobno in ljudsko zivalsko pravljico, · dolocajo, kaksno vlogo imajo pravljicne osebe ­ zivali, · iscejo smesne in poucne elemente v pravljici, · identificirajo se s knjizevno osebo, · domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo iz posrednih besednih signalov, npr. iz govora knjizevne osebe in nacina govora knjizevne osebe, · locujejo glavne in stranske knjizevne osebe, · oblikujejo si stalisce do ravnanja knjizevnih oseb, · zaznavajo znacajske lastnosti knjizevnih oseb, · upovedijo svojo domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb, tako da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje izkusnje ob branju pravljic, · oblikujejo si domisljijsko-cutne predstave dogajalnega prostora, · poimenujejo knjizevne zvrsti in govorijo o svojih literarnoestetskih izkusnjah s pravljico, · prepoznavajo tuje ljudske pravljice in njihove motive, · anticne pripovedke povezujejo z zgodovino, · primerjajo domace in tuje ljudske pravljice ter iscejo podobnosti in razlike, · sestavijo seznam predmetov, ki imajo cudezno moc, · pisejo obnovo pravljic, · sami sestavljajo podobne pravljice in posnemajo slog pripovedovanja, · v pravljico vpletajo zanjo znacilne prvine (npr. leteca preproga, duh v steklenici), · pisejo narobe pravljico in kombinacijo vec pravljic, · spoznajo pojem mit (bajka), · pripovedujejo ljudsko prozo in pri tem razvijajo lastnosti zanimivega dozivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja. Dodatna dejavnost: ogledajo si film, ki je bil posnet po pravljici (Aladin in cudezna svetilka). UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj seznani ucence s projektom Ljudske pravljice iz bliznjih in daljnih koncev sveta. Ucenci obiscejo knjiznico, kjer na policah iscejo zbirke ljudskih pravljic iz razlicnih dezel. Razdeljeni v skupine obdelajo vsak svojo drzavo, pokrajino ... Pripravijo referat in v njem prikazejo znacilnosti ljudskih pravljic, motive, ki so znacilni za prebrano besedilo, ter najpogostejse junake. Primerjajo slovensko in tujo ljudsko pripoved.

200

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Zakladnica slovenskih ljudskih pripovedi Kdo so bajna bitja narave v slovenskem ljudskem izrocilu? Te zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se sirile preko ustnega izrocila iz roda v rod, ki nam veliko povedo, kako so ljudje v preteklosti ziveli, kaj delali in kako so si svet predstavljali. Namen teh zgodb je bil, da bi otroci, in ne le oni, tudi odrasli ljudje, razumeli in se naucili, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnasali v naravi in med ljudmi. Ceprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih pravljic, se med ljudmi se pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo zgodb, ki so jih slisali nekoc. Zbiralci so jih zapisali in jih ohranili. Ustno izrocilo nima meja, saj ljudje prestopajo geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov se menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne. Stari motivi o bajnih bitjih na nasem ozemlju so: vile, bele zene, krivopete, zalik zene, divji mozje, divje zene, povodni mozje, velikani, ajdi in pojavi iz narave. Ceprav je danes zbledelo verovanje v clovekovo odvisnost od skrivnostnih naravnih sil, nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas obdaja. Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni branje ljudskih pravljic potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli nasi predniki. Vile, bele zene, zalik zene, castljive zene ali castitke, kakor jih pac imenujejo ljudje v razlicnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi lasmi, oblecena v belo in bivajo blizu izvirov, na vrhu gore, v drevesu in plesejo kot rusalke ali sirene. Meje so zabrisane, lastnosti bitij se prelivajo, razlicna so le imena. Rojenice, divje zene, krivopete in vesne napovedujejo usodo. Dujacese, krivopete in ajdovske deklice se celo porocijo z mozmi, a od njih pricakujejo vdanost in postenost. Ko moz prekrsi obljubo, vilinsko bitje za vedno odide. Divji mozje, gorni mozje, pogorni mozje, hostniki, vilenjaki so mocni, orjaske postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi sovrazni. Ce jih ljudje obdarijo s kruhom in mlekom, se bogato oddolzijo, skopost pa grobo kaznujejo. Velikani, orjasi in hrusti zivijo v hribovitih delih Slovenije in so neznansko mocni. Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih oblik. Povodni moz, jezernik, gestrin, salemsonar, mamali, vancas in se kdo je velik, kosmat z ribjim repom in zivi v jezerih, rekah, tudi morju, je ljudem nevaren, lahko jih potegne v vodo ali povzroci nevihto in burjo. Ko se bralci seznanijo s temi pripovedmi, prisluhnejo vilinskim bitjem, ki po verovanju bivajo v gozdovih in rekah, travnikih in poljih in se skrivajo pred ljudmi, a se pogosto pojavljajo in burijo domisljijo. Druga vrsta pripovedi govori o poreklu stvarstva, ljudje v davnini so si z zgodbami razlagali, kako je nastal svet, clovek, potresi, plodna zemlja, kraske pokrajine, Luna, ozvezdja, strela, zenska, jezik, ogenj, rastline ter zivali. Pripovedi ponujajo bralcu razmisljanje nekdanjega cloveka, ki je zivel v tesnem stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta clovek ni potreboval globokih in natancnih razlag o okolju, temvec se je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi pripovedmi, ki so se sirile iz kraja v kraj in so jih prenasali ljudje. Ti so jih nestetokrat ponavljali v kmeckih domacijah in kolibah z namenom spoznavati clovesko vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali vsakokrat nekoliko drugace in poslusalcem se je zdelo, da prinasajo resnico, v katero so verjeli. V pravljicnih pripovedkah imajo pogosto glavno besedo pritlikava bajna bitja, od vedomca do palckov.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

201

Skratje in palcki zivijo v gozdovih, gorah, rudnikih, mocvirjih, domacem ognjiscu, kovaciji, cevljarski delavnici, letijo po zraku in se spuscajo po dimnikih. So majhne postave, imajo starikav obraz, dolgo belo brado, rdeco konicasto kapico, obleceni so v rdeco jopico, rdece ali zelene hlace, s seboj nosijo lucko, vcasih pa se prikazejo kot macek, zaba, tele ali kaj drugega. Nekateri so prijazni, cuvajo gozdne zaklade, pomagajo cloveku pri razlicnih opravilih in kazejo pot v rudnikih. Skrati so do ljudi prijazni, a ce jih ti razjezijo, jih kaznujejo. Poleg pravljic o palckih se v slovenski ljudski pravljici pojavljajo tudi pripovedi o catezu, ki se rad zadrzuje ob izvirih pitne vode, orku duhu divjin, ki v gozdovih in na planinah strasi ljudi, voureku, ki se ljudem pokaze v podobi osla. Vedomci so skupina majhnih otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. In povedke in pravljice o bajnih bitjih ­ kresnikih, skropnikih in vedomcih? V nasi zakladnici najdemo razlicne strasljive prikazni, ki so zlasti ponoci prezale na cloveka, med njimi so seveda zelo pomembne duse umrlih, ki so si nadele razlicne oblike: kot meglice ali kot skrivnostna luc, ki ponoci svigne preko neba. Ljudje so se neskoncno bali vracajocih se dus pokojnikov. Stevilni obredi in zakletve pa tudi fizicna dejanja (obtezitev grobov s tezkimi kamnitimi ploscami) naj bi preprecili te nezazelene obiske. (Vir: Zakladnica slovenske pripovedi, Didakta, Radovljica; vec knjig: Visoko v gorah, globoko v vodah, Odkod je ta nas svet? V somraku kraljestva palckov in skratov, Sledovi potujocih dus, Moc ti je dana.) NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove branje izbranega besedila iz berila. Naveze se na predstavitve, ki so jih pripravili ucenci. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj prebere pravljico. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo pravljico in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci pripovedujejo o vtisih. Poiscejo poved, ki se jim zdi najpomembnejsa. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo pravljico ter podcrtajo manj znane in neznane besede. Vstopijo v neposredni dialog z besedilom: opredelijo se do literarnega besedila in ga vrednotijo. Opazijo elemente, ki so jih ob prvem stiku prezrli. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci oblikujejo skupine (skupin mora biti parno stevilo). V vsaki skupini poiscejo besede, ki jih niso razumeli. Ko z delom koncajo, zamenjajo liste. Sosolcem iz sosednje skupine razlozijo besede, ki jih poznajo. Ce ostane se kaksna neznana beseda, jo razlozi ucitelj. Ko razlozijo pomen vseh besed, si jih izberejo pet in sestavijo nove povedi. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj postavlja vprasanja o vsebini na podlagi didakticnega instrumentarija v berilu.

202

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Predstavijo knjizevne osebe, ki nastopajo v besedilih. Nastejejo cim vec oznak. Kaksne so? Poiscejo utemeljitve, da je dolocena pravljica res ljudska: kraj dogajanja, cas dogajanja, pravljicna stevila, cudezni predmeti, zivali, ki govorijo, dobro premaga zlo, srecen konec, prerokba ... Sestavijo seznam predmetov, ki imajo cudezno moc. Besedila vrednotijo. Nastejejo znacilnosti ljudske pravljice in spoznajo pojem mit (bajka). GLASNO BRANJE Ucenci glasno preberejo literarno besedilo. Z glasom sooblikujejo literarno stvarnost. VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE Kateri ljudski pravljici je obravnavana pravljica podobna? V cem? Kaj bi v pravljici spremenili in zakaj? Ali je zgodba realna ali fantazijska? Ali tudi v vsakdanjem zivljenju vedno »zmaga« najmanjsi, sibkejsi in dober? NOVE NALOGE 1. Pripovedujejo ljudske pravljice in pri tem razvijajo lastnosti zanimivega dozivetega pripovedovanja, usmerjenega na naslovnika. 2. Napisejo obnovo pravljic. 3. Sami sestavljajo pravljice s podobnimi motivi in posnemajo slog. V pravljico vpletajo znacilne elemente (npr. leteca preproga, duh v steklenici). 4. Pisejo narobe pravljico, kombinacijo vec pravljic. Pisejo pravljico, v kateri nastopajo cudezna bitja. 5. Pripravijo pravljicni vecer. 6. Ogledajo si film ali risanko s pravljicno vsebino.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

203

142

Sledi do davnih dni

Arabska ljudska ALADIN IN NJEGOVA CUDEZNA SVETILKA

Pravljica o Aladinu, ki je pravi nebodigatreba, vsebuje znacilno pravljicno potezo, ki se v tem besedilu kaze povsem jasno: delo v pravljicah praviloma ni vrednoteno pozitivno, pravljicni junak zivi od darov drugih, predvsem pa ga »resi« nenadni preobrat (iz nesrece v sreco, iz siromastva v bogastvo), ki ga junaku, pa cetudi je len in malopriden, nakloni usoda. Tako usodo dozivi tudi Aladin, potepuh in brezdelnez, ki se mu z obiskom strica nenadoma pokazejo nove moznosti srecnejsega zivljenja. Didakticni instrumentarij osvetljuje lastnosti naslovne knjizevne osebe ter razvijanje zgodbe, predlaga pa tudi primerjavo pravljic ter knjizevnega besedila in risanke. Bi bilo lahko skupno gledanje odlomka iz risanke tudi primerna uvodna motivacija?

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · samostojno tiho in glasno berejo besedilo, · oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb in stalisca do njihovega ravnanja, · dozivljajo tujo ljudsko pravljico z znacilnimi motivi, · pisno pripovedujejo zgodbo s perspektive razlicnih oseb, · pisejo okvirne pravljice. UVODNA MOTIVACIJA Predstavna motivacija Dobra vila ti je omogocila, da si zazelis en cudezni predmet. Kaj bi si izbral(a)? Za kaj bi ga uporabljal(a)? Zakaj ravno to? Ucenci pripovedujejo ali na kratko zapisejo. Medbesedilna motivacija O cem bomo govorili danes? Kaj bomo brali? To mi boste povedali vi. Ucenci odkrivajo besede na tabli. Zadnje vrstice (to je avtorja) ne smejo odkrivati vnaprej, ampak resitev (avtorja) povedo, ko ga prepoznajo po delu. (Ucitelj pripravi kartone, ki jih z magneti pritrdi na tablo, ali pa si pomaga s prosojnico in odkriva resitve na njej.)

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

Zlati dez Tri peresa Bratec in sestrica Pikapokec Presrecni Anze brata Grimm

Bezgova mamka Metulj Kakor napravi stari, je zmeraj prav Leteci kovcek Bozicno drevo H. C. Andersen

204

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Kaj je skupno vsem delom, kaj bomo, torej, brali? PRAVLJICA Sledi kratek pogovor o tem, katera dela ze poznajo; ucitelj ucence spodbudi, da gredo v knjiznico in si izposodijo pravljico, ki se jim zdi zanimiva ali pa je ne poznajo, jo preberejo in v eni od naslednjih ur predstavijo sosolcem. Kot ste ze ugotovili, bomo tudi danes brali pravljico. Se vedno pa ne vemo, katero ­ kajti veliko jih ze poznate. Najprej bomo izpolnili ucni list (ucni list 2: Pravljice in cudezni predmeti). Zadnji stolpec, to je poreklo avtorja, je se prazen. Zaenkrat bomo resili samo prvo nalogo na ucnem listu, k drugi se vrnemo kasneje. Ucitelj vodi in usmerja ucence po ucnem listu. Zadnji dve vrstici sta prazni, ker sta namenjeni ucencem, ce se morebiti spomnijo se kakega drugega cudeznega predmeta. NAJAVA BESEDILA Danes bomo brali odlomek iz znane orientalske pravljice, v kateri kot cudezni predmet nastopa svetilka. Se kdo spomni, katero pravljico imam v mislih? Ucitelj na kratko povzame zgodbo pravljice Aladin in njegova cudezna svetilka. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere odlomek ali obnovi besedilo v berilu cim zvesteje izvirniku, berila ucencev so pri tem zaprta. Ucitelj odlomek se prebere. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja dozivetja, obcutke, vtise. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane oziroma neznane besede in besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede ali besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej razlozijo ucenci, ucitelj po potrebi pomaga. Ucence spodbudimo, da poiscejo razlago v SSKJ (imamo ga na mizi oziroma na racunalniku). VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj pomeni, da je bil Aladin lenart in nebodigatreba? To sta namrec prvi dve besedi, ki nam jih pravljicni pripovedovalec zaupa o Aladinu. Kaj pomeni, da ga je oce pri desetih letih dal v uk? Je Aladin svojo lenobo podedoval po ocetu? Utemelji svoj odgovor. Opisi ocetova prizadevanja, da bi Aladin postal odgovorna odrasla oseba. Zakaj je Aladinov oce umrl? Kaj je naredila mati po ocetovi smrti? Zakaj? Kaksno je bilo zivljenje z materjo? Zakaj? Nekega dne pa se Aladinovo zivljenje zacne zapletati. Opisi tujca in pripoveduj o

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

205

njegovem nastopu. Kaj pomeni, da je bil dervis? Kaj vse je znal? Od kod je prisel? Ali se ti zdi, da je bilo s tem tujcem nekaj narobe, da je »sumljiv« in morda Aladinu nevaren? Iz cesa lahko tako sklepas? GLASNO BRANJE Prostovoljci glasno preberejo odlomek. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE VREDNOTENJA BESEDILA Resijo ucni list 1 ­ razen zadnjega stolpca. Pripovedujejo o pravljicah (2. naloga na ucnem listu 2). Resijo ucni list 1 do konca ­ izpolnijo zadnji stolpec. NOVE NALOGE 1. Ogled videokasete z Disneyjevo risanko. 2. Branje zbirke Tisoc in ena noc ­ ucenci si knjigo izposodijo, jo preberejo in naslednji dan povedo sosolcem eno zgodbo. 3. Pisna naloga za decke (ucenci morajo poznati okvirno zgodbo): Pravljica, pravljica, pravljica ... Predstavljaj si, da si sultan Seheran. V treh ali stirih povedih zapisi, kako je prisla Seherezada na dvor. (To naj bo uvod tvojega spisa.) V jedru zapisi pravljico, ki ti jo deklica pripoveduje. Seveda moras upostevati znacilnosti pravljice in ji dati naslov. Zakljucek pa naj bo tvoja odlocitev, da Seherezade ne ubijes. Radovednost te zene k poslusanju nove pravljice. Bodi pozoren na lepo pisavo, ne pozabi pa tudi na pravopis. 4. Pisna naloga za deklice: Pravljica, pravljica, pravljica ... Predstavljaj si, da si Seherezada. V treh ali stirih povedih zapisi, kako si prisla na sultanov dvor. (To naj bo uvod tvojega spisa.) V jedru pripoveduj pravljico, seveda moras upostevati znacilnosti pravljice in ji dati naslov. Zakljucek pa naj bo spretna nastavitev pravljice za naslednjo noc. Bodi pozorna na lepo pisavo, ne pozabi pa tudi na pravopis. (Avtorica navodil za obe pisni nalogi je Dea Susic, OS Solkan.) 5. Pisna naloga: o napisi nadaljevanje zgodbe, in sicer tako, kot da si ti zlobni carovnik, ki je prisel po Aladina; o napisi nadaljevanje zgodbe, in sicer tako, kot da si ti Aladinova mati, ki pripoveduje, kaj se je zgodilo v nadaljevanju. 6. Primerjava s pravljico Svetlane Makarovic Aladinova cudezna svetilka. Ucenci poiscejo, v cem sta si besedili podobni in v cem se razlikujeta.

206

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST 1 ­ Aladin in njegova cudezna svetilka 1. Obkrozi DA, ce je trditev pravilna, in NE, ce ni. Svoj odgovor (ustno) pojasni. Zgodba se dogaja v nekem kitajskem mestu. DA NE Krojac Mustafa je bil zelo bogat. DA NE Krojacev sin Aladin je bil zelo priden in delaven. DA NE Aladin se niti po ocetovi smrti ni spremenil, se naprej je lenaril in se potepal po cele dneve. DA NE Aladin je bil star ze 15 let, ko je prisel mimo tujec. DA NE Tuji carovnik je bil tudi astronom. DA NE 2. Kako si predstavljas tujega dervisa in kako Aladina? Narisi ju.

3. Kako si sledijo dogodki v zgodbi ­ oznaci zaporedje s stevilkami od 1 do 6. ___ Po ocetovi smrti, ko se je Aladin se naprej potepal, delal pa nic, je mati prodala imetje in zacela prezivljati sebe in sina. ___ Tujec da Aladinu nekaj denarja in napove svoj obisk naslednjega dne. ___ Aladinovega pajdasa izprasa o njem. ___ Siromasni krojac je imel lenega sina. ___ Tujec nagovori Aladina in mu razodene, da je njegov stric. ___ Tujec v gruci otrok opazi Aladina. 4. Izpisi tisto poved iz besedila, ki nakazuje, da je tujec imel z Aladinom posebne namene. ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

207

UCNI LIST 2 ­ Pravljice in cudezni predmeti 1. Dopolni preglednico.

naslov pravlJiCe

avtor

CUdeZni predmet grahovo zrno

poreklo avtorJa/ deZela, iz katere priHaJa pravlJiCa

1

Sneguljcica vzigalnik Mizica, pogrni se! carobni prstan zlati kljucek

2. Ali se spomnis, kako je cudezni predmet vplival na dogajanje v pravljici? Pripoveduj ...

208

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

146

Sledi do davnih dni

Fran Saleski Finzgar POD SVOBODNIM SONCEM

Tematska analiza besedila

Uvodna napoved pred izbranim odlomkom uvede bralca v snov, ki jo upoveduje Finzgarjev zgodovinski roman, hkrati pa (tudi ob fotografijah) skusa bralcu predstaviti moznost sodobne aktualizacije klasicnega dela. Prvi prizor odlomka (song) deluje kot izrocilna pesem, kot prerokba ­ v tem smislu ponuja obilo moznosti za razredno »uprizoritev«. Drugi prizor je razkritje namere glavnega junaka in ustrezno napoveduje nadaljevanje zgodbe (tako spodbuja bralca za samostojno branje dela v celoti). Razlog za vkljucitev odlomka iz sicer obseznega in zapletenega besedila v berilo je tudi to, da v njem bralec sreca znacilne like iz slovanske mitologije. Didakticni instrumentarij vkljucuje poleg pojasnil o zgradbi dramskega besedila in vprasanj za razumevanje vsebine tudi zahtevno obliko govornega nastopa, tj. pogajanje med knjizevnima osebama (na podlagi vsebine celotnega dela). Uvodna motivacija bi lahko bila pogovor o gledaliscu, zanimivih predstavah ­ ali pa bi bila vezana na nekatera zgodovinska dejstva, ne nujno povezana z obdobjem, iz katerega je zajeta snov dela (boj za svobodo, slovenska drzavnost ipd.).

CILJI Ucenci · interpretativno berejo besedilo, · pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja dramske osebe, · podobo knjizevne osebe upovedujejo tudi ob pomoci posrednih besedilnih signalov, · upostevajo posebnosti dramatike in pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledaliscu, · samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume, · igrajo vloge iz besedila, · poiscejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo, · dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi, · opisujejo zgradbo dramskega besedila oziroma gledaliskega dogodka. UVODNA MOTIVACIJA Kdo je tebe, Praslovan, plavati ucil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil. Ucitelj pove ali zapoje refren iz Predinove pesmi, nato se pogovarja z ucenci, predvsem o tem, ali se je naselil tudi v nasih genih. Kaj to pomeni? NAJAVA BESEDILA Od kod so prisli Slovani? Kaj veste o njih? Kaksne vere so bili? Poznate kaksne slovanske bogove? Slovani so se morali boriti za svobodo izpod Bizanca. Zgodovinski dogodki so bili

Primer solske interpretacije je pripravila:

Justina Husu OS Smihel

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

209

slovenskemu pisatelju Franu Saleskemu Finzgarju osnova za zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki ga imenujemo tudi povest davnih dedov. Ce je kdo od ucencev ze prebral knjigo, naj pripoveduje o njej. Ucenci odprejo berilo. Ugotovijo, da imajo pred seboj dramsko besedilo. Ob Finzgarju je avtor se Dejan Sari. Kaj lahko sklepamo? Res je, Finzgarjev roman je bil Dejanu Sariu osnova za dramsko besedilo. Prebrali bomo odlomek iz dramskega besedila. Preberejo uvodni nagovor na strani 146. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se pripravijo za branje besedila. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucenci berejo besedilo po vlogah. CUSTVENI PREMOR Po branju namenimo nekaj casa urejanju in poglabljanju dozivetij. Ucenci v tisini razmisljajo o prebranem odlomku in o tem se ne govorijo. IZRAZANJE CUSTEV Ali zelite, da gre Iztok v Bizanc? Zakaj tako cutite? Se vam zdi Iztok pogumen mladenic? Zakaj zeli v Bizanc? TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo. Podcrtajo manj znane besede in zanimive besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci nastejejo manj znane besede, ki so jih podcrtali. Besede razlagajo sami ali poiscejo pomen v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo je Radovan? O cem prepeva njegova pesem? Kdo je Iztok? Kje ga je nasel Radovan? Koga je premagal? Kam si zeli Iztok in cemu? GLASNO BRANJE Besedilo preberemo se enkrat, in sicer razdelimo vlogi Iztoka in Radovana. Ucenci poskusajo pri branju upostevati junakov znacaj, vlogo. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ucenci opazujejo zgradbo besedila in jo opisejo. Prepoznajo pesem ali song, ki tvori en del odlomka, in dialog, ki sestavlja drugi del. VREDNOTENJE O cem poje Radovanova pesem ali song? Kdo je Morana? Opisi dogajanje, kot ga prepoznas iz pesmi. Radovan v vsaki kitici zastavi vprasanje in nanj tudi odgovori. Na katero vprasanje pa nima odgovora? Kaj ste v pesmi izvedeli o Iztoku? Kdo je Hilbudij? Kako ga je oznacil? O cem se pogovarjata Iztok in Radovan? Kako Iztok utemeljuje svojo zeljo, da bi se sel v Bizanc naucit bojevanja? Cesa se zaveda? Na osnovi cesa je pred tem

210

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

premagal Hilbudija? Kdo se je spomnil ukane? Kdo je Svarun, kako ga govorec oznaci? Pod katerim pogojem je Radovan pripravljen vzeti Iztoka v Bizanc? NOVE NALOGE 1. Predstavi glavni dramski osebi na osnovi besedila in lastnih predstav.

IZTOK zunanjost (kot si jo predstavljas)

RADOVAN

znacaj

obnasanje

2. Po poti v Bizanc je Iztok Radovanu natancneje opisal boj s Hilbudijem. Napisi njegovo pripoved. Pri tem skusaj posnemati nacin govora, kot si ga spoznal(a) v odlomku. 3. Preberite knjigo Pod svobodnim soncem. 4. V zgodovinskih virih se poucite o verovanju Slovanov in predstavite slovanske bogove. Zamislite si, da vanje verujemo se danes. Napisite, kako bi danes v zvezi s tezavami v soli poklicali katerega izmed bogov ali boginj na pomoc. Npr. O, Perun, naj danes odpade kaksna ura. 5. S sosolcem pripravita govorni nastop Pogajanje med Iztokom in Hilbudijem. (Navodila v berilu). 6. Pripravite razredno gledalisko predstavo, in sicer - uglasbite Radovanovo pesem, - naredite kostume (pomagajte si z zgodovinskimi podatki, slikami), - naucite se vlogi na pamet, - pripravite primerno zvocno ozadje, - naredite kuliso, - izdelajte vabilo na predstavo in gledaliski list, - pripravite nagovor za gledalce. 7. Ce imate moznost, snemajte gledalisko predstavo in si nato skupaj oglejte posnetek ter predstavo ocenite. 8. Naredite plakat o zivljenju in delu Frana Saleskega Finzgarja.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

211

150

Sledi do davnih dni

Fran Milcinski DESETNICA

Znana klasicna pravljica Frana Milcinskega je v berilu predstavljena z osrednjim dogodkom, tj. usodno posledico zapovedi v starih pismih, po kateri mora deseta hcer na pot. Pomembnost usode, ki usmerja zivljenje in delovanje vseh pravljicnih oseb, potrjujejo tako materine besede kot pojavitev pticke s prstanom, se zlasti pa dejstvo, da kljub materini »zvijaci« prstan dobi Alencica. Prav usodna dolocenost osrednje osebe je tudi prvina, na katero se osredotoca didakticni instrumentarij, ki spodbuja samostojno branje in pogovor. Uvodna motivacija prav zaradi omenjenih prvin lahko izhaja iz obnavljanja znanih pravljicnih besedil oziroma njihovega nadaljevanja (npr. pripoved o Aladinovi usodi).

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · si ogledajo zbirko pravljic Frana Milcinskega, · v sproscenem pogovoru se seznanijo s pojmom ljudska pravljica, ki ima formalni zacetek in konec pripovedi (nekoc ... bil je nekoc ... srecen konec), vedo, da v pravljici vladajo zapovedi, usode in prerokbe, v njih nastopajo pravljicna bitja, velik pomen imajo pravljicna stevila, · poslusajo odlomek pravljice, · pravljico glasno in tiho berejo, · identificirajo se z glavno knjizevno osebo, · razumejo vzroke za ravnanje knjizevnih junakov, · locijo stvarni svet od nestvarnega, · opredelijo dogajalni cas in ga primerjajo z drugimi pravljicami, · vzivljajo se v razlicne vloge, · ustno obnavljajo zgodbo, · razmisljajo o tem, kaksni so junaki in kaksni zelijo biti, · odgovarjajo na vprasanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore, · dramatizirajo odlomek. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj ucence motivira z vprasanjem: Kaj je usojeno otrokom, ki so stari sest let? (Odgovor: vstop v solo.) V SSKJ poiscemo natancen pomen besede usoda. NAJAVA BESEDILA Ucitelj napove, da bodo v pravljici Desetnica izvedeli, kaj je bilo usojeno deklici. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se osredotocijo na branje. INTERPRETATIVNO BRANJE Izbrani ucenci interpretativno berejo odlomek.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tina Susnik OS Gorje

212

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

CUSTVENI PREMOR Pocakamo nekaj sekund, da uredijo svoje misli in vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazijo dozivetja, ki jim pridejo najprej na misel. Pripovedujejo o vtisih (Vas je besedilo razzalostilo? Zakaj?) TIHO BRANJE Ucenci tiho berejo pravljico in izpisejo manj znane ali neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besed razlozijo ucenci in ucitelj (popotnica, culica, desetnica, desetina). VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucitelj ustno postavlja vprasanja o vsebini. V celih povedih odgovarjajo poklicani ucenci. Kaj sta si zelela gospod in gospa? Se jima je zelja uresnicila? Katera po vrsti je bila rojena Alencica? Kako so jo se drugace poimenovali? Kaj je bilo po starih pismih usojeno deseti hceri? Kako je o taki usodi razmisljala Alencica? Kaj je storila? Kako je o usodi razmisljala Alencicina mama? GLASNO BRANJE Ucenci (po odstavkih) glasno preberejo odlomek iz pravljice. Poskusajo brati doziveto, ustrezno hitro, spreminjajo barvo/dinamiko glasu, delajo smiselne premore. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Predstavimo knjizevne osebe. Pogovorimo se o kraju in casu dogajanja. Za katere zgodbe je znacilno, da jim ne moremo dolociti dogajalnega prostora in casa? Ucenci ponovijo znacilnosti pravljice. VREDNOTENJE Ali usoda doloca nase zivljenje ali ga usmerjamo z lastnimi odlocitvami? Ali verjamete v usodo? Zakaj (ne)? Je Alencicina usoda kruta? Bi pri stirinajstih letih zmogli zapustiti svoj dom in starse? Je Alencica ravnala prav? NOVE NALOGE 1. Dramatizacija odlomka. 2. Ucenci se vzivijo v vlogo desetnice in napisejo pismo starsem (kraj bivanja, zanimivi dogodki, razocaranje, uspehi ... ­ zivljenje desetnice v svetu). Ucenci pisejo zivljenje desetnice po svoji zamisli. 3. Ucenci si v knjiznici izposodijo Pravljice Frana Milcinskega in Desetnico preberejo do konca ali pa jim zgodbo do konca prebere ucitelj. Ucenci, ki radi berejo, preberejo tudi druge pravljice iz zbirke in v razredu porocajo o njih. 4. Ucenci v knjigi ljudskih pesmi preberejo Desetnico v vezani besedi.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

213

150

Sledi do davnih dni

Fran Milcinski DESETNICA

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · · · · · si ogledajo dela znanih zbirateljev in avtorjev pravljic, v pogovoru obnovijo znanje o ljudski pravljici, poslusajo odlomek pravljice, pravljico glasno in tiho berejo, obnovijo jo s svojimi besedami, identificirajo se s knjizno osebo, razumejo vzroke za ravnanje knjizevnih junakov, izvedejo anketo o poznavanju ljudskih pravljic in rezultate tudi graficno prikazejo, opredelijo dogajalni cas in ga primerjajo z drugimi pravljicami, vzivljajo se v razlicne vloge, ustno obnavljajo zgodbo, razmisljajo o tem, kaksni so junaki in kaksni zelijo biti, odgovarjajo na vprasanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore, dramatizirajo odlomek.

Dodatne dejavnosti: obisk knjiznice in ogled knjig Frana Milcinskega ter branje Desetnice v celoti. UVODNA MOTIVACIJA Kdo je Fran Milcinski? FRAN MILCINSKI (1867­1932) je mojster humorja in satire. »Vedro in sprosceno se je znal nasmejati tistemu, kar je bilo v resnici smesno. Bil pa je obenem globoko resen clovek, ki je trezno in kriticno gledal na politicno, druzbeno in kulturno zivljenje svojega casa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal njegove napake.« (Breda Slodnjak) Njegova najbolj znana dela: Muhoborci, Pticki brez gnezda, Pravljice. Pogovor o usodi. Kdo napoveduje usodo? Kaksna usoda nas caka? Ali lahko na svojo usodo vplivamo? Kako? Ucitelj napove pravljico o deklici, desetnici, ki je imela svojo usodo ze zapisano ob rojstvu. Desetnica se s svojo motiviko dotika socialnih razmer ­ obstajal je obicaj, da je morala deseta hci po svetu. Ta motiv je postavljen v srednjevesko okolje, desetnica je grascinska hci. Ko ji zlati prstan v pogaci odloci usodo, se napoti po svetu. Usoda deklice je podrejena krutim, neizprosnim zakonom. V pravljici prevladujejo otoznost, custvena razbolenost in zalost zaradi tezkih socialnih razmer, krute usode, bajeslovni in tuji motivi se prepletajo z orisom socialnih razmer iz patriarhalnega plemiskega ali zgodnjefevdalnega okolja, pa tudi iz visokega fevdalizma. Prevladujeta humanisticno obcutje in trpek fatalizem.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

214

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Podobne pravljice oziroma epske pesmi so se Sirota Jerica, Lepa Vida, Zarika in Soncica. Sirota Jerica: Poje o deklici, ki jo maceha muci in zatira, zato se zatece na grob k materi. Ko ji glas iz groba svetuje, naj se vrne domov, od zalosti umre. Tudi tu je sredisce usoda brezmocnih, brezpravnih zensk. Izhoda ni. Lepa Vida: Izvirna balada je pela o materi, ki ji je zbolel otrok; zamorec z ladje ji ponudi zdravilo, da bi jo ugrabil; ko Vida spozna naklep, skoci z ladje v morje in utone. Motiv je povezan z arabskimi pirati, ki so ob koncu srednjega veka plenili po Sredozemlju. France Preseren je naredil priredbo balade. Lepa Vida je omozena s starcem, trpi zaradi nesrecnega zivljenja, in ko ji »zamorec« ponudi boljse zivljenje, sprejme. Postane spanska kraljica na nekem dvoru. Vendar se ji tozi po domacem kraju. Tudi ta balada obravnava zensko usodo, fatalizem in humanost. Zarika in Soncica: Dogaja se v romanski dezeli; sestri Zariko in Soncico ugrabita turski car in spanski kralj; Zarika dobi za suznjo Soncico, ne da bi jo spoznala; iz ljubosumnosti ji da strupa, ko pa sestra umira, spozna, kaj je storila, in tudi sama umre. (VIRA: Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS. 1995. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1993.) NAJAVA BESEDILA Pravljico Desetnica je zapisal Fran Milcinski, slovenski zbiratelj in zapisovalec pravljic. INTERPRETATIVNO BRANJE IN IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucitelj besedilo pripoveduje, saj s tem mocno spodbuja domisljijsko aktivnost ucencev. Pripovedovanje naj bo kar se da zvesto izvirniku. Sledi interpretativno branje in dozivljanje besedila. Dobri bralci po enotah preberejo pravljico. Po branju ucenci izrazijo dozivetja, ki jim pridejo najprej na misel. Pogovarjajo se o usodi. Kako je o usodi razmisljala Alencica in kako njena mama? Kdo ima v pravljicnem besedilu prav? Kako razmislja oce? Kaksna je njegova vloga? TIHO BRANJE IN RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucenci preletijo besedilo in ob tem poiscejo nekatere manj znane besede, jih razlozijo in se pogovorijo o starinskem jeziku. Ucitelj projicira manj znane besede na tablo in vodi pogovor o tem, kaj pomenijo. Sposobnejse ucence spodbudi, da sami razlozijo pomene. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci izpisejo dogodke, ki se lahko zgodijo le v pravljicah. Odgovorijo na vprasanja ob berilu. Obnovijo pravljico. Predstavijo knjizevne junake, jih opisejo in primerjajo svoja opazanja. Opisejo kraj in cas dogajanja. Pripovedujejo, kaj je dozivela desetnica, ko je odsla od hise, nadaljujejo zgodbo oziroma preberejo nadaljevanje.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

215

NOVE NALOGE 1. Ucenci preberejo pravljico v celoti. 2. Pogovorijo se o razpletu, svoja mnenja utemeljujejo. 3. Seznanijo se z delom Josipa Jurcica Deseti brat. 4. Obiscejo knjiznico in se seznanijo z deli Frana Milcinskega. Izberejo pravljico in jo doma samostojno preberejo. 5. Anketa: · V katerih ljudskih pravljicah nastopajo junaki, kot so npr. pastircek, kaca, povodni moz, pastorka, maceha, jez, vila? · Katerega junaka iz ljudskih pravljic se najbolj spominjas? Zakaj?

1

216

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

153

Sledi do davnih dni

CILJI Ucenci · · · · ·

Oscar Wilde SRECNI KRALJEVIC

Tematska analiza besedila

Odlomek iz Wildove poeticne pravljice prikazuje nenavadno podobo naslovnega lika, tako da je z njim mogoce razvijati predvsem zmoznost domisljijskega predstavljanja knjizevne osebe; hkrati odlomek omogoca tudi razumevanje razlicnosti otroskega in odraslega pogleda na stvarnost ter napovedovanje nadaljevanja zgodbe. Prav to predlaga didakticni instrumentarij kot poustvarjalno dejavnost, ob tem pa zastavlja mlademu bralcu tudi vprasanja, ki razvijajo razumevanje perspektive knjizevnih oseb. Za uvodno motivacijo bi lahko uporabili uvodni nagovor (pogovor o Andersenovih pravljicah) ali pa kar razmisljanje o pravljicni snovi, ljubezni ipd.

interpretativno berejo literarno besedilo, vzivljajo se v knjizevno osebo, oblikujejo stalisce do ravnanja knjizevne osebe in ga znajo utemeljiti, pisejo nadaljevanje zgodbe, presojajo ravnanje knjizevne osebe.

UVODNA MOTIVACIJA Ucenci razmisljajo ob vprasanju: Kaj storite za ljudi, ki jih imate radi? Ucitelj pove, da bodo brali besedilo, v katerem bodo izvedeli, kako se je odlocil lastovcek, ko je razmisljal o tem vprasanju. Ucenci predstavijo svoje vzornike, nastevajo njihove lastnosti. Nato razmisljajo o tem, kako se pisatelji naucijo pisati. Ucitelj jim pove, da se je avtor besedila, ki ga bodo brali to uro, zgledoval po slavnem pravljicarju, ki je napisal veliko znanih pravljic. Ogledajo si slikovno gradivo in prepoznajo pravljicne junake iz Andersenovih pravljic. NAJAVA BESEDILA Tudi lastovcek iz besedila Srecni kraljevic je razmisljal in se odlocal, kaj storiti za tistega, ki ga imamo radi. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in usmerijo svojo pozornost v poslusanje. BRANJE BESEDILA Ucitelj prebere besedilo. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivljajo vsebino in si urejajo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja obcutja.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Ana Galjot OS Trzin

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

217

TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in izpisejo manj znane besede in besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Nastejejo besede, ki jih niso razumeli. Njihov pomen skusajo odkriti sami, pri tem jim pomaga ucitelj. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako je opisan kip srecnega kraljevica v berilu? S cim so ga ljudje primerjali? Zakaj so otroci vedeli, da je srecni kraljevic taksen kot angeli? Kako je lastovcek poleti izpovedoval trstiki svojo ljubezen? Kaj so drugi lastovcki menili o njegovi izbranki? Kaj se je zgodilo jeseni? GLASNO BRANJE Ucenci glasno berejo besedilo. NOVE NALOGE 1. Narisi srecnega kraljevica po opisu v berilu. 2. Napisite krajse dramsko besedilo, v katerem boste predstavili pogovor med lastovckom in trstiko. Vkljucite tudi druge lastovcke, ki nasprotujejo njuni ljubezni. Nato dolocite igralce in prizor zaigrajte. 3. V razredu se razdelite v dve skupini. Nekateri boste zagovarjali lastovckovo odlocitev, drugi ji boste nasprotovali. Dolocite tudi komisijo, ki bo razsodila, katera skupina je bila uspesnejsa. 4. Napisite nadaljevanje zgodbe, pri kateri imate dve moznosti: · lastovcek ostane ob trstiki kljub hudi zimi, ki se nevarno bliza; · lastovcek se odloci, da bo odsel na pot v juzne kraje.

1

218

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

153

Sledi do davnih dni

Hans Christian Andersen CESARJEVA NOVA OBLACILA

Tematska analiza besedila

Satiricno Andersenovo besedilo je kritika oblastnika, ki zaradi lastne necimrnosti nasede sleparjema; brzkone je pravljica mladim bralcem znana, zato odlomek prikazuje predvsem podobo vladarja in sklepno razkritje prevare ­ vse to je zajeto tudi v didakticni instrumentarij. Igra videza in resnice, ki jo prikazuje odlomek, nudi tudi priloznost za pogovor o motivaciji knjizevnih oseb ter za razmislek o otroku in otrostvu kot nasprotju odraslih; ker gre za inovativni pravljicni vzorec, je lahko tvorjenje zgodbice, v kateri nastopa »narobe kralj« ali »nenavadna kraljicna«, tudi primerna uvodna motivacija.

CILJI Ucenci · oblikujejo domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb (podoba cesarja in obeh sleparjev), tudi iz posrednih besedilnih signalov, · znacajske lastnosti oseb prepoznavajo iz posrednih besedilnih signalov, · dozivljajo klasicno avtorsko pravljico, · dramatizirajo prozno besedilo, · zaigrajo prizor v pantomimi, · govorno nastopajo, · pisejo nadaljevanje pravljice, · spoznavajo kanon mladinske knjizevnosti. UVODNA MOTIVACIJA Medbesedilna motivacija: ucenci prepoznavajo Andersenove pravljice ­ ucitelj jim obnovi delcek pravljice, ucenci pa prepoznavajo naslov (organiziramo lahko tudi kot tekmovanje). Prepoznajmo znano pravljico! Revnemu vojaku je carovnica pokazala pot do zaklada, on pa naj bi ji v zameno prinesel vzigalnik ... Kraljevic se je hotel porociti le s pravo kraljicno! Revna deklica je prodajala ... Osamljeni racek je silno hrepenel po druzbi lepih ptic ... Tako majcena deklica ... Mislil je, da bo razloceval pametne od neumnih ... Medbesedilna motivacija: ucence posedemo v trojice in jim narocimo, naj oblikujejo kratek zapis o vsebini katerekoli Andersenove pravljice, ki si jo izberejo sami. V odlocitev skupine ne posegamo, tudi ce se jih vec odloci za isto pravljico. Opozorimo jih, da sosedje ne smejo slisati, za kaj so se odlocili. Casovno jih omejimo na 3 minute; porocevalec poroca, ostali uganjujejo. NAJAVA BESEDILA Ko razvezejo zadnjo »uganko«, ucitelj ucencem pove, da bodo spoznali odlomka iz znane pravljice Cesarjeva nova oblacila.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Sanja Leben Jazbec OS Solkan

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

219

PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in pripravijo na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere prvi odlomek. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja dozivetja, obcutke, vtise. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane oziroma neznane besede in besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastejejo besede in besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej razlozijo ucenci, ucitelj po potrebi pomaga. Ucence spodbuja, da poiscejo razlago v SSKJ. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Cesar je mislil, da bo lahko razloceval pametne od neumnih. Kaj nam to pove o njem - je bil on sam pameten ali neumen? Je bil sposoben za opravljanje cesarske sluzbe? Kaj je pocel kot cesar? Kaksna je sploh cesarska ali kraljeva sluzba? Kaj pocnejo cesarji in kralji? Kje prezivljajo vecino svojega casa? Kaj pa pocne cesar iz pravljice Cesarjeva nova oblacila? Kje on prezivi vecino svojega casa? Cesar je zivel v velikem mestu in nekega dne sta prisla dva sleparja. Kako sta naplahtala cesarja? Zakaj se je cesar odlocil, da bo »tkalcema« zaupal tkanje blaga za novo oblacilo? Kaj nam to pove o vladarju? Je bil sam pameten? Cesar je v tkalnico, kjer sta delala sleparja, poslal svojega najpametnejsega ministra. Je ta priznal, da blaga ne vidi? Pripoveduj, kako je najbrz bilo. Ucenci, ki pravljico poznajo, obnovijo tisti del zgodbe. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj interpretativno prebere drugi odlomek. CUSTVENI PREMOR Ucenci besedilo podozivijo in uredijo vtise. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci izrazajo svoja dozivetja, obcutke, vtise. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo besedilo in si izpisejo manj znane oziroma neznane besede in besedne zveze. RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Nastejejo besede/besedne zveze, ki jih niso razumeli. Njihov pomen najprej razlozijo ucenci, ucitelj po potrebi pomaga. Ucence spodbudimo, da poiscejo razlago v SSKJ.

220

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovarjajo na vprasanja v berilu. GLASNO BRANJE Prostovoljci glasno preberejo oba odlomka. VREDNOTENJE 1. Resujejo ucni list 1. Ucitelj usmerja delo. Ucence spomni, katere ljudske pravljice smo ze brali. Pri klasicni avtorski pravljici dopisemo na ucni list tiste, ki jih poznajo ucenci. Pri sodobni pravljici ucenci nastevajo tiste, ki se jih spomnijo. Ucenci najprej nastejejo znacilnosti pravljice, nato poiscejo tiste, ki veljajo tudi v Cesarjevih novih oblacilih. 2. Resujejo ucni list 2. Ucitelj vnaprej pripravi knjige: zbirko Veliki pravljicarji, izdaje razlicnih pravljic, npr. latinskoameriske, eskimske, japonske ... Ze prej pa se dogovori s prostovoljci, ki do dogovorjenega dne preberejo katerokoli pravljico in jo povedo sosolcem. Med resevanjem zadnje naloge ucitelj spodbuja ucence k branju pravljic, ki jih ne poznajo. V dogovoru s knjiznicarjem lahko uro izvedemo v solski knjiznici in ucenci resujejo naloge tako, da iscejo po policah. (Ucence razporedimo po skupinah, vsaka skupina je zadolzena za posamezno nalogo.) 3. Izdelaj tiralico mednarodne policije: Isceta se sleparja ... (ucni list 4). 4. Zaigrajmo pantomimo. Cesar, oba sleparja in stirje sluzabniki pomerjajo novo obleko ... NOVE NALOGE 1. Govorni nastopi po navodilu v berilu. 2. Nadaljevanje pravljice ­ cesar se odloci kaznovati vse, ki so mu lagali (pisna naloga). 3. Pogovor med dvema udelezencema procesije (pisna naloga; berilo, str. 158). 4. Andersenova dela (ucni list 3). 5. Andersenove pravljice so prevedene v mnoge svetovne jezike. Poisci na medmrezju izdaje Andersenovih del in poskusi glede na naslovnico ugotoviti, za katero pravljico gre (www.andersen.sdu.dk/links ­ stran je v danscini; nato kliknemo na 9. povezavo (link), kjer v danscini pise H. C. Andersens eventyr pa 123 sprog. Odprla se bo stran z zemljevidom sveta in seznamom vseh drzav, v katerih so prevedli kako Andersenovo delo.). 6. Narisi cesarja v razlicnih preoblekah. Kako, mislis, se je oblekel za zajtrk, kako dopoldne za na sprehod in kaj je oblekel popoldne, ko je sel pocivat? Kaj pa zvecer, ko so priredili ples? Izberi si prizor.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

221

UCNI LIST 1

Znacilnosti pravljice PRAVLJICA

= _______________________________________________________

VRSTE PRAVLJIC I. LJUDSKA PRAVLJICA ________________________ ________________________ ________________________

II. KLASICNA AVTORSKA (UMETNA) PRAVLJICA ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________

III. SODOBNA PRAVLJICA kratka sodobna pravljica - do 10 strani, sodobna = danasnji cas in prostor, pravljica = pravljicne znacilnosti ___________________________ ___________________________ AVTORJI (oziroma zbiralci) ___________________________________________________________________ ZNACILNOSTI PRAVLJICE ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ obsezna sodobna pravljica ali fantasticna pripoved - 200 do 300 strani __________________________ ___________________________

222

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

UCNI LIST 2 ­ Pravljice z vsega sveta 1. Katere pravljice sta napisala brata Grimm? Poisci vsiljivce in jih precrtaj. Nato jih izpisi in ugotovi, kdo je njihov avtor. Pikapokec, Skrateljcka, Presrecni Anze, Palcek, Bremenski mestni godci, Stopinje po zraku, Gospa Zima, Sedem krokarjev, Motovilcica, Pajacek in puncka, Trije mozicki v gozdu, Moj deznik je lahko balon, Loncek, kuhaj!, Snezica in Rozica, Hisa, ki bi rada imela sonce 2. Katere od spodaj nastetih pravljic so Andersenove? Poisci tiste, katerih avtor ni H. C. Andersen, in ugotovi, kdo jih je napisal. Bedak Jurcek, Leteci kovcek, Juri Muri v Afriki, Metulj, Zlati zaklad, Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Piko Dinozaver, Bozicno drevo, Pogumni/zvesti kositrni vojak, Skrat Kuzma dobi nagrado, Cesarjeva nova oblacila, Pastirica in dimnikar, Mala morska deklica, Svinjski pastir, Cesarjev slavec, Kraljicna na zrnu graha, Coprnica Zofka, Zlato sreco nosimo, vsem ljudem jo trosimo 3. Ali morda ves, kdo vse so veliki pravljicarji? Kaj so napisali? Si si ze izposodil(a) kaksno knjigo iz te zbirke?

4. Poisci nekaj naslovov tujih ljudskih pravljic in jih razporedi po celinah. Evropa: Azija: Afrika: Severna Amerika: Juzna Amerika: Avstralija:

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

223

V krizanki je skritih kar nekaj Andersenovih pravljic. Vendar se je v racunalnik pretihotapil tudi hudoben skrat, ki je zanalasc primesal se nekaj vsiljivcev ... Ali najdes vse pravljice? Isci v vseh osmih smereh:

A U L I V W T T P E M B E D A K J U R C E K P V T D O B J G R C A M U C A Z R O A E C I C E D R A D B T V J S D P M V B A E I R D E C A C L Z I I S Z K S R C N L X E K K A A D D Z P L A V A A C J I S E J N A Z V U O I I K S I C D E C S A P T S E D P K E C B C C A A N E J X I Q A C I C J U M U I E C S A A P V M J K A O R T F W N S P N L V D M C F N Z L P A K S S A N L S T S I B G E M I R U J A E A E V W I O R K I K K Z I C U N P P P P K I N S M G I B S Z Z T E J G K A M I S O L K I N S E D E M K O Z L K Z E T F N I N O L V R E V A P I G S D O C G G Z L K Z O M I L A O K N J A G S T A A I N L K N A M S A S Z L A V K K B E Z G O L C B K V P O P A C I R A T A V N I G L R S K A X U T V S D I J E R S A

H

A

R

G

U

N

R

Z

A

N

A

N

C

I

J

L P A E C I I N R L V J G E S E V S C R A T R

A O M Z K Z N A I I Z L R B Z X J E O U K I P

R C A E O V L C T A K O A C I V O S T J E R A

K A M N V J A J A D N E R I D J A M Z I P O S

C

B

Z

C

U

M

K

A

A

S

C

P

I

I

A

M

T

S

A

K

T

C

E

I

I

C

R

L

V

I

K

O

C

E

K

A

D

I

I

A

C

N

K

E

D

S

T

I

UCNI LIST 3 ­ Andersenova dela

R

E

M

M

R

I

A

B

K

L

S

A

A

K

R

M

T

A

224

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

O

L

N

UCNI LIST 4 ­ Mednarodna tiralica Mednarodna policija isce oba sleparja, ti pa izdelaj primeren emblem/znak policije, dodaj tudi sliko moza in izpolni tiralico.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

225

Resitve

PRAVLJICA

= izmisljena zgodba, v kateri je predstavljen boj med dobrim in zlim. VRSTE PRAVLJIC I. LJUDSKA PRAVLJICA slovenska ljudska p.: Boter petelin ... zivalska tuja ljudska p.: Tisoc in ena noc II. KLASICNA AVTORSKA (UMETNA) PRAVLJICA H. C. Andersen: Mala morska deklica, Snezna kraljica, Deklica z vzigalicami, Grdi racek ... J. in W. Grimm: Sneguljcica, Rdeca kapica, Pepelka, Volk in sedem kozlickov ... O. Wilde: Srecni kraljevic C. Collodi: Ostrzek III. SODOBNA PRAVLJICA kratka sodobna p. do 10 strani, sodobna = danasnji cas in prostor, pravljica = pravljicne znacilnosti dela S. Makarovic... AVTORJI (oziroma zbiralci) F. Milcinski, J. Trdina, B. Magajna, brata Grimm, A. S. Puskin ... ZNACILNOSTI PRAVLJICE Tipicen zacetek in konec. Dogajalni prostor in cas nista znana (nekje in nekoc). Cudezni predmeti. Knjizevne osebe. obsezna sodobna p. ali fantasticna pripoved 200-300 strani Brata Levjesrcna ...

226

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Resitve: Andersen: Bedak Jurcek, Bezgova mamka, Deklica z vzigalicami, Divji labodi, Grdi racek, Kraljicna na zrnu graha, Leteci kovcek, Mala morska deklica, Palcica, Pastirica in dimnikar, Rdeci ceveljci, Slavec, Snezeni moz, Snezna kraljica, Svinjski pastir, Vzigalnik Drugi: Aladin in cudezna svetilka, Jure Kvak Kvak, Macji sejem, Miskolin, Mizica, pogrni se, Muca Copatarica, Pekarna Mismas, Pepelka, Rdeca kapica, Sapramiska, Sneguljcica, Sovica Oka, Spicparkeljc, Tacamuca, Volk in sedem kozlickov, Zmaj Direndaj

*A H L A D *V O L K C L A *P I C *M *B E D A K J U R C E K *G R *D *R D *T A C A M U C A A C J L E V E C I C E D *R E I K *S R V A *M I I *S D Z P L O I I K S I C B C C A A N E *S L A V E C *S A A P V M J K N Z L P A K S S A I O R K I K K J G K A M I S V R E V A P I I N L K N A M C A K A P I C I S E J E A C I C N N I N I C S E D A A R G U N R Z A A K L E P E *P J U M D E A E V Z Z N I N A S *D I J E R S A V S C R A T R U K I P E A G L U G E N *S K A R L M K *M N C *B A I E Z K I I N R Z O O N S C A G M Z L K I T O I L A O J A V N I G L L P A E C I I A O M Z K Z N A I A K O A C I V O *S T *J E R A *S R C A E O V* L C K* A M N V J A J A D N E R I D J A M *Z I *P C K *S I M A C I L K E D A K S R O M A L A *M K K E C V O K I C E T E *L U A C I *M A *P A S T I R I C A I N D I M N I K A R A

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

227

160

Sledi do davnih dni

Milan Jesih CESARJEVA NOVA OBLACILA

Jesihova aktualizacija Andersenove pravljice je zanimiva zato, ker se poglablja satiro na racun vladarja in njegove navidezne skrbi za ljudstvo (npr. namesto njih ubada se s krojaci), spodbuja razmisljanje o oblasti, obljubah, poniznosti dvorjanov ­ in navsezadnje o moci (oblasti, denarja) ter resnicoljubnosti (epilog). Didakticni instrumentarij opozarja na kriticnost besedila, uvodna motivacija pa bi lahko izhajala iz Andersenovega besedila, ki ga v razredu pred obravnavo Jesihove predelave odigramo v sodobnem casu (z znacilnimi predmeti, npr. mobitelom).

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · · · · · · · · · · · · · ·

preberejo besedilo po vlogah, oblikujejo si domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, pojasnjujejo vzroke za ravnanje knjizevnih oseb, spoznajo glavne in stranske knjizevne osebe, privzemajo zorni kot ene knjizevne osebe, razvijajo razumevanje vzrocno-posledicnega zaporedja dogodkov, razvijajo zmoznost identifikacije s knjizevno osebo, o knjizevni osebi govorijo kot o sebi, seznanijo se z rocnimi lutkami, obnovijo pojem dramsko besedilo, spoznajo pojem scena, reziser, tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja dramske osebe, primerjajo prozno in dramsko besedilo, besedilo uprizorijo v razredu, prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorecega in njegovega govora, oznaka prostora, oznaka custvenega stanja oziroma sprememb).

UVODNA MOTIVACIJA Iz gledaliskega lista gledalisca za otroke in mlade Ljubljana GOLM.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Tatjana Kokalj OS Dob pri Domzalah

228

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Milan Jesih CESARJEVA NOVA OBLACILA Pedstava je namenjena otrokom od 4. leta dalje. Trajanje predstave: 50 minut Rezija: Vladimir Jurc Glasba: Jerko Novak Koreografija: Miha Lampic Kostumografija: Barbara Stupica Scenografija: Daniel Demsar Oblikovanje luci: Srecko Brezovar Igrajo Pevec: Primoz Forte Cesar: Tomislav Tomsic Sleparka: Maja Martina Merljak Slepar: Andrej Murenc Posteni: Sandi Pavlin Bistri: Akira Hasegawa Dvorjan: Jan Bucar Dama: Asja Kahrimanovic Ostali sodelavci Glasbeniki: Jerko Novak, Ales Rendla, Ales Avbelj, Tadej Vasle, Miro Novak, Ana Novak, Meta Novak Ton: Emil Koprivc Luc: Mirsad Vrevi Inspicient: Aca Ili Izdelava kostumov: Sanja Grci, Minka Speh Izdelava cevljev: Marjan Perhoc Garderoberka: Emina Kaliman Odrska dela: Tomo Hvastja, Darko Nedelkovi »Kruha in iger,« so vcasih kricale in zahtevale mnozice. In so bile igre. Krute in krvave. Kruha je bilo itak zmeraj bolj malo. (Kaksna med njimi pa kljub vsemu ne tako krvava, na primer tista o suznju gladiatorju, ki se je moral v areni pred mnozico gledalcev boriti z levom.) Danes je Androlka zamenjal bik in njegov »boj« je ze vnaprej odlocen, saj proti toreadorju levu ne more upati na cudez. Uf! To so igre, ki se gledajo s kozo! Potem so igre, kjer so vprasanja in je kaksen odgovor in je tudi pot. Kot na primer tista o drugacnem racku. Ali pa tista o odgovornosti ­ do roze na primer. To so igre, za katere si je vredno in potrebno vzeti cas, igre, ki se gledajo s srcem in duso! Nasa igra govori in poje o oblekah ­ oblacilih, pa tudi o cesarju, ki se rad oblaci. Preoblaci. Nenehno. So namrec na svetu taksni ljudje. Ki to radi pocnejo. Zelo radi. Veliko jih je. Kar razglejmo se kdaj malo naokrog. In so seveda tudi ljudje, ki se radi slacijo. A to je ze druga, rahlo bolj zapletena zgodba. In so seveda tudi taksni, ki nimajo kaj obleci. Tudi teh je veliko. Zelo veliko. Zmeraj vec. In tako je ta cudni krog sklenjen: zato ker je nekdo, ki se rad slece, in nekdo, ki se zelo rad oblece ­ je nujno tudi nekdo, ki je gol!!! V nasi igri je veliko za slisati in veliko za videti. Vendar pozor! Treba je cuti za ali pod besede in videti za slike. Treba je namrec znati slisati in znati gledati. In tako tudi sicer. V zivljenju. Zato je nasa igra predvsem igra, ki se gleda z glavo! Predstava bo predvidoma premierno uprizorjena 5. oktobra 2006.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

229

Kdo je Milan Jesih? Milan Jesih se je rodil leta 1950 in je znan kot pesnik, dramatik in prevajalec iz anglescine in ruscine, prevedel je okoli 40 dram. Izdal je osem pesniskih zbirk. Njegovi poeziji niso tuje ironija, parodija in satira ter zavidljiva igra v jeziku in pri zvocni postavitvi. Drugo podrocje njegovega delovanja je dramatika. Z odrskimi deskami se je srecal ze zelo zgodaj, pri devetnajstih letih. Ustvarja tudi za otroke. Poleg Guliverja so bile uprizorjene se lutkovne igre Kronan norec, Cesarjeva nova oblacila, Zvezda in srce ter igra Deseti racek. Vse stiri so objavljene tudi v knjigi Stiri igre za otroke in v obliki radijskih iger predvajane na radiu. Kot pravi avtorica spremne besede v omenjeni knjigi, Mojca Kreft, je, kadar Milan Jesih v svojem »jesihovskem« stilu zapise igro, pa naj bo le-ta namenjena otrokom ali odraslim, v njej vselej nekaj posebnega, tisto poeticno lepega, ki ga zmore napisati le pesnik velikega duha. Je tudi dobitnik mnogih nagrad in priznanj: med drugim je dobil Zlato ptico za literaturo, nagrado Presernovega sklada, Zupancicevo, Jenkovo, Grumovo in Sovretovo nagrado, zlato znacko Borstnikovega srecanja in leta 2001 Veronikino nagrado. (VIRI: Danusa Skapin: Dramatika Milana Jesiha. Jezik in slovstvo 37. 1991/92, 5. 107­ 117. Milan Jesih: Stiri igre za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 1997. Andrijan Lah: Pregled knjizevnosti 5. Ljubljana: Rokus. 1996.) Ucenci pripovedujejo, ali so zadovoljni s svojo podobo. Pripovedujejo o svojem odnosu do miselnosti nekaterih, da morajo biti ljudje izbrano obleceni, v oblacila znanih proizvajalcev. Izvedejo anketo, kaj naredi ljudi oziroma kateri ljudje so zadovoljni sami s seboj. Pogovorijo se o iskrenosti. Ali smo do ljudi vedno iskreni? Ali ucenci cenijo iskrenost pri drugih? Razlozijo pojem hinavscine in goljufije ter utemeljijo svoje mnenje. NAJAVA BESEDILA Pisatelj Hans Christian Andersen, ki smo ga spoznali v prejsnjih urah, je napisal pravljico Cesarjeva nova oblacila, Milan Jesih pa je pravljico prepesnil v verze in priredil za oder. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslusanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Boljsi bralci preberejo odlomek po vlogah. Ucenci sledijo dogajanju. CUSTVENI PREMOR Ucenci podozivijo zgodbo ter uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Pripovedujejo o vtisih, izrazijo mnenje. TIHO BRANJE Ucenci tiho preberejo dramsko besedilo in podcrtajo manj znane ali neznane besede.

230

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Nastevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen razlozijo ucenci, ki besedo poznajo, ali ucitelj. GLASNO BRANJE Izbrani ucenci glasno preberejo odlomek po vlogah. Z glasom skusajo ponazoriti znacaj in razpolozenje nastopajocih. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Ucenci odgovorijo na vprasanja v berilu. V pogovoru opredelijo glavne in stranske literarne osebe ter jih opisejo. Opredelijo cas in kraj dogajanja. Primerjajo prozno besedilo z dramskim. Povedo, kaj pomeni besedilo v oklepajih. Nastejejo, kaj vse bi morali pripraviti za razredno uprizoritev, pripravo lutkovne predstave. Ucenci na kratko obnovijo odlomek. Podajo svoje mnenje o zgodbi. Preberejo igrico v celoti. NOVE NALOGE Ucitelj ucence razdeli v stiri skupine. 1. skupina: priprava lutkovnega gledalisca. Ucenci izdelajo lutke, se vzivijo v igrane vloge, z glasom ponazorijo igrane like, spremembo razpolozenja izrazijo s spremembo glasu in giba. 2. skupina: oblikovanje vabila (v obliki plakata ali letaka) ter gledaliskega lista za lutkovno predstavo. (V pomoc so jim druga vabila in gledaliski listi, ki jih priskrbi ucitelj.) 3. skupina: pisanje nadaljevanja zgodbe. 4. skupina: predstavitev celotne igre. Skupine predstavijo delo. Ucenci preberejo in upostevajo navodila Edija Majarona v berilu.

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

231

163

Sledi do davnih dni

Niko Grafenauer POEZIJA

Poezija ni in ne more biti nic »uporabnega«, realnega, celo ne docela razumljivega ­ le sproscena igra povezovanj besed vzpostavlja njeno skrivnostno domisljijsko stvarnost; stvarnost, v kateri je mogoce v hipu prepotovati svet od Tokia preko Pariza do Havajev in v kateri se Rim in Lima pogovarjata prek ­ rim. Bi lahko bilo torej iskanje svobodnih rim, po vzoru Grafenauerjeve pesmi Jedilnik iz cetrtega berila, tudi uvodna motivacija pri obravnavi sklepne pesmi?

Tematska analiza besedila

CILJI Ucenci · glasno in tiho preberejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost, · besedilni svet povezejo s svojo realno situacijo, · zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi, · ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, · ob glasnem branju prisluhnejo ritmu pesmi, · razlozijo obcutja, ki jih vzbuja pesem, · uzivajo ob bogatenju ustvarjalne domisljije, · ponovijo pojme pesem, pesnik, naslov, kitica, verz, · razlozijo temo pesmi ­ domisljijska igra. UVODNA MOTIVACIJA Ucitelj izbere mesto, ucenci pa tvorijo verigo tako, da se spomnijo mesta, ki se zacne na zadnjo crko prejsnjega mesta. (npr,: Ljubljana, Ankaran, Naklo, Ormoz ...) NAJAVA BESEDILA Ucitelj pove, da v vsa ta mesta lahko potujemo s poezijo. Prebrali bomo pesem Nika Grafenauerja. Ali poznate kaksno njegovo pesem? Poslusajte. PREMOR PRED BRANJEM Ucenci se umirijo in osredotocijo na poslusanje pesmi. INTERPRETATIVNO BRANJE Ucitelj recitira pesem. CUSTVENI PREMOR Ucenci v tisini podozivijo pesem in uredijo vtise o njej. IZRAZANJE DOZIVETIJ Ucenci ob pomoci uciteljevih vprasanj pripovedujejo o vtisih. Kaksna se vam zdi pesem? Na kaj vas spomni? Kako bi jo naslovili? TIHO BRANJE Ucenci samostojno tiho preberejo pesem. Poiscejo besede in mesta, ki jih ne poznajo.

Primer solske interpretacije je pripravila:

Slavica Knezevi OS dr. Josipa Plemlja

232

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Ucitelj razlozi neznane besede in ucencem pove, kje lezijo posamezna mesta. VPRASANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Poklicani ucenci odgovarjajo na vprasanja. Katere znamenite kraje nasteva pesnik? Kateri kraj je najlepsi? Zakaj? Kako nastane poezija? GLASNO BRANJE Pesem glasno prebereta dva izbrana ucenca. ANALIZA ZGRADBE IN VREDNOTENJE Kdo pripoveduje pesem? Koliko kitic ima pesem? Koliko verzov imajo kitice? Kaj je tema pesmi? Ucenci povedo, kaj vedo o avtorju pesmi. Ucitelj jih dopolni, pokaze jim tudi nekaj pesniskih zbirk. NOVE NALOGE Ucenci iscejo besede, ki se rimajo na besedo poezija. Ucenci napisejo zgodbo o potovanju v sanjsko dezelo (ucni list).

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

233

UCNI LIST Napisi zgodbo o potovanju v sanjsko dezelo. Zamisli si svojo sanjsko dezelo, daj ji tudi sanjsko ime. Kaksna je? Kaksni ljudje zivijo v njej? Zakaj je sanjska? V cem se razlikuje od tvoje dezele? Kako si prisel(la) tja? Kaj si tam pocel(a)? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________

234

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

SLEDI DO DAVNIH DNI PRIROCNIK K BERILU

235

© Zalozba IZOLIT, izobrazevalna literatura

Vse pravice pridrzane. Brez pisnega dovoljenja zaloznika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakrsenkoli nacin reproducirati, kopirati ali kako drugace razsirjati. Ta prepoved se nanasa tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje ali prepisovanje na kakrsenkoli pomnilniski medij)!

236

PRIROCNIK K BERILU SLEDI DO DAVNIH DNI

Information

236 pages

Report File (DMCA)

Our content is added by our users. We aim to remove reported files within 1 working day. Please use this link to notify us:

Report this file as copyright or inappropriate

254626


Notice: fwrite(): send of 196 bytes failed with errno=104 Connection reset by peer in /home/readbag.com/web/sphinxapi.php on line 531